GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 11. marca 1958 LETO V., ŠTEV. 20 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Četrta seja Zbora proizvajalcev dne Dne 4. murca se je sestal Zbor Proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora in je razpravljal o predlogu okrajnega družbenega plana za 1958. leto. Uvodna izvajanja je imel inž. Ivo Klemenčič, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora. Tovariš Klemenčič je med drugim izvajal naslednje: Predlog družbenega plana so obravnavali skoraj vsi sveti, razen Sveta za družbeni plan in finance, ki 1m> o planu razpravljal v tem iodnu. Smatrali smo zn potrebno, da 0 predlogu razpravlja zbor proizvajalcev še pred sejo obeli zborov, na kateri se l>o predlog dokončno sprejemal, zato, da d A svoje predloge 1,1 pripombe, da se lahko še izvršijo eventualni popravki. Prejeli ste nekaj številk, ki kažejo na povečanje proizvodnje po posameznih panogah. V razpravi boste dali tudi svoje pripombe na predvideno povečanje po posameznih panogah. Ne hi govoril o tem, kako so podjetja sestavila svoje plane, temveč bi opozoril samo na to, da je pravilno, da težo sestavljanja proizvodnih planov posameznih gospodarskih organizacij prenašamo na občinske ljudske odbore, ki lahko neposredno razpravljajo z gospodarskega stališča s podjetji, ker poznajo bolje njihovo poslovanje in lahko tildi Predlagajo spremembe teh planov. 1 rav je, da občinski ljudski odbori 8 svoje struni ustvarijo povezavo gospodarskimi organizacijami in da skupno z njimi pregledajo pro-'*vodne plane, ki se potem lahko Postavijo gospodarski organizaciji kot neka naloga, ki predstavlja 'nobilizucijo za povečanje nalog, ne Pa v smislu lanskoletnih teženj, ko *n nekatere gospodarske organiza-01 Je predlagale namenoma nižje Paine kot je bila realizacija, kar je . d primer zlasti pri tekstilnih podrtjih,' ki so zasledovala določene 'dje, kot n. pr. doseganje večjih hmč oziroma premij. Mislim, da je hrnv, (hi kot člani okrajnega zbora Proizvajalcev opozorite na to pod-l('*ia in občinske ljudske odbore. , Prehajam na gotove značilnosti °krajnega družbenega plana po po-SQ'nežnih panogah. , Povečanje industrijske proizvodnje je predvideno za 9"/«. To porcije predstavlja v glavnem ke-. "a industrija za 20°/», proizvod-,lH in predelava nekovin za 19*/«, ’ '‘ktroindustri ja za 17•/«, kovinska 'a 15°/«, industrija usnja in obutve j'®. 1^*/«, lesna industrija zu tl*/«, ..."'•strija gradbenega materiala 0*/«. 1 111 ska industrija zn 45*/». ^ V kovinski industriji je nredvi-r)n° večje povečanje v Tovarni ki bo v tem letu izdelala koles, kar predstavlja izko-"faiijc '96% zmogljivosti, predvi- (Izvleček iz zapisnika) denih v investicijskem programu. Dalje je predvideno povečanje proizvodnje v Tovarni pisalnih strojev »TOPSt, ki bo presegla po investicijskem programu predvideno zmogljivost zu 25*/«. Prav tako se predvideva povečanje proizvodnje radijskih in televizijskih aparatov, znatno povečanje pa je predvideno tudi v podjetju »TIKI«, ki bo proizvajalo predvsem za široko potrošnjo. Mislim, da bi bilo trebit" govoriti še o povečanju delovne sile. Plan predvideva povečanje za 5%>, to je za 1770 oseb, na hitro zračunano bi pomenilo to predvideno povečanje proizvodnosti za 4*/o, kar smatram, da ni dosti. Smatram, da je realno povečanje produktivnosti treba računati na 6 do 7%>. V obrti predvideva družbeni plan v državnem sektorju povečanje za 15*/«, v zasebnem sektorju pa za 5°/» in povečanje zaposlenih za ?”/o ali 551 delavcev. Tu je sicer precejšnja problematika, omenjam le glavno. V letošnjem letu moramo bolj temeljito delati na tem. da se povečajo obrtniške zmogljivosti in da se vzpostavijo nove servisne službe za dnevne potrebe potrošnikov. Obrtniške zmogljivosti moramo povečati zu našo gradbeno operativci. Te zmogljivosti moramo povečati preko raznih organizacij, servisnih služb (preko stanovanjskih skupnosti itd 1, kar omogočajo že določeni predpisi. Na drugi struni mislim, da je važen problem serijske servisne proizvodnje. Mnenja sem, da hi bilo treba rešiti vprašanje ali in kako nuj industrijska podjetja pomagajo povečavati obrtniške zmogljivosti z ustanavlja njem svojih obrtniških delavnic za lastne potrebe, zu razna popravila strojev, opremi' itd., ki bodo lahko služile tudi drugim ootrebam. V tem smislu je tudi predlog našega sveta. Mislimo, da bi bilo pravilno, da se v okviru trgovske mreže organizira servisna služba za tiste gospodinjske anurate. ki se orodaiaio v vedno večjem obsegu. Prav toku naj se organizira taka služba tudi v proizvodnih podjetjih, k Ter naj se organiziraio servisne delavnice za popravilo izdelkov teh podjetij. Nasledn ja važna stvar, ki se postavi ia kot problem, je povečan 'e zmogljivosti v gradbeni obrti. Tu je potrebno, cin se obrtniške dejavnosti gradbenih podietij poveča je to, ker se s tem povečuje najbolj deficitarna obrtniška panoga in se sproščajo zmogljivosti, ki iih imamo prav sedaj v gradbenih podjetjih tako malo. Glede boljšega izkoriščanja zmogljivosti pripominjam, da je glavno vprašanje v pravilnem preskrbova-nju z reprodukcijskim materialom in surovinami. Problem nastaja v glavnem pri deficitarnem materialu. 4. marca 1958 ki ga obrt težje dobi. Naša trgovska mreža mora v tem pogledu še bolje urediti preskrbo obrti s surovinami. V privatnem sektorju predvidevamo povečanje zmogljivosti v zasebni obrti. Prav tu se opiramo na neko določeno politiko pri izdajanju privatnih obrtniških dovoljenj in prosim "za vaše mnenje, ali se strinjate s politiko sproščenega dajanja obrtniških dovoljenj v vseh strokah. Na drugi strani pa je seveda važno vprašanje davčne politike do privatnih obrtnikov. Naš družbeni plan zasleduje politiko nekake iste obdavčitve privatnih obrti kot doslej tako z dohodnino kakor tudi z občinskimi dokladami, ker smatramo, da smo prišli do meje, preko katere ne moremo, ker bi v nasprotnem primeru lahko dosegli le to, da bi obrt povečanje davka prenesla na potrošnika. To naj bi bila v glavnem politika, ki naj bi jo vodili občinski ljudski odbori do privatnih obrtnikov. Naslednja stvar je investiranje. Pri investiranju v obrti moramo zavzeti stališče, da hi občinski ljudski odbori iz svojih skladov dniali več v obrtne investicije kot doslej. Tu pa nastane problem, ker je v obrti težko dobiti investitorja, ki bi prevzel kredit iz. investicijskega' sklada, to pa zato, ker ga pač obrtno podjetje težko prenese. Treba bo Dostaviti najugodnejše pogoje zn te kredite, po drugi strani pa mislim, da bi bilo prav, da se v proračunu predvidijo določena sredstva, ki naj bi se dala novo ustanovljenim obrtnim podjetjem kot dotacija. Na ta način bi jim bila dana možnost nadaljnjega razvoja. V gradbeništvu predvidevamo povečanje zu okoli 9%, Svet pa predlaga povečanje delovne sile zu 7*/«. Pri tenv moram pripomniti, da je to odvisno od strukture gradbenih del. Kakor vam je znano, se bo v kratkimi začela z vse večjim tempom dograjevati avtomobilska cesta T.iith-liana— Zn greli, ki so jo v preteklem letu gradili le v maniši meri in • ie bila lani struktura grudeni torei bolj v prid stanovanjski izgradnji, teles se bi» ta struktura spremenila in bodo težave 7. gradbenimi zmogljivostmi. Industrija še sedat ne dobi na razpolago izvajalcev in zaradi tega ne more skleniti pogodb ker so gradbene zmogljivosti nuč prenizke. Na današnji seji hi bilo treba gradbenim podjetjem priporočiti, da povečajo zmogljivosti z nabavo opreme In s povečanjem delovne sile. Zato pa je treba temeljito proučiti načrt izgradnje stanovanj za-gradbene delavce, predvsem v Ljubljani, poleg toga pa ie važno ugotoviti tudi strukturo delovne silo v gradbenih podjetjih, ki je bila v nogledu kvalifikacije doslej zelo dobra. - Občinski ljudski odbori bodo morali dati določena sredstva iz svojih stanovanjskih skladov za zidanje stanovanj za gradbene delavce, o čemer smo že sprejeli sklep na eni izmed zadnjih sej okrajnega ljudskega odbora. Razpravljati je treba tudi o povečanju proizvodnje gradbenega materiala. Rekonstrukcija ljubljanskih opekarn je v teku in sprejet je tudi sklep o gradnji nove opekarne. Te priprave je treba v letošnjem letu zaključiti, ker je splošna ugotovitev, da moramo proizvodnjo opeke, kot osnovnega gradbenega materiala, povečati. V kmetijstvu jt: predvideno v povprečju povečanje zu okrog 6%> glede na lansko dobro letino. Povečanje se nanaša predvsem na sadjarstvo, ki je v lanskem letu zaradi znanih dejstev doseglo le okrog 55*/o plana. V poljedelstvu je predvideno povečanje zu 3*/o z nadaljevanjem agrotehničnih ukrepov in z. večjo uporabo umetnih gnojil. V lanske!# letu je bilo porabljeno na hektar 120 kg gnojil, letos pa je predvideno povečanje za okrog 25*/o. Na področju zadružništva mora zadružna mreža ukrepati okrog kooperacijske službe kmetijskih proizvodov v smislu razširitve kooperacije v obliki sklepanja pogodb za določene pridelke, kontrahažo, z ustanavljanjem skupnosti itd., s čimer bomo seveda vplivali na povečanje proizvodnje. V sadjarstvu bomo povečali površine nasadov. V tej zvozi ima določen pomen tudi povečanje zmogljivosti naših drevesnic, predvsem v Kamniku. V živinoreji, ki je za naš okraj zelo važna, s mo v lanskem letu opazili določen zastoj in kot vam je znano, se je to odražalo tudi v ceni mesu. Zato je trelm, da gremo z določenimi stimulativnimi ukrepi v čim večji meri 'na pogodbene pitanje. Naš plan predvideva, da bomo spitali 3880 glav mlade in 5000 glav odrasle živine. S tem bomo istočasno prav gotovo povečali tudi proizvodnjo mleka. Bilij na bi potrebno še naprej ustanavljati nove področne zbiralnice, ki bodo pomagale povečavnti proizvodnjo mlečnih izdelkov. Pri prašičereji je treba doseči vzrejo plemenskih svinj predvsem hitro rastočih pasem, ki bodo dale podmladek za vzrejo be-konov. Predvidevamo vzrejo okrog 10.000 bekonov, ki jih je možno vzrediti v zvezi s proizvodnjo krmne baze (krompirja in mleka). Na področju kmeti jsl vn na i omenim še vitica n ie investicijskih sredstev v tnelioriranje ljubljanskega barja. Treba ie resno začeti izvajati načrt melioracije in arondacije državnih posestev, s č;me.r bomo zaleli več ali mani neobdelane po-vršine splošnega liudske<»« premožen ia. n red vsem na li uh* lanskem barju. Zato mora naš Zavod za ureditev ljubi ionskega barja pripraviti v pospešenem tempu vse no-tnebne načrte. Tisti del investicijskih skladov, ki ie namenjen zn investiranje kmetijskih posestev, predvidevamo. da se bo uporabil za lastno udeležbo pri tistih kmetijskih posestvih. ki delajo večinoma z izgubo. Za utrditev nove organizacije gozdarske službe, ki se je v veliki STRAN 82 GLASNIB večini prenesla na občinske ljudske odbore, je treba utrditi tudi gozdarske poslovne zveze, ki so prevzele določene naloge s področja privatnega sektorja našega gozdarstva. V zvezi s planom sečnje v letošnjem letu navajam nekaj številk: nasproti lanskemu letu . se sečnja zmanjšuje za okrog 1 %, vendar je še večja kot je bila v letu 1936. Plan sečnje predvideva okrog 88% prirastka, v povprečju pa je le za 12% nižja od prirastka, t. j. 0,41 m' na hektar, kar ostane za vračanje oziroma za zalogo. Gl^le tempa nadaljnje nege in pogozdovanja pa nikakor ne smemo iti na zmanjševanje, temveč moramo skrbeti, da bodo naše drevesnice imele dovolj nadomestka na zalogi. Glede trgovine ste prejeli podatke, ki kažejo, kako predvidevamo gibanje prometa v trgovini. Nasproti lanskemu letu predvidevamo povečanje za 10%. V-zvezi s povečanjem proizvodnje in s povečanjem osebnih dohodkov (s prevedbo državnih uslužbencev), smatram da je predvideno povečanje utemeljeno. Razen povečanja proizvodnje v industriji in kmetijstvu, je predvideno povečanje uvoza blaga za široko potrošnjo. O splošnih pogojih za poslovanje v trgovini je treba tudi razpravljati. Eno izmed vprašanj je vprašanje grosistov. Mislim, da 'je bilo v lanskem letu nekaj kritike, češ da imamo preveč grosistov, to je, da je preveč vmesithi členov med potrošnikom in proizvajalci in da je treba skrbeti,' da se to čimbolj skrči. O grosistični mreži v našem okraju ne moremo reči, da je prevelika. Morda obstoje grosistična podjetja, ki niso zadosti močna in hi med nekaterimi prišla v poštev spojitev. Po drugi strani pa je treba v tej zvezi stremeti za tem, da bodo proizvajalci sami. tako industrija kot tudi kmetijske zadruge in drugi organizirali svojo prodajno mrežo tako, da bi bil eliminiran trgovec na debelo. Mnenja sem, da b! morali v našem okraju zasledovati tako gospodarsko politiko. Glede trgovine s kmetijskimi pridelki naj /Omenim, da se pripravlja v zveznem merilu predpis, po katerem naj bi se v posameznih potrošniških in proizvajalnih centri!) formirale tako- imenovane trgovine nn debelo, ki bi imele nalogo zbirati blago, ki bi ga pripeljali proizvajalci in v katerih bi trgovci na drobno imeli možnost neposrednega nakupa pridelkov od proizvajalcev. Pri takšni organizaciji pa bo treba tudi predvidevati določene investicije, predvsem za skladišča. Mnenja sem. da moramo biti pri tem kolikor toliko previdni. Preskrba našega ljubljanskega potrošniškega centra odgovarja in smo pri tem na boljšem kot pa v drugih večjih centrih v državi, kjer letno iz proračuna pokrivajo izgubo trgovskih podjetij s kmetijskimi pridelki nn debelo. Zato smatram, da moramo biti previdni, da ne bi poslabšali stanja. Pri trgovini na drobno je treba zasledovati tisto, kar nam kažejo ^izkušnje in kar zahteva nova delitev dohodka. Morali bomo iti na določeno koncentracijo manjših trgovskih podjetij, ker bomo s tem omogočili razbremenitev teh podjetij. Nova delitev dohodka pripravlja namreč manjša trgovska podjetja do težjega prenašanja obremenitve in povzroča večja razdrobljenost določeno povišanje cen. Nekatpra špecerijska podjetja sama predlagajo, da bi se združila. Konkurenca bo itak ostala še naprej, ker imamo 3 do 6 špecerijskih r>od-ictii s številom poslovalnic od 18 do 20. S tem je konkurenca v do- voljni meri zagotovljena. V tej zvezi mislim, da bo treba v okviru zadružne mreže nadaljevati z izločanjem nekmetijskih dejavnosti. Nastaja pa problem, kako trgovska podjetja v sklopu zadrug širiti nu-pry. Pri prenašanju podjetij iz zadrug pa moramo biti previdni. V pogledu naše investicijske politike v okrajnem kakor tudi v občinskih merilih moramo zasledovati prvenstveno to, da čim več sredstev dajemo za izboljšanje preskrbe. O instrumentih družbenega plana v okrajnem merilu ni veliko povedati, ker so vsi gospodarski instrumenti določeni z zveznimi predpisi, ki pa te instrumente poenostavljajo nasproti lanskemu letu. Sedaj imamo v našem gospodarstvu proračunski prispevek od osebnega dohodka in prispevek od dohodka gospodar, organizacij. S tema dvema se odrejajo družbene obveznosti. Mi nimamo za določati nobenega instrumenta, v okviru teh dveh prispevkov pa sc lahko okraj ali občina odpovesta v gotovih strokah ali pri gotovih gospodarskih organizacijah svojemu deležu na tem prispevku. Naš družbeni plan predvideva, da bi se okrajni ljudski odbor in' občinski ljudski odbori odrekli svojemu deležu pri komunalnih podjetjih, pri mlekarnah in centralnih skladiščih. Pri električnih podjetjih kakor tudi pri plinarni družbeni plan ne predvideva, da bi sc odpovedali temu deležu. Predlog Sveta zn kmetijstvo glede prispevka iz dohodka pri kmetijskih posestvih in zadrugah predvideva, da ostane večji delež kmetijskim posestvom. V investicijski sklad občin naj bi šlo 20%. s čimer naj bi se poravnala nesorazmerja med podjetji, 80% pa naj bi ostalo investicijskemu skladu posestev samih. Glede kmetijskih zadrug je stavila nredlog Okrninn zadružna zveza. Delež kmetijskih posestev predstavlja 13 milijonov dinarjev, pri zadrugah pn 227 milijonov dinarjev. Predlog je. da se ta sredstva delijo med občinske ljudske odbore in zadruge na ta način, da 75% sredstev ostane zadrugi, 23% sredstev pn naj bi šlo v investicijski sklad občine. Drugo pa je vprašanje glede delitve zemljarine. ki jo morajo določiti občinski ljudski odbori za kmetijska posestva in za zadruge. Ta znaša 5 mili ionov dinar jev. Po zveznih predpisih ostane nerazdeljeno 50% in mora občina določiti, kam bodo šla ta sredstva. Predlog je. da se ta sredstva odvedejo v občinski investicijski sklad. Delitev dohodka je v letošnjem letu več ali manj znana. Osnovna značilnost letošnje delitve dohodka je> v izenačenju vseh gosoodarskih organizacij, to se pravi, odpravljeni sta dve skupini, ki smo ju imeli v lanskem letu. l.etos delijo vse gospodo rske organizacije dohodek na enak način. Glavna instrumenta delitve dohodka sta proračunski prispevek in prispevek od dohodka gospodarskih organizacij. Letos se pravzaprav sproščajo sredstva lanskoletne prve skupine, tako da ostane prvi skupini na razpolago več sredstev, drugi skupini, to je trgovini, gostinstvu in obrti pa ostane manj teh sredstev in so ta podjetja torej boli obremenjena kot v lanskem letu. V tej zvezi nnvainm nekaj konkretnih številk: vsem gospodarskim organizacijam se povečujejo sredstva za 56%. toda industriji se povečujejo v povprečju nn 278%, v gozdarstvu nn 265%. v prometu prav tako no 222% itd. Trgovina pn pade nn 42%, gostinstvo ostane pri svojem, obrt pa pode na 36% lanskoletnih sredstev. Pri tem pa je treba ugotoviti tudi, da je bila druga skupina v lanskem letu preveč sproščena, čeprav smo predvidevali, da sc bodo več ustvarjena sredstva racionalno koristila. Uporaba ustvarjenih sredstev pa kaže, da je bila ta sproščenost preširoka in da je naši kolektivi niso znali pravilno uporabiti, posebno če upoštevamo posamezne primere izplačevanja plač preko tarifnih pravilnikov, kakor tudi izplačevanja premij. Letos pa se bo to izboljšalo in izenačilo z ostalimi panogami. Naslednje vprašanje pri delitvi dohodka pa je vprašanje formiranja plač. Nova delitev dohodka predvideva formiranje plač v višini minimalnih plač s 50% povečanjem. Možno je, da sc plače formirajo tudi preko tega zneska, toda obdavčitev več izplačanih plač je tako velika, da bo malokje prišlo to v poštev. Dosedanji predpis predvideva, da se mora iz teli 120% oziroma 150-odstotnih plač plačati prekoračevanje norm, premij, nadur itd. V tej zvezi postavljajo naše gospodarske organizacije razna vprašanja in pravijo, da bodo morali zmanjševati proizvodnjo, predvsem tisti, ki so prekoračevali norme. Lahko bi naštel prjincre. iz katerih je razvidno, kakšno je bilo prekoračevanje norm in akordov v preteklem letu. Ugotavljamo. da sc je v lanskem letu po uvedbi normiranega delu v tovarni znižal procent in je bil vzrok znižanja predvsem v tem, ker se norme niso sproti popravljale. Imamo primere, kjer so tovarne proizvodnjo bistveno spreminjale, ne samo proizvodnjo dela na določenem mestu, temveč v celoti. Kjer je bila organizacija v redu, je delavec povečal svojo proizvodnjo, kar se je pokazalo tudi pri prekoračevanju norm. Njegova večja produktivnost sc je pokazala zaradi izboljšanja organizacije. Tega pa naši tovariši v podjetjih, kjer se proizvodnja na novo organizira, ne morejo razumeti. Zdi sc jim, da je njihovo dosedanje postavljanje pravilno in da povečanje norm ni mogoče. Tisti del povečanja proizvodnje, ki gre nn račun izboljštinia organizacije dela v podjetju, vpliva tudi na osebni dohodek. Druga stvar na je, kako sc to povečanje deli. Važno je. da sc vprašanje normiranja postavi kot ena izmed poglavitnih dolžnosti delavskih svetov. .V tej zvezi se postavlja tudi vprašanje nadur. Izvrševanje nadur je omejeno v zvez.i s predpisi, ki se iih moramo držati. Smatram pa. da bomo morali na to preiti počasi, ker se knr naenkrat popolnoma ukiniti nadurnega dela ne da. Treba pn je priznati, da so se marsikje nadure dovoljevale v taki meri, da je bilo to škodliivo in so se često z nadurami reševala tudi socialna vprašanja poedincev. namesto da bi se ukrenili potrebni ukrepi za povečanje proizvodnje in s tem za zvišanje osebnega dohodka. Na drugi strani ne smemo tudi prezreti. da plačevanje nadur v veliki meri zavira interes delaven zn izboljšanje njegove kvalifikacije. Z izplačevanjem nadur se je čestokrat izenačeval nekvalificiran delavec s kvalificiranim, ker ie nekvalificirani zaradi velikega števila nadur prejel isto kot kvalificirani in ni imel interesa, dn se njegova kvalifikacija poveča. To vprašanje ie resno, zato je treba v naših gospodarskih organizacijah o njem tudi razpravljati. V zvezi z delitvijo dohodka je važno še vprašanje anuitet. Vračanje anuitet je bistveno drugačno kot jo bilo do sedaj. Po novih predpisih sc plačujejo anuitete po delitvi dohodka. Zato je nastal velik problem v podjetjih, ki so bila v lanskcDj letu v drugi skupini, t. j. v trgovin1 in obrti, ker tem podjetjem ostanč manj sredstev. Sicer dopolnilu1 predpisi omogočajo, da sc za tista posojila, ki so jih podjetja dobila iz splošnega investicijskega sklada porabi tudi določen del amortizacij6; če pu to ne zadošča, pa mora dalj banka kredit oziroma spremenil' pogoje za vprnčanje obstoječega p0-sojilu. Trgovina pa si tudi s tem n6 bo mogla dosti pomagati, ker nima zadostne amortizacije, niti dovolj lastnih obratnih sredstev. Ta problem prav, gotovo obstaja. V zvezi s plačami obstaja osd"’ tek nove uredbe, ki predvideva, da se bodo lahko plače plačevale v višini 120%, prekoračevanje norm P8 plačalo nad 120%. Naslednje vprašanje je vprašanje nevarnosti P°' viševanja cen. 2e v lanskem letu smo govorili o tem, da je treba vsa stvar organizirati tako, da ne bo nevarnosti, da bi novo delitev dohodka podjetja napačno razumel8 in napačno uporabila več ustvarjeni dohodek. V lanskem letu sip0 opazili, da so podjetja večji del v?6 ustvarjenega dohodka porabila plače in le manjši del za investicijske sklade. Imamo primere, kjo* so v gospodarskih panogah' lanskoletne prve skupine gospodarsk8 organizacije porabile največ sredstev za plače, in sicer 53%, za sklfl' de pa 47%. Zunanja trgovina je p°' rabila 72% zn plače in le 28% z8 sklade. V gostinstvu je bilo 100%-P° uporabljeno za plače, prometn8 podjetja 52% in 48% za sklade, notranja trgovina 79% za plače i® 21% za investicije. Govoril sem 8 povprečnih odstotkih, kajti marsikatera gospodarska organizacija 'l te skupine je zadevo pravilno r»' ( zumeln in pravilno nagrajeval8 svoje kolektive vzporedno s povečano proizvodnostjo dela. Imam8: veliko podjetij, ki so izplačeval8 večjo plače zaradi povečanja pro-izvodnosti in večje storilnosti, im#' mo pa tudi primere, kjer so se p°' viševnlc plače ; s povečnvanjcfl1 marže in 'nn to način s povečav#' njem cen. Sedaj smo dobili zvezni odlok 0 kontroli cen, po kateri mora vsak8 gospodarska organizacija zn dol0'| čenč predmete vsako povišanje ce#j prijaviti svoji zbornici in mora d8', biti privoljenje za povišanje cen vj roku enega meseca, prej cene #,8 sme povišati. Glede kmetijskih pr1' delkov določa odločba, dn imoj1!: /ljudski odbori pravico maksimira*1 cene zn kmetijske pridelke v ma1°' prodaji. Pri izvajanju te odločb8; bodo določene težave, ki bodo del1*8 kazale na to, da to zavira proizvod' njo. Čakanje na odobritev eenc b8 v določeni meri vplivalo nn pov#' čcvnnje proizvodnje in obračane sredstev. Po drugi strani pa pred' stavijo vprašanje maksimiranja cc" zn kmetijske artikle po ljudskih od' borih problem zn sebe, ker bo treh8 dobiti peko realno osnovo zn oc#' n jeva n je ukrepov ki naj se P0rov voliv-cev in preko zborov Proizvajalcev pr! okrajnih in pri občinskih ljudskih odborih voditi odločno bitko in nc samo ukrepati, pač pa predvsem prepričevati delovne kolektive, da vsklajevanjc njihovih interesov z interesi komune kot celota I STKAN 84 glasnik ne predstavlja omejevanja njihovih pravic, pač pa širjenje, ker je to v interesu vseh delovnih ljudi v občini. V nasprotnem primeru pa bi lahko govorili o novi obliki nekakih privilegijev. Mislim, da o tem ni treba posebej govoriti, saj jih v različnih oblikah srečujemo zelo pogosto. Se nekaj besed o težavah, ki jih imamo s preskrbo. Hitra rešitev tega vprašanja ni enostavna. Družba ne more razdelili več. kakor ustvari in je zato nemogoče, da se vedno bolj -širi materialna osnova podjetij in veča osebni dohodek, istočasno pa tudi pospešeno rešujejo vsa ostala vprašanja. Strinjati se s prvim, a istočasno zahtevati od družbe, da uredi sama vsa ostala vprašanja, je neizvedljivo. Če torej hočemo tudi na tem področju napredek, je prav, da pri tem apeliramo na sodelovanje potrošnika. Če pa vztrajamo na tem, da je to izključno skrb družbe, potem družba to lahko naredi samo tako, da poveča odstotek participacije na dohodku podjetja in s tem tudi na dohodku, ki se deli med posamezne člane kolektivu. Mi pa smo se odločili za drugo pot, ki omogoča, da se čiin-več sredstev ustvari pri neposrednem upravljanju v proizvodnji. S tem pa prehaja do potrebnega dopolnjevanja, družbenih sredstev nasploh tudi odgovornost in naša dolžnost je, prepričevati ljudi, da je tako sodelovanje v prvi vrsti njim samim v korist. Na tak način bomo namreč ustvarili sklade, s katerimi sc bodo problemi preskrbo v najkrajšem času rešili. Pred tako izbiro stojimo in prepričan sem, da ne bomo imeli posebnih težav, če bomo to volivcem pravilno obrazložili. Razumljivo je, da kolektivu gostinskega podjetja povečanje odstotka na alkoholne pijače v maloprodajnem prometu ne prija, ker se boji, da bo to povzročilo eventualno zmanjšanje dohodka. Družbi kot celoti pa to koristi, ker omogoča rc. šitev perečih vprašanj. Konec koncev pa sc bo član d lelovnega kolektiva gostinskega podjetju, ko bo videl, da imajo njegovi otroci boljše možnosti za razvoj, kot jih je imel sam, tudi s lem strinjal, čeprav bi mu bilo ljubše, da bi družba poiskala kake druge vire. Naslednje vprašanje je vprašanje finansiranja javnih služb. V našem razvoju smo prišli tako daleč, da moramo naše poglede na javne službe spremeniti. Preskrbo smo doslej smatrali za eno glavnih vprašanj izboljšanja življenjskega standardu naših prebivalcev, nismo pa k nji pristopali kot k javni službi. Gotov prodor v tej smeri smo v ljubljanskem okraju napravili v preskrbi z mlekom. Postavili smo se namreč na stališče, da vprašanje preskrbe z mlekom .ni samo vprašanje trgovine, temveč vse javnosti in smo jo tako tudi organizirali. Če smo torej to področje Se dosti zadovoljivo rešili, smo to dosegli prav zaradi takega gledanja na stvar. Sedaj moramo' storiti korak naprej in postaviti vprašanje, ali ni osnovna preskrba v celoti tudi javna služba. Če bi se postavili na tako stališče, sem prepričan, da hi zelo hitro prišli do pozitivnih rezultatov. Tovariši iz kmetijske, skupine so dejansko načeli nrav to vprašanje. Težave s preskrbo z mlekom smo imeli vse dotlej, dokler je nismo proglasili za 'javno službo. J* rek o družbenega organa upravljanja v naši mlekarni smo v tem smislu vršili pritisk. Porasla ie družbena odgovornost in prenehali so primeri izigravanja pogodbenih obveznosti nasproti proizvajalcem. Brž ko pa je proizvajalec začutil uspeh v teh odnosih, je bilo v znatno krajšem rudiusu mleka dovolj na razpolago. Ljubljanske mlekarne izpolnjujejo dosledno pogodbene obveznosti in prevzemajo vse količine ne glede na to, ali bodo imele dobiček alj izgubo, a praksa nam kaže, dtt taki odnosi niso imeli slabih posledic niti za eno niti za”drugo stran. Isti problem je pri odkupu pitane živine. Nemogoče je, da kdorkoli, posebno pa Gospodarska poslovna zveza, ne izpolnjuje pogodbene obveznosti, če jo je druga stran izpolnila. To je v kapitalistični družbi nemogoče, v socialistični pa je ne samo nemoralno, temveč tudi nedopustno. To je greli proti potrošniku, ker se mu onemogoča nabavo blaga, ki je zanj pripravljeno. Poleg tega pa tako poslovanje ustvarja nezaupanje pri proizvajalcih, da bi proizvodnjo razvijali, kot si želimo. Kakšno oceno zasluži tako poslovanje, naj presodi vsakdo sam. Prav posebno važno vprašanje pa je skrb za splošni gospodarski razvoj okraja, posebej pa Še skrb za splošni gospodarski razvoj komune. Imam v mislih vrsto problemov, ki so zelo važni za splošni gospodarski razvoj, izhajajo pa iz ozke problematike podjetja, če le-to gledamo zaprto v tovarniško ograjo. Nuj navedem nekatera vprašanja, ki so posebno važna, n. pr. problem preskrbe z električno energijo. Družba je vložila ogromna sredstva za rešitev vprašanja preskrbe z električno energijo pri gradnji central in daljnovodov. Danes imamo tako situacijo, da v Klečah lahko dobimo potrebno energijo, do mesta uporabe pa je ne moremo, pripeljati, ker stanje naprav to ne dopušča. Zato trpimo precejšnjo gospodarsko škodo, pa tudi nastajajo neposredni politični problemi med potrošniki. Moramo torej napraviti nek pre-okret tudi na tem področju. Za gospodarske organizacije bi morala biti preskrba z električno energijo osrednji problem in bi jo gospodarske organizacije morale reševati iz svojih skladov. Kdo bo namreč imel od ureditve vprašanja preskrbe z električno energijo nuj večje koristi? Predvsem gospodarske organizacije, ker jim bo to omogočilo neprekinjeno" delo in zato tudi večji dohodek. Zato bo najbrž prav, če zbor proizvajalcev priporoči gospodarskim organizacijam, da v razmerju ustvarjenih skladov dajo posojilo našim elektm-distributivnim. podjetjem, ki bi tako v prihodnjih dveh letih rešila v glavnem problem preskrbe z električno energijo. Zelo podobno je vprašanje izgradnje skladiščnih prostorov. Tu smo zaradi razumevanja nekaterih gospodarskih organizacij ustanovili neke vrste skupnost in tako pospešili rešitev. Vendar pa gre pri tem za vprašanje sodelovanja vseh gospodarskih organizacij, ker l>o hitra rešitev tega vprašanja predvsem njim koristila. Takih in podobnih primerov je Še več. Mednie spada problem izgradnje nove plinarne. a prav posebno problem, ki je zelo zaskrbijuirtfc. namreč stanje vodotokov. Če bomo še naprej prepuščali zaščito vodotokov ju skrb za pitno vodo samo družbi, bomo v nekaj letih zašli v tako sitnarilo, da bomo zaman iskali zdravo vodo. Prav to je tipično vprašan je celotne družbe v pravem umislil besede, ne pa samo proračuna. Zalo je nrav, da sc čimnrei ustanovi vodna sknn-nost zn Ljubljanico in Savo in da te probleme s skupnimi napori čim hitreje rešimo. Zu zdrav razvoj družbe je med drugim tudi zelo važno vprašanje odmora. Tu gre ne samo za našega delovnega človeku, temveč prav posebno za zdrav razvoj naraščaja. Tudi to je zadeva vse družbe in morajo gospodarske organizacije, ki so posebno zainteresirane na fizični kondiciji kolektiva, neposredno sodelovati. To pa ne na nekontroliran način, katerega smo malo prej grajali, temveč po taki poti. Ki omogoča pravilno uporabo sredstev in javno kontrolo trošenju. Zbori proizvajalcev bi morali pod-vzeti mere, da se v komunali organizirajo skupni skladi za aktivni odmor, ki bodo družbeno upravljani in tudi usmerjeni na najvažnejša področja. , Ker gre torej za zadovoljitev različnih potreb, ki imajo tudi različen vpliv na razvoj družbe, je nujno potrebno poiskati tudi različne vire za pridobivanje sredstev za njihovo pokrivanje. Vri razpravljanju o preskrbi v najožjem pomenu besede, smo rekli, da je prav, če zu hitrejše reševanje teh problemov apeliramo na sodelovanje ' potrošnikov. To je upravičeno samo za tisti del, ki predstavlja dopolnitev skupnih sredstev in ima namen hitreje rešiti postavljeno vprašanje, seveda pod pogojem, da je potrošnik na zborih volivcev nu to pristal. Drugi vir so dotacije iz skladov podjetij za kritje skupnih potreb. Prav sedaj, ko bodo organi delavskega upravljanja razpravljali o zaključnih računih, je čas, ko bodo morali odločati, koliko bodo iz svojih skladov oddvojili za hitrejšo rast splošnega standarda na področju svoje komune. To je predvsem važno sedaj, ko komune postavljajo konkretne skupne naloge na tetn področju. Skupne gospodarske probleme pa moramo reševati s posojili iz investicijskih skladov in sredstev sklada za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij. Med ta vprašanju spadajo, kakor sem že prej rekel, zlasti preskrba električne energije, zaščita vodotokov, izgradnja skladiščnih prostorov itd. Toka zahteva bi bila upravičena še celo takrat, če bi sc postavilo vprašanje dotacije, čeprav ta ni potrebna, ker so koristniki v stanju; da morejo najeti kredite. Istočasno pa bo treba razpravljati tudi o vprašanju skupnega dogovarjanja glede združevanja sredstev iz amortizacijskega sklada nasploh, posebno po posameznih panogah gospodarstva. Samo en primer: naša mlinska industrija. V okraju imamo zaostale mlinske obrate z zelo visokimi vzdrževalnimi stroški, na drugi struni pa imamo istočasno na pol dovršen mlinski obrat z visoko razvito tehnično opremo. To je »Klas« v Kočevju. Jasno je. da se družba kot celota ne more pomiriti s tem, da se sredstva troši jo in s tem življenje mlinom podaljšuje, na drugi strani pa gleda, da stoji mlin z visoko razvito tehnično opremo, Co hi samo na tem področju izvršili koncentracijo amortizacijskih sredstev, bi rešili vprašan je v celoti. Ta problem sem povedal zaradi te en, ker ie dober za razmišljanje. Mislim, da je takih in podobnih problemov na območju našega okraja še veliko in du bo potrebno o njih razpravljati v okviril komun pa tudi okraja. S tem v zvezi še en nrnblem. ki ie za nas zelo važen Veliko govorimo o sredstvih, ki jih bomo do- bili iz zveznih in republiških kreditov, zelo malo pa o boljši uporabi sredstev, ki jih že imamo. Neuporabljena sredstva skladov na računih naših gospodarskih organizacij znašajo da loko več, kot dobi naš okraj vsemogočih "kreditom kljub temu da jih dobi veliko več kot ostali okraji. Vse to bi lahko sami pokrili, ne da bi od družbe zahtevali kakršnih koli dodatnih sredstev. Kljub temu pa je stva( j težavna, ker vsakdo ljubosumno i čuva svoje. Morali bomo glede teg« pričeti resno kampanjo, posebno »e, ker ne gre za izvzemanje sredstev iz upravljanja delovnih kolektivom pač pa zato, da se prosta denarne sredstva, ki trenutno niso potrebne gospodarski organizaciji, preko posojil uporabljajo v skupne namene-Mislim, da smo danes že tako daleč-du te stvari lahko načnemo, in to posebno letos, ko bodo fondi podjetij zelo narasli. Prepričan sedi du bomo na koncu letošnjega lete ugotovili tisto, kar ugotavljamo vse leta, da se ostanki sredstev na skladih podjetij stalno povečujejo. Krivulja gre stalno navzgor. Rekonstrukcija naše industrije, ki j8 54%>-no iztrošena, je zelo važno vprtEanje. V tem pogledu hi lahko dosegli velike uspehe, če bi v glavah naših delovnih kolektivov razčistili te pojme in z našo propagando izvršili potrebno mobilizacijo razpoložljivih sredstev v splošnem interesu ter mrtva sredstva, da se komercialno izrazim, zavrteli. Tako mislim, du bi lahko dosegli brez kakršne koli pomoči velike uspeh8 in edino tako bomo omogočili izvedbo nalog, o katerih je govoril tovariš inž. Klemenčič. Občinski........... ' OBČINA DOBREPOLJE Občinski zbor Občinskega ljudskega odbora Dobrepolje je na svoji seji dne 27. februarja 1958 nu podlagi I. odstavka 157. člena Zakon® o volitvah in odpoklicu odbornikov : ljudskih odborov sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 11 1. člen Razpisujejo se nadomestne volitve v občinski zbor Občinskega ljudskega odboru Dobrepolje. V volilni enoti št.. 11. ki obseg8 naselje Prodstrnge in Vodice, ket je prenehal mandat odborniku leg8 zbora Dušana Kavčiča, ki je bi' izvoljen v tej volilni enoti. 2. člen Volitve bodo dne 15. aprila 1958- 3. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku*-uradnem vestniku okraja Ljubljana in na krajevno običajni način v navedeni volilni enoti. Dobrepolje, dne 27. febr. 1958-Predsednik ObLO: Marjan Miklič 1. r. Vsebina f z v ti j n it j #i podpredsedniku in*. Iva menčiča k predlogu družbenega plana ** I. IWB in razprava predsednika dr. M»r^ lana Dermastjo. B‘> Odlok o razpisu nadomestnih volitev * volilni enoti II občine Dobrepolje.