40. številka. Maribor, dne 7. oktobra 1926. 60. letnik. Izhaja vsak četrtek in velja 8 poštnino vred ali ▼ Mariboru s pošiljanjem na dora za celo leto 32 D, pol leta 16 D, četrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 64 D. Naročnina se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi Naročnina se plačuje v naprej. Tel. interurban 113. Uredništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništve sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Cene inseratom po dogovora. Za večkratne oglase primere» popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113. Posamezna številka stane 1-50 din. Poštnina plačana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Vera in politika. Govor poslanca dr. H o h n j e c a na taboru mož in mladeniče? na Velesovem pri Kranju 3. oktobra 1926. Ali sta vera in politika v zvezd med seboj? Na to vprašanje dajejo odgovor protivniki vere in cerfkve. Ruski boljševiki so Boga zdekretirali s sveta ter proglasili brezboštvo za poglavitno vladno in upravno načelo. Brezbožni materializem je v Rusiji oficielni svetovni nazor, M daje glavne smernice za državno politiko, za gospodarstvo, kulturo in prosveto. Mehikanski framasoni in socialisti, ki sedaj imajo me-hikansko državo v svojih rokah, so stvorih, odnosno obnovili zakone, s kojimi se cerkev popolnoma podjarmljuje državi. Petindevetdesetim procentom vernega ljudstva usiljujejo obvezno brezversko državno šolo. Katoliški cerkvi so odvzeli in zaprli ne samo vse zasebne verske šole, marveč tudi hiše božje. Cerkev in vera je za njihovo politiko predmet, in to predmet pritiska, preganjanja in zatiranja. Framasonstvo je tajna organizacija, ki pred nepod-učeno javnostjo povdarja svoj nepolitični, zgolj človekoljubni, filozofski in napredni značaj ter kot svoj cilj razglaša duševno in socialno poboljšanje človeštva. V resnici pa je to eminentno politična ustanova, ki hrepeni po nadvladi nad ljudmi, nad državami in vsem svetom. Njena politična ost je predvsem obrnjena proti katoliški cerkvi. Njene glavne težnje so koncentrirane okoli tega, da cerkev izrine iz javnega življenja ter ji po poedinih državah prepreči pot do zakonodaje. Po spričevanju zgodovine je framasonstvo pri vseh protiverskih in proticerkvenih pod-vzetjih in ukrepih bilo gonilni in vodilni činitelj. Francosko framasonstvo je na svojem občnem zboru leta 1902 pozdravilo Combesovo ministrstvo, v katerem sta izmed 12 ministrov bila samo 2 neframasona, s temi-le besedami: »Velika loža Francije čestita ministrskemu predsedniku Combesu in njegovi vladi k odločni republikanski politiki ter ga poziva, naj z največjo energijo vztraja v j svoji borbi proti klerikalizmu v vseh oblikah.« In Combes j je vztrajal, dokler ni s pomočjo framasonske lože zatrl i vseh zasebnih verskih šol, upeljal državni monopol brez- j verske lajične šole, raztrgal konkordat ter izvedel popol-no ločitev države od cerkve in s tem združeno podjarm- i Ijenje cerkve. Kakor je loža v svojem glavnem poročilu istega leta (1902) izjavila, je njen končni cilj, s prosvet-Ijevanjem in razkristjanjenjem ženskega spola in delovnega ljudstva doseči propad rimskega papeštva. Razumljivo je samo po sebi, da framasonstvo postopa previdno ter po lokalnih potrebah tudi zakriva svoje končne cilje. Podobno je rastlini-ovijavki, ki se oprime močnega drevesa. Izpočetka je neznatna, da se Ob krepkem j drevesu komaj opazi, vendar pa iz njega črpa in sesa živ- | Ijenski sok. Čez nekaj časa se je ovila okoli vsega drevesa, i prepletla njegove veje, štrli čez njegov vrh ter ne pripu- i šča k njemu ne svetlobe ne zraka. Tako začne drevo pešati in bolehati in njegovo deblo trohneti, dokler ga močan veter ne podere. Zdaj se na trohnobi svojega dobrotnika rastiina-zajedavka še le razraste v vsej bohotnosti. Framasonstvo se udomažuje tudi v naši državi. Dokaz zato je občni zbor vesoljnega framasonstva v Beogradu v septembru tega leta. Odelo se je kajpada s plaščem človečnosti in miroljubja, da s to kuliso zakrije svoje prave težnje. Kakšne pa so te težnje, dokazujejo stranke in časopisi, ki so prošinjeni njegovega duha. Ta duh narekuje in razpihuje borbo za lajično šolo, t. j. za šolo brez duhovnika in vere, borbo za civilni zakon, t. j. za neceikveno zakonsko zvezo med kristjani, borbo za ločitev države od cerfkve, t. j. za podjarmljenje cerkve državi. Ta duh je v naši državi že pred leti započel borbo, ki traja z ojačeno silo naprej. Trudi se pri nas ustvariti skup no fronto z onim duhom bizantinizma, ki je lasten grški cerkvi ter nikakor ne pozna cerkvene svobode, marveč smatra cerkev kot državno ustanovo, v vsem odvisno od državne vlasti. Takšen je odgovor, ki ga dajejo nasprotniki na vprašanje, ali ima vera s politiko kaj opraviti. Z besedami to zvezo ponajveč zanikujejo, s svojimi deli pa jo potrjujejo. Oni izrabljajo politično moč, ki je v njihovih rokah, ter uporabljajo vsa politična sredstva, ki so jim na razpolago, da škodujejo cerkvi, izpodbijajo -njene pravice ter zmanjšujejo in pokončujejo njen upliv na javno življenje. Tako nas postopanje nasprotnikov vere in cerkve uči, kako ozka vez je med vero in politiko. Že iz te ugotovitve sledi, kako neistinita in smešna je trditev, da vera in politika nimata ničesar drugo z drugo opraviti. Protiverske stranke izrabljajo politiko proti veri in v škodo cerkve. Nam pa kot vernim in doslednim kristjanom pripada dolžnost, da uredimo razmerje med vero in politiko v tem smislu, da ustvarimo sklad med političnimi načeli in dejanji in med moralnimi predpisi naše cerkve. Nikdar ne smemo pritrditi-zmotnemu mnenju, da je dvojna morala: ena za zasebno življenje, druga za javno življenje. Za vsa dejanja človekova velja ista morala, isti moralni predpisi, ki jih človek spoznava bodisi z naravno lučjo razuma, bodisi v nadnaravni svetlobi razodetja in ki urejujejo odnose človeka do Boga, do sebe in do bližnjega torej tudi do države, ki se potemtakem tudi od politike ne dado ločiti. V tem oziru je vredno zabeležiti besede Napoleona I., ki je 5. junija 1808 rekel v Milanu: »Nobena družba ne more obstati brez morale, morale pa ni brez religije. In zato daje samo religija državi trdno in trajno oporo.« Ako povdarjamo harmonijo (skladno vez) med vero in politiko, nočemo s tem trditi, da je treba vsa politična vprašanja presmatrati v luči vere. Je mnogo političnih zadev, ki se po cerkvenih načelih ne dado urediti, ker ne spadajo na versko polje. Kmet svojega polja ne obdeluje samo po katekizmu. Ako bi to hotel storiti, bi bil smešen. Katekizem ne uči, kako je treba zemljo orati, gnojiti, sejati itd. To učita razum in izkustvo. Iz tega pa ne sledi, da je katekizem ne- potreben. Qn uči kmeta, da po nedeljah in praznil''h ne sme zemlje obdelovati, da ne sme stopiti na tujo zemljo ter si jo lastiti, da se med delom ne sme dati zapeljati k jezi in preklinjanju, da se pri svojem delu mora dati voditi o ljubezni do Boga, sebe in bližnjega, da mora pri prodaji svojih pridelkov postopati pravično in pošteno. Kakor bi torej bilo nespametno, ako bi se samo dal voditi od katekizma, tako bi bilo krivo in slabo, ako bi pri svojem delu popolnoma zanemarjal verske resnice. Slično je z državo in politiko. Kristus ni zato prišel na svet, da_ nas uči nauk o državi, -politiki, narodnem gospodarstvu itd. Zato ima človek luč svojega razuma. Brez božjega razodetja moremo spoznati, odkod in kaj je država, kakšen je njen namen, kaj ta namen pospešuje, ali mu ško di. Iz tega pa ne sledi, da se državniku in politiku ci treba nič ozirati na vero in njen nauk. Vera uči, da država ni sama sebi namen, marveč da je sredstvo, ki ima služiti človeku pri dosegi njegovega končnega nadnaravnega namena. Vera potrjuje to, kar že uči razum, da je namreč državna avtoriteta in oblast dana njenim imejiteljem ne za lastno korist, ampak v blagor državljanov ter da so pred svojo vestjo in Bogom odgovorni za to, kako jo uporabljajo. Ker je morala prava in trdna podlaga države, morale pa ni brez religije, mora država ono ustanovo, kateri po božji volji pripadajo verske in moralne zadeve, t. j. cerkev, pri-znati, v njenih pravicah braniti, jo podpirati ter oskrbeti možnosti, da se uveljavijo in izvršijo tisti cerkveni nauki in predpisi, ki zadevajo državno področje, zlasti kar se tiče šole in ljudske vzgoje, zakonske zveze med kristjani in pravic krščanske familije. Kar velja za poedine politike, velja tudi in še »bolj za politične stranke. Stranke so instrument, so sredstvo za uresničenje političnih idej in dosego političnih ciljev. Po-edinec tega ne more doseči, zato se mora z enakomisleči-mi združiti v akcijsko in bojno organizacijo. Za kristjane, ki se zavedajo svoje vere, njenih dolžnosti in pravic, je prostor samo v strankah s krščanskim programom. Ako se pridružijo \lrugim strankam, ne ravnajo dosledno v smislu krščanstva. Take stranka niso cerk vene tvorbe, za koje bi ceitkvena oblast bila odgovorna. Cerkvena oblast, osobito rimski papež, je večkrat odklonil in zavrnil istovetenje politične stranke s katoliško cerkvijo. Politične stranke so avtonomne politične tvorbe, ki so v zgolj političnih vprašanjih (kakor n. pr. v vprašanjih vladavinske oblike in notranje državne ureditve, v vprašanjih zunanje politike, v davčnem vprašanju, v vprašanju vojaštva, policije itd.) popolnoma neodvisne. V tem oziru je dobro spomeniti dogodek iz zgodovine nemškega centroma, torej ene izmed najboljših krščanskih strank na svetu. Ko je 1. 1887 po naklepu nemškega kanclerja Bis-marcka kardinal Jacobini centrumu izjavil željo papeža Leona XIII., naj bi centrom v parlamentu pritrdil septe-natu (sedemletni veljavi vojaške postave), je pl. Franken-stein sporazumno z voditeljem Windthorstom odgovoril: »Ni mi treba poudariti, da se je centrom vedno smatral Zadnji Mohikanec. j Povest iz leta 1757. Po J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č. 17 Ni trajalo dolgo, da sta Indijanca, ki sta bila odšla naprej, posebno pazljivo gledala v tla. Sokol je pohitel k njima in veselo vzkliknil: »No, poglejte, saj imamo tu tudi tiste čudne konje, ki stopajo z obema nogama na eni strani naenkrat. Zdaj ni nobene skrivnosti več, vse je jasno, kot severna zvezda o polnoči. Tam so bili konji ob drevo privezani in tu je pot, ki pelje na sever proti Kanadi.« »O Elizi pa še ni nobene sledi?« je nemiren vprašal Heyward. Ta hip je prinesel Unkas nekaj svetlega, kar je bil našel v travi. Heyward je takoj spoznal medaljon, ki ga je Eliza nosila okrog vratu, hlastno segel po njem, ga skril na prsih ter rekel: »Ne obotavljajmo se več. Pot je dolga — kar naprej!« »Le počasi«, je odgovoril Sokol, »saj nismo na lovu za vevericami. Na pot gremo, ki utegne trajati noči in dneve. Brodili bomo po pustinji, kamor redko kdaj stopi človeška noga. Indijanec se nikdar ne poda na tako nevarno pot, predno ni ob posvetovalnem ognju pokadil pipe tobaka. Tudi meni se zdi ta običaj prav dober. Zato pojdimo nazaj in si zakurimo v trdnjavskih razvalinah. Jutri zjutraj poj-demo potem čili na delo kot možje, ne pa kot klepetave ženske ali nestrpljivi otroci.« Sokol je rekel to tako odločno, da si Heyward ni upal ugovarjati. Munro se je bil zopet »dal popolni breabriž- nosti, iz katere bi ga bila mogla vzdramiti samo kaka razburljiva novica. Heyward je torej starega vojaka prijel pod pazduho in sledil Sokolu in Mohikancema proti trdnjavi. Večerne sence so se že bile spustile na zemljo, ko je prišla družba v razvaline Viljem-Henrika. Lovec in njegova tovariša so takoj pričeli pripravljati za prenočišče. Nekaj starih tramov so naslonili ob okajeni zid, Unkas je pregrajo pokril z vejevjem, potem pa je Heywardu namignil, češ, da je delo dokončano. Zdaj je bila prva Dunka-nova skrb, da je s prijaznimi besedami preprosil Munra, da je legel k počitku. On pa je z drugimi pod milim nebom napravil ogenj, kjer so povečerjali medvedjo pečenko ter si zapalili pipe. Čez nekaj časa ji Heyward, ves nemiren od skrbi, vstal in se šel sprehajat po ravnini. Ko je prišel do skupine dreves, se mu je naenkrat zazdelo, da sliši čuden šum. Pohitel je nazaj k prijateljem in pozval Sokola, naj gre z njim na mali griček, kjer je bilo laže slišati nepoznane glasove. _ Sokol je takoj zgrabil za puško in šel za njim. Ko sta prišla na griček, je poslušal, a vse je bilo zopet tiho. »Kaj naj bi to bilo?« je tiho vprašal Heyward, kakor bi bil sovražnik že blizu. »Ne vem. V vojski Indijanec malokdaj spi. Morda je ostal tu kak Huronec, ki bi rad plenil.« »Tiho I — Ali slišite? Zopet se je zganilo.« »Res je, slišal sem nekaj. Kadar je hrane v izobilju, postane volk prav tako predrzen, kakor takrat, kadar je Je premalo«, je rekel gozdnik malomarno. »Ljudi ni blizu — strahov ni, torej —. Čuj, to pa ni bil volčji flae.« Sokol 'je zmajal z glavo in namignil Dunkanu, naj gre za njim na kraj, kamor ni segal ognja žar. Tu je dolgo in pazno poslušal. A ničesar ni bilo več slišati. Nazadnje je šepnil: »Poklicati morava Unkasa. On ima indijanske čute in sliši, česar mi ne moremo.« Zaskovikal je kakor sova, mladi Indijanec, ki je tiho govoril z očetom, pa je planil pokoncu. Pogledal je proti črnim gričem, kot bi hotel določiti, odkod prihaja glas. Lovec je zopet zaskovikal, in zdaj je videl Heyward, kako se je Unkas počasi bližal kraju, kjer sta stala. Komaj je bil slišal, za kaj gre in kaj Sokol hoče od njega, se je po-dolgem ulegel v travo in je trenotek nato že izginil Hey-wardu izpred oči. »Kaj se je zgodilo z Unkasom?« je strmeč vprašal Heyward. »Tiho govorite! Ne vem, če kdo ne posluša, in Mingi slišijo dobro. Unkas se je po travi splazil v ravnino. Ako tam naleti na kakega lopova, mu že pokaže, kdo je.« »Če je že res kateri v bližini, bi bilo pač prav, da posvarimo Čingagoka. Ogenj ga tako svetlo obseva, da ga lahko zadene puščica ali krogla.« »Prav ste povedali«, je rekel lovec in izražal pri tem nenavadno nemirnost. »A kaj naj storiva? Če se le premakneva, se lahko izdava. Napadejo naju lahko, predno se pripraviva za obrambo. Moj klic, ki je bil namenjen Unkasu, ga je opozoril, da je nevarnost v bližini. Zdaj mn naznanim, da Mingi stikajo tod okrog. Potem mu bo že indijanska čud rekla, kaj naj stori.« Lovec je prste položil na usta in zasikal, da Be je Dirnkan zdrznil, misleč, da je zasikala kača. Čingagok si jp za srečnega, ako je izvršil navodila Sv. Stolice, če je Šlo za cerkvene zadeve. Toda že I. 1880 sem si dovolil opozoriti na to, da je centmnm nemogoče izvršiti direktive, ki so dane za necerkvene zakone.« Papež Leon XIII. ni dal direktive, ne predpisa, marveč je samo izrazil željo. Cen-trum pa je izpolnitev te želje spoštljivo, a odločno odklonil. Naša stranka je stranka krščanske svobode. In ravno ta svoboda nam narekuje ter nas navdušuje, da podpiramo cerkvene predstojnike, rimskega papeža in naše škofe v borbi za katoliške ideale in za pravice cerkve in krščan skega ljudstva. Ta borba je plemenita in narekovana od globoke zavesti stanovske dolžnosti. Nasprotniki pa tako delovanje in potegovanje papeža in škofov razkričujejo kot politično ter ga skušajo pred državo diskreditirati z žigom klerikalizma. Ko je ljubljanski škof dr. Jeglič storil to, kar je njegova dolžnost kot pastirja duš, da je namreč obsodil pisavo »Domovine« kot nekrščansko in proticertk-veno ter vernikom odsvetoval čitanje tega lista, so ga nasprotniki ožigosali kot klerikalnega agitatorja ter se za-•"teskli po pomoč k ministru vere. Sugerirali so inu, da je ljubljanski škof kršil čl. 12 naše ustave, in pravoslavni minister, ki ne pozna visokega poklica katoliške cerkve niti naloge in odgovornosti katoliškega škofa, jim je nasedel ter obsodil škofovo postopanje kot »stranpot strankarske politike«. Mi pa kličemu ljubljanskemu škofu: »G. škof, Vi ste na pravi poti obrambe naših verskih svetinj in pravic in naše ljudstvo Vam sledi s hvaležnostjo in z zaupanjem!« Za obrambo verskih svetinj našega ljudstva se je naša stranka vedno potegovala ter se bo tudi v bodoče. Ona je bila ter tudi bo v prihodnje prvoboriteljica za krščansko šolo, za pravice staršev in katoliške cerkve na vzgojo otrok in mladine. Ona je vedno stala na braniku za funda-ment krščanske faniilije, za zakramentalno zakonsko zvezo. Aiko branimo verske svetinje našega ljudstva, hočemo s tem ohraniti to, kar je bistveni del slovenske individualnosti. Zakaj nimamo jesenskih šolskih počitnic? Pri nas na Štajerskem so že od nekdaj bile v navadi jesenske šolske počitnice. To je bilo dobro za kmeta, da je dobil pastirja in pobiralce sadja in grozdja. Dobro je pa to bilo tudi za siromašne otroke, ker so si pri kmetu zaslužili zimsko oblekco in obuvalo. Odpravile so se jesenske počitnice tedaj, ko je bil prvak liberalcev ali samostalnik demokratov Žerjavov ju Pivkov komandant Prihičevič minister za šolstvo. Liberalni učitelji so hoteli imeti poletne počitnice in ustregel jim je. Naš minister za šolstvo dr. Korošec je leta 1924 dovolil delne jesenske počitnice, a ko je za njim prišel Pribičevič, jih je vopet odpravil. Tudi Radič ni maral nič slišati o jesenskih, temveč je bil za polalne počitnice. Tako stoji ta stvar. 0 tem ne bi obširno pisali, ali ker je Žerjav-Pivkova »Domovina« v številki 38 pisala, da kmetje ne marajo jesenskih počitnic, moramo to ljudem raztolmačiti, da bodo videli, kako so liberalci proti kmetu. »Domovina« piše: »Slovenski Gospodar« od 9. sept. zopet vnema starše in občine za jesenske šolske počitnice na kmetih. Dokazuje na vse mile viže, da potrebujemo o-troke jeseni bolj doma, kakor po leti. Ljubi »Slov. Gospodar«, ne boš nas! Kakšen pa si ti kmet in koliko imaš šoloobveznih o-trok . . .« »Domovina« torej odločno piše proti jesenskim počitnicam in se norčuje iz kmeta, ki jih zahteva. Pravi, da bi naj bile jesenske počitnice samo tedaj, kadar so poplave in kadar je sadje. 0 jesenski paši, ki je vsako leto potrebna, pa ne črhne niti besedice. Vidi se, da je v »Domovino« napisal članek proti jesenskim počitnicam kak liberalni Pivkov učitelj. Čudimo se, kako more sploh kak zaveden kmet še dovoliti, da za- samišljen glavo podpiral z roko. Ko je slišal čudno sikanje živali, po kateri je bil imenovan, se je vzravnal in se ozrl na vse strani. Ta nenadna, morda celo nehotna kretnja je bila edino znamenje začudenja ali nemira. Pustil je ležati puško, ki mu jo je bilo treba samo z roko prijeti, in tomahavk, ki si ga je bil zaradi varnosti zrahljal za pasom, je padel na tla. Potem je zopet sedel kot prej, samo da si je zdaj glavo podprl z drugo roko. Mirno in brezbrižno, kakor so navajeni samo Indijanci, je sedaj čakal, kaj bo. »Le poglejte ga, vrlega vojščaka!« je pošepetal Sokol in Heywarda stisnil za roko. »Prav dobro ve, da bi en sam pogled, migljaj z roko sovražnika napravil nezaupnega in nam nakopal . . .« Besedo mu je vzel blisk in pok puške. Tam, kamor je Heyward gledal strmeč in občudujoč, se je zrak napolnil z žarečimi iskrami. Ko je pogledal še enkrat, je bil Čingagok že izginil. Lovec je pripravil puško in nestrpno čakal trenotka, ko se pokaže sovražnik. A vse je kazalo, da je napad pri kraju, le tolpa volkov je preplašena dirjala mimo. Čez nekaj mučnih minut je bilo naenkrat slišati kakor pljusk v vodo in takoj nato drugi strel. »To je bil Unkas!« je rekel gozdnik. »Pok njegove puške poznam, kakor pozna oče glas svojega otroka. Saj sem jo sam rabil, predno sem to-le dobil.« »A kaj pomeni vse to?« je vzkliknil Heyward. »Vse Kaže, da smo obkoljeni od sovražnikov.« Ta hip se je Čingagok zopet pokazal v svetlobi ter sedel na prejšnje mesto, kakor bi se nič ne bilo zgodilo. Lovec je stopil k njemu in rekel: »Kako je, Kača? Ali nas res zasledujejo Mingi, ali pa je samo eden izmed zaostalih, ki tu išče plena in skalpov?« haja tak list, kot je Žerjav-Pivkova »Domovina«, v kmets-ko hišo! Tu imate kmetje in viničarji jasen dokaz, da »Domovina« ne piše za kmeta, viničarja in delavca, ampak za liberalno gospodo. Kdor ni slep, naj spregleda! Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Pašič preide v ofenzivo. Ker bo v kratkem redno zasedanje narodne skupščine, je treba hiteti tudi Pašiču, da pride že preje do moči. Zato je napovedal, da bo sklical zbor radikalne stranke. Na tem zboru bo zopet dobil on zaupanje celotne radikalne stranke, razni odpadniki pa se bodo v stranko povrnili. Stranka bo stopila tudi na bolj so cijalna tla in bo privzela nekatera načela socialdemokratov v Nemčiji in njihovega voditelja Marksa. Po tej notranji ureditvi stranke same, pravi Pašič, pa bo šel v vlado in sicer le z eno stranko, a ne z Radičevci, ter potem, ko bo na vladi, takoj povzročil nove volitve. V koliko pa se bo Pašiču njegov načrt posrečil, bomo še ta mesec videli. Demokratska zajednica, to so Davidovičevci in Spa-hovci, se je zadnji čas pokazala naklonjeno rešiti vladine kroge na ta način, da podpre sedanjo vlado Uzunovičevo in sodeluje z Radičem. Vodja te nove skupine Voja Marin-kovič je bil v Parizu pri kralju v avdijenci. Kralj in kraljica sta se vrnila pretekle dni za nekaj časa v Beograd, a od tam gresta v južno Srbijo. Boj za stanovanjski zakon v narodni skupščini. Po mestih je veliko pomanjkanje stanovanj, ker se med vojsko in po vojski precej časa ni nič zidalo. Ob enem pa je spor glede najemnine stanovanj tako hud, da je bilo treba posebnega zakona, ki velja letos do 1. novembra, kateri je ščitil najemnike. Narodna skupščina je izvolila poseben odbor, ki naj reši to vprašanje. V soboto, dne 2. oktobra, je bila v tej zadevi zelo viharna seja, ker je vladina večina sprejela v načrt, da 1. maja 1927 vsaka zaščita stanov, najemnikov preneha. Poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Gosar je zoper ta vladin načrt ostro nastopil, nakar so v znak protesta vsi poslanci opozicije zapustili sejo. V DRUGIH DRŽAVAH. Prijateljska pogodba med Francijo in našo državo se je sklenila pretekli teden v Parizu. Ker pa je naš zunanji minister v pogajanjih z Italijo, se vsebina te pogodbe še ne. objavi. Italijo ne čakajo lepi dnevi, če se pomisli, da S3 večkrat stepejo fašisti in redna vojska. Kadar bo odnehala močna roka Mussolinijeva, ne bo nihče mogel zabraniti spopada. Da zato Mussolinija bolj zavarujejo, upeljejo zopet smrtno kazen z i zločine zoper kralja in Mussolinija. Na Češkem imajo vladino krizo. Zdaj upajo, da bodo sestavili vlado, v katero Rojde tudi češka ljudska stranka, Slovaška ljudska stranka, ki se od prevrata sem dosledno bori za avtonomijo, ter češki in nemški kmetski poslanci. Upaii je, da bo ta \Iada delazmožna. Na Poljskem so pretekli teden dobili zopet novo vlado, ki jo je sestavil Pilsudski. Na Poljskem so bili katoliški cerkveni krogi tudi v državni politiki zelo vplivni in se je vsaka vlada ozirala na to, da je ščitila pravice kat. Cerkve. Zdaj pa so že začeli poskušati svobodomisleci tudi na Poljskem, da utihotapijo protiverske zakone. Katoličani pa so odločno nastopili zoper ta poskus, vlala se je morala izmenjati in sedaj bodo nove volitve. Katoliški poljsl i narod bo pri tej priliki odločno zavrnil stranke, ki nastopajo proti katoliški Cerkvi in proti pravicam katoličanov. V Rumuniji bo izprememba na kraljevem prestolu. Dosedanji prestolonaslednik se je najpopreje odpovedal vsem pravicam in odšel iz Rumunije. Potem je prišel nazaj, in sprejel zopet prestolonasledstvo. Zdaj pa se pripravlja na to, da bi sedanji kralj, njegov oče, odstopil in bi sin zakraljeval. Vso državno politiko v Rumuniji vodi kraljica mati. Vse države Evrope — naj se združijo vsaj na nekaterih točkah skupnega gospodarskega in političnega življe- nja. Da bi se ta pametna misel mogla čimbolj zanesti v javnost, imajo ta teden posebno zborovanje na Dunaju. Besede so lepe, a kaj, ko jih oni, ki imajo moč v rokah ne poslusajo. ' Mohikanec ni takoj odgovoril. Skrbno je pregledal žrjavico, v katero je namesto vanj zadela krogla, potem pa je dvignil prst in rekel: »Eden.« »Saj sem si mislil«, je rekel Sokol in sedel poleg njega. »Ker se je lahko skril v jezeru, predno je Unkas pomeril na njega, je bržkone odnesel pete in se bo zdaj bahal s svojim junaštvom.« Naenkrat je zopet Unkas stal pred njimi. Kakor bi se nič ne bilo zgodilo, je tiho sedel k ognju. Heyward je strmeč opazoval to čudno vedenje. Skoro se mu je zdelo, da imajo ti trije gozdniki skrivna znamenja, po katerih se razumejo med sabo. »Kaj pa se je zgodilo z našim sovražnikom, Unkas?« je vprašal. »Slišali smo tvojo puško in smo mislili, da je pač nisi sprožil zaman.« Mladi glavar je molče odgrnil svojo lovsko torbo in pokazal krvavi skalp, ki ga je nosil za pasom kot znamenje zmage. Čingagok ga je potipal in ga pazljivo ogledal. Z zaničevanjem in mržnjo ga je potem izpustil in vzkliknil: »Mingo!« Kakor da se nič ni zgodilo, je Sokol odložil orožje in tudi Indijanca sta pokazala, da se ne bojita več za svojo varnost. Heyward pa je odšel na stražo, ker se je še vedno bal novega napada. Čingagok je zapalil pipo. Parkrat je potegnil iz nje, potem pa jo je dal lovcu, ki je tudi storil tako in jo da) naprej Unkasu. Tako je šla pipa med globokim molkom trikrat okrog, predno je kdo odprl usta za besedo. Nazadnje pa je Čingagok kot najstarejši in majveljavnejši poprijel besedo in nakratko povedal« sa kaj gre. Lovec Je Veličasten shod dr. Korošca v Brež cah. Ob najlepšem vremenu in mnogobrojni udeležbi se je vršil zadnjo nedeljo, dne 3. t. m., shod dr. Korošca v Brežicah. Prvotno je bilo določeno, da se vrši shod na vrtu in dvorišču Narodnega doma, a ker je SKS hotela izrabiti • nas kot zase, se z njim okoristiti in naš shod onemogočiti, se je shod vršil na obširnem dvorišču gostilne Druškovič! Veliko dvorišče je bilo polno zavednih zborovalcev iz vse--; ga Posavja, to in onstran Save, ki so pazljivo sledili govoru voditelja slovenskega naroda in mu ponovno navdušeno pritrjevali. Shod je vodil načelnik okrajne organizacije SLS v Brežicah, g. Franc Podvinski iz Pišec. Govor dr. Korošca, priobčimo prihodnjič. Med zborovanjem so prišli na shod samostojni kmetij ci in radičevci, ki so za pol ure prej sklicali svoj shodic v Narodni dom, tam hujskali proti SLS in sklenili, da pridejo na naš shod. Mislili so, da pridejo na svoj račun in napravijo zmed, toda so se prav temeljito zmotili. Zboro-vališče je bilo polno, zborovalci navdušeni in zadivljeni v govor dr. Korošca. Veličastno zborovanje je samostojne in radičevce tako potlačilo, da so si upali izpustiti le par medklicev, dobili so pa vselej tak odgovor, da so postali vedno krotkejši. Po rtašem zborovanju sta skušala s svisli skozi lino naproti govorniškemu odru govoriti prevaljski okrajni ekonom Stoklas in mariborski dr. Novačan, a navdušeni siborovalci so ju preglasili z dolgotrajnimi vzkliki: Živio dr. Korošec! Kaj je novega? POPLAVE NA ŠTAJERSKEM. Sedaj prihajajo podrobnejša poročila o škodi, katero je povzročila zadnja poplava v preteklem tednu. Na Kranj skem je pokrajino med Škofjo Loko in Ljubljano zadela poplava naravnost strašno. Cele vasi so uničene. Tudi na Štajerskem je bila poplava huda. Iz Celja poročajo, da je bil radi poplave, ki je v torek v teku 10 mesecev že petkrat ogrožala mesto Celje in okolico in prizadejala prebivalstvu ogjomnc škodo, v torek ves dan ukinjen šolski pouk na vseh šolah. K svojemu poročilu o tej poplavi doda-jemo št, da je1 Iludinja, ki je zopet prekomerno narastla, napravite posebno tvrdki Majc.ič ogromno škodo. Hudinja si je namreč ravno p^ed mestnim mlinom vsled velikih vodnih mas napravila novo strugo in tako popolnoma obšla staro strugo, ob kateri je bila montirana vodna turbina, ki je sedaj na dosedanjem mestu brez pomena. Tudi iz Rajhenburga nam poročajo, da je vremenska katastrofa v ponaeljkovi noči (udi pri njih prišla do izraza. V temni noči je razgrajal vihar, treskalo in pokalo je, !a se je vse treslo. Blisk za tli£-kom je odpiral dal- č v daljavo bledi pogled. Vsula se je ploha, ki je bila pomešana s točo. Šipe na oknih so se tresle groze in mnogo s • jih je celo pobilo. Sava je silno narastla in kmalu *u ii n; bil vež mogoč prevoz broda. Hvala Bogu je nevihta jcmalu polegla in nam s.* ni tako hudih posledic zapustila, kaVor smo mis lili v tr- nutku grozne nočne nevihte. V Brežicah je Sava nagloma naraščala in dosegla 4 0» nad normalo, ravnotako tudi Gabrnica. Nekatere hiše v va seh Zvu-injak, Trnje in P .-košek so bile dalje časa popolnoma odrezane od sveta in je voda deloma pritekla v hiše in gospodarska poslopja. Zlasti pa je vsa Vrbinja izgledala kakor velikansko morje. Voda sedaj, ko ne dežuje več, primeroma hitro odteka in pada. Povodenj je obiskala tudi Sotelsko, Mislinjsko, Mežiško, Pesniško in ščavniško dolino, da ne govorimo o številnih razlitih potokih v Slovenskih goricah, Halozah in drugod. Škoda je povsod znatna. odgovoril, a prijatelj mu je ugovarjal. Unkas je spoštljivo molčal, dokler ga ni Sokol vprašal, kaj meni on. Heyward, ki ni stal daleč odtod, je spoznal iz kretenj posameznih govorni! da sta oče in sin zagovarjala svoje mnenje, lovec pa s.oje. Slednjič sta se dala Indijanca pregovoriti, kar je bilo spoznati iz pritrjevalnih znamenj. Ne da bi še kaj rekel, se je nato Sokol ulegel poleg ugašajočega ognja in zatisnil oči, da bi zaspal. Mohikanca pa sta porabila to priliko, da sta se posvetila drug drugemu. Čingagok je stresel s sebe resno, dostojanstveno držanje indijanskega poglavarja ter nežno in ljubeznivo govoril s svojim sinom. Z veseljem se je Unkas udal očetovi zaupljivosti. Kot godba so prijetno zvenele njiju besede in postale včasih žensko mehke. Pod vplivom teh naravnih čuvstev je s Čingagokovega obraza popolnoma izginil divji izraz. Tudi Unkas je ponosno resnobo zamenjal z mehko razigranostjo. Celo uro sta se tako pogovarjala. Nazadnje pa si je-Čingagok glavo ovil z volneno ruto, ki jo je navadno nosil čez rame, ter se iztegnil, da bi zaspal. Unkas je takoj umolknil. Še enkrat je pobrskal žerjavico, da je grela očetove noge, potem pa si je tudi on poiskal vzglavja med razvalinami. Z občudovanjem je sledil Heyward kretnjam teh treh gozdnikov. Ko jih je zdaj videl speče poleg ognja, zavedajoče se svoje varnosti, jih je posnel tudi on in kmalu so trdno spali vsi, ki so si bili poiskali zavetja med razvalinami Viljem-Henrika. ! r—1 «—• t (Dalje prihodnjič»} _____ Samomor radi odpustitive iz službe. V soboto zjutraj ao našli ljudje na Pobrežju pri Mariboru, ob Občinski meji proti Mariboru, na produ ob Dravi, moško truplo. Domačini so ugotovili, da je mrtvec 321etni Trobenta Jožef, železničar, stanujoč na Pobreški cesti 42. Okoli ust je bil ves ožgan. Zdravnik dr. Zorjan je ugotovil, da se je nesrečnik zastrupil. Pri njem niso našli ničesar, kar bi dalo skle pati na vzrok samomora. Sorodniki in njegovi znanci pa so izjavili, da je pokojni že večkrat izjavil, da se bo usmrtil, ker je bil radi malomarnosti odpuščen iz službe. Redek slučaj. Pri železniškem čuvaju Fr. Cretniku v Završah pri Grobelnem je krava povrgla tri teleta in sicer dva junčka in telico. Nesreča v sreči pa je bila, da je krava nekaj dni potem na enega teleta legla, tako da se je zadušil. Neznana utopljenka v Muri. Dne 25. septembra so našli v kanalu Mure na grabljah turbine pri papirnici v Sladkem vrhu truplo neznane žene. Utopljenka je stara okrog 60 let, slabotne postave, oblečena v modro obleko, ima črne lase in slabe zobe. Identitete niso mogli dognati. Osem dni prej, ko so našli truplo, so videli avstrijski pastirji iz občine Lichendorf, kako je na desnem bregu Mure skočila v vodo neka ženska, vpila na pomoč, nato pa izginila v valovih. Skoro gotovo je bila to žena, katere truplo so našli na turbinskih grabljah v Sladkem vrhu. Podtaknjen ogenj. V Černoslavcih pri Murski Soboti je pred nekaj dnevi izbruhnil Okoli treh ponoči v gospod, poslopju Jožefa Titana ogenj, ki je vpepelil več poslopij in napravil okrog 300.000 dinarjev škode. Ogenj je bil 'brezdvomno podtaknjen, toda oblasti doslej še zastonj iščejo požigalca. Smrt v Savi. Par ur pred grozno pondeljkovo nevihto je šla v Rajhenburgu neka nad 80 let stara ženska Bitanč-ka proti Savi v bližini broda. Ni se ustrašila moči vode, ampak je skočila v deroče valove. V bližini gostilne »ob Savi« so utopljenko rešili iz valov, a je bila že mrtva. Truplo so spravili v mrtvašnico na Vidmu. Hiltro je prišlo orožništvo iz Senovega, da se, če mogoče, ugotovi, kaj bi bilo utopljenko v tako visoki starosti pripravilo k nesrečnemu samomoru. Velika žepna tatvina. Posestnik male hišice v Petelinovi vasi v Trbovljah g. Boh je prodal svojo hišico in sta se z ženo Marijo izselila v Savinjsko dolino, kjer poseduje žena malo posestvo. Na Zidanem mostu pa, ko je šla žena le postajni blagajni po vozni listek, ji je nekdo ukradel 100.000 kron. Žena, seveda vsa obupana, je alarmirala takoj navzoče orožništvo, in akoravno so ti prebrskali kolodvor in preiskali vse potnike, denarja niso našli. Kako daleč smo že prišli! Okrajni glavar Pinkava v Laškem se je s posebno okrožnico št. 862/1 z dne 12. avg. t. 1. obrnil na podrejene krajme šolske svete v laškem o-kraju, da bi isti prispevali k nakupu pisalnega stroja za pisarno prosvetnega oddelka na sreskem poglavarstvu v Laškem. Okrožnica se glasi: »Vsem krajnim šolskim svetom! Pisarna tukajšnjega prosvetnega oddelka je še vedno brez razmnoževalnega aparata in pisalnega stroja, ker ji nikakor ni bilo mogoče izposlovati kredita za nakup teh dveh prepotrebnih pisarniških potrebščin. Zadnje čase si je pomagala z razmnoževalnim aparatom, ki ga je dal dobrohotno na razpolago tukajšnji okrajni zastop. Edini pihalni stroj pa se je, ker je celodnevno Obremenjen z drugim nujnim delom splošnih referatov, mogel uporabljati le v izvenuradnih, t. j. večernih urah. Nabava pisalnega stroja je za prosvetni oddelek neodložljiva. V izogib zopetne uvedbe razpošiljanja okrožnic, odlokov in drugih naslovov, še več pa šolskim upraviteljem v originalu v svrho prepisa in zastoja poslovanja, vabim naslov, da po možnosti prispeva k nakupu za prosvetni oddelek toliko potrebnega pisalnega stroja.« — Tako okrožnica okrajnega glavarja. V času, ko se pri nas gospodari, ali bolje rečeno razsipava 13milijardni državni proračun, ko moraš na vsak kos papirja, ki ga rabiš, že pritisniti državni kolek, ko se nalaga davek na vsako majhno stvar prav po italijanskem vzorcu, pa pride državni uradnik pred avtonomno korporacijo s prošnjo, naj le ta pomaga k nakupu pre-jjotrebni hsredstev za vzdrževanje pisarne državnega urada. Ne dolžimo tukaj g. okrajnega glavarja- če ne more dobiti od višjih oblasti potrebnega kredita, kriv je vsega tega za nas Slovence nesrečni režim, krive so gotove politične stranke, ki so pomagale spraviti vse dol po Savinji in Savi, gori iz Belgrada pa se najpotrebnejšega ne more dobiti, kar nam jasno priča predstoječa okrožnica glavarja v Laškem. Uboj. Dne 21. septembra so pri posestniku Francu Tratarju v Kostanjevici št. 6, občina Št. Rupert, meli pro-j so- Tega so se udeležili tudi razni fantje in dekleta, ki so | po izvršenem delu odšli domov. Ostali pa so v hiši zgoraj navedenega nekateri fantje in domači. Okrog 1.30 ponoči, ko so začeli tudi ti zapuščati hišo in se zbirali zunaj za odhod, je nastal med njimi prepir, baje iz starega sovraštva, ki je vladalo med fanti vasi Gradišča in Jevševc, ki se je končal s pretepom s poleni. Pri tem je obležal Ludovik Šivavc, 241etni fant, delavec iz Strmeča, z najtežjimi poškodbami na glavi. Ko so domači začuli pretep, je pritekel gospodar mirit, toda moral se je umakniti, ker je bila nevarnost, da bo še on napaden. Glavni krivec je 211etni fant, osumljenih pa je še pett drugih, katere so odgnali v zapor okrajnega sodišča v Mokronogu, toda razen glavnega krivca so bili vsi izpuščeni. Ludovik Šivavc je takoj po zadobljeni poškodbi padel v nezavest in je dne 22. m. m. ne da bi prišel k sebi, umrl. Dne 24. se je vršila raztele-sitev. Pri tem se je dognalo, da je črepinja na več krajih prebita in bi fant, četudi bi ozdravil, ostal najbrže slaboumen. Bili so to seveda vse fantje, ki niso organizirani v nobenih prosvetnih društvih. Trebušni tifus v Sloveniji se pojavlja letos, kakor poroča »Zdravje«, v velikem številu kot posledica trajnega deževja in poplav. V enem samem tednu prošlega meseca je bilo prijavljenih 64 slučajev tifusa v ljubljanski in mariborski oblasti. Zračne bolnice v Nemčiji. V Friedrichshafenu ob Bo-denskem jezeru v Nemčiji je bila te dni izdelana prva zračna ambulanoa. Prostora ima za sedem oseb in vozi z veliko brzino. Notranjost letala je emajlirana. to pa radi večje snažnosti in lažjega desinfisciranja. Ima dve kabini za težke poškodovance, štiri stole za bolnike in še prostora za dva bolniška strežnika. Zastopniki sovjetske vlade so napravili s tem letalom poskusne polete in za rusko držav no upravo naročili šest takih letečih bolnišnic. Čebele vzrok nezgode. Ko je neka gospa Briggs s svojo hčerko šofirala po okolici Londona, se je naenkrat vanjo zakadil roj čebel ter njo in hčerko tako zdelal, da v trenutku nista nič videli. Gospa je pri tem zgubila oblast nad avtomobilom ter zavozila v telefonski drog. Pri tem si je polomila več reber in na celem životu si je kožo odrgnila. Obe so takoj prepeljali v bolnico, kjer so se posebno za oči takoj zanimali specialisti. Pravkar je izšel v zalogi Tiskarne sv. Cirila v Mariboru nov vozni red, veljaven od 1. oktobra 1926. Ker ima m nego važnih sprememb, si istega takoj nabavite. Oblika je jako priročna ter stane samo Din. 1.50. Vse potrebščine za jesen in zimo si nakupite najbolje in najceneje v trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Velika izbira raznih štofov. Zaloga vseh čevljarskih potrebščin. Nakup jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov vedno po najboljših dnevnih cenah. Prepričajte se! Oglejte si zalogo! 1399 Pisma iz domačih kraje?. Sv. Peter pri Mariboru. Na Malo. Gospojnico so pri nas. kakor ste brali v časnikih, enemu spustili kri, da je umrl. Pisalo se je o fantovskem pretepu. Resnici na ljubo moramo popraviti, da so fantje prepustili vlogo pretepanja oženjenim dedcem, da ti ne bi prišli iz »grifa«. V pondeljek, 27. septembra so potegnili iz Drave utopljenko. Ker pa je pred dvema dnevoma odšla neka dekla iz Malečnika neznano kam, so jo brihtne butice takoj pogruntale češ, utopljenka ni nihče drugi, nego dotična dekla. Zakaj je skočila dekla v vodo, kdaj, kje, kako, čemu? Ni je bilo južine, da se ne bi pogovarjali o utopljenki. Komaj je naš grobar utopljenko zagre-bel, pojavila se je dotična dekla v Malečniku. Ali je vstala od mrtvih? Ali straši? Grozno! Se nekaj. Ljudje so upravičeno ne-voljni, da ima vojaštvo baš sedaj vaje po naših sadonosnikih in vinogradih. Prosimo več obzirnosti, kajti davke .plačujemo mi. Naš gospod organist se je poročil v pondeljek, dne 4. oktobra v Svečini. Da bi bilo srečno! Gornja Radgona.'Od 2. do 4. oktobra smo obhajali svetoletno tridnevnico pod vodstvom p. Ladislava iz Ptuja. Verniki so se pridno v obilnem številu udeleževali lepe pobožnosti. — Med gojence škofijskega bogoslovnega semenišča v Mariboru sta sprejeta iz naše župnije abiturijenta Anton Trstenjak iz Ivanjševskega vrha in Matija Trstenjak iz Ivanjševec. Tako imamo iz Petrovske fare v mariborskem bogoslovju tri gojence, v dijaškem semenišču pet dijakov in enega v Veržeju v zavodu Salezijancev. — Stavbeno delo nove občinske palače je prevzela gradbena družba »Slograd« iz Ljubljane. Zgradba je proračunana nad 1 milijon dinarjev. — V petek, dne 1. oktobra so se na Meleh stepli fantje. Ivan Strakl iz Crešnjevec je smrtno nevarno ranil 21 letnega Naša društva. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Studen-<*ih pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 17. oktobra 1926, v prostorih gostilne g. Gačnika v Studencih, Dr. Krekova « esta 24 (poleg delavnice drž. železnice) veselico, združe-i o z vinsko trgatvijo, katere čisti dobiček je namenjen za v ?radbo Katoliškega doma v Studencih. Najuljudneje prosimo vsa bratska društva v Mariboru in okolici, da ta dan ne prirejajo nobenih veselic. Ker je Katoliški dom v Studencih nujno potreben, vabimo že danes vse naše prijatelje, da se te dobrodelne veselice udeležijo! Natančen spo red veselice bomo objavili prihodnjič. Ruše. Tukaj se je ustanovilo pred tremi meseci prepotrebno Prosvetno društvo. Ze kar ob rojstvu Prosvetnega društva, pri ustanovnem občnem zboru, je bilo zanimanje veliko ne samo d strani mladine, ampak tudi od strani starejših ljudi. Med zboro-valci si opazil stare posestnike, trdne korenine našega mišljenja in prepričanja iz Smolnika, Ruš, Lobnice in Bezene. Takoj po občnem zboru se je oglasilo 32 članov, danes pa šteje društvo nad 60 članov in upamo, da se število v teku treh mesecev zviša na slo članov zaželjenega Prosvetnega društva, kojega namen in delovanje nam je v prekrasnih besedah pri ustanovnem občnem zboru razložil gospod profesor Prijatelj iz Maribora. Delovanje in napredek društva pa bodi temložji, ko imamo krasne društvene prostore, novi oder, toda treba bo še marsikaj izpopolniti, dopolniti in preurediti ali to nas nič ne straši, saj imamo za seboj ljudi, ki nas gmotno podpirajo bodisi z lesom ali kar se rabi. Dne 10. oktobra priredi in uprizori Prosvetno društvo v Rušah krasno igro »Mati«. Da bode uspeh tem večji, se dramatičnih odsek tembolj trudi, na dan 61etnice koroškega plebiscita dati priliko cenjenemu občinstvu, spoznati in ceniti ljubezen do domo- vine, maternega jezika in do rodne zemlje, ki je v igri »Mati« krasno opisana. Igra se vrši v nedeljo popoldne točno ob 4. uri. Nastopi tudi pevski in tamburaški zbor. Prisrčno vabljeni iz sosednih vasi. Slivnica. Skupna prireditev hočkega prosvetnega okraja v Slivnici dne 3. oktobra je prav lepo uspela. Obširna dvorana je bila do zadnjega kotička polna, popolnoma razprodana. Prireditelji so bili zadovoljni z obiskom, udeleženci pa z vzporedom, oziroma z njegovim proizvajanjem. Združeni moški — ta je prav posebno ugajal — in mešani pevski zbor pod vodstvom gospoda organista Sterleta je s svojim lepim petjem vzbudil občudovanje, splošna sodba je bila, da kaj takega niso pričakovali od podeželskih zborov. Ganljivo je bilo, ko je z dvema pesmima nastopila družina Sterletova sama, žal, ker matere — izvrstne pevke, ki je meseca maja umrla, ni bilo več zraven. Poslušalcem je segel ta nastop v srce, kar je pokazalo mogočno ploskanje.. Zelo je ugajala tudi igra »Dom«: snov je vzeta prav iz kmečkega življenja; slivniški igralci pa so se dobro vživeli v vloge in nam preodčili zanimivo snov izvrstno in s tem pokazali veliko požrtvovalnost in zmožnost. Vmes pa je svirala društvena godba na pihala iz Hoč lepe komade in tako izpopolnila vspored in užitek te prireditve tudi od godbene strani. Dasi še je začetnica, vendar jo je spretnost kapelnika g. Sterleta in marljivih članov povzdignila do lepe dovršenosti. Ko je bil končan vspored v Društvenem domu, se je na okusno okinčanem vrtu gospoda Lesjaka razvila prijetna zabava, pri kateri je neumorno nastopila godba, neutrudni licitatorji in vrle prodajalke pa s oskrbeli, da se je za nakup skupnega skioptikona tudi tukaj pridobila lepa svotica. Pripravljalni odbor izreka vsem sotrudnikom in gostom najiskrenejšo zahvalo za ves nemali trud, požrtvovalnost in naklonjenost. Mladeniči, korajža velja! Gotovo že vsi veste za velik mla-deniški shod, ki se vrši v nedeljo, 10. oktobra pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Popoldne žaloigra »V satanovih verigah«. Ne pozabite sami priti, pa še svoje prijatelje in znance pripeljite s seboj! Torej, pri Sv. Juriju ob Sčavnici se vidimo pri vsakem vremenu! Friderika Sloser iz Sratovec. Udaril ga je s pilo ali dletom po glavi in ga ranil na desnem licu in nad levim očesom. Ranjenca je nudil prvo pomoč dr. Hohn iz Radinec, napadalca pa so aretirali orožniki. Komaj 20 let stari fant je pravkar prišel iz ječe, pa se že zopet priporoča za nov sprejem. — Pretekli teden je obiskal našo župnijsko cerkev cerkveni ropar. Najbrž se je skril v kakem kota in ponoči šel na svoje delo. Pri vratih križeve kapele je odlomil en okrasek »železno kačo«. S tem predmetom si je pomagal, da je odprl nabiralnik pri Marijinem oltarju in ga iz-ropal. Velike vsote ni mogel najti, ker se nabiralniki pogosto iz-praznujejo. Orožniki imajo falota že na sumu. Baje je doma od tatvin Sčavnici in ima na vesti ¿e več podobnih cerkvenih Loče Terezijin sejm. Kakor vse drugo, nam je tudi zadnji na An!onovo Pokvarilo in motilo letošnje deževje. Kupci so mil prišli, živine pa je bilo premalo — radi prevelike vode. — ¿daj na I erezijino bo pri nas zopet sejm za živino in blago. Pričakovati se sme, da bo dobro obiskan, kakor je bila tudi prej kedaj navada. Nadejamo se tudi kupcev od drugod. „ . S?- Jernej pri Ločah. V petek, 24. septembra smo ob obilni uaelezhi ljudi pokopali posestnico Elizabeto Cvahte iz Ličnice, vdovo po prejšnjem dolgoletnem našem županu pd. Simeku. Krat- Pridne matere nam je S n v r, 0dp?kllcala iz Ličnice k večnemu počitku in pla-Julo ?J ±inOCi UTrŠ0 Jurše' vdovo P° cerkv- ključarju, poleti eradu Cdr--vana Rak> sanitetnega referenta v Gornjem so naš li^ ob e e s t f v" I ' ^ P" V P°ndeliek> 27. sptembra se rk 7í v„ V L0CC k0Čarja Jakoba Burlak «sivega Napotil nash-V- 'V™ iC med P^'0 vlila kri" — Zadnji čas vernife Si 1SvikarSlč' Hodi Postat« nove Radičeve I i . Nasl rn,0drl saroosto neži so namreč sedaj vsi prisegli na Radicev evangelij. Vsaj Radič ob vsaki priliki črez »farje?udriha m to je našim samostojnežem ta prava politika, ki davke zni-zu e m kmete rešuje! Kaj Radič sicer dela in če tudi še tako pritrjuje in kima k vsemu, kar beograjski mogočneži rečeio za to enkrat Zmotd ^ bV' B.arbara T ,Haloz;ih- Zadnjo nedeljo se je pri Sv. Barbari v Halozah po g dekanu iz Zavrča blagoslovila nova cerkvica sv. Katarine ob Beli ter novi 18 m dolgi Društveni dom. Cela zgradba se je zgradila na prostem stare župnijske cerkve sv. Katarine ki ™ T6", ZV°nikna d° tal P°drla' ker so J« razni potresi tako razmajali, da ni bila več za rabo, in iz njenega materijala se je dovršila sedanja veličastna stavba. Stara cerkev se je začela podirati 4 maja t. 1, vse delo se je dovršilo do zadnje nedelje, dne ; °ktobra- Stara °erkev je bila znamenita, ker je segala do 13 s oletja. Goticni okni sta vzidani na levi in desni strani sedanjega vhoda v Društveno dvorano. Odkrila se je tudi stara slikarija iz 14 stoletja, ki pa se vsled razmajanega zidovja ni mogla ohri-mti. Zakramentna hišica iz leta 1453 se je ohranila in vzidala v sedanji cerkvici na evangeljski strani. Obrtniki, ki so krasno stavbo brez vsake hibe po župnijskih načrtih izvršili, so bili večinoma domačini. Zidarska mojstra Brodnjak-Bombek, tesarski mojster Zuran, kovaški mojster Bračič, ključavničarski mojster Klajderic, rezbarski mojster Emeršič, so sami Barbarčani. Mizarska dela je dobavil izboren mizarski mojster Znidarič iz So-betinc na polju onkraj Drave, kleparska dela pa znani kleparski mojster Lancič iz Gornje Badgone, šipe pa tvrdka Vogel iz Ptuja veliko umetnost sta pokazala sloviti pozlatar Zoratti, ki je postavil oltar ter restavriral stare, na platno slikane podobe iz leta 1743 od znamenitega slikarja Janeza Andreja Straussa iz Slov. Gradca, ter cerkveni slikar Horvat iz Maribora, ki je elegantno poslikal cerkvico in jo opremil po župnikovih načrtih z najnovejšimi svetniki, kakor sv. Janez Vianney in sv. Terezika od Deteta Jezusa. Cerkvica spada vsekakor med najlepše v Sloveniji in je vredna, da si jo prijatelji cerkvene umetnosti ogledajo. V njej je združeno staro in novo v lepo harmonično celoto. Župnik je celo stavbo dogradil v spomin svojega letošnjega romanja v L ur d, v Paray-le-Monial ter Ars na Francoskem, kar pričajo v cerkvici slike. Tako bode ta zgradba služila v bogočastne pa tudi kulturne namene Barbarčanov in tudi pobožne namene Haloža-nov in sosednih Hrvatov. Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Pri tukajšnjih cerkvenih poslopjih so se v letu 1925 in 1926 izvršila razna popravila. Skarpa pri cerkvi se je razsula in bilo jo je treba obnoviti, mežnarija je letos na god sv. Treh kraljev pogorela in streho cerkvenega stolpa je bilo treba popraviti. Vsa ta popravila so se, kakor se je po pregledu komisije ugotovilo, v popolno zadovoljnost izvršila. Vsled mile zime in odločnega prizadevanja tukajšnjega cerkveno skladnega odbora se je že tekom enega meseca na mežnarijo napravila nova streha in sicer s cementno opeko. Pri mežnariji, ki je že zelo staro poslopje, so se nato morala izvršiti še druga potrebna popravila. Streha stolpa župnijske cerkve se je popravila in dvakrat pleskala. To delo je izvršil v našo posebno zadovoljnost g. Ferdo Rubin, kleparski mojster v Slovenjgradcu in ga radi tega najtopleje priporočamo. Stroški vseh popravil znašajo 18,689.80 D. Od teh stroškov odpade tretjina na patrona g. Ivana Schuller v Slovenjgradcu, kot lastnika tukajšnje grajščine Vodriž, in sicer 6,226.93 D, ostala vsota 453.87 D pa šmiklavške farane. Ravno tako se razdelijo stroški komisijonelnega ogleda, ki znašajo 514 D. Marljivemu cerkveno slkadnemu odboru, posebno še njegovemu zelo skrbnemu načelniku Kladniku, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Loke pri Sv. Juriju ob Taboru. Pri nas je umrla Zofija Vasle — po domače Dragarica. Rajna je bila vzor dekle in vzor žena. Znana je bila daleč na okrog kot dobrotnica revežev. Ostani jej ohranjen časten in trajno hvaležen spomin! Laško. V nedeljo, dne 17. oktobra po prvem sv. opravilu se vrši v Društveni dvorani v župnišču izredni občni zbor podružnice Kmetijske družbe. Poleg dopolnilnih volitev enega odbornika v podružnični odbor in enega delegata za občni zbor Kmetijske družbe mesto odišlega dr. Jerine, se bomo ob tej priložnosti pogovorili tudi o drugih, za naš kmetski stan v laškem okraju perečih zadevah. Predvsem je važno, se pogovoriti o živinoreji in mlekarnah, o sadjereji, in pride najbrž tokrat zraven eden dre-vesničar, ki bode sprejemal naročila za sadno drevje. Tudi glede hmeljarstva moramo nekaj ukreniti. Predvsem potrebujemo pluge za globoko oranje in strokovnega poduka. Zato ste vabljeni ne samo kmetje iz domače, ampak tudi iz drugih župnij k obilni udeležbi. Laško. Na šmihelsko nedeljo, dne 26. septembra je na pobudo okrajnega zastopa prišel predavat o hmeljarstvu govornik' iz Žalca. Prišli pa so poslušat samo trije interesenti. Seveda ni bilo predavanja. Ljudje se tukaj od nekdaj to nedeljo zadržijo pri sorodnikih in drugih znancih, ki pridejo to nedeljo k sv. Mihaelu. Seveda so bile gostilne dobro obiskane. Nauk za vse, na šmihelsko nedeljo v Laškem ne prirejati političnih shodov in ne strokovnih predavanj. Rečica pri Laškem. Prostovoljno gasilno društvo v Rečici pri Laškem je priredilo domačo veselico na vrtu tov. Videčnika<, čigar čisti dobiček je namenjen za nabavo prepotrebnega gasilskega orodja. Zastopana so bila društva iz Gaberja pri Celjit ter številna udeležba tovarišev iz Laškega. Društvo se vsem obiskovalcem najtopleje zahvaljuje, kakor tudi ravnateljstvu pivovarne v Laškem za podeljeno brezplačno pivo ter vsem, ki so pripomogli do lepega uspeha. Posebna zahvala še tovarišu Jos. Krašovcu, posestniku v Rečici za podeljeni brezplačni prostor za Gasilski dom. Želeti je, da se najde v naši dolini še dosti enakih posnemovalcev. Za razvedrilo.. Izobražen pes. Neki kmet, ki je imel prav hudega psa, je prišel s sosedom, ki se je pisal Zajec, na dvorišče. Pes je planil v gosta in ga začel obdelavati. Sosed mu je komaj ušel z večjimi ranami na hlačah. Kmet škode ni hotel poravnati. Prišlo je do tožbe. Tam pa se je kmet zagovarjal: »Moj lovski pes je jako izobražen. On je vedel, da se moj sosed Zajec piše, pa ga je kar napadel!« — Sodnik pa mu je odgovoril: »Sporočite svojemu psu, da naj pošlje po pošti 1000 dinarjev, saj je gotovo tudi v tem oziru pismen!« Nova gospodinja. Gosposki kmetič se je poročil z gosposko, mestno gospodično. Ko je prišla na kmetski dom, si ga je šla ogledovat z moževo materjo. Prišli sta do njive, kjer je rastel krompir, pa je rekla mlada gospodinja: »Kaj ne, mama, tu-le pa raste pražen krompir?« Pridiga pijančku. Župnik je srečal farana, precej vinjenega, na cesti, pa mu je rekel: »Glej, še krava ve, kdaj j ima dosti, ti pa ne!« — Pijanček pa mu je hitro odgovoril: »Kadar jaz vodo pijem, tudi vem, kdaj jo je dosti! Pa nič naj ne zamerijo!« Zelo neumen. Dva soseda sta se prepirala. Pa je eden rekel drugemu: »Ti, če bi bil ti tako debel, kakor si neumen, bi murskosobotska železnica vozila tri dni okoli Tebe!« Dokaz. Katehet je razlagal v šoli, da je v življenju navadno tako, če Bog na eni strani vzame, pa na drugi več da. Nato je vprašal Janezka: »Ali veš kakšen dokaz?« — Janezek je malo pomislil, nato pa odgovoril: »Vem. Pri našem hlapcu je tako. Bog mu je dal levo nogo krajšo, zato pa ima desno daljšo!« Upravičen strah. Lovec je stavil tovarišu-novincu tole vprašanje: »Zakaj pa se zajec belega psa bolj boji kot črnega?« — Novinec je razmišljal, a ni vedel odgovora. Zato ga je stari lovec poučil: »Če vidi zajec belega psa, tedaj misli, da je že suknjo slekel in v sami srajci za njim leti, zato pred belim psom zajec tako beži!« Bolna teta. Teta je prišla na obisk. Domači sinček jo je z veseljem pozdravil in jo vprašal: »Ali ste kaj bolna, teta?« — Ona pa: »Zakaj?« — »Oče je včeraj rekel, da ste na glavo padli, če mislite, da boste tu ostali!« V šoli. Učitelj učeno razlaga, kaj je miselno ime: »To je ime stvari, ki je ne moremo prijeti ali otipati, ampak si jo samo mislimo. Jurček, povej mi tak primer!« — Jur-ček: »Žareče železo!« VOZNI REII veljaven od 1. oktobra 1926, se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Cena Din 1.50. Mala oznanila. V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošiljajo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor. Mlada dekla (kmetska), katera ima veselje za pošteno službo in tudi pomagati v hiši, se išče. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »poštar-ska družina«. 1393 Učenka za šivanje se sprejme pri PukL Cankarjeva ulica 15. Maribor. 1394 V dekliškem zavodu usmiljenih «ester v Wundschu pri Gradcu prične v mesecu novembru tečaj y.a ročna dela. Poučevalo se bo: v šivanju, v prikrojevanju, go-spodinstvu in muzika. Sprejemajo se dekleta s 14 letom. Mesečna oskrbnina znaša 300 do 400 D. Za pojasnila se je obrniti na »Madchen Erziehungsanstalt« in Wundschu bei Graz. 1395 2—1 Za svoj vinograd v Slovenski Bistrici iščem razumnega, poštenega in delavnega vinitarja. 3—4 delavci. Nastop 31. oktobra. Pišite na: Vladimir Vošnjak, Ptuj. 1397 3—1 Učenka z dobrim spričevalom, poštena, iz dobre hiše, se sprejme takoj pri Karol Sima, Polj- čane. 1406 Več gostiln in trgovin na deželi in v večjih mestih ter okolici išče več plačilazmožnih solidnih re-flektantov. Ponudbe brezplačno na »Marstan«, Rotovški trg št. 4. Maribor. 1408 Družinska hiša z velikim vrtom in gospodarskim poslopjem se roaa. Studenci pri Mariboru, ralja Petra cesta 74. 1418 ë V najem se odda zemljišče s 3 orali zemlje, med konjiško in oplotniško cesto. Občina Spodnje Gršovje. Več se izve pri gospej Erni Gosnik, Mlinska ulica št. 31, Maribor. 1416 Žaga, mlini (tudi valjčni) ugodno na prodaj ali najem. Ponudbe na »Marstan«, Maribor, Rotovški trg 4. 1409 Mala posestva najem ali na pr daj išče več resnih ponudniko prodaj išče več resnih ponudnikov. Tozadevne ponudbe brezplačno »Marstan«, Maribor, sprejema ____ Rotovški trg 4. 1411 - Vinske sode različne velikosti, proda F. Gnilšek, trgovec z vinom v Mariboru, Razlagova ul. št. 25. 1404 Iščem gostilno na račun. Zraven izvršujem krojaško obrt. Naslov v upravi. 1415 Hrastov okrogel les, kakor tudi cele hrastove gozdove kupuje proti takojšnjemu plačilu električna žaga M. Obran, Maribor, Tattenbacnova ulica. Istotam se išče tudi en večji smrekov in bukov gozd za kupiti. 1400 Več praznih, novih vinskih sodov polovnjakov s 315 litri in manj na prodaj. Waigand, Maribor, Kopitarjeva 6. 1402 2—1 Kupujem stalno borov, smrekov in jelkin les za rudokope. Plačilo zajamčeno. Ponudbe na Dragotin Korošec, Rečica ob Paki. 1401 Proda se 7 novih sodov s 300 1 in 450—600 1 po dnevni ceni pri Muhičevih na Ženiku (Sovjak). p. Sv. Jurij ob Sčavnici. 1414 Dve sušilnici za hmelj, sistem Lorber-Hahn, so na prodaj. Velikost 4 V» kv. m, ter se zamorejo postaviti v vsako gospodarsko poslopje brez posebne stavbe. — Pojasnila daje Edvard Kukec v Žalcu 7. 1384 Če pridete v Maribor, potrudite se v ma,n"ULfa,lst-a.rxio trgovino Fran j o Majer na Glavnem trgu št. 9 kj^r dobite razno zimsko blago, n. pr. odeje, koče, barhen-te, možko in žensko sukno, plat do, zimsko perilo itd. itd. po zelo nizkih cenah. 1388 Kupujemo okrogel smrekov les (hlode in cela debla) po najboljših dnevnih cenah manjše in večje množine. — Rudolf Kiffmann, parna žaga, Melje, Maribor. 1336 Sveža morska riba se dnevno peče in toči pristni Dalmatinec samo v že dobro znani prvi dalmatinski kleti v Mariboru, Mesarska ul. 5. Povod nik. Posestvo na prodaj. 7 oralov v Radahovi hiš. št. 17, ob glavni cesti v bližini Sv. Lenarta v Slov. goricah. 1413 2—1 ■ Tiskarna sv. Cirila y Mariboru r. z. z o. z. \ se priporoča za tiskanje knjig, brošur, vabil, vizitk, računov, lepakov in drugih tiskovin. ■ V Knjigarni in prodajalni Cirilove tiskarne na Koro-l ški cesti št. 5 in v Podružnici te knjigarne in proda- ■ jalne v Aleksandrovi cesti št. 6 dobiš dobro in poce-g ni: papir, pisarniški, pisemski, ovojni, svileni in pre- ■ šani za kinč; svinčnike, peresa, ravnila, črnilo in ■ druge potrebščine; vsakovrstne knjige, leposlovne in šolske ter razne molitvenike. 9 Fantek, tri leta star se da za svojega. Ivana Najbert, Pobrežje, Zerkovska cesta 73, Maribor. Maribor. _1382 Močen pekovski učenec se sprejme takoj. Pekarna Smid, Maribor, Jurčičeva ulica 6, 1407 Žagmojster s prvovrstnimi spričevali, izvršuje vsa popravila ua žagi in mlinu, išče stalno službo. Vzamem tudi žago v najem. Ponudbe pod »trezen« na upravo. v 1330 Majer, oženjen z več, delavnimi močmi, koji zna ravnati tudi s konji, se sprejme za večje posestvo. Ponudbe s spričevali je poslati na upravo lista pod — »Majer 1926«. 1398 Oskrbnik (šaler) se išče za večje posestvo v Savinjski dolini, z večletno prakso, trezen, starejšega od 35 let, neoženjen, tudi brez strokovne šole, najrajše kmetske-ga fanta. Hrana, stanovanje in perilo v hiši. Plača po dogovoru. Prepisi spričeval naj se prošnji. Ponudbe se naj na upravništvo lista pi vom »Safer 1926« naslo-1383 Proda se posestvo 12 oralov. 6 oralov travnika; ostalo vinograd, sadonosnik, njive in gozd. Hiša in hlev zidana, z opeko krita, v dobrem stanju. Vpraša se pri lastniku Jakob Dolinšekuu, Flekušek št. 17, Sv. Jakob v Slov. goricah. 1391 Splošno zameno posestev je pričakovati letošnjo zimo. Prve tozadevne prijave se sprejemajo brezplačno pri posredovalnici »Marstan«, Rotovški trg 4, Maribor. 1410 Trgovat* ali gostilniška hiša z gospodarskim poslopjem ter malim posestvom, pri farni cerkvi, na deieli ali v trgu se takoj kupi Naslov pod »dobičkanosno« štev. 1412 na upravo lista. —»wVJ stane pri meni ena dobra budilka z triletnim pismenim jamstvom; tudi dobite že: 1 dobro nikel. anker-uro (31etno jamstvo) za 88 D 1 dobro sreb. žepno uro (51etno jamstvo) za 277 D 1 orig. nik. yDoxa«-uro (lOletno jamstvo) za 340 D 1 orig. nik. »Omega«-uro (lOletno jamstvo) za 395 D Zahtevajte brezplačno najnovejši ilustrovani cenik od eksportne tvrdke švicarskih ur „Jupiter", F. KNESER, Maribor Aleksandrova cesta št. 27g. Velika hbira! N*M2ie .eneI Zimsko perilo, copate, rokavice, sviterje, klobuke, dežne plašče, čevlje, čepice, kravate itd. nudi najugodneje splošno znana tvrdka 1403 Jnkofi LhIi, Maribor samo Glavni trg 2. ^Taznaollo. Otvoritvena prodaja po znižanih cenah! Cenj. občinstvu uljudno naznanjam, da prevzamem a 10. oktobrom t. 1. starožnano Ogorevčevo trgovino v Slov. Konjicah, katero je dosedaj imel v najemu g. Vinko Šerak. Trgovino bom popolnoma preuredil ter založil z novim in svežim blagom. Razume se, da bodo cene vsled tovarniških zvez in svežega blaga najcenejše in konkurenčne. Na zalogi bom imel veliko množino manufakturnega blaga iz čeških in angleških tvornic, galanterijo, vse špecerijsko in kolonijalno blago, sortirano železnino in vse, kar se je že dosedaj vodilo v tej trgovini. Zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo se priporočam za mnogobrojni obisk z odličnim spoštovanjem 1405 MIHAJLO LAPUH, SLOVENSKE KONJICE 93i ~ Cujte! Glejte! MARTIN SDMER. KONJIO Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice hiteti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni dobi. — Za prav obilen obisk se uljudno priporočam! v/ Taka krasno se pera edino te z milom Gazela" T. rM prav. gospodinjsko ■kilo BČIrik^je temeljilo In Isto-iauK> blagodejno .a vsako, tudi MjflMjše perilo. Uporabljajte mmo to ntio, kajti ■Jba p««« Je prava,, Igrača. pa tvdt, da se v vsakem tisočem kosu nahaja zlatnik. t. a. V«a dvojao za delo na domu in v tovarni se sprejmejo pri tvrdki Dur-java, Maribor, Gregorčičeva ulica 24. — Delo na dom se da tudi šiviljam iz mariborske okolice. 1417 Dobro in poceni zimsko blago, obleke, platnu itd. se dobi pri L TRPIN V MARIBORU, GLAVNI TRG 17. S!» □ □□IDO □□□□!□ □IPDODO Najbolje In najvarneje naložite ovoj denar pri Okrajni posojilnici v Ljutomeru r. a. ■ n. s. ki obrestuje hranilne vloge najbolje. TekočI računi. Posojila na poroštvo, zastavo In vknjižbo. Uraduje od 1. maja 1926 vsak delavnik od 8. do 12. ure. Bi E1 si BI BI BI ■H ■ W Tri viničarje, vse s 4—5 delavskimi močmi se sprejme. Prijave ri upravi posestva Pachta, Zg. v. Kungota, Maribor. 1367 3—1 I Hlapčevska družina z večimi delavskimi močmi se sprejme ta- _3—1 Učenec iz poštene hiše se sprejme takoj. Mih. Kokošinek, trgov, umetni vrtnar, Celje, Gaberje 63. 1339 jmnrTTzmnDDaaomacDmaaanrinac zouDmnnnaaaaa Priporočam svoje lastne izdelke vseh vrst. Kotle za žganje koj. Prijave pri upravi "velepo-' jn » VO?°> ** Posestva Herberštajn v Ptuju. 1374 lo. Posodo za kuhanje, cevi vseh vrst za tovarne, različne aparate ter izvršujem točno in solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po dnevni ceni. Posestvo v Gornji Ložnici St. 40 pri Slov. Bistrici, približno 8H oralov travnikov in polja, se da za več let v najem. Vpraša se pri Viljem Abt, eksport, Maribor. 1359 Prodam vsled preselitev 110 o-ralov, več sto meterskih centov sena, nad polovico je gozda za sekanje z lesom vseh vrst. Poslopja z opeko krita. Cena 400 tisoč din. Po dogovoru dam tudi v najem ali prodam na parcele. Jurij Medved, Marija Reka, Št Pavel pri Preboldu. 1183 Dva shrambna soda s 15 do 30 hI na prodaj pri meh. sodarstvu Pichler, Maribor, Frančiškanska ulica 17. 1371 3—1 Sadno drevje naročujemo v popolno zadovoljstvo pri I. slov. drevesnici I. Dolinšek, Št. Pavel v Savinjski dolini. Zahtevajte cenik! 1357 Pletene jopice, bluze, oprsnike, robce in sploh vso pleteno obleko za moške, ženske in otroke si najlažje izberete in najceneje kupite tam, kjer se izdeluje in to je edino v strojni pletarni Marije Vezjak v Mariboru, Vetrinjska ulica 17. Prodaja se na trgovce tudi na debelo. 1361 3—1 □□□□□□mnnangnconnnniiHi03[ximnaDuuuuuuuiJcxxr]D Najceneje se kupi manufakturno in špecerijsko blago, železnina, Alfe, cement in vse stavbene potrebščine pri Karlu Sima v Polj-•fianah. Tam se tudi kupuje po naj višjih cenau kosti, cunje, staro železo in vse poljske pridelke. 1283 »Brsiatkoholoa Produkcija« v Ljmbljani, Poljanski nasip 10, >ailje vsakemu naročniku Slov. "'Smpedarja zanimiv cenik brez-iiažne. Zahtevajte ga takoj; ne 9M vam žal! 863 ELEGANTNA OBLEKA iz modnega še- vijota D 560.— fina športna 720.—, zimska trpežna suknja 400.—, močne delavske hlače 60.—, suk-nene hlače 120, močne štajerske hlače 45,— ter vso konfekcijsko robo prodaja po zelo znižanih ce-industrija konfekcije R.Stermecki Celje, št. 14. Vožnja se nakupu primerno povrne. Cenik z čez 1000 slikami zastonj. Trgovci engros cene. nah Brezplačno pošljemo vsakemu kupcu na željo~*manuiak-turne vzorce pravkar prispelih novosti, kakor: sukna za ogrtače modna sukna sukna za obleke sukna za gosposke obleke sukna za gosposke suknje modne parhente modne flanele šUone flanele za perilo klot za odeje gradi za madraee posteljnino itd. itd. itd. Vse blago oddajamo po zelo ugodnih cenah. MANUFAKTURNA TRGOVINA DOLČEli «fe M1RIMI MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 27. Razpošilja se na vse strani. Svarilo! Gdč. Justina Pavšer ni pri trdki Singer Bourne & Co. podružnica Celje nastavljena, niti ¡kot zastopnica še manj pa kot učiteljica vezenja, ter opozarjamo cenjeno občinstvo, da nima pravice sprejemati naročil, oziroma sklepati kupčije. 1392 Dobro urejena in upeljana pekarija v Ormožu i(prej Gra-zerova) se da takoj v najem. Oglasi se pri Kralj v Ormožu. V trgovini Franc Kolerič, Apa& morate kupovati, k ne tam dobite dobro blag» p* nizki coni. Velika iibira blaga vaei m> vm Sod« vseh velikosti Ima vedno v zalegi Fran Repič, sodarsko pod letje v Ljubljani, Trnovo. Cene konkurenčno nizke. Postrežba točna, 1032 16-1 Borova debla I m dolga od 16 do 24 cm premera kupim vefro množino za zimsko dobavo. Naslov v upravi. 1223 10-1 Najbolj ugoden nakup vsakovrstnega zimskega blaga za moške in ženske, kakor tudi veliko izbiro gotove obleke za dečke od 75 din. naprej, gotove zimske suknje in obleke za moške nudi Anton Macun v Mariboru, Gosposka ulica 10, in v podružnici v Ptuja. Enrilo Splošno priljubljen kavni nadomestcK okusen i cenen. Dobiva se v vsefi dobro asorriranlS kolonijalnif) trgovinaS. [=1 □ H E E E E E E E E E E E E □C EEBBBBBBEBBEBEEBBSEBBBEBEEEBEBBHEI «MNtt&ft* - !!!Varcnjfe z denarjem!!! pri nakupu manufakturnega blaga. Predno kupite, si oglejte velikansko zalogo in čudovito nizke cene v manufakturnl In modni trgovini FRANC DOBOVIČNIK Celje, Gosposka ulica 15 Stranke iz dežele dobe popust! — Krojači in šivilje posebne cene1! Na drot>no! 1244 ISa d.et>elo DBEBEBBEEEBBBBBBBBBEEBBBEBBBBBBEC Edino najboljši šivalni stroji in kolesa so le JOSIP PETELINC-A LJUBLJANA (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) ~ znamke Gritzoer, Adler ia Phonix : Telefon 913 za rodbinsko, obrtno in industrij; sko rabo. — Istotam najboljš1 švicarski pletilni stroji znamke »Dubied«. — Pouk O vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago. HHKSHHBHHEH^BHMaBHHHnHE^aB Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, »vetiljk ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd itd. — Prevzema vsakršna stekla^ ska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba. Na dobro in na deb»- Na drobno in na debelo. m » IIHHflBIHlHHIIIHIIBIBDIIIIBlBBII Je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajce ln drugo različno blago najboljše kakovosti po znižanih cenah samo v manufakturni trgovini pri Franc Lenartu naslednik BERGANT BENJAMIN, PTUJ, SRBSKI TRG ŠTEV. 2 poleg glavarstva. 1290 Krasni nagrobni spomeniki Iz belega in sivega marmorja, kakor tudi pristne švedske granitpiramide v različnih in vsestransko priznanih nizkih cenah v veliki izbiri pri 1321 J. F. PEYER. kamnosek Maribor, Aškerčeva ulica 21 in Kersnikova ulica 7. Kristjanske ceuo in dobro blago se dobi pri 1W1 L TRPIN V MARIBORU, GLAVNI TRG 17. mmmm "i "fv -1 Oglasi v Slov* Gospodarju < imajo najboljši uspeh! Starši S TISKARNA S V; CIRILA * Maribora, Koroška cesta štev. 5 in njena PODRUŽNICA^ Maribora, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo Ima na razpolago: t 1. vse Šolske k nji gre za gimnazijo, realko, učiteljišče* trgovsko šolo, za meščanske in osnovne Sede. 2. vse drugo Šolske potrebščine kakor: risalne sklade, risalne deske, risala, risanke, risalni papir, zvezke, radirke, tvinčnike, peresa, tuše, črnilo, rudečilo itd. — Cene zmerne. — Postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča cenj. dijaštvu in staršem: ¿TISKARNA SY. CIRILA, » > » poleg davkarije (poprej pn »JBe.em volu«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje, 50 Rentsi in invalidni davek plačuje posojilnica Posojila po najnižji obrestni meri. D obr a gospo din j a, ki pozna zdrava načela štedenja s časom, denarjem in perilom, rabi za pranje samo pristno ZLATOROG TERPENTINOVO MILO, ki napravi perilo snežnobelo in dišeče in jo vrhu tega tu pa tam prijetno preseneči s pristnim zlatnikom! Priporoča se TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU. inMmnnmimmitnmnmmmnnroTTnraimnmmiimtiummiHminnfMim^ Za poljske križe si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 560 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 80 D, 100 cm veliki p* 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki po 1700 D. Stenski križi z leseno podobo (korpusom) stanejo Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 80 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D, 40 cm po 140 D. Stenski križi s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D. Stoječi križi s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D. Iapeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. —xri3iiii«i»»niiniiiiiiiiim»i«iMnnjii Najboljše m zelo trpežno togo ¡¡¡g >■ ioaiSa BftleEo, laična, hlatevin«, volnen« Mag«, gufe0| MBc, platin, robce, nogavice, gotove obleka 1« perila kftfit« n)c*ujil l» I trgovini J. H. Marin Mor rr-Khbulnn aeata lfi, m j -..................................... • §4 fln Rtfptte: Ntt inkno, volneno blago, Mačevlne, tiskevtna, \ " * - ftrtteae in cajgaste ruto, nogavice, srajco, čevlje In tregs [ ■ Uago najbeljSe kakovosti po znižanih cenah URI K «itnelaktarai trgovini Pri solncu" Za obilen obisk so prlporeča! K DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG •. Tink«r: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Janue Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gospo-k _____^ .... ... , darja«, predstavnik: Janš Goloe, novinar v novinar v Mariboru. »• .,;,, Dober glas gre v mesta in dežele Ter tudi k nam so novice te prispele, Da kupiš dobro manufakturno blago in po ceni, ¡F mestu Celju, tam pri nemški cerkvi. ¡Ake nisi bil tam še osebno, Glej, da zapomniš si za vedno, Da v Celju je mnogo raznih trgovin, Hi aajeeneje kupiš vedno le pri Valentin Hladin, Celje Prešernova ulica. Sama iraven nemške cerkve! 1246 » rs *t ffi B«lak A Inkret, Oe j* Prešernova nllca 3 Vodovodna Inštalacije naprava modernih higijeniAnll kopelnih sob, klosetov. Toplovodne naprave, centralno kar« j a ve, popravila centralnih kte? j a v, kotlov, armatur, sesalk itfi kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršijt točno in solidno, z večletno garancijo. Cene konkureafea Informacije, proračuni, načrti vedno na razpolag«. Električne Inštalacije telefonske, «venčne in signalne naprave. Radio-antene. Popravila transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih aparatov itd. ' '^mmm -. -t flunjtooljlb« ««» m»|wmwm®jk« Spoda]ešta]ersfci l\MM posojilnici v Maribora ItftlBi tlln it. i 1,1.11,8, iilii sil&i li, i )tf KranUne vloge Srea »djwve£3 m «*. aa trimesečno odpoved p« 1 BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBseBBea D JS S Zadrnžna gospodarska banka d. i 1 Sunil.......................mu mnmm um..... 00 m CD Podružnic« Maribor. g co m m H lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko m CD cerkvijo. PO CD IZ OD 12 Izvršuje vse bančne posle uajkulantnejše! — Najvišje obrestovanje vlog na jj^ ¡Yj knjižice in v tekočem računa. m s i ® Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr„ loterije« ® ieBBBBBBBBeBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici. Celoto* laterudbaa Podnert. firzojavke: ZadnifB Krop«. WM 9 1 OoM|tt*ko udbruga Krap« (JugooUvija). m Mmils. fa> oskodrn. folemlce, Kebljl n ladjo, črni «K pNhM »«biji a ogradU, *oo I. i. 4., leUji m čevlje. Spojke za o prage, spojke « ladje in oplav«. M bran«. Zobje za bra»«. Kljuk« za podobe, «M, čeri, «ob* Ltd. Vi|okl > nurtleoml. Podložne p»o«ce. Matice. Zakovice za tenderje, kode, »ode, mootovo, pto-iMhs, koleM t t d. Vijačni čepL Verigo, bdek*i lahke tanmUjo, popravi** Oteokoruješko goopodonko «roje in opreme u vodne ioge in mimo. Dustrovaad ceniki na razpolago I — Prodaja M oarno na debelo tt*ov« ■trak« spadalo« Kdnr 9 „Slov, Gospodarju" oglašuje, uspeha gotovo se radujel Gospodarske novice Mesečna priloga »Slovenskemu Gospodarju« Poljedelstvo. ŽITO V ŽITNICI. Omlačeno žitno zrnje je, spravljeno v žit nico, rado podvrženo kvari, ako se z istim ne postopa pravilno pri shranjevanju. Postopanje s takim žitom, katero se kmalu po mlatnji porabi, bodisi da se ali proda, ali se pa zmelje, ne zadaje toliko skrbi, ker se isto lahko samo da se dovoljno pre-suši, že da rabiti. Večja skrbnost in previdnost je pa potrebna pri takem žitu, ki ostane v žitnici mesece in mesece, da se isto tekom tega časa ne pokvari. Posebno velja to za semensko žito, ki se rabi še le po mesecih. Da je mogoče žito dobro pohranjevati, mora biti žitnica, oziroma prostor, kamor se spravlja in pohranjuje žito, za daljši čas temu namenu odgovarjajoče urejena. Važno je pri žitnici pred vsem prezračevanje iste. To prezračevanje mora biti popolno in posebno, ako se spravljajo v žitnico večje množine žita, tako da je izmenjava zraka pri zračenju mogoča v krat kem času. Žitnica mora biti poleg tega pred vsem suha. V vlažnih prostorih, ki se morebiti poleg tega ne dajo še popolnoma prezračiti, je žito vsled nakopičene pre velike vlage vedno v nevarnosti, da se pokvari. Tla žitnice morajo biti brez špranj, oziroma morajo biti iste zadelane, tako da je mogoče počistiti žitnico temeljito. V špranjah na tleh se rado zareja mrčes (žitnih škodljivcev), v njih pa zaostane tudi kako žitno zrno, je radi tega zelo lahko mogoče, da se pomešajo zrna ene žitne vrste, posebno pa sorte v drugo žito. Čim manj je bilo žito po mlatvi, ko se je spravilo v žitnico, suho, tem manj visoko se sme nasuti, obenem pa pogostejše premetavati in preobračati z lopato, da se bolje posuši. Šele presušen ožito se sme višje nasuti, oziroma spraviti v žitne zaboje (predale). Pa tudi navidez popolnoma suho žito vsebuje še vedno od 12 do 14% vode. Ta voda ne škoduje toliko kot pa vlaga, ki zna shranjeno žito tekom cele dobe pohranjevanja orositi, ako se v žitnici pra viilno ne postopa z njim. Pot vplivom zračne toplote v žitnici, zračnega kisika in zračne vlage se vršijo v shranjenem žitu številni ,zamotani pojavi in spremembe. Žitno zrno ni mrtva stvar, temveč del rastline, v katerem je še življenska sila, samo da se ta nahaja v njem v nekakem stanju počitka; izraža se pa vse eno, če-prava skoro neopaženo, s tem, da žitno zrno diha. To se pravi, žito zrno prejema iz zraka zračni kisik, izločuje pa ogljikov dvokis. Kisik okisa v zrnu škrob in druge sestavine. Vsled tega zgubi žito na suhi tvarini ter s tem na teži. Čim močnejše je dihanje, tem večje so izgube. Pri nizki toploti in suhem zraku in žitu so izgube malenkostne, večajo pa se, če se dvigne zračna toplota, največje so, če se pole? tega pomnoži še vlaga. Največ škoduje shranjenemu žitu vlaga, ako se iste iz zraka navleče žito. Vsled po večanja postofckov vlage v žitu pričnejo v istem delovati fermenti, kateri se v njem nahajajo. Ti fermenti preoblikujejo sestav ne snovi žitnega zrna, poleg tega se z zvišanjem vlage razmnože tudi bakteriji in plesni, ki se razrastejo v žitu ter ga pokva rijo. Vsled delovanja istih se zviša tudi to plota v žitu, posledica tega je močnejše dihanje in hitrejše kvarenje. Žito se ugreje, postane zatohlo ter prične plesniti. Razvidno je iz tega, da se, ako se hoče ohraniti žito daljšo dobo nepokvarjeno, mora isto v glavnem hraniti suho in varovati pred tem, da se ne navleče vlage iz zraka, posebno v mrzlejših mesecih, ko je -zrak nasičen z vlago. Zato je potrebno u-poštevati vsakokratno množino zračne vlage in nje vpliv na žito. Zračna vlažnost se menjava tekom celega leta. Tudi ni vedno enaka vlažnost v žitnici kot na prostem. V mrzlejših mesecih (oktober—maj) je katerikrat vlažnost zraka na prostem večja, katerikrat manjša kot vlažnost zraka v žitnici. V toplejših let nih mesecih je vnanji zrak vedno vlažnej-ši kot v žitnici. V teh mesecih solnčni žarki pregrejejo dobro zrak. Čim bolj je zrak gorak, tem več zamore sprejeti vase vodenih hlapov. Ako se pusti tak gorak zrak poln vodenih hlapov v žitnico, ni to ravna nje pravilno, ker v žitnici ne kroži zrak ta ko neovirano kot zunaj na prostem, kjer vsak mali ve trie povzroči izdatno kroženje vlažnega zraka, vsled toplote se pa tudi vo deni hlapi dvigajo kvišku. V žitnici tega ni, ker ovirajo zidovi kroženje zraka. Vlaga, ki jo prinese zrak v žitnico, ostane deloma tudi v nji, ker se zrak nekoliko shla-di. Ako bi bilo žito obsevano od solnca, tedaj bi ga isto hitro sušilo in vodeni hlapi bi se dvignili kvišku. V tem slučaju bi ta vroči zrak ne škodoval. Toda v žitnici ne more solnce obsevati žita tako in toliko, da bi naravnost sušilo, odstranjevalo vlago in izjednačilo vpliv vlažnega zraka. Pri takem zračenju bi se v žitnici nabirala vla ga. Ako je žito toplo, tedaj se ne navzema vlage, ostane suho, pač pa tedaj, ako se o-hladi. Ako je zunanji zrak zelo gorak in vlažen, pa pride s hladnim žitom v dotiko, se zrak shladi, toda poleti redko tako nizko, da bi se žito orosilo. Vseeno pa vobče suho žito iz takega zraka vleče nase vlago. Ko nastopijo hladnejši dnevi, tedaj postaja zračna vlaga nevarnejša. Ako je zunanji zrak hladen ter zadene na še hladnejše ži to, se toliko shladi, da ne more več zadržati v sebi vodenih hlapov, voda se iz njega izloči v obliki rose, žito se orosi. Osu-šeno žito se kmalu ugreje. Ugreje se zelo rado takrat, ko se toplota zunanjega zraka ali dviga ali pa pada, kar je slučaj jeseni in spomladi, zelo redko pa poleti. Čim večja je toplota zraka, temveč zamore zadržati vodenih hlapov. Ako se toplota zraka zvišuje, vleče isti vase vodene hlape, ako se pa znižuje, tedaj ne more vsebovati toliko vodenih hlapov več, postane nasičen. Ako se z vodenimi hlapi nasičen zrak za malenkost shladi, tedaj se nevidni hlapi zgostijo v vodo, nastane rosa. Poleti je zrak absolutno bolj vlažen, relativno pa manj. To se pravi, zrak vsebuje večjo težo vodenih hlapov kot pozimi, vendar je veliko manj nasičen, lahko še sprejema va-se vodene hlape. Pozimi je zrak absolutno manj vlažen, relativno pa več; vsebuje manjšo težo vodenih hlapov, je pa vendar bolj nasičen, ako se malo shladi, ali pa 5o sprejme va-se le malo hlapov še, se takoj napravi rosa, oziroma megla. V jesenskih mesecih je žito od poletna vročine še toplo. Zunanji zrak se sicer že shlajuje, pač pa je zrak v žitnici še vedao toplejši kot zunanji. Ako se sedaj zrači, tedaj se mrzlejši zunanji zrak v žitnici in nad toplim žitom nekoliko segreje ter vsrka va-se nekoliko vodenih hlapov. Žito ne postane vlažno, nasprotno, celo lahko izgubljava vlago. Jeseni ni zrak, ki se ohla-juje, nikoli toliko nevaren za žito, kot pa spomladi, ko se isti segreva. Vse eno je treba tu tudi previdnosti, ako je zunanji zrak zelo mrzel in vlažen. Sicer je žito jeseni vseeno še precej vlažno, toda ta vlaga izvira od potenja žita, ker isto od mlatnje sem še ni popolnoma suho. Vendar se pri pravilnem zračenju ta vlaga izgubi tako, da je žito do zime že su ho; ker se shlajuje bolj počasi kot zunanji zrak. Zato pozimi tudi ni take nevarnosti za žito, da bi postalo bolj vlažno, pač pa spomladi. (Konec prih.) Stanje letine na Štajerskem. Z letino na Štajercem smo se bavili letos že parkrat in sedaj v pozni jeseni tudi lahko ugotovimo nje bilanco. Krompirja je letos na Štajerskem veliko premalo, ker je zagnil v jamah povsod, kjer je ilovnata zemlja. Uspel je samo po Dravskem polju, kjer je pod dobro pedjo zemlje prodec, ki požira preobilo mokroto. Zaloga krompirja, ki pride letos v poštev za celo Štajersko, je edino Dravsko .polje. Haloze ne bodo imele krompirja niti za seme. Koruza je dogorela in je še precej lepa po onih krajih, ki niso bili prizadeti od povodnji in kjer ni preveč ilovnata zemlja. S koruzo bo še šlo in istotako je tudi s fižolom, kateri je uspel kljub deževju dobro. Žita so bila le os slaba, ker so cvetela v deževju in par tednov pred žetvijo so polegla vsled viharjev, trohnela ali pa začela kliti že na njivi. Gle de žit bo letošnjo zimo Štajerska navezana na uvoz. Zelo lepo in dobro je letos uspela ajda, katere je posejane zelo veliko in je ni zatrl mraz. Da bi le bilo toliko lepega vremena, da bi jo 1 judj lahko poželi ter spravili na njivah v rasti, dokler ne bo zapadel sneg. Hrane za svinje bo za zimo dovolj. — Kakor znano, je bila letos zelo slaba s senom, ker ga ni bilo mogoče radi vednega deževja posušiti in pretesno večino so ga oblatile povodnji, ali pa celo odnesle. Lepa je bila otava, precej jo je bi lo. Žalibog so kmetje prisiljeni radi pomanjkanja denarja prodajati živinsko krmo že sedaj na jesen, akoravno jim bo ua zimo še krvavo potrebna in je bo priman kovalo. Bilanca letošnje letine na Štajerskem nam pove, da bosta to zimo pomanjkanje ter glad vsakdanja gosta ne samo pri revnejših kmetih in viničarjih, ampak tudi pri srednjih posestnikih. Odbiranje koruze za seme na polju. Od mnogobrojnih pogojev, da se zviša koruzni pridelek, je odbiranje koruznega semena. Precej v navadi je že odbiranje koruznega semena spomladi pred saditvijo s storža. Za zvišanje pridelka s tem odbiranjem ni še zdaleka vse storjeno. Pri tem odbiranju pride v poštev samo storž, ne ; ve se pa nikdar, kaka je bila rastlina, ki je napravila ta štorž. Iz tega razloga se do seže hitrejši in lepši uspeh, ako se za seme odbira ne samo zrno, temveč tudi rastlina, to je, ako se koruzno seme odbere dvakrat. Najprvo se odbere rastlino samo, nato pa od te rastline še odgovarjajoče zrno. Prvo odbiranje se izvrši v jeseni, pred, oziroma od spravljanju koruze, drugo pa proti spomladi. Za popolno odbiranje je potrebno, da se opazuje in označi rastline tekom njih rašče (hitrejša rašča, razvoj listov, razvoj metlice, odganjanje zaperkov, pričetek cvetenja itd.); vendar se dosežejo z odbiranjem rastlin ob spravljanju tudi še precej lepi uspehi. Sicer je letošnje leto bila letina zelo neugodna za koruzo, pa vendar ne govori nobeden razlog za to, da bi se koruze na polju ne odbiralo; posebno, ker to delo ne zadaje toliko truda, z malo razumnosti se da lahko izvršiti, in je množina semena, ki ga je treba odbrati, le mala. Odbira se na ta način, da se izbere koruzne rastline, ki odgovarjajo, popolnoma dozorele storže od teh rastlin spravi posebej na suhem prostoru, varno preti škodljivci in pokvarljivostjo; te storže se nato odbere še enkrat, tako da se vzame seme le od najboljših. Pri odbiranju semenskih rastlin ob spravljanju je treba pa žiti, da se odbere rastline, katere napravijo celotno lep vtis. Njih celotna oblika mora napraviti vtis utrjenosti, listi široki, steblo trdno, primerno debelo, kolenca na steblu morajo biti jednako oddaljene eno od drugega, poleg tega precej na gosto. Vi soke rastline, s tankimi listi, tankim in šib kim steblom, niso za seme. Pri zelo bujno razvitih rastlinah se mora paziti na to, ako niso morda na mestu, kjer je ležal pred sa d it vi jo gnojni 'kup. Razume se, da se mora odbirati po možnosti le povsem zdrave rastline. Štorži, katerih naj bo na eni rastlini najmanj po dva, ne smejo biti previsoko na steblu nasajeni. Čim mrzlejše in vla žnejše je v splošnem podnebje, tem bolj je treba gledati, da se odbira rastline z niziko nasajenimi štorži. Štorži morajo biti tudi jednakomerno razviti, inače močni in obilni. Boljše so rastline s takimi štorži, ki niso pokonci, temveč da malo visijo, ker takim štoržem škoduje manj dež in ptice. Ovojni listi štoržev (kožuh) naj bodo tanki in ne v prevelikem številu. Debeli mnogo-brojni ovojni listi zadržujejo zorenje koruze. Vinogradništvo. LETOŠNJA TRGATEV. Ako so naše gorice polne zrelega, zdravega grozdja, kakor n. pr. leta 1917 ali le- ta 1921, imamo manj skrbi s pod- in odbiranjem grozdja, kakor pa v letošnji slabi letini. Gospodarsko načelo je: Tudi v najtežjih slučajih ne smemo obupati, ampak rešiti, kar se da še rešiti! Poročila iz raznih krajev in celo posestniki istega vinskega okoliša celo iste občine, si letos večkrat nasprotujejo glede stanja goric. Tu gnije grozdje, tam je zdravo, tu je zadnje deževje in morda celo toča naredila občutno škodo, tam je boljši položaj, tu zopet kažejo te ali one grozdne vrste boljšo odporno slio proti raznim nezgodam vsled upliva lege, zemlje, obdelovanja, starosti goric itd. Splošno veljavnih smernic za letošnjo trgatev ni. Vsak si naj sam skuša rešiti, kar se da! Boljša vina pa bodo imela letos lepe cene, posebno ker bodo zelo redka. Zato si dovolim svetovati našim vinogradnikom: 1. Ako vidiš, da s čakanjem ničesar ne dosežeš, in bi imel samo gospodarsko škodo, poberi grozdje. 2. Drugi naj podbirajo in izbirajo gnile in slabe jagode, zdravi deli pa naj vise do zadnjega termina, posebno ako bi ostalo lepo vreme. 3. Sladkanje vina bi bilo letos neobhodno potrebno. Velika županstva so že izdala tozadevna dovoljenja. 4. Največja čistost in skrb pri prešanju in v kletarstvu je letos posebno koristna, ker bodo mošti vsebovali po vretju manje alkohola in se bo vino lažje pokvarilo. 5. Priporočamo tudi uporabo čistih droži iz naših kemičnih preizkuševališč v Mariboru in v Ljubljani. Važno za producente novega vinskega mošta! Finančno Okrajno ravnateljstvo v Mariboru opozarja vse proizvajalce vina, da so zavezani v roku 10 dni od dneva, ko so izprešali vino, prijaviti dobljeno količino vina pristojnemu oddelku finančne kontrole. Nadalje je vsak, kdor proda vino, dolžan, da prijavi pristojnemu oddelku finančne kontrole prodano količino vina, predno istega izroči kupcu. Na \"sako tako prijavo dobi prodajalec vina od fin. kontrole za nezatrošarinjeno vino kontrolni 'list, za zatrošarinjeno vino pa svobod-nico. Kontrolni list, oziroma svobodnico, mora prodajalec izročiti istočasno z vinom cupcu, ki pa mora kupljeno vino tekom 24 ur po prejemu prijaviti svojemu oddelku finančne kontrole ter izročiti istemu tu di ¡kontrolni list, oziroma svobodnico. (1e >a je dobil kupec vino s kontrolnim lis-om, mora tudi v gori omenjenem roku 24 ur plačati odpadajočo trošarino in eventualno občinsko doklado k trošarini. Kdor ne prijavi tekom 10 dni svojega vinskega pridelka, ali opusti prijavo prodaje vina, bo kaznovan po čl. 85 trošarinskega pravilnika na denarno kazen 1000 din., katera kazen se ne more znižati. Kupec vina, ki ne prijavi tekom 24 ur prejetega vina in ga ne zatrošarini v istem roku v slučaju, da je sprejel nezatrošarinjeno vino, se bode smatral v smislu čl. 77 trošarinske-ga pravilnika kot tihotapec ter ga čaka kazen v petkratnem znesku prikrajšane trošarine. Tudi se mu zapleni vino, ki ostane tako dolgo zaplenjeno, dokler ne pla ča prikrajšane trošarine in kazni. Vinskega mošta vina, pridelanega na brajdah pri , hiši, ni treba prijavljati. Sadjarstvo. SAJENJE SADNEGA DREVJA. Da mamo toliko zanikernih sadonosni-kov, pripisati je predvsem nepravilnemu sajenju sadnega drevja, če že vrtnar ravna skrajno skrbno in premišljeno, če že on, kateremu bodo rasle rastline na ¡stom prostoru komaj par mesecev, tako skrbno pripravi zemljo in previdno sadi, kako pre mišljeno moramo šele ravnati mi, ko bode vendar drevo raslo po pol stoletja in črez na enem in istem prostoru. Predno se odločimo saditi, moramo temeljito pregledati prostor, katerega bomo v ta namen porabili. V naši domovini najdemo le malo prostora, ki bi bil primeren za sado-nosnilk brez vsake predpriprave. V splošnem pa velja načelo, da se da za sadonos-nik porabiti skoro vsaka zemlja, ako le ni premokra ali prekamenita, seveda le, ako jo primerno pripravimo. Na plitvi zemlji, katere spodnje plasti so laporaste, kamenite, prodnate ali pešce ne, pomagamo si najbolje s tem, da izkop Ijemo globoke jame, okoli 2 m široke in 1 m globoke, v katere navozimo druge dobre zemlje in jo če mogoče pomešamo z gnojem, oziroma kompostom. Tako bode imelo drevo vsaj v prvi mladosti dovolj hrane in prostora za razvoj korenin; dobro priraščeno drevo si bo pa že lažje pomagalo naprej. Na močvirnih tleh pomagamo si razven osušenja, ki se pa ne da povsod izpeljati, še s sajenjem na kupe ali na grebene. Na prostore, kjer hočemo saditi, navozimo ve like kupe prsti in na te sadimo drevje. Čim večji in položnejši je kup, tem boljše za drevo. Tudi na grebene, ki se napravijo iz tam nahajajočih se plasti, lahko sadimo. S primemo pripravo se da porabiti za sadjarstvo celo jako močvirnato zemljišče. Seveda pri taki saditvi ni potreba kc-pati nobene jame, temveč se enostavno sa di na navoženo ali nametano prst. Pri normalni saditvi izkopljemo jame o-koli poldrugi meter široke in okrog pol metra ali malo več globoke. Zgornjo plast zemlje zmečemo na eno stran, spodnjo pa na drugo stran jame. V sredino postavimo pred zasipanjem precej močen drevesni kol, ki pa ne sme segati v veje drevesa, da se iste pri vetru ne obgulijo. Jamo zasuje-mo, če le mogoče, kak teden pred sajenjem, da se zemlja malo poleže. Vrhnjo plast zemlje zmečemo na dno, ker se bodo v isti razprostirale korenine. Med zemljo zmešamo, če količkaj mogoče, dobro pre-pereli gnoj, kompost, pregnite pleve ali smeti, oziroma kaj sličnega, da bo imelo drevo v mladosti dovolj hranilnih snovi na razp>olago. Kar damo drevesu v mladosti, povrnilo nam bode obilo v starosti. Tako delamo pri jesenski saditvi, spomladi pa, ako le mogoče, izkopljemo jame že jeseni in pustimo odprte preko zime, da zemlja prezebe. Drevo obrežemo pred sajenjem precej na koreninah in ga z istimi namočimo v vodo, ali še bolje v zmes vode, kravjaka in ilovice. Cel dan pred sajenjem je lahko drevo namočeno. Drevo primerjamo potem h kolu, da vidimo, če je jama dovolj zasuta. Koreninski vrat, t. j. del, kjer se korenine nehajo in deblo začne, mora priti vsa jen približno 10 cm višje nad zemeljsko površino, ker računimo, da se bo zemlja za toliko še vsedla. Ako smo dali več gnoja, ali zasuii še le tikoma pred sajenjem, vsedla se bo pa še bolj in moramo s tem računiti ter višje saditi. Na noben način ne sme stati drevo potem, ko se zemlja vse-de, nižje kot s koreninskim vratom jedna-ko površini zemlje. Previsoko se drevo težko vsadi, pregloboko kmalu. H koreninam nasujemo drobne prsti, in najboljše kompost, katero dobro natlači-mo med vse praznine, da se koreninice spravijo takoj v stik z zemljo. Okoli name-čemo drugo zemljo in sicer jeseni v obliki kupa, da zemlja varuje korenine pred pre hudim mrazom, spomladi pa napravimo kolobar v obliki sklede, da se voda steka h koreninam, katere potrebujejo za prirast obilo vlage. Privežemo drevo le rahlo, da pri v sedanju ne obvisi. Drevesni kol, ako je predolg, prižagamo in zgornji rob obrežemo, da se drevo ne obdrgne ob njem. V suhem vremenu zalijemo še po sajenju drevo, da se zemlja bolj pritisne koreninic. Zelo hvaležno nam bode drevo, ako mu prva leta po saditvi okopavamo drevesni kolobar in ga čistimo plevela. Pozneje ga posejemo z navadnimi travami, ne z lucer no ali pa s senenim drobom, ker bi s tem posejali rastline z globoko idočimi koreninami, katere bi ropdle drevesu hrano. Redno in obilo gnojenje v mladosti pospe šuje razvoj drevesa in nam stroške obilo poplača. Zbirono drevo ni. kar mu damo, je zadovoljno, naj si bo domači ali umetni gnoj, kompost, pregnite stvari, gnojnica i. t. d., vse mu pride prav. PORABA TROPIN. V dobrih sadnih letinah se sadne tropine smatrajo kot nadležen balast in smo cesto v skrbeh, kam z njimi. Po sadjerod-nih krajih vidimo jih često cele kupe poleg preš. In vendar so ravno te tropine za vsakega kmeta veliko vredne, ako jih zna prav porabiti. Znana stvar je, da se da iz tropin napra viti dober ocet. Vendar je naprava očeta tako krajevno različna, ponekod tako nesnažna, da bi na noben način ne mogli u-živati tistega očeta, 'ko bi videli njega izdelavo. Vsi načini temeljijo na tem, da pustimo ocetne glivice delovati na še v tropinah preostali sladkor, iz katerega napravijo navadno najpoprej vrelne glivice alkohol in s tega ocetne ocetno kislino. Po novejših skušnjah se da napraviti ocetna kislina že kar naravnost iz sladkorja ocet-nim glivam. Najstareji in najbolj enostavni je gotovo način, da se nalije na tropine enostavno vode in pusti tako dolgo, da po stane ocet, nakar se rabi. Ako pomislimo, da tropine gnijejo, potem vemo, da to ni ravno pravi način. Drugi, temu podoben način je, da pustimo vodo na tropinah stati več dni ali tednov in potem sprešamo. Zoper to ne bi bilo oporekati, ali znano je, da se preša navadno ocet in sadjevec eden za drugim in ravno to bi bilo smatrati kot glavni vzrok, da imamo toliko sad jevca, ki je pravzaprav ocet. Da, ko bi se preša vselej izkropala ali vsaj pošteno u-mila, bilo bi vse prav dobro, a kaj, ko se ponekodi ista nikoli ne umiva. Edino pravilen način, pri katerem se nam ni bati, da bi se preša okužila z ocetno kislino, je ta, da pustimo tropine namočene le 12—24 ur in potem takoj opre-šamo ter vlijemo v jesično posodo. Ako dodamo še kak liter starega kisa, imeli že bomo v par mesecih dober kis. Za pripom niti bi še bilo, da se za kis nikdar ne jemlje posoda iz trdega lesa, temveč vedno le iz mehkega, ker ta delj časa vzdrži. Tropin ne metati proč, tudi te ne iz katerih smo dobili ocet po zgornjem načinu. Vse se zdrobijo in posušijo. Po zimi je to najboljša piča za prašiče. Krmijo se lahko kar surove ali pa kuhane. Povrh je ta krma še jako zdrava. Prostor za posušiti že kmalu najdemo, dasiravno se one počasi sušijo. Treba jih ni popolnoma zdrobiti, ako prostora primanjkuje ter se lahko pusti kot jabolka debele komadiče. V lepem vremenu gre na solncu, na podu, na deskah ali kjerkoli. Koliko manj tarnanja, da zimske piče ni, bi bilo pri gospodinjah, ko bi delale po tem načinu, kjer imajo tropine. Gospodarske zanimivosti ZBIRAJMO IN VARCUJMO. Zrno do zrna pogača — Kamen do kamna palača. Naše hranilnice in posojilnice po deželi bodo dobile lične domače hranilnike, da jih razdelijo med svoje člane, da se poglobi med njimi in posebno med mladino zmisel za varčevanje. Vzgoja k varčnosti je gotovo v prvi vrsti naloga staršev, je pa tudi naloga posojilnic, da delajo za širjenje varčnosti med ljudstvom, zlasti med mladino. Že dolgo preizkušen način varčevanja, ki se je povsod dobro obnesd, so domači hranilniki. Domači hranilnik je otrokova blagajna, iki reši vsak otrokov dinar, ki bi sicer šel za sladkarije, za igrače ali v zgu-bo. Domači hranilnik otroka opominja k varčnosti in mu daje veselje s tem, da že po par tednih vidi uspehe svojega premagovanja. Kako ravnamo s hranilniki. Posojilnica odda hranilnike v hiše, kjer so otroci. Ključ od hranilnika pa si pridrži sama. Vsak mesec n. pr. prvega, prinesejo otroci hranilnike v posojilnico. V navzočnosti otroka posojilnica hranilnik odpre, denar prešteje in izstavi otroku za prejeto svoto vložno knjižico. Potem hranilnik zapre, ga izroči otroku, ključ pa ob drži sama. Ob enem s hranilnikom izroči otroku že tudi vložno knjižico s prvo vlogo. Ali ima varčevanje s hranilniki uspeh? Mogoče bo kdo ugovarjal, da to da veliko dela za posojilnico, prinaša pa prav malo koristi. To nikakor ne odgovarja res niči. Veliki denarni zavodi imajo posebne oddelke in posebne, za to plačane uradnike, ki se pečajo z malimi vlogami iz hranilnikov. Otroci dobivajo ob raznih prili- kah precej denarja kot darila ali pa kot zaslužek, za izkupičke za jagode, gobe, leš nike in slično. Če jim bo dana prilika in jih bo posojilnica navajala k varčevanju, bodo šli še z večjim veseljem za zaslužkom in za pridobivanjem denarja ob raznih prilikah. Pri neorganiziranosti mladinskega varčevanja gre ta denar za nepotrebne stvari, mnogokrat služi mladini celo v pogubo. Začetne vloge iz hranilnikov so vloge : mladih varčevalcev, od katerih je pričako t vati, da bodo ležale dolgo vrsto let v po-i sojilnici in da todo leto za letom rastK Tudi odrasli ljudje imajo priliko, potom domačih hranilnikov zbirati in varčevati. Koliko nepotrebnih potreb ima človek. In za vse te potrebe gre drobiž, z drobižem pa kovači, stotaiki in tisočalki. Lahko rečemo, da take nepotrebne potrebe požrejo težke milijone. Najdeš v žepu dinar in si hočeš kupiti cigareto, pritrgaj si cigareto in vrzi dinar v nabiralnik. Zalotiš v ročni torbici drobiž, deni ga v nabiralnik in veliko bo tvoje veselje, ko boš čez teden ali čez mesec dni videla v svoji hranilni knjižici zopet povišek vloge. Res je težko varčevati in še posebno težko se je učiti varčevati, če je človek star in ni še nikoli varčeval. Toda to nič ne de. Vsaka šola je težka, ne pa tako, da bi ji človek ne bil kos. Z dobro voljo premagamo vse. Mali varčevalec, ki bo mogoče z domačim hranilnikom prišel do skromne vloge 500 din., bo znal kot samostojen pod jetnik in varčen gospodar ravno tako lahko spraviti skupaj 50.000 din. Za varčevanje potom hranilnikov in za poslovanje s hranilniki ni treba nobenega posebnega ustroja. Vsaka rajfajznovka je za tako poslovanje sposobna in urejena. Treba je le male, skromne investicije za hranilnike, katera investicija pa se bo posojilnici bogato izplačala. Naše hranilnice imajo z družinami ozek stik in dovolj prilike sodelovati pri organizaciji varčevanja, zlasti varčevanja pri mladini. Cena hranilnikov. ' Zadružna zveza bo nabavila iz inozemstva večje število hranilnikov, kakor hitro bodo posojilnice pri zvezi naročile zadostno število. Po dosedanjem računu bo mogoče oddajati hranilnike po 30 dinarjev za komad. Varčevalec bo torej vlažil v domači hranilnici na hranilno knjižico vlogo 30 din., ki bo ostala pri hranilnici kot kavcija za slučaj, da bi hranilnik zgubil ali pokvaril. Ta vloga seveda ostane njegova last in se obrestuje ter jo dobi vlagatelj nazaj, kadar vrne hranilnici nepokvarjen hranilnik. Nabiralniki so solidno izdelani in jih uporablja varčevalec lahko desetletja. Agitirajmo vedno in povsod pri vseh za družnikih in njihovih družinskih članih za umno in vztrajno varčevanje ter pobijajmo predsodke, iki si jih ljudje v tem pogledu tako radi ustvarjajo. IZ VINARSKE ŠOLE V MARIBORU. V I. razred srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru se je sprejelo 33 učen cev iz vseh pokrajin naše države. Novo šolsko leto na tej šoli se je začelo 1. okto- \ bca tudi za učence višjih razredov. Prva dva dneva se je vršila zdravniška preiskava vseh učencev, sprejemni, razredni in ponavljalni izpiti, v pondeljek, dne 4. okt. Be je pričel redni pouk v vseh treh razredih. Dne 30. septembra so položili prvi kot zadnji maturanti od leta 1925 srednje fcme tijske šole v likvidaciji završni praktični Izpit iz specijalnih kmetijskih strok, katere so si sami izvolili. Odslej bosta na tem najstarejšem kmetijskem zavodu v Sloveniji (obstoja od leta 1872, tedaj 54 let) samo dva tipa kmetijskih šol: Srednja vinar ska in sadjarska šola, ki ima, vštevši prak tični letnik za specializovanje, štiri letnike (brez internata), in pa Specialna (tako se odslej imenuje »enoletna«) vinarska in sadjarska šola (z internatom). Začetek no vega šolskega leta na »enoletni« se je določil na 5. t. m., ker preje niso prispeli predlogi velikih županstev v Ljubljani in Mariboru za sprejem po srezkih komisijah Izbranih kmetskih mladeničev. Prosilci so bili o tem obveščeni pismeno. Prvi absolventi »enoletne«, ki je bila po lanski dale-kosežni reorganizaciji ustanovljena kot na domestilo za bivšo (dvoletno) vinarsko in sadjarsko šolo, spremenjena v »srednjo«, so odšli iz zavoda dne 28. septembra, do-čim so zadnji absolventi »dvoletne« odšli na svoje domove že dne 31. julija (skupno približno 50 absolventov). Tekom septembra sta se vršila dva učna tečaja (prvi 4 dni, drugi 1 dan) za konser-viranje sadja in povrtnine s posebnim ozi-rom na napravljenje brezalkoholne pijače. Za oba tečaja se je prijavilo izredno mnogo zanimancev, odnosno zanimank, da se bosta nemara morala ponoviti. Dne 18. in 19. septembra se je vršila v zavodu velepomembna skupščina Društva kmetijskih strokovnjakov za Ljubljansko in Mariborsko oblast in je bila častno obiskana. Poleg društvenih in stanovskih zadev so se temeljito obravnavala najbolj pe reča vprašanja kmetijske stroke. Vse tri poJdneve je razpravam prisostvoval gosp. ministeT Pucelj, ki je tudi sam referiral o glavnih smernicah agrarne politike naše države in pojasnjeval skupščini premnoga vprašanja svojega kmetijskega resorja iz pestrega dnevnega reda. V spremstvu g. ministra kmetijstva je bil g. načelnik Dju-rič, hkrati kot predsednik Udruženja srp-skih agronoma v Beogradu, g. oblastni kmetijski referent inž. Zoričič kot zastopnik Društva gospodarskih i šumarskih či-novnika v Osijeku, in je skupščino počastilo še mnogo drugih odličnikov, predvsem g. veliki župan mariborske oblasti dr. Pirkmajer in drugi. Nastavniški svet (profesorski zbor) zavoda je v svoji redni seji dne 20. septembra ponovno sklenil, da se stranke sprejemajo do nadaljnjega ob delavnikih izključ no samo točno ob 12 pa do pol 13. ure; kajti naval strank je včasih tako velik, večinoma pa tako poljubno nereden in deloma nepotreben, da se ne pride do pravega dela in trpi radi tega celokupni šolsko-go-spodarski obrat, ki je žal od dne do dne bolj kompliciran z ozirom na sedanje pred pise o državnem gospodarstvu in državni upravi, kar se mora upoštevati. Tudi strokovno delo nameščencev se ne sme toliko motiti, ker je njih služba takorekoč per- { manentna, drugače pa prav nehvaležna. Priporoča pa se prav priden obisk vseh strokovnih prireditev zavoda, ki so pristo pne vsakomur, kdor je dobre volje. Tudi skupni obiski zanimancev, pravočasno pri javljeni in dovoljeni, so dobrodošli, j Po zimi, ko bo več časa, se bode vršil zopet tako silno potrebni večdnevni kletar ! ski tečaj in bo javno razglašen kot drugi | učni tečaji, ki jih bo zavod prirejal po mož nosti redno. Ta strokovna šola ima pred vsem premalo učnih prostorov, da se mora za to začasno in v sili uporabljati polovica spalnic internata. Načrti za neobhodno potreb no zgradbo novega paviljona poleg glavne ga šolskega poslopja so gotovi in je zdaj le še veliko vprašanje, da-li in kdaj bo njih izvršitev mogoča, za kar je potrebno okroglo 1 milijon dinarjev. Zavod si urejuje nov enološki laboratorij, novo sodarno in drugo; vso potrebno opremo za to mu je dodelilo ministrstvo kmetijstva iz reparacij. Tako bo mogel tudi v tem pogledu bolje služiti svojemu namenu. Na zavodu, ki ima tudi obsežno kmetijsko gospodarstvo z intenzivnimi kulturami in nad 20 raznih stavb, deluje 1 direktor s še 8 rednimi nastavniki (profesorji), 14 honorarnih nastavnikov, 4 demonstratorji, 1 računovodja, 1 pisarniška moč, 7 služite-Ijev, 1 gospodinja-kuharica ter večje število stalnih poslov in delavcev. V šolskem letu 1926-27 bo vseh gojencev nad 100 in nekoliko strokovnih prakti kantov. Kmetijske šole vseh vrst brez izjeme, tedaj tudi visoke, naj bi obiskovali le najboljši kmetski sinovi, dočim naj bi sinovi staršev drugih poklicev toliko ne si lili vanje; kajti kmetska in kmetijska stvar se mora že v prvi mladosti doživljati, ker se ljubezen s pravim razumevanjem do kmetske in kmetijske grude ter kmečke hiše posebej v splošnem pozneje ne more niti priučiti niti privzgojiti na nobeni šoli sveta. Direktor Andrej Žmavc. NOVE SMERNICE ZA LJUDSKO PREHRANO. Kakor znano, se ob sodelovanju zelenila in solnca v trsnem listju tvori škrob (C6 H10 Q5), ki se s pomočjo fermenta (diastaze) ponoči pretvarja v sladkor (C6 H12 06) ter nagomili v grozdju. Če grozdje sprešamo in sok prepustimo samemu sebi, se spravijo vanj kvasne glivice, katerim nudi izborno hrano in ugodne pogoje za razvoj. Da se zavarujejo pred kon kurenco od strani raznih glivic plesni in gnilobe, pretvorijo sladkor v alkohol (C2 H6 0) in ogljikovo kislino (C 02). Alkohol drugim glivicam ne dovoljuje, da bi se mogle razvijati, kvasne glivice pa ga morejo vsekakor prenašati do gotove meje. Ogljikova kislina izpuhteva v zrak, vitamini se porazgube, alkohol pa ostane v vinu ter ga varuje pred napadi od konkurenčnih glivic. Ker alkohol ni redilna snov, je potemtakem vinski mošt vsled ki penja prišel ob svoje naravne hranilne vrednote — sladkor in vitamine —, ki bi sicer lahko človeku koristili. Posamezne snovi je izkoristiti v času, ko so jih prečudežni kemiki narave v listju rastlin pod blagodejnim vplivom o- i grevajočega solnca predelali v najpopol« nejše molekularne oblike — škrob in sladkor — ter ponudili človeku v prehrano. V tej obliki ostanejo snovi tako dolgo, ! dokler jih ne zalotijo najnižja bitja, ki | skrbe za to, da se poedine snovi povrne-( jo v svoje prvotne oblike. Ko bi tega kro-! goteka ne bilo, bi naša zemlja postala s j časom neplodovita in življenje na njej bi moralo izumreti. Na višku svoje popolno-j sti se snovi razbijejo, da se more obdržati ravnotežje med stvarstvom na zemlji. Sno vi zemlje in zraka povzročajo umrljivost na eni strani zato, da more na drugi strani vstati novo življenje. To je določeno stvarstvu od vsega začetka sveta in se spremeniti ne more. Uporaba vinarskih in sadjarskih pro izvodov brez alkoholnega vrenja nas uči, kako preprečiti delovanje kvasnih glivic, ter napraviti te produkte trpežne, ne da bi pri tem trpela njih hranilna vrednost. Vsaka druga uporaba pomeni, zmanjšati njih naravno vrednost. Ne varajmo torej samega sebe in črpajmo iz teh naukov za svoj obstoj čim več koristi. Vek. štampar, okrajni kmet. referent. Mariborski trg dne 2. oktobra 1926. — Trg je bil, kakor po navadi, zelo dobro založen; kupčija je bila zelo živahna, cene so bile le deloma spremenjene. Slaninarji so pripeljali na 41 vozovih 104 zaklanih svinj, katere so prodajali na drobno po 10.50 do 27 din., na debelo pa po 14 do 17 din. 1 kg. Domači mesarji so ostali pri do-sedajnih cenah. — Perutnine in domačih živali je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile: piščancem 12.50 do 35 din., kokošem 30 do 45 din., racam, gosem in puranom 30 do 100 din., domačim zajcem 5 do 30 din., golobom 20 do 25 din. komad. — Zelenjava, krompir, druga živila, sadje, cvetlice: Krompirja je bilo 26 vozov in se je prodajal po 5 do 5.50 din. mernik (7 in pol kg), oziroma 1.25 do 2 din. kg; čebule in česna je bilo 16 vozov in se je prodajala čebula po 1 do 3 din., česen po 5 do 7 din. venec, solata in ohrovt 0.25 do 2 din., en-divija 1 do 1.50 din., buče 1 do 2 din., kumarice 0.25 do 2 din. komad, paradižniki 2.50 do 3.50 din., kislo zelje 4 din. 1 kg, zeljnatih glav je bilo 18 vozov po 0.75 do 1.50 din. komad, mleko 2 do 2.50 din., smetana 11 do 14 din., oljčno olje 32 do 40 din., bučno olje 20 do 24 din. liter, surovo maslo 40 din., kuhano 44 do 50 din., čajno 50 do 65 din. kg; jajca 1.25 do 1.50 din. komad. Sadje: hruške in jabolka 2 do 6 din., breskve 4 do 8 din., češplje (so se podražile) 2 do 4 din. kg., limone 0.75 do 1.50 din. komad; banatsko grozdje 10 do 12 din, domače, ki je pa letos zelo vodeno 8 do 10 din. kg. Cvetlice 0.25 do 5 d, j., z lonci vred 15 do 50 din. komad. — Lončena in lesena roba 1 do 100 din. komad, brezove metle 2.25 do 5 din., leseni kur-niki 37.50 do 100 din. komad, koruzna slama 25 do 30 din. vreča, leseni ročni vozovi 200 do 500 din., kočija 1500 din. komad. —Seno in slama: V sredo, dne 29. sept., so kmetje pripeljali 14 vozov sena, 5 vozov otave in 6 vozov slame, v soboto, dne 2. oktobra, pa 9 vozov sena, 6 vozov otave in 1 lvozov slame na trg. Cene so bile senu 80 do 100 din., otavi 80 do 90 din., slami pa 40 do 50 din. za 100 kg. g