£s URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 7 Ljubljana, petek 31. marca 1978 Cena 26 dinarjev Leto XXXV 420, Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1978 Razglaša se zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1978, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978 in na seji Zbora občin dne 27. marca 1978. St. P 0100-242/78 Ljubljana, dne 27. marca 1978. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1978 1. člen Stopnje prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbe, nih dejavnosti za leto 1978 morajo biti sprejete: — za raziskovalne skupnosti, Izobraževalno skupnost Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in Skupnost starostnega zavarovanja kmetov za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje — najpozneje do 31. marca 1978, — za druge samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti — najpozneje do 31. maja 1978. Pregled stopenj prispevkov iz prve alinee prejšnjega odstavka mora biti objavljen v Uradnem listu SRS najpozneje do 10. aprila 1978, pregled stopenj prispevkov iz druge alinee prejšnjega odstavka pa najpozneje do 10. junija 1978. 2. člen Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevek za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov, ki se plačuje iz dohodka, za katerega je osnova osebni dohodek, se do 30. aprila 1978 obračunavajo in plačujejo po stopnjah, veljavnih na dan 30. septembra 1977. Drugi prispevek za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti, ki se plačujejo iz osebnega dohodka in iz dohodka, za katere je osnova osebni dohodek, se do 30. junija 1978 obračunavajo in plačujejo po stopnjah, veljavnih na dan 30. septembra 1977. v I ... 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvih štirih mesecih 1978 (Uradni list SRS, št. 24-1520/77). 4. člen Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Št. ,402-215/78 Ljubljana, dne 27. marca 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 421. Na podlagi 32. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč ter 7. člena zakona o Izvršnem svetu izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog Lovske zveze Slovenije in Poslovne skupnosti organizacij združenega dela s področja lovstva ter na podlagi mnenj skupščin občin v SR Sloveniji O D,L O K o določitvi lovskogojitvenih območij v SR Sloveniji I V SR Sloveniji se določijo naslednja lovskogojit-vena območja: 1. Koprsko lovskogojitveno območje zajema lovišča, ki jih upravljajo lovske družine: Strunjan, Izola, Koper, Šmarje, Marezige, Dekani, Rižana, Gradišče, Podgorje, Kozina, Materija, Obrov, Brkini, Bukovca, Prem, Vreme, Divača, Gradišče-Košana, Tabor—Sežana, Raša—Štorje, Senožeče, Štjak—Vrabče, Kras—Dutovlje, Štanjel, Dolce—Komen, Tabor—Er-zelj, Školj, Jezero—Komen in ki so na območju občin Piran, Izola, Koper, Sežana, Ilirska Bistrica, Postojna, Nova Gorica. 2. Soško lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine: Fajti hrib, Trstelj, Hubelj, Čaven, Lijak, Gorica, Sabotin, Dobrovo, Anhovo, Kanal, Volče, Most na Soči, Čepovan, Grgar, Trnovski gozd, Kozja stena, Krekov-še, Idrija, Dole, Jelenk, Porezen, Otavnik, Planota, Trebuša, Tabor—Dornberk in ki so na območju občin Idrija, Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin. 3. Nanoško lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine: Hrenovice, Črna jama, Planina, Bukovje, Logatec, Ho- tedrščica, Javornik, Col, Vipava, Vojkovo, Nanos, Rovte in ki so na območju občin Postojna, Ajdovščina, Idrija, Logatec. 4. Notranjsko lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine: Javornik—Postojna, Prestranek, Pivka, Tabor—Zagorje, Trnovo, II. Bistrica, Zemon, Rakek, Cerknica, Begunje, Cajnarje, Žilce, Grahovo, Gor. Jezero, Nova vas, Stari trg, Iga vas, Babno polje in lovišče »Jelen« — Snežnik, s katerim upravlja GG Postojna, in ki so na območju občin Cerknica, ilirska Bistrica, Postojna. o. Krimsko lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine: Borovnica, Rakitna, Tomišlej, Rakovnik, Škofljica, Ig, Mokre, Taborska jama, Krka, Šentvid, Ivančna gorica, Višnja gora, Grosuplje in lovišče Ljubljanski vrh, s katerim upravlja Lovska zveza Slovenije in ki so na območju občin Vrhnika, Ljubljana Vič-Rudmk, Grosuplje, Logatec. 6. Kočevsko lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine: Turjak, Velike Lašče, Dobrepolje, Suha Krajina, Plešivica—Žužemberk, Lazina—Hinje, Struge, Velike Poljane, Sodražica, Ribnica, Loški potok, Dolenja vas, Kočevje, Mala gora, Draga—Trava, Osilnica, Banja loka, Predgrad, Sinji vrh, Vinica, Adlešiči, Dragatuš, Loka pri Črnomlju, Črnomelj, Gradac, Smuk—Semič, Metlika, Suhor, Padež, Dolenjske Toplice, lovišče »Medved«, s katerim upravlja ZKGP Kočevje, lovišče »Kočevska Reka«, s katerim upravlja Posestvo Snežnik in lovišče »Žitna gora«, s katerim upravlja Lovska zveza Slovenije in ki so na območju občin Metlika, Črnomelj, Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Novo mesto, Ljubljana Vič-Rudnik. 7. Posavsko lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo Ipvske družine: Vel. Gaber, Vel. Loka, Dobrnič, Novo mesto, Mirna peč, Trebnje, Mirna, Šentrupert, Šentjanž, Tržišče, Boštanj, Studenec, Krško, Cerklje, Čatež, Mokrice, Vel. Podlog, Reka, Podbočje, Kostanjevica, Bučka, Škocjan, Mokronog, Trebelno, Otočec, Šentjernej, Orehovica, Brusnice, Gorjanci ni ki so na območju občin Trebnje in delno Novo mesto, Sevnica, Krško, Brežice. 8. Zasavsko lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine: Pugled, Laze, Šmartno pri Litiji, Kresnice, Vače, Litija, Mlinše, Cemšenik, Izlake, Senožeti, Polšnik, Gabrovka, Dole, Radeče, Dobovec, Dol, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Podkum ni ki so na območju občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Litija, Laško, Ljubljana Moste-Polje. 9. Bohorsko lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine: Rogatec. Rogaška Slatina, Poljčane, Boč, Loče, Ponikva, Šmarje, Pristava, Podčetrtek, Loka, Log, Šentjur, Štore, Laško, Loka pri Žusmu, JurklOšter, Han-dil, Kozje, Bohor, Sevnica, Zabukovje, Senovo, Brestanica, Kamen, Videm, Podsreda, Bistrica, Bizeljsko, Pišece, Artiče, Globoko, Kapele, Brežice, Dobova in ki so na območju občin Šmarje pri Jelšah, Brežice, Krško, Sevnica, Laško, Celje, Šentjur, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice. 10. Dravsko lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine: Pobrežje, Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca, Laporje, Cirkovce, Starše, »Boris Kidrič« — Kidričevo, Ptuj, »Jože Lacko« — Ptuj, Spod. Ptujsko polje — Sobetinci in ki so na območju občin Slovenska Bistrica, Maribor, Ptuj. 11. Haloško lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine: Makole, Stoperce, Dravinja—Majšperk, Žetale, Podlehnik, Leskovec, Cirkulane, Zavrč in ki so na območju občin Ptuj, Slovenska Bistrica. 12. Pomursko lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine: Grad-Kuzma, Rogaševci, Cankova, Rankovci, Tišina, Murska Sobota, Radovci, Brezovci, Križevci v Prekmurju, Mlajtinci, Moravci, Ivanovci, Prosenjakovci, Bogojina, Dobrovnik, Vel. Polana, Lendava, Petišovci, Pečarovci, Dolina, Ljutomer, Biičkovci, Križevci pri Ljutomeru, Apače,. Radgona, Negova, Radenci, Videm ob Ščavnici ter Gojitveno lovišče »Fazan« — Beltinci in lovišče »Kompas« — Petrovci in ki so na območju občin Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona, Ljutomer. 13. Slovensko-goriško lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine: Kungota, Šentilj, Kamnica, Pesnica, Sladki vrh, Velka, Jakob, Ščavnica, Jurovski dol, Pernica, Košaki, Malečnik, Duplek, Lenart, Voličina, Drvanja, Dobrava, Trnovska vas, Desternik, Juršinci, Bresnica, Kostanj, Ivanjkovci, Velika Nedelja, Ormož, Vinski vrhovi, Kog, Središče in GL Vurberg, s katerim upravlja Zveza lovskih družin Maribor in ki so na območju občin Lenart, Maribor, Ptuj, Ormož. 14. Pohorsko lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine: Gaj, Radvanje, Ruše, Hoče, Fram, Šmartno na Pohorju, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Zreče, Vitanje, Dolič, Mislinja, Golavabuka, Podgorje, Slovenj Gradec, Gradišče, Strojna, Libeliče, Dravograd, Bukovje, Muta, Zeleni vrh, Radlje, Orlica, Remšnik, Janžev vrh, Kapla, Podvelka, Vurmat, Puščava, Boč na Kozjaku in Gojitveno lovišče »Pohorje«, s katerim upravlja GG Maribor in ki so na območju občin Radlje, Dravograd, Slovenj Gradec, Ravne, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, Maribor. 15. Karavanško lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine: Kranjska gora, Dovje, Jesenice, Stol, Begunjščica, Kovor, Udenboršt, Storžič, Šenčur, Jezersko, Stahovica, in lovišče, katero upravlja ZGD Kozorog-Kam-nik, in ki so na območju občin Tržič, Jesenice, Radovljica, Kranj, Kamnik, Mozirje. 16. Savinjsko lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine: Solčava, Luče, Ljubno, Gornji grad, Smrekovec, Mozirje, Rečica ob Savinji, Dreta, Vransko, Braslovče, Šmartno, Velunja, Skale, Velenje, Polzela, Tabor, Prebold, Žalec, Griže, Režica pri Laškem, Grobelno, Hum, Kajuh, Dobrna, Vojnik, Slovenske Konjice, Dramlje in ki so na območju občin Velenje, Žalec, Mozirje, Celje, Laško, Šentjur, Slovenske Konjice. 17. Loško lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine: Jelovica, Kropa, Železniki, Sorica, Sovodenj, Gorenja vas, Žiri, Poljane, Škofja Loka, Selca, Križna gora, Jošt, Sorško polje in ki so na območju občin Škofja Loka, Kranj, Radovljica. 18. Triglavsko lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine: Bled, Nomenj, Starca Fužina, Bohinjska Bistrica, Podbrdo, Ljubinj, Smast, Tolmin, Drežnica, Kobarid, Bovec, Čezsoča, Soča, Log pod Mangartom, lovišče »Prodi«, s katerim upravlja GG Tolmin in lovišče, katero upravlja ZGD Triglav-Bled in ki so na območju občin Tolmin, Jesenice, Radovljica. 19. Dolomitsko lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine: Vrhnika, Šentjošt, Polhov Gradec, Horjul, Dobrova, Medvode, Toško čelo, Brdo, Brezovica, Vič in GL »Ljubljansko polje — Rožnik«, s katerim upravlja Zveza lovskih družin Ljubljana in ki so na območju občin Vrhnika, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Šiška. 20. Domžalsko lovskogojitveno območje zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine: Šmarna gora, Vodice, Komenda, Mengeš, Pšata, Domžale, Kamnik, Sela, Lukovica, Moravče, Tuhinj, Motnik in Trojane—Ožbolt, in ki so na območju občin Ljubljana Šiška, Ljubljana Bežigrad, Domžale, Kamnik, Škofja Loka. II Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 323-10/73 Ljubljana, dne 1. marca 1978. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije . • Podpredsednik Roman Albreht 1. r. 422. Na podlagi 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74 in 16-990/77) ter 38. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS št. 25-1143/76) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PRAVILNIK o lovsko-gospodarskih načrtih 1. člen Lovsko-gospodarskl načrt vsebuje: 1. podatke o organizaciji, ki gospodari z loviščem; 2. opis stanja v lovišču, ki obsega osnovne podatke o zemljišču, na katerem je lovišče in osnovne podatke o lovišču; 3. program gospodarjenja v lovišču; 4. evidenco gospodarjenja. 2. člen Podatki o organizaciji, ki gospodari z loviščem obsegajo: — ime in sedež organizacije; — vrsto organizacije (lovska družina, organizacija združenega dela) in njeno notranjo organizacijo; — povezanost organizacije z lovskimi in drugimi organizacijami in skupnostmi; — lovsko-gojitveno območje, v katerem je lovišče. 3 člen Osnovni podatki o zemljišču, na katerem je lovišče obsegajo: — podatke o katastrskih občinah, na katerem je lovišče; — navedbo občine, na katere območju zemljišče leži; — opis meja lovišča; — podatke o površinah zemljišča po kulturah;- — opis najznačilnejših gozdnih združb; — opis klimatskih razmer; r— geološki, geografski in pedološki opis; — vodne razmere; — druge, za gojitev divjadi pomembne dejavnike. 4. člen Osnovni podatki o lovišču obsegajo: — podatke o vrstah divjadi; — glavne značilnosti posameznih vrst divjadi; — pregled odstrela in izgub v preteklem 5-let-nem obdobju in oceno pomladanske številčnosti divjadi ob sestavi načrta. 5. člen Program gospodarjenja v lovišču obsega: — načrt odstrela v naslednjih obdobjih z glavnimi smernicami za gojitev; — program vlaganja divjadi; — program preventivnih in drugih ukrepov, za preprečevanje škode po divjadi; — program sodelovanja z drugimi uporabniki prostora (kmetijskimi, gozdarskimi in drugimi uporabniki) ; — program lovskega turizma; — program izvajanja gojitveno-čuvajske službe; — program izgradnje lovsko-gojitvenih naprav v lovišču; — program pospeševanja lovske kinologije; — finančno ekonomski načrt gospodarjenja z loviščem. 6. člen Lovsko-gospodarski načrt se izdela za petletno obdobje in sicer na obrazcu »S. N.«, ki je sestavni del tega pravilnika in objavljen skupaj z njim. 7. člen Na podlagi sprejetega lovsko-gospodarskega načrta se sestavi letni načrt gospodarjenja. Letni načrt gospodarjenja se izdela za obdobje od 1. aprila tekočega leta do 31. marca naslednjega leta, in obsega: — podatke o odstrelu in izgubah za preteklo leto po vrstah divjadi; — oceno pomladanske številčnosti; ■— načrt odstrela; — načrt lovskega turizma; — program gojitve; — program ukrepov za preprečevanje škode po divijadi in na divjadi; — finančno-ekonomski načrt v skladu s posebnimi predpisi. Letni načrt gospodarjenja se izdela na obrazcih, ki jih pripravita Lovska zveza Slovenije in Skupnost organizacij združenega dela s področja lovstva. 8. člen Lovska organizacija vodi posebno evidenco o izvrševanju lovsko-gospodarskega načrta po vseh njegovih elementih. 9. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 323/A-06/77 Ljubljana, dne 1. marca 1978. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. Obrazec »SN« LOVSKOGOSPODARSKI NAČRT ZA LOVIŠČE —------------------------- za obdobje od 19... do 19.. I. Podatki o organizaciji, ki upravlja z loviščem — ime in sedež organizacije ter njen status, — povezovanje z drugimi organizacijami, — upravno pristojna občina, — lovsko-gojitveno območje, — ustanovitveni podatki, — podatki o odločbah oziroma pogodbah o dodelitvi lovišča v upravljanje. II. Podatki o zemljišču na katerem je zemljišče 1. (katastrske občine): 2. (občine, krajevne skupnosti): 3. Opis meja lovišča: 4. Površina lovišča: lovna ha nelovna (izločene površ.) ha skupna ha Površina lovišča po kulturah: a) Gozdne površine: — mešani gozdovi ha — čisti iglavci ha — čisti listavci ha — grmišča ha Skupaj gozdne površine ha b) Kmetijske površine: — njive ha — travniki, pašniki ha — sadovnjaki ha — vinogradi ha — drugo (hmeljišča) ha Skupaj kmetijske površine ha c) Druge površine: — močvirja ha — vodne površine ha — drugo ha Skupaj druge površine ha 5. Opis najznačilnejših gozdnih združb — podatki iz gozdnogospodarskega načrta: 6. Klimatske razmere — padavine, temperatura, povprečno število snežnih dni, druge značilnosti: 7. Geografski, geološki in pedološki opis: 8. Vodne razmere: 9. Drugi, za gojitev divjadi pomembni dejavniki — način gospodarjenja z gozdom in kmetijskim zemljiščem, gozdarstvo, kmetijstvo^ urbanizacija, turizem, promet, industrija ipd.: III. Podatki o lovišču 1. podatki o vrstah divjadi: 2. Glavne značilnosti posameznih vrst divjadi (Splošno stanje populacije, telesne teže,' kvaliteta trofej, zdravstveno stanje, naravne in nenaravne izgube, migracije — vsi ti podatki se navedejo za glavne vrste divjadi s poudarkom na odnosu divjadi +- okolje in odnosu opisane vrste do drugih vrst divjadi): 3. Podatki o številčnosti, odstrelu in izgubah divjadi (tabela 1). IV. 1. Gojitvene smernice v srednjeročnem obdobju (Za najpomembnejše vrste divjadi — usklajeno s smernicami za LG območje — ločeno po posameznih vrstah, s poudarkom na načrtovani dinamiki odstrela; predviden odstotek odstrela od pomladanske številčnosti, struktura odstrela po spolu in starosti, naseljevanje in vlaganje divjadi): 2. Program preventivnih ukrepov (biotehničnih del v okolju divjadi): (Krmne njive in pašniki za divjad, remize, grmišča, saditev in nega plodonosnega drevja in krmnih ter varovalnih rastlin, neposredno preventivno krmljenje divjadi, varovanje rastišč, gnezdišč in močvirij, ukrepi za preprečevanje izgub divjadi zaradi abiotič-nih vplivov — promet, mehanizacija): 3. Program uporabe mehaničnih, kemičnih, električnih, akustičnih in drugih sredstev za preprečevanje škod od divjadi (za srednjeročno obdobje): 4. Program sodelovanja z drugimi uporabniki prostora (kmetijskimi, gozdarskimi in drugimi uporabniki prostora): 5. Stanje in program vzdrževanja ter program investicij v lovsko tehnične objekte v srednjeročnem obdobju (lovske koče, strelišča, skladišča, prezimovališča, vzrejališča, obore, krmišča, visoke preže, lovske steze, solnice, nakup lastnih zemljišč itd.): 6. Program sodelovanja z drugimi uporabniki prostora : 7. Program lovskega turizma (ločeno tuji, domači) v srednjeročnem obdobju: 8. Gojitveno čuvajska služba (stanje in program ureditve v srednjeročnem obdobju): 9. Program lovske kinologije: 10. Pinančno-ekonomski načrt gospodarjenja (tabela 2). Lovskogospodarski načrt je sprejel _______________ organi upravi) a- ......................., usklajen je z načeli gospo- n j a lovske org. darjenja po lovskogojitvenih območjih in v smislu člena 41 zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, predložen skupščini občine ....................... v potrditev. Skupščina občine .......................— je ugo- tovila, da je predloženi lovskogospodarski načrt za lovišče .................. sestavljen v smislu določil zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list ■ SRS št. 25/76) usklajen z družbenim dogovorom za ...................... lovsko- gojitveno območje in z razvojnimi načrti gozdarstva in kmetijstva, ter ga v soglasju s skupščinami občin .......................;________ potrjuje za obdobje 19.. do 19.. Podpis odgovorne osebe: V__________________, dne ------- podatki o Številčnosti, odstrelu in izgubah divjadi Tabela I Vrsta Ocena pomladanske* divjadi številčnosti 19.. medved volk ris jelenjad gams kozorog divji prašič damjak muflon srnjad divji petelin ruševec planinski orel poljski zajec fazan jerebica divja raca svizec jazbec Odstrel in izgube 19... 19.... 19.... 19.... 19. Opomba: Številčnost usklajena po lovskogojitvenih območjih* x X X X X X X X X Tabela 2 FINANCNO-EKONOMSKI NACRT UPRAVLJANJA z LOVIŠČEM V SREDNJEROČNEM OBDOBJU Kealizacija v zadnjem letu Plan 19... 19.... 19.... 19.... 19____ I. DOHODKI 1. Lovski turizem 2. Uplenjena divjad 3. Živa divjad 4. Iz skladov območja 5. Iz skladov republike 6. Dotacije — subvencije 7. Krediti 8. 9. 10. Skupaj II. IZDATKI 1. Gojitveno-čuvajska služba in upravni stroški 2. Prispevki v sklade a) b) c) 3. Investicije 4. Skoda od divjadi 5. Biotehnična dela 6. Vlaganje divjadi 7. Odplačilo kreditov 8. Ostalo Skupaj 423. PRAVILNIK o izdajanju trofejnega lista za trofeje divjadi Na podlagi petega odstavka 47. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni Ust SRS, št. 25-1143/76), izdaja- republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 1. člen Ta pravilnik določa obliko, način in postopek za izdajanje trofejnega lista kot listine o lastnini in o ocenitvi in moči trofeje odstreljene divjadi. Ta pravilnik določa tudi, katere trofeje se štejejo za vrhunske oziroma posebno pomembne. 2. člen Trofejni listi se izdajajo samo za vrhunske trofeje in za trofeje, ki jih z uplenitvijo pridobi tuj državljan. Taka trofeja se oceni in trofejni list izda ne glede na moč trofeje. 3. člen Trofejni list se izdaja: 1. za rogovje oz. roglje z delom lobanje: jelena (Cervus elaphus L.), jelena lopatarja (Dama dama L.), srnjaka (Capreolus capreolus L.), divjega kozla in divje koze — gamsa (Rupicapra rupicapra L.), alpskega kozoroga (Capra ibex L.) in muflona (Ovis musimon, Schreber); 2. za čekane divjega prašiča — merjasca (čekani in brusilci) — (Sus scrofa L.); 3. za lobanjo: rjavega medveda (Ursus arctos), volka (Canis lupus), risa (Lynx lynx L.) in divje mačke (Felis silvestris S.); 4. za krzno: rjavega medveda (Ursus arctos), volka (Canis lupus L.), risa (Lynx lynx L.) in divje mačke (Felis silvestris S.); 5. za divjega petelina (Tetrao urogallus) in ruševca (Lyrurus tetrix). Za trofeje iste divjadi iz 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena se izdaja en trofejni list. Če se ocenita obe trofeji iste divjadi iz 3. in 4. točke tega člena vsaka posebej, se zapiše v isti trofejni list posebej ocena za lobanjo in posebej za krzno. Če se izda trofejni list za krzno divjadi iz 4. točke prvega odstavka tega člena skupaj z zgornjim delom glave ali s celo glavo, se vpiše v trofejni list samo ocena krzna. 4. člen Organizacija, ki je pristojna izdajati trofejni list (drugi odstavek 47. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč), izda trofejni list obvezno preden lovec izvozi trofejo iz SFR Jugoslavije. 5. člen Trofejni list navaja splošne podatke: ime in sedež organizacije, v katerem lovišču je bila divjad odstreljena, ime in priimek ter prebivališče lovca, ki je divjad odstrelil (prebivališče, država), datum odstrela, lovišče in lovski revir, v katerem je bila divjad odstreljena. vrsto odstreljene divjadi in ugotovljeno oceno trofeje s številom točk, številko trofejnega lista ter datum ocenitve. Za divjega petelina in ruševca se -izda tudi trofejni list brez vpisa ocene. 6. člen Trofeje se ocenjujejo po veljavnih formulah Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi (C. I. C.). 7. člen Trofeje divjadi ocenjuje strokovna komisija pri lovski organizaciji, ki upravlja lovišče. Strokovna komisija ima 3 člane, od katerih mora imeti vsaj eden opravljen preizkus znanja za ocenjevalca trofej. Člane strokovne komisije imenuje organizacija iz prvega odstavka. 8. člen Lovske organizacije s samoupravnim sporazumom določijo obseg in način preizkusa znanja iz ocenjevanja trofej in o vodenju evidence. 9. člen Če se lovec in strokovna komisija ne strinjata glede pravilnosti ocenitve trofeje, odlpči o tem dokončno republiška komisija za ocenitev trofej. 10. člen Trofejni listi za posamezne vrste divjadi se izdajo na obrazcih, ki so objavljeni skupaj s tem pravilnikom in so njegov sestavni del. Trofejni list za vsako trofejo izda organizacija v dveh izvodih: enega izroči lovcu, drugega pa hrani organizacija v katere lovišču je bila divjad odstreljena. i 11. člen Vrhunske bz. posebno pomembne trofeje z območja SR Slovenije, ki se ne smejo nositi iz SFR Jugoslavije so trofeje divjadi, uplenjene v prosti naravi, ki presegajo: — jelenje rogovje (Cervus Elaphus L.) 220 — damjakovo rogovje (Dama Dama L.) 190 — srnjačje rogovje (Capreolus Capreolus L.) 170 — gamsji roglji (Rupicapra Rupicapra L.) 120 — rogovi alpskega kozoroga (Capra Ibex L.) 190 — muflonji rogovi (Ovis Musimon Schreber) 220 — merjaščji čekani (Sus Scrofa Scrofa L.) 135 — kožuh rjavega medveda (Ursus Arctos L.) 400 — lobanja rjavega medveda 62 — kožuh volka (Canis Lupus) 150 — lobanja volka 43 — kožuh risa (Lynx Lynx) 150 — lobanja risa 28 — kožuh divje mačke (Felis Silvestris) 60 — lobanja divje mačke 19 O vrhunskih oziroma posebno pomembnih trofejah se vodi pri Lovski zvezi Slovenije register. 12. člen Republiško komisijo za ocenjevanje trofej imenuje republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Komisija ima 3 člane in dva namestnika. 13. člen Ko začne veljati ta pravilnik, se v SR Sloveniji preneha uporabljati pravilnik o izdajanju trofejnega lista za trofeje divjadi (Uradni list SRFJ, št. 39/66). 14. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 323/A-06/77 Ljubljana, dne 1. marca 1978. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. Obrazec št. 1 Trofeja jelena (format 10 X 15 cm) (prva — naslovna — stran) (prostor za morebitni znak — emblem organizacije, ki je bila v njenem lovišču divjad odstreljena) (ime in sedež organizacije, ki je bila v njenem lovišču divjad odstreljena) Lovec _______________ je odstrelil ________ v.................... (lovišče) TROFEJNI LIST (ime in priimek, prebivališče, država) (dan. mesec in leto) na kraju, imenovanem ________ (lovski revir) JELENA — CERVUS ELAPHUS (L.) z rogovjem, ki je bilo ocenjeno z --------------------- (...............-...............) točkami (z besedo) (druga stran) Zap. št. Elementi merjenja Merska enota Mera Srednja mera oz. skupaj za zap. št. 9 Konstanta oz. možno število točk za zap. št. 8 Ugotovljeno število točk i. Dolžina vej 'fVe desne cm — 0,50 2. Dolžina nadočnika levega — desnega cm — 0,25 3. Dolžina srednjika levega _ desnega cm — 0,25 4. . ieve Obseg rože , desne cm — 1 5. Obseg veje med nadoč- leve nikom in srednjikom desne cm — — 1 1 — 6. Obseg veje med srednji- leve kom in krono desne cm — — 1 1 — 7. Teža svežega rogovja — kg, zmanjšana za 10% oziroma za ......... kg kg — 2 8. • Razkrečenost- rogovja cm — »/o do 3 9. Število parožkov na veji desni par. — 1 Skupaj: (tretja stran) Zap. št. Elementi za ocenitev * lepote rogovje Možno število točk Ugotovljeno število točk 10. Barva rogovja 0—2 Prenos: 11. Grbičavost 0—2 12. Vrhovi (konice) parožkov 0—2 13. Ledniki 0—2 14. Kroni 0—10 Seštevek točk od zap. št. 1 do 14 15. Odbitek zaradi pomanjkljivosti rogovja 0—3 Obrazložitev za odbitek točk: Ocena rogovja skupaj: (podpis odgovornega vodje organizacije) Žig (četrta stran) Opis lova: (na lovčevo zahtevo so lahko na tej strani vpisani podatki o odstrelu divjadi) Reg. številka ---------------- Dne -------------------------- (datum ocenitve vrednosti trofeje) V ______________,.............. (kraj) Člani komisije: 1.____________________________ s. ZZZI~-ZZ.ZZIZI".IZIZI Obrazec št. 2 Trofeja jelena lopatarja (format 15 X 20 cm) (prva — naslovna — stran) (prostor za morebitni znak — emblem organizacije, ki je bila v njenem lovišču divjad odstreljena) (ime in sedež organizacije, ki je bila v njenem lovišču divjad odstreljena) Lovec ................ je odstrelil __________ v---------------------- (lovišče) TROFEJNI LIST (ime in priimek, prebivališče, država) (dan, mesec in leto) na kraju, imenovanem ........... DAMJAKA — DAMA DAMA (L.) (lovski revir) z rogovjem, ki je bilo ocenjeno z —...— ----- (-------------------------------) točkami (z besedo) (druga stran) Zap. št. Elementi merjenja in ocenitve Merska enota Mera Srednja mera Konstanta Ugotovljeno število točk 1. leve Dolzma vej desne cm — 0,50 2. levega Dolžina nadočnika diFnelT cm — 0,25 3. leve Dolžina lopate desne cm — 1 4. . leve Širina lopate desne cm — 1,50 5. leve °bseg roze desne cm — 1 6. Obseg veje med nadoč- leve nikom in srednjikom desne cm — — 1 1 — 7. Obsee veie med sred- ^eve njikom in lopato desne cm ■ — — 1 1 — 8. Teža svežega rogovja kg — 2 Skupaj: (tretja stran) Zap. št. Elementi za ocenitev lepote rogovja Možno število točk Ugotovljeno število točk 9. Barva rogovja 0—2 Prenos: 10. Vrhovi (konice) parož kov na lopatah 0—6 11. Dodatek za obliko, moč in pravilnost rogovja 0—5 Seštevek točk od zap. št. 1 do 11 Odbitek zaradi pomanjkljivosti rogovja: 12. Razkrečenost rogovja 0—6 13. Oblika lopat 0—10 14. Robovi lopat 0—2 15. Za nepravilno oblikovano rogovje 0—6 Odbito točk skupaj: Ocena rogovja skupaj: Reg. številka ............................ (datum ocenitve vrednosti trofeje) (podpis odgovornega vodje organizacije) Člani komisije: 1. -------------------------------------- 2________________________________________ .... ..... ......... ...........................................................................^četrta stran) Opis lova: (na lovčevo zahtevo so lahko na tej strani vpisani podatki o odstrelu divjadi) (prostor za morebitni znak — emblem organizacije, ki je bila v njenem lovišču divjad odstreljena) (ime in sedež organizacije, ki je bila v njenem lovišču divjad odstreljena) TROFEJNI LIST Lovec ............... je odstrelil -........ v.................... (lovišče) (ime in priimek, prebivališče, država) , (dan, mesec in leto) ___na kraju, imenovanem ------------- (lovski revir) SRNJAKA — CAPREOLUS CAPREOLUS (L.) z rogovjem, ki je bilo ocenjeno z ..... (.............—----------------.) točkami (z besedo) (druga stran) Zap. št. Elementi merjenja Merska enota Mera Srednja mera Konstanta oziroma možno število točk za zap. št. 4 do 9 Ugotovljeno število točk i. levega Dolžina roga 'desnega'" cm — 0,5 2. Teža svežega rogovja, zmanjšana za 10 , .. Za gostoto in pravilno „+ rast dlake do 10 »/o točk’ ugotovljenega rast make ao tu /o , št x Za širino ovratnika p , , y £ (gosta dlaka na vratu) do5°/o v s 0 pcu °/o »/o °/o Ocena krzna — skupaj: Reg. številka Dne ................................ (datum ocenitve vrednosti trofeje) V __________________________________ (kraj) Člani komisije: 1. .............. Žig (podpis odgovornega vodje organizacije) I 3................-........-............. (četrta stran) (prostor za morebitni znak — emblem organizacije, ki je bila v njenem lovišču divjad odstreljena) (ime in sedež organizacije, ki je bila v njenem lovišču divjad odstreljena) TROFEJNI LIST Lovec _______________ je odstrelil ________ v____________________ (lovišče) (ime in priimek, prebivališče, država) (dan, mesec in leto) na kraju, imenovanem ........... (lovski revir) s trofejo RISA — LYNX (L.) .............., ki je bila ocenjena z -------- (.................... (vrsta trofeje) • Ocena kožuha — skupaj Reg. številka ______________________________... Dne _..._____________________________________ • ............................................. (datum ocenitve vrednosti trofeje) (podpis odgovornega vodje organizacije) (kraj) Člani komisije: Zig 1. 2. (četrta stran) Opis lova: (na lovčevo zahtevo so lahko na tej strani vpisani podatki o odstrelu divjadi) • Obrazec št. 11 Trofeja divje mačke (format 10 X 15 cm) (prva — naslovna — stran) (prostor za morebitni znak — emblem organizacije, ki je bila v njenem lovišču divjad odstreljena) (ime in sedež organizacije, ki je bila v njenem lovišču divjad odstreljena) TROFEJNI LIST Lovec ...... je odstrelil v----------- s trofejo... (ime in priimek, prebivališče, država) (dan, mesec in leto) na kraju, imenovanem (lovišče) (lovski revir) DIVJO MAČKO — FELIS SILVESTRIS (S.) ki je bila ocenjena z..... (..............................) točkami (vrsta trofeje) (z besedo) (druga stran) LOBANJA Zap. št. Elementi merjenja Merska enota Mera Konstanta Ugotovljeno število točk 1. 2. Dolžina lobanje cm 1 Širina lobanje cm 1 Ocena lobanje — skupaj: Reg. številka .............-.....,__ Dne —............................... (datum ocenitve vrednosti trofeje) V .................................. (kraj) Člani komisije: 1. .................................. (podpis odgovornega vodje organizacije) Žig 2.............. 3........._.... (tretja stran) KRZNO Zap. št. Elementi merjenja in ocenitve Merska enota Mera Ugotovljeno število točk i. Dolžina kožuha cm 2. Širina kožuha cm 3. Razpon kožuha cm dolžina X (širina + razpon) 4. 200 Lepotne točke: a) za dolžino repa in število obročkov do 10 °/o b) za zaliske do 5°/o 5. c) za dolžino in pravilno rast dlake ter za njeno gostoto do 100/« Ocena kožuha — skupaj Reg. številka ----- Dne ................................ (datum ocenitve vrednosti trofeje) V ...........,...................... (kraj) Člani komisije: 1---------------------------------.. 2___________________________________ 3....------------------------------- Žig (podpis odgovornega vodje organizacije) (četrta stran) (prostor za morebitni znak — emblem organizacije, ki je bila v njenem lovišču divjad odstreljena) (ime in sedež organizacije, ki je bila v njenem lovišču divjad odstreljena) TROFEJNI LIST Lovec ------------------------------------...—................—........ (ime in priimek, prebivališče, država) je odstrelil _____________________________________:...................... (dan, mesec in leto) v —............................na kraju, imenovanem .................................... (lovišče) (lovski revir) DIVJEGA PETELINA — TETRAO UROGALLUS (L). Reg. številka ______________________ _______________________________________________________________________ (podpis odgovornega vodje organizacije) Dne ................................ (datum trofejnega lista) Zig V ........................... (kraj) (druga stran) Opis lova: (na lovčevo zahtevo so lahko na tej strani vpisani podatki o odstrelu divjadi) Obrazec št. 13 Trofeja ruševca (format 10 X 15 cm) (prva — naslovna — stran) (prostor za morebitni znak — emblem organizacije, ki je bila v njenem lovišču divjad odstreljena) Lovec ______ je odstrelil v __________ (ime in sedež organizacije, ki je bila v njenem lovišču divjad odstreljena) TROFEJNI LIST (ime in priimek, prebivališče, država) (lovišče) Reg. številka Dne ___________ (dan, mesec in leto) na kraju, imenovanem __________ (lovski revir) RUŠEVCA — TETRAO TETRIX (L.) ■S (datum trofejnega lista) (kraj) Zig (podpis odgovornega vodje organizacije) ____________________________________ (druga stran) 424. Na podlagi 67. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25-1143/76) predpisuje republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PRAVILNIK o organizaciji gojitveno-čuvajske službe ter o programu in načinu opravljanja izpitov za lovske čuvaje 1. člen Za nadzorstvo v lovišču in varstvo divjadi je dolžna vsaka lovska organizacija, ki upravlja lovišče, organizirati gojitveno-čuvajsko službo. Gojitveno-čuvajsko službo opravlja lovski čuvaj. Lovski čuvaj je uradna oseba, kadar opravlja gojitveno-čuvajsko službo. 2. člen Lovski čuvaj je lahko vsak polnoletni jugoslovanski državljan, ki ima orožni list in izpit za lovskega čuvaja. Lovskega čuvaja postavi in ^ razreši lovska organizacija, za katero lovski čuvaj opravlja naloge. 3. člen Vsaka lovska organizacija mora imeti toliko lovskih čuvajev, da je vse lovišče primerno .nadzorovano. Če lovska organizacija sama ne poskrbi za gojitveno-čuvajsko službo, odredi te ukrepe za lovstvo pristojni upravni organ skupščine občine, na katere območju je lovišče ali njegov pretežni del. 4. člen Lovski čuvaj ima službeni znak in izkaznico lovskega čuvaja. Znak lovskega čuvaja je okrogel, kovinski, s premerom 4,5 cm. Osnova je zlatorumene barve (kovina). Na zunanjem robu s premerom 9 mm je z zlatimi črkami na zelenem emajliranem polju napis »Lovski čuvaj«, v spodnjem delu pa na zlatem polju elipsaste oblike gravirana zaporedna številka znaka (1-999). V sredini je na zlatem polju znak SLD (glava zlatoroga) na mestu napisa SLD pa rdeča, peterokraka zvezda. Izkaznica lovskega čuvaja je izdana na kartonu svetlejše barve in je plastificirana: v svetlozelenem podtisku je lovsko-čuvajski znak, črke so v temnozelenem tisku. Izkaznica lovskega čuvaja se izda na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in objavljen skupaj z njim. 5. člen Vsakdo se mora pokoriti odredbam lovskega čuvaja, ,ki jih ta izda v mejah svojih pravic in dolžnosti. Kadar je v službi, mora lovski čuvaj nositi službeni znak ter strelno orožje skladno s predpisi o orožju. Lovski čuvaj sme uporabljati strelno orožje samo Pri izvrševanju svojih nalog, po predpisih o lovu in za svojo obrambo, vendar ne prek meje, ki jo določa zakon za silobran. 6. člen Pri opravljanju gojitveno-čuvajske službe je lovski čuvaj pooblaščen: ; ..... — legitimirati ali kako drugače ugotoviti identiteto vsakogar, ki lovi ali se mudi v lovišču s pripravami za lov ali z očitnim namenom, da bo lovil; — začasno odvzeti priprave za lov ali lovski plen osebam, ki se mude v lovišču, če nimajo pravice lova. V primerih iz prejšnjega odstavka je vsakdo na zahtevo lovskega čuvaja dolžan pokazati lovsko izkaznico oziroma osebno ali drugo izkaznico, s katero dokazuje svojo istovetnost, kakor tudi omogočiti pregled plena in lovskih priprav. 7. člen Medsebojne pravice in obveznosti med lovskim čuvajem in lovsko organizacijo združenega dela se urejajo po določbah zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77). Medsebojne pravice in obveznosti med lovskim čuvajem in lovsko družino se uredijo s posebnimi pravili, ki jih sprejmejo lovski čuvaj, lovska družina in sindikat skladno z 12. členom zakona o delovnih razmerjih. 8. člen Lovski čuvaj ima naslednje pravice in dolžnosti: — poznati mora lovišče in njegove meje ter stalež divjadi po vrstah in starosti; — skrbi za nadzor v lovišču v času in na način, ki je določen s pogodbo iz predhodnega člena; — skrbi za varstvo divjadi na način, ki je določen s pogodbo ali splošnim aktom; —preprečuje nedovoljen lov;, — odkriva kršitve predpisov o lovstvu; — sodeluje s postajami ljudske milice in z drugimi organi odkrivanja pregona in kaznivih dejanj in prekrškov pri odkrivanju kršitev predpisov o lovstvu; — prijavlja organom iz prejšnje alinee kazniva dejanja in prekrške, ki so bili storjeni v lovišču v zvezi z lovom oziroma po predpisih o lovstvu; —■ legitimira vsakogar, ki se mudi v lovišču s pripravami za lov ali z očitnim namenom, da bo lovil; — nadzira kako lovski upravičenci upoštevajo predpise o lovstvu; — sme začasno odvzeti priprave za lov ali plen osebam, ki love ali so v lovišču, če nimajo dovoljenja za lov ali če utemeljeno sumi v verodostojnost takega dovoljenja; — nadzira ravnanje z lovskim orožjem; — priglaša lovski organizaciji opažanja nalezljivih bolezni in druge pojave v lovišču, ki so pomembni s stališča gojitve in • gospodarjenja; — opravlja druge naloge, ki so določene v pogodbi iz prejšnjega člena ali ki so posebej dogovorjene med lovskim čuvajem in lovskimi organizacijami. 9. člen Lovski čuvaj skrbi za ohranitev naravnega okolja s tem, da na svojem območju nadzoruje izvajanje predpisov, ki urejajo varstvo okolja, posebej predpise o zaščiti določenih živalskih vrst in predpise o zaščiti določenih rastlinskih vrst. V primerih, ko lovski čuvaj ugotovi nepravilnost, ravna enako kot pri ugotovitvi kršitev predpisov o lovstvu. 10. člen Izpit za lovskega čuvaja se opravlja pred izpitno komisijo, ki jo sporazumno imenujeta Lovska zveza Slovenije in poslovna skupnost organizacij združenega dela, ki upravljajo lovišče. Izpitna snov obsega: — biologijo divjadi; — gospodarjenje z divjadjo; — biotehnična in tehnična dela v lovišču; — temelje samoupravnega socialističnega sistema; — lovsko zakonodajo, kazniva dejanja oziroma prekrške, ki nastanejo v zvezi z lovstvom in varstvom naravnega okolja; — predpise s področja varstva narave in okolja; — lovstvo in ljudska obramba ter družbena samozaščita; — pripravo in ocenjevanje trofej; — bolezni divjadi in izpitno snov iz 5. člena pravilnika o programu in načinu opravljanja izpitov na tečajih za preglednike divjačine v lovskih organizacijah (Uradni list SRS, št. 3-110/78); — kinologijo; — lovsko orožje, balistiko; — prva pomoč v nesrečah. 11. člen Lovska organizacija lahko gojitveno-čuvajsko službo poveri državljanu SFRJ, ki sicer izpolnjuje pogoje za lovskega čuvaja, tudi če še nima lovsko-čuvajskega izpita in sicer najdalj za eno leto s pogojem. da v tem času opravi izpit za lovskega čuvaja (pripravnik za lovskega čuvaja). 12. člen Kandidat za lovskega čuvaja vloži prijavo za izpit pri izpitni komisiji pri Lovski zvezi Slovenije. Lovska organizacija mora prijavi za izpit priložiti poročilo o pripravnikovem dosedanjem delu na področju gojitve divjadi. Po uspešno opravljenem izpitu izda izpitna komisija spričevalo. 13. člen Lovske organizacije s samoupravnim sporazumom določijo podrobnejši program opravljanja lovsko-ču-vajskega izpita, način imenovanja izpitne komisije, način ocenjevanja kandidatov in način pridobivanja znanja za opravljanje izpita za lovskega čuvaja. 14. člen Evidenco in register o opravljenih izpitih za lovske čuvaje in o izdanih službenih znakih, vodi Lovska zveza Slovenije. 15. člen Ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o lovskih čuvajih (Uradni list LRS, št. 16/56). 16. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 323/A-06/77 Ljubljana, dne 1. marca 1978. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. Obrazec izkaznice lovskega čuvaja (velikost 6X9 cm) (prednja stran) Socialistična republika Slovenija Občina IZKAZNICA LOVSKEGA ČUVAJA (ime in priimek) (rojen) (stalno preb.) je lovski čuvaj lovišča Reg. št.............!..... Izkaznica izdana dne ..................... 19 M. P. (podpis pooblaščene osebe) (hrbtna stran) Iz pravilnika o organizaciji gojitveno-čuvajske službe ter o programu in načinu opravljanja izpitov za lovske čuvaje 1. člen Za nadzorstvo v lovišču in varstvo divjadi je dolžna vsaka lovska organizacija, ki upravlja lovišče, organizirati gojitveno-čuvajsko službo. Gojitveno-čuvajsko službo opravlja lovski čuvaj. Lovski čuvaj je uradna oseba kadar opravlja gojitveno-čuvajsko službo. 5. člen Vsakdo se mora pokoriti odredbam lovskega čuvaja, ki jih ta izda v mejah svojih pravic in dolžnosti. Kadar je v službi, mora lovski čuvaj nositi službeni znak ter strelno orožje skladno s predpisi o orožju. Lovski čuvaj sme uporabljati strelno orožje samo pri izvrševanju svojih nalog, po predpisih o lovu in za svojo obrambo, vendar ne prek meje, ki jo določa zakon za silobran. 6. člen Pri opravljanju gojitveno-čuvajske službe je lovski čuvaj pooblaščen: — legitimirati ali kako drugače ugotoviti identiteto vsakogar, ki lovi ali se mudi v lovišču s pripravami za lov ali z očitnim namenom, da bi lovil; — začasno odvzeti priprave za lov ali lovski plen osebam, ki se mude v lovišču, če nimajo pravice lova. V primerih iz prejšnjega odstavka je vsakdo na zahtevo lovskega čuvaja dolžan pokazati lovsko izkaznico oziroma osebno ali drugo izkaznico, s katero dokazuje svojo istovetnost, kakor tudi omogočiti pregled plena in lovskih priprav. 425. Na podlagi tretjega odstavka 48. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25-1143/76) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ODLOČBO o vrsti in moči lovskega orožja ter moči nabojev in teži krogel s katerimi se sme loviti posamezna vrta divjadi 1. Parkljasto divjad, medveda, volka, risa, svizca je dovoljeno streljati samo z lovsko puško risanico. 2. Druge vrste divjadi je dovoljeno streljati tudi s šibrami. 3. Minimalni kaliber, teža krogle in potrebna za-detna sila, je za posamezno vrsto divjadi naslednja: Vrsta divjadi Min. kal. mm Min. teža krogle (Gr.) Min. zadetna sila kpm/100 m (E 100) medved 7,0 11,0 350 jelenjad, kozorog, divji prašič, damjak 6,9 9,7 250 gams, muflon, volk 6,2 6,0 150 srnjad, ris, svizec 5,6 3,2 100 veliki petelin, ruševec 5,6 2,6 25 4. Za velikega petelina se lahko uporabljajo tudi šibre, katerih premer ni manjši kot 4 mm (št. 6),, za ruševca pa ne manjši kot 3,5 mm (št. 8). 5. Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 323/A-06/77 Ljubljana, dne 1. marca 1978. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. 426. Na podlagi prvega odstavka 74. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter 0 upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25-1143/76) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ODLOČBO o odškodninskem ceniku za povračilo škode na divjadi 1. Za škodo, prizadejano na divjadi z brezpravnim lovom ali na kakšen drug protizakonit način, se plačuje odškodnina po vrednosti žive divjadi po temle ceniku: medved din 30.000 kozorog 30.000 ris 20.000 jelen 15.000 damjak 15.000 gams 10.000 volk 10.000 muflon 10.000 divji prašič 8.000 srna 6.000 svizec 5.000 vidra 5.000 šakal 5.000 divja mačka 3.000 jazbec 2.000 kuna belica, kuna zlatica 2.000 planinski zajec 2.000 poljski zajec 1.000 dihur, mink 1.000 hermelin, mala podlasica 1.000 lisica 500 veverica 500 pižmovka 500 kunec 300 polh 200 labod 10.000 orel, ribji orel 10.000 divji petelin 8.000 štorklja 5.000 žerjav, droplja 5.000 ruševec 4.000 velika uharica 3.000 čaplja 3.000 pelikan 3.000 sokol 3.000 plevica, žličarka 3.000 kanja, kragulj, jastreb, lunj 2.000 gos 1.000 belka 1.000 gozdni jereb 1.000 kotoma 1.000 krokar 1.000 sova 1.000 jerebica, rdečenoga jerebica 600 fazan 600 golob 500 postovka 500 prepelica / 500 vran (razen šoje, srake, sive vrane) 500 deževnik 500 kljunač 500 črna liska 500 raca, žagarica 500 Cene veljajo za kos divjadi, ne glede na spol, starost in kakovost. 2. Jajca pernate divjadi, naštete v tem ceniku, se računajo po četrtinski vrednosti ustrezne divjadi, zarodki iz druge polovice brejosti dlakaste divjadi pa po polovični ceni. 3. Z dnem, ko začne veljati ta odločba, preneha veljati odločba o odškodninskem ceniku za povračilo škode na divjadi (Uradni list SRS, št. 5/73). 4. Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 323/A-06/77 Ljubljana, dne 1. marca 1978. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. 427. Na podlagi 10. člena in 1. alinee 50. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ODREDBO o varstveni dobi rib ter najmanjših dolžinah lovnih rib, rakov, žab in školjk I Spodaj naštete vrste rib, rakov, žab in školjk se smejo loviti v tejle varstveni dobi: sulec od 15. februarja do 30. septembra, v vseh vodah postrvi od 1. oktobra do 31. marca (vse vrste) lipan od 1. decembra do 15. maja ščuka od 1. februarja do 30. aprila som od 1. maja do 15. junija smuč od 1. marca do 31. maja podust od 1. marca do 31. maja platnica od 1. marca do 31. maja krap od 1. junija do 30. junija linj od 1. junija do 30. junija ploščič od 1. maja do 30. junija klen od 1. maja do 30. junija bolen od 1. maja do 30. junija mrena od 1. maja do 30. junija ogrica rak jelševec rak koščak sekulja (plavček) zelena žaba školjke (vse vrste) od 1. maja do 30. junija od 1. novembra do 15. februarja; samica je zaščitena vse leto vse leto od 1. marca do 31. marca od 1. aprila do 31. maja. V tekočih vodah je zaščitena vse leto. vse leto II- V / Ribe se merijo od začetka glave do konca repne plavuti, raki pa od oči do konca iztegnjenega repa. Prvi in zadnji navedeni dnevi v rokih po tej odredbi se štejejo v varstveno dobo. VI Ribolovni režim in način lova vseh vrst rib v SR Sloveniji ureja poseben športni pravilnik, ki ga sprejmejo ribiške organizacije. V delih voda Mure, Drave, Sotle, Bregane in Kolpe, ki mejijo na SR Hrvatsko, velja ne glede na prejšnjo točko tale izjemna varstvena doba: lipan od 15. oktobra do 15. maja ščuka od 1. februarja do 31. marca krap od 1. aprila do 31. maja III Prepovedano je loviti ribe in rake spodaj naštetih vrst, če nimajo tehle najmanjših dolžin: sulec cm 70 potočna postrv 26 potočna zlatovščica 24 soška postrv 40 jezerska postrv 40 jezerska zlatovščica 24 vse križanke 26 šarenka 24 lipan 30 ščuka 50 smuč 40 som 60 podust 28 platnica 28 krap 20 linj 20 ploščič 28 ogrica 28 mrena 28 bolen 35 klen 28 rak jelševec 11 Za potočno postrv velja izjemna najmanjša mera 24 cm v tehle vodah: V pritokih Drave in Dravinje (razen Mislinje in Studenčnice — pri Ptuju), Iški, Kokri od izvira do jezu v Zgornji Fužini ter pritokih, potoku Završnica od pregrade do centrale v Zasipu,' Tržiški Bistrici od izvira do naravnega jezu na Slapu s pritokom Lom-ščico, Beli (pritok Motnišnice), Beli (pritok Idrijce), Beli (pritok Nadiže), Zaploščici (pritok Tolminke), Boči od jezu v Klovžah navzgor, v potoku Sklendro-vec, Višnjici, Temenici od izvira do Kamnitega mostu v Velikem Gabru pod postajo, Pečevnici (pritok Pake), Sori od cestnega mostu nad 2irmi navzgor in Ra-dovni. IV V delih voda Mure, Drave, Sotle, Bregane in Kol- pe, ki mejijo na SR Hrvatsko, veljajo ne glede na III. točko te odredbe naslednje izjemne najmanjše mere: » ščuka 40 krap 30 VII Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o varstveni dobi ter o najmanjših dolžinah lovnih rib in rakov (Uradni list SRS, št. 35-336/65 in št. 2-6/71). Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 323/B-05/77 Ljubljana, dne 1. februarja 1978. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. 428. Na podlagi 2. alinee 50. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list gRS, št. 25/76) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PRAVILNIK o načinu upravljanja varstvenih voda 1. člen Posamezne ribolovne vode ali njihove dele, ki so pripravni za razmnoževanje rib, za ohranitev posameznih vrst ali za znanstvene namene (13. člen zakona o sladkovodnem ribištvu), je mogoče razglasiti za varstvene vode, če se s tem uspešneje zagotovi očuvanje in varovanje avtohtonih rib, plemenski fond za njihovo reprodukcijo in če ima upravljalec take vode zagotovljeno strokovno gospodarjenje. 2. člen Poleg določb pravilnika o ribiško-gojitvenih načrtih ter o evidenci izvrševanja, mora ribiška organizacija, ki ji je varstvena voda dana v upravljanje (upravljalec), upoštevati vpliv varstvene vode na uspešen razvoj in napredek sladkovodnega ribištva in v ta namen izdelati poseben perspektivni program z opredelitvijo strokovnih in tehničnih ukrepov za zgledno in intenzivno gojitev rib, za spremljanje in prenašanje v prakso sodobnih izsledkov s področja hidro-biologije, ihtiologije in tehnologije vzreje sladkovodnih rib. 3. člen Upravljalec mora zagotoviti učinkovito nadzorstvo varstvene vode. 4. člen Športni ribolov v varstvenih vodah sme upravljalec vode dovoliti le izjemoma, če je po ribiško-gojitvenem načrtu izkazan višek prirasta ali vlaganja in le v tolikšnem obsegu, da ni ogrožen namen, zaradi katerega je bila posamezna voda ali njen del razglašena za varstveno. 5. člen Za potrebna regulacijska ali vzdrževalna dela (odvažanje kamenja in proda in podobno) v koritu varstvene vode je potrebno predhodno soglasje organa, ki je vodo razglasil za varstveno. 6. člen Upravljanje varstvene vode je pod posebnim nadzorstvom organa, ki je tako vodo razglasil za varstveno. 7. člen Upravi j alci varstvenih voda zagotavljajo s samoupravnim sporazumevanjem izmenjavo izkušenj in dognanj na področju upravljanja varstvenih voda. 8. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 323/B-05/77 Ljubljana, dne 1. februarja 1978. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. 429. Na podlagi 4. alinee 50. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PRAVILNIK o ribiško - go j it venih načrtih ter o evidenci izvrševanja 1. člen Ribiško gojitveni načrt se sprejema za dobo petih let in vsebuje: 1. podatke o organizaciji, ki upravlja ribiški okoliš; 2. osnovne podatke o ribiškem okolišu; 3. podatke o gospodarjenju z ribiškim okolišem pred sprejetjem ribiško-gojitvenega načrta; 4. opis stanja v ribiškem okolišu; 5. gospodarjenje z ribiškim okolišem v prihodnjem obdobju petih let s potrebnimi ukrepi in storitvami. ^ Ribiško gojitveni načrt se izdela po obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (obrazec A). 2. člen Podatki o organizaciji, ki upravlja ribiški okoliš, vsebujejo ime in sedež organizacije, njeno notranjo organizacijo ter njeno članstvo v ribiških zvezah ter drugih podobnih organizacijah. 3. člen Osnovni podatki o ribiškem okolišu obsegajo ribolovne in varstvene vode, njihovo koristno površino, vrste rib, ki se lahko oziroma se morajo gojiti, način gojitve, zaščito, ribolov in uporabo rib, kakor tudi druge podatke iz ribiškega katastra in sporazuma iz 21. člena zakona o sladkovodnem ribištvu. 4. člen Podatki o gospodarjenju z ribiškim okolišem pred sprejetjem ribiško-gojitvenega načrta vsebujejo predvsem: vlaganja, odlov, škode v dobi zadnjih petih let in druge podatke. 5. člen Opis stanja v ribiškem okolišu obsega podatke o dejanskem stanju ribiškega okoliša (o vrstah in količini rib, o ribiških objektih, pripravah in pod.) v času izdelave ribiško-gojitvenega načrta. 6. člen Načrt gospodarjenja z ribiškim okolišem mora obsegati: — cilje gospodarjenja z ribiškim okolišem; — način gojitve rib po vrstah v odnosu na obstoječe stanje, ribiško-gojitveno zmogljivost posamezne vode (dela vode) s prikazom dinamike prirastka, vlaganja, obsega odlova po vrstah rib, izdelane po ribi-ško-gospodarskih letih za petletno dobo; — opis varstvenih voda in način gospodarjenja z njimi; — uporabo ribogojnih objektov in vzrejo ribjega naraščaja; — organizacijo ribiško čuvajske službe in varstva voda za vsako posamezno vodo ali dela vode (revir) posebej: — ekonomsko-finančni načrt gospodarjenja, s prikazom predvidenih dohodkov in izdatkov ter dinamiko vlaganja sredstev. 7. člen Ribiško-gojitveni načrt sprejme organizacija, ki upravlja ribiški okoliš ter ga predloži v potrditev najpozneje do 31. marca pristojni občinski skupščini, če zakon ne določa drugače (26. člen zakona). 8. člen V skladu z ribiško-gojitvenim načrtom se izdela letni načrt gospodarjenja. Letni načrt gospodarjenja z ribiškim okolišem obsega: — načrt vlaganja rib po vrstah in količini z opisom vložka in njegovega izvora, ki mora biti usklajen z normativi iz ribiškega katastra; dokler teh ni, pa z normativi, o katerih se samoupravno dogovorijo ribiške organizacije: — načrt odlova rib po vrstah in količini in namen odlova ( za vlaganje v druge vode, za športni lov ipd.); — načrt gradnje in vzdrževanja ribiško-gojitvenih objektov; — letni načrt prihodkov in odhodkov za vsako posamezno vodo in njen del (revir) posebej in skupaj za celotni okoliš. 9. člen O izvrševanju letnega načrta gospodarjenja se vodi evidenca. Evidenca iz prejšnjega odstavka obsega podatke — o vloženih ribah po vrstah, količini (v/kosih in kg) in kategorijah z navedbo porekla; — o ulovljenih ribah po vrstah in količini (v kosih in kg); — o realizaciji prihodkov in odhodkov. Evidenca izvrševanja letnega načrta se vodi na obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del (obrazec B). 10. člen Letni načrt gospodarjenja predložijo ribiške družine zvezam ribiških družin najpozneje do 31. marca vsako leto. Obenem predložijo ribiške družine tudi evidenčne podatke iz prejšnjega člena za preteklo leto. 11. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 323/B-05/77 Ljubljana, dne 1. februarja 1978. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. 1. Vložene ribe po vrstah, količini (v kosih in kg) in kategorijah z navedbo porekla Vložene ribe vrsta zarod mladice velikost in kosi odrasle ribe kosi in kg poreklo 2 Ulovljene ribe po vrstah in količini (po kosih in kg) 19 Vrsta rib kg kos Opomba Obrazec A RIBIŠKO-GOJITVENI NACRT ZA RIBIŠKI OKOLIŠ RIBIŠKE DRUŽINE ............................... ZA OBDOBJE 19.... DO 19.. I. 1 PODATKI O ORGANIZACIJI, KI UPRAVLJA RIBIŠKI OKOLIŠ (Ime in sedež organizacije ter njen status, povezovanje z drugimi organizacijami, upravno-pristojna občina) II. 1 PODATKI O RIBIŠKEM OKOLIŠU, OPIS STANJA V RIBIŠKEM OKOLIŠU IN PODATKI PRED SPREJETJEM RIBIŠKO-GOJITVENEGA NACRTA a) . Ustanovitveni podatki, podatki o odločbi o dodelitvi okoliša v upravljanje, občine in krajevne skupnosti ribiškega okoliša, opis meja ribiškega okoliša. b) Površina ribiškega okoliša in opis voda. c) Karakter voda (ciprinidne, salmonidne, salmo-nidnociprinidne). d) Biološka produktivnost voda (kg/ha). e) Vrste rib v posamezni vodi. f) Naseljenost voda (kg/ha). g) Prirast rib (kg/ha — dinamika prirastka). h) Podatki o varstvenih vodah (naziv voda, površina in cilji gospodarjenja). i) Ribogojni objekti (vrsta,, kapaciteta in uporaba). III. i VLAGANJA V POSAMEZNE VODE (PO VRSTAH IN KATEGORIJAH RIB V POSAMEZNEM LETU VELJAVNOSTI RIBIŠKO-GOJITVENEGA NACRTA Z NAVEDBO IZVORA RIB) IV. 1 PODATKI O RIBOLOVU V POSAMEZNI VODI Z NAVEDBO VRSTE IN KOLIČINE RIB TER RIBOLOVNIH DNI PO LETIH VELJAVNOSTI RIBI- , ŠKO-GOJITVENEGA NACRTA Podatki o količini ribolovnih dni v posameznem letu za turizem. V. FINANČNO EKONOMSKI NACRT UPRAVLJANJA Z RIBIŠKIM OKOLIŠEM 1. Dohodki (navesti vse vrste dohodkov) 2. Izdatki (gojitveno-čuvajska služba in upravni stroški, prispevki v sklade, investicije, vlaganja, odplačilo kreditov in drugi izdatki). Ribiško-gojitveni načrt je sprejel ......... ___..............;....... dne .......—.......... M. P. Podpis odgovorne osebe Skupščina občine .......... je ugotovila, da je predloženi ribiško-gojitveni načrt sestavljen v smislu določil zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS,' št. 25/76) ter ga potrjuje za obdobje ... V...........-.....dne ............ 19. Podpis odgovorne osebe Obrazec B EVIDENCA IZVRŠEVANJA LETNEGA NACRTA ZA LETO .......,. PO ČLENU 9 PRAVILNIKA O RIBI- ŠKO-GOJITVENIH NAČRTIH TER O EVIDENCI IŽ-VRŠEVANJA 3. Realizacija dohodkov in izdatkov a) dohodki b) izdatki c) saldo V ...—................, dne ......... 19... Podpis odgovorne osebe 430. Na podlagi 5. alinee 50. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PRAVLNIK o ribiškem katastru 1. člen Namen ribiškega katastra je zagotoviti evidenco o površinah in kakovosti ribolovnih voda v ribiških območjih in ribiških okoliših ter ugotavljanje možnosti optimalne gojitve rib. Podatki ribiškega katastra sp osnova za izdelavo ribiško-gojitveiiih načrtov, kakor tudi pripomočki pri obravnavanju odškodninskih zahtevkov ribiških organizacij. 2. člen V ribiškem katastru se evidentirajo tile podatki: — o površini posameznih vod ali njenih delov (revirjev); — o kakovosti posameznih vod ali njenih delov; — o jezovih in drugih vodnih napravah ter obratih, ki uporabljajo ribolovnei vode za proizvodne namene; — o možnostih optimalne gojitve rib; — o tem, če so posamezne ribolovne vode ali njih deli razglašeni za varstvene; — o upravljalcih (ribiških organizacijah) posameznih voda ali njenih delov; — o ribiško-gojitvenih načrtih in njih izpolnjevanju; — o škodnih pojavih na ribolovnih vodah; — o drugih okoliščinah, če je tako določeno z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom ali so potrebni zaradi ostvaritve namena ribiškega katastra. 3. člen Ribiški kataster se vodi v obliki kartoteke za vsak ribiški okoliš posebej. Sestavni del kartoteke so hidrografske karte v merilu 1:50.000. Kartoteka sestoji iz treh osnovnih listov (RKt, RK2 in RKs) na obrazcih, ki so objavljeni skupaj s tem pravilnikom in so njegov sestavni del. Obrazci RK-1, RK-2, RK-3 so natisnjeni na formatu 210 mm X 300 mm na dveh straneh. List RK-1 je popisni list posameznega ribiškega okoliša. Na sprednji strani se vpisujejo naslednji podatki: kratek opis okoliša, podatki o ribiški družini, dodelitvena odločba o gospodarjenju z vodami, dolžina ribolovnih in varstvenih vod v km in koristna vodna površina istih vod v ha. Na hrbtni strani se vpiše seznam ribolovnih in varstvenih vod ribiškega okoliša. List RK-2 in RK-3 sta popisna lista za vode, dele voda in ribolovnih revirjev v ribiškem okolišu. Na sprednji strani lista RK-2 se vpišejo podatki o vodi, delu vode ali ribolovnem revirju v ribiškem okolišu, dolžini te vode v km, poprečni širini v m, koristni vodni površini v ha, njenem značaju, o vrstah rib, ki jo naseljujejo, ter načinu izkoriščanja. V posebni rubriki se vpišejo podatki o povzročeni škodi z datumom nastanka škode, vrsti škode in prizadeti površini v ha. Na koncu te rubrike slede podatki o onesnaževalcih vode. Na hrbtni strani lista RK-2 se vpišejo naslednji podatki: Rezultati raziskav vode po posameznih letih v rubrikah : — poprečna letna produktivnost favne dna v kg/ha — poprečna naseljenost rib v kg/ha — poprečni prirast rib v kg/ha — saprobna stopnja V*rubriki za načrt vlaganja v ribolovno ali varstveno vodo se na osnovi bioloških raziskav in statistike ulova rib predpišejo vložki ribjega naraščaja. Na sprednji strani lista RK-3 se za isto vodo, del vode. ali ribolovni revir vpišejo podatki o dejanskem letnem vložku rib. Vložek se prikaže v kosih, pri odraslih ribah pa v kosih in kg, če je podatek znan, sicer pa v enoti ki je znana. Obvezno še vpiše poreklo vložkg (ribogojnica ali ribiška organizacija). Kategorija mladic se vpiše po sledečih velikostnih razredih: od 7—9 cm od 9—3 2 cm od 12—15 cm od 15—20 cm Riba nad 20 cm se šteje za odraslo ribo. Posebna rubrika na isti strani lista nosi naslov: letno število ribolovnih dni določeno po ribiško-gojitve-nem načrtu. Podatki se vpišejo ločeno za salmonidne in cyprinidne dneve. V rubriko o številu dejansko izkoriščenih ribolovnih dni se vsako leto vpišejo podatki o letnih in dnevnih ribolovnih dnevih skupaj ter mladinskih posebej, zopet ločeno za salmonidne in cyprinidne ribolovne dneve. Na hrbtni strani lista RK-3 se vsako leto vpisuje po vrstah rib, ki so navedene, dejanski ulov v kosih in kg. Isto velja tudi za rake, žabe in školjke. 4. člen Podatki iz 2. člena tega pravilnika se ugotavljajo, določajo in evidentirajo takole: — površina glede na možno rabo za ribištvo (koristna površina); ugotovi se po poprečju večkratnih meritev vode v strugi; — kakovost glede na poprečno letno produktivnost favne dna v kg/ha, poprečno naseljenost rib v kg/ha, poprečni prirastek rib v kg/ha in glede na saprobno stopnjo. Ti podatki se ugotovijo na podlagi inventarizacije vode, ko je ta opravljena, sicer pa se določijo Z jemanjem bioloških vzorcev, večletnih statističnih podatkov o ulovu in vlaganju in s primerjanjem že in-ventariziranih sorodnih voda: — jezovi, drugi vodni objekti in obrati, ki uporabljajo ribolovno vodo v proizvodne namene, se evidentirajo na podlagi evidenc vodnih skupnosti, pristojnih občinskih upravnih organov in drugih evidenc) — podatki o gojitveni sposobnosti vode se določijo na enak način kot se ugotavlja kakovost vode; — razglasitev vode za varstveno se ugotavlja in evidentira na podlagi odločitve za ribištvo pristojnega upravnega organa; — upra vij alci voda se evidentirajo na podlagi odločb'pristojnih občinskih skupščin o dodelitvi ribiških okolišev; — ribiško-gojitveni načrti se evidentirajo na podlagi kopij potrjenih načrtov in poročil o njihovem izvrševanju; — škodni pojavi na ribolovnih vodah obsegajo podatke o času nastanka škode, vzroku, povzročitelju, vrsti in obsegu škode in prizadeti vodni površini; glavne podatke o obratih, ki onesnažujejo vodo. Ti podatki se evidentirajo na podlagi prijav in poročil ribiških organizacij, organov ribiške inšpekcije in drugih državnih organov; — drugi podatki se ugotovijo, določijo in evidentirajo na način, ki ga določi ustrezni predpis, sicer pa po navodilih organa, ki vodi ribiški kataster. 5. člen Za ribištvo pristojni občinski upravni organi in ribiške ter druge organizacije so dolžne dajati tistemu, ki vodi ribiški kataster, podatke iz 2. člena tega pravilnika, kolikor spadajo v njihov delokrog. Tisti,, ki vodi ribiški kataster, lahko zahteva tudi druge podatke, ki so potrebni za vodenje katastra. Ribiške organizacije so dolžne poleg podatkov iz 2. člena tega pravilnika sporočati tistemu, ki vodi ri-.biški kataster, tudi podatke zapisnikov o vzdrževalnem, dopolnilnem in sanacijskem vlaganju (s podatki o količini, kategoriji in poreklu vložka ter kraju vlaganja), kakor tudi letna poročila za posamezno vodo ali del voda o številu izdanih ribolovnih dovoljenj in letnem ulovu po številu, vrstah in teži rib. Podatke o zastrupitvah voda in obsegu škod so ribiške organizacije dolžne sporočiti tistemu, ki vodi ribiški kataster, najpozneje v osmih dneh po škodnem dogodku. 6. člen Ribiški kataster vodi Zavod za ribištvo v Ljubljani. Zavod za ribištvo v Ljubljani je dolžan opozarjati ribiške organizacije na napake in nepravilnosti, ki jih ugotovi ob vodenju ribiškega‘katastra. 7. člen Ribiški kataster je javen. Vsadko ima pravico vpogleda vanj. 8. člen Vodenje ribiškega katastra financira republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na podlagi letnega programa dela, ki mu ga predloži Zavod za ribištvo v Ljubljani. 9. člen Zavod za ribištvo v Ljubljani je dolžan uskladiti obstoječi ribiški kataster z določbami tega pravilnika za vse ribolovne vode v SR Sloveniji najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega pravilnika. 10. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 323/B-05/77 Ljubljana, dne 1. februarja 1978. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. inž.' 1. r. (format 210 mm X 300 mm) RK - 1 POPISNI LIST RIBIŠKEGA OKOLIŠA Ribiški okoliš: Opis okoliša: ' Ribiška družina: — Dolžina ribolovnih vod okoliša (km): Število članov ............ — — a) salmonidnih: b) mešanih c) cyprinidnih: Skupščina občine: i. Koristna vodna površina ribolovnih vod okoliša (ha): a) salmonidnih: b) mešanih: Pravni akt občine, s katerim so dane vode okoliša v c) cyprinidnih: gospodarjenje: Dolžina varstvenih vod okoliša (km): ...... Koristna vodna površina varstvenih vod okoliša (ha): (hrbtna stran) RK - X Ribiški okoliš: Voda: _______ Ribolovni revir: Dolžina v km: ----------------— Povpr. širina v m: ----------— Koristna vodna površina v ha: .. Značaj vode: ......—.........-.. Vrste rib:---------------------- (format 210 mm X 300 mm) RK - 2 POVZROČENE ŠKODE Datum Povzročitelj Vrsta Prizadeta površina v ha Onesnaževalci vode: . Način izkoriščanja: LETO (hrbtna stran) RK - 2 Rezultati raziskav vode 19 19 19 19 19 19 19 19 popr. letna produktivnost favne dna v kg/ha popr. naseljenost rib v kg/ha popr. prirast rib v kg/ha saprobna stopnja NACRT VLAGANJA RIB V RIBOLOVNO VODO V VARSTVENO VODO Vrsta ribe Zarod Mladice Odrasle v kosih dolž. kateg. kosi kg Vrsta ribe Zarod Mladice Odrasle v kosih dolž. kateg. v kosih kosi kg Ribiški okoliš: . Voda: .......... Ribolovni revir: DEJANSKI LETNI VLOŽEK RIB Leto Vrsta Zarod v kosih Mladice Odrasle Poreklo dolž. kateg. kosi | kg v kosih (format 210 mm X 300 mm) RK - 3 Letno število ribolovnih dni določeno po ribiško gojitvenem načrtu: a) salmonidnih: .............. b) cyprinidnih: .............. ŠTEVILO DEJANSKO IZKORIŠČENIH RIBOLOVNIH DNI Leto Ribolovni dnevi Salmonidi Cyprinidi letni in dnevni ^ skupaj mladinski letni in dnevni skupaj mladinski letni in dnevni skupaj mladinski letni in dnevni skupaj mladinski letni in dnevni skupaj mladinski PRIKAZ DEJANSKEGA ULOVA V LETIH (hrbtna stran) RK - 3 Vrsta 19 19 19 19 19 kos | kg kos | kg kos | kg kos j kg kos kg sulec potočna postrv šarenka soška postrv postrvi križ. druge postrvi jezerska postrv ! lipan ščuka som smuč oodust platnica krap linj ploščic klen bolen mrena oerica raki žabe školjke i 431. Na podlagi 6. alinee 50. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PRAVILNIK o gojitveno-čuvajski službi in o izpitih za ribiške čuvaje 1. člen Da se zagotovi primerno nadzorovanje vseh voda v ribolovnem okolišu, je dolžna vsaka ribiška organizacija, ki upravlja ribolovni okoliš, organizirati go-jitveno-čuvajsko službo. Gojitveno-čuvajsko službo opravljajo ribiški čuvaji. Ribiški čuvaj je uradna oseba, kadar opravlja gojitveno-čuvajsko službo. 2. člen Ribiški čuvaj je lahko vsak polnoletni jugoslovanski državljan, ki ima izpit za ribiškega čuvaja in ustrezne moralne lastnosti. Ribiškega čuvaja postavi in razreši ribiška organizacija, za katero ribiški čuvaj opravlja naloge. 3. člen Vsaka ribiška organizacija mora imeti toliko ribiških čuvajev, da so vse vode v okolišu primerno in stalno nadzorovane. Če ribiška organizacija sama ne poskrbi razmeram v ribiškem okolišu ustrezno gojitveno-čuvajsko službo, odredi potrebne ukrepe za ribištvo pristojni upravni organ občinske skupščine, ki je izročila ribiški okoliš v upravljanje ribiški organizaciji. Poleg gojitveno-čuvajske službe, ki jo opravljajo ribiški čm^aji, lahko ribiške organizacije organizirajo še dodatne oblike nadzorstva nad vodami in izvajanjem predpisov o sladkovodnem ribištvu. Te oblike določijo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti. 4. člen Ribiški čuvaj ima službeni znak in izkaznico ribiškega čuvaja. Službeni znak ribiškega čuvaja je okrogel, kovinski, s premerom 4,5 cm. Osnova je zlatorumene barve (kovina). Na zunanjem robu s premerom 9 mm je z zlatimi črkami na zelenem, emajliranem polju napis RIBIŠKI ČUVAJ, v spodnjem delu pa na zlatem polju elipsaste oblike gravirana zaporedna številka znaka (1—999). V sredini je na zlatem polju znak RZS (znak) na mestu napisa RZS pa rdeča, peterokraka zvezda. Izkaznica ribiškega čuvaja je izdana na kartonu svetlejše barve in je plastificirana; v svetlozelenem podtisku je ribiško čuvajski znak, črke so v temnozelenem tisku. Izkaznica ribiškega čuvaja se izda na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim. 5. člen Pri opravljanju službe ima ribiški čuvaj naslednje pravice: — legitimirati vsakogar, ki lovi ali se mudi ob vodi s pripravami za ribolov ali z očitnim namenom, da bo lovil; — začasno odvzeti priprave za ribolov in ujete ribe osebam, ki love ali se mude ob Vodi, če nimajo ribolovne pravice. V primerih iz prejšnjega odstavka je vsakdo dolžan na zahtevo ribiškega čuvaja pokazati ribolovno dovolilnico ter osebno ali drugo izkaznico, s katero dokazuje svojo istovetnost, kakor tudi omogočiti pregled plena in ribiških priprav. 6. člen Medsebojne pravice in obveznosti med ribiškim čuvajem in ribiško organizacijo združenega dela se urejajo po določbah zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77). Medsebojne pravice in obveznosti med ribiškim čuvajem in ribiško družino se uredijo s posebnimi pravili, ki jih sprejmejo ribiški čuvaj, ribiška družina in sindikat skladno z 12. členom zakona o delovnih razmerjih. * 7. člen Ribiški čuvaj ima naslednje dolžnosti in pravice: — poznati mora ribiški okoliš, njegove meje, ribolovne razmere in stanje rib v vodah ribiškega okoliša; — izpopolnjevati mora svoje strokovno znanje, posebno glede tistih vrst rib, ki žive v vodah, ki jih nadzoruje; — skrbi za gojitev in varstvo rib, posebno pa za varstvo drstišč varstvenih voda in naravnih ter umetnih ribjih prehodov; — nadzirati mora vodne čistilne in druge naprave, kakor tudi druge posege v vode, in opažene nepravilnosti prijavljati pristojnim organom; — opravlja druge naloge nadzora in varstva rib v okolišu v času in tako, kakor je določeno s splošnim aktom iz prejšnjega člena tega pravilnika. Zlasti ugotavlja in prijavlja vsako ribam storjeno ali pretečo škodo in primerno ukrepa, da se taka škoda pravočasno odpravi ali prepreči oziroma da se ugotovijo povzročitelji škode in zavarujejo dokazi; — prijavlja ribiški organizaciji opažanja bolezni rib in druge pojave v vodah, ki so pomembni s stališča gojitve in gospodarjenja z ribami; — preprečuje nedovoljen ribolov; — odkriva kršitve predpisov o sladkovodnem ribištvu in predpisov o vodah ter sodeluje z organi milice in drugimi organi pregona pri odkrivanju kaznivih dejanj, gospodarskih prestopkov in prekrškov pri kršenju teh predpisov in prijavlja storilce; — nadzira ribolovne upravičence pri uporabi ribolovnih priprav in vab ter izvajanje drugih določb o športnem ribolovu, — sodeluje z organi ribiške inšpekcije in jim pomaga pri ugotavljanju in odpravljanju kršitev predpisov o sladkovodnem ribištvu, o vodah in drugih predpisov o varstvu narave; — o svojem delu, opažanjih in ukrepih vodi dnevnik; — opravlja druge naloge, ki so določene v splošnem aktu iz prejšnjega člena tega pravilnika ali so posebej dogovorjene! 8. člen Izpit za ribiškega čuvaja se opravlja pred izpitno komisijo, ki jo imenuje Ribiška zveza Slovenije. 9. člen Izpitna snov za izpit za ribiškega čuvaja obsega: — biologijo rib; — osnovno znanje o ribogojstvu, ribolovnih pripravah in načinih ribolova; — osnovno znanje o pojavnih oblikah zastrupitev rib zaradi kršitve predpisov o snoveh, ki se ne smejo spuščati v vodo; — organizacijo ukrepov zaradi ugotovitve povzročiteljev zastrupitev voda in zavarovanja dokazov; — osnovno znanje o predpisih o sladkovodnem ribištvu, o vodah in drugih predpisih o varstvu narave s posebnim ozirom na kazenske določbe; — vlogo ribištva v sistemu ljudske obrambe in družbene samozaščite; — pravice in dolžnosti uradnih oseb glede na predpise o orožju; — pravice ribiških organizacij glede na predpise o sladkovodnem ribištvu; — temelje samoupravnega socialističnega sistema. Na izpitih mora pripravnik za ribiškega čuvaja tudi dokazati, da je sposoben napisati pismeno prijavo o kaznivih dejanjih, gospodarskih prestopkih in prekrških s področij predpisov, ki zadevajo sladkovodno ribištvo, vode in druge predpise o varstvu narave, in sestaviti pismeno poročilo o zapažanjih v ribiškem okolišu. Seznam potrebne literature in predpisov sporoči pripravniku za ribiškega čuvaja izpitna komisija iz 8. člena tega pravilnika. Rok tega sporočila mora biti primeren za pripravo pripravnika glede na obseg izpitne snovi. 10. člen Ribiška organizacija lahko začasno prepusti opravljanje gojitveno-čuvajske službe tudi državljanu SFRJ, ki še nima izpita po 8. členu tega pravilnika, če sicer izpolnjuje druge pogoje iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika, vendar najdalj za eno leto, s pogojem, da v tem času opravi izpit za ribiškega čuvaja (pripravnik za ribiškega čuvaja). 11. člen Pripravnik za ribiškega čuvaja vloži prijavo za izpit pri izpitni komisiji iz 8. člena tega pravilnika. Ribiška organizacija mora prijavi za izpit priložiti poročilo o pripravnikovi ribiški dejavnosti in njegovih prizadevanjih na področju varstva narave. 12. člen Način poteka izpita in ocenjevanja pripravnikov, obliko in vsebino spričevala, o uspešnosti izpita ter možnosti ponavljanja izpita, kakor tudi vodenje evidence o izpitih za ribiškega čuvaja, se določi s poslovnikom, ki ga je dolžna sprejeti komisija iz 8. člena tega pravilnika pred začetkom svojega poslovanja. Stroške izpita nosi pripravnik ali pa ribiška organizacija, ki je pripravnika prijavila k izpitu. 13. člen Ob prenehanju opravljanja službe je ribiški čuvaj dolžan vrniti službeni znak in izkaznico organu, ki mu jih je izdal, v treh dneh po prenehanju službe. 14. člen Ribiški čuvaj, ki je opravil izpit po dosedanjih predpisih, ni dolžan opravljati izpita po 8. členu tega pravilnika. 15. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 323/B-05/77 Ljubljana, dne 1. marca 1978. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. Obrazec izkaznice ribiškega čuvaja velikost 6X9 cm (prednja stran) Socialistična republika Slovenija fotografija velikost 2,5 X 3,5 cm Občina IZKAZNICA RIBIŠKEGA ČUVAJA (ime in priimek) (rojen) (stalno preb.) je ribiški čuvaj ribiške organizacije Reg. št..................... izdana dne _______________________ 19 M. P. (podpis pooblaščene osebe) (hrbtna stran) Iz pravilnika o gojitveno-čuvajski službi in o .izpitih za ribiške čuvaje (Uradni list SRS, št. 7-431/78) 1. člen Da se zagotovi primerno nadzorovanje vseh voda v ribolovnem okolišu je dolžna vsaka ribiška organizacija, ki upravlja ribolovni okoliš, organizirati go-jitveno-čuvajsko službo. Gojitveno-čuvajsko službo opravljajo ribiški čuvaji. Ribiški čuvaj je uradna oseba, kadar opravlja gojitveno-čuvajsko službo. 5. člen Pri opravljanju službe ima ribiški čuvaj naslednje pravice: — legitimirati vsakogar, ki lovi ali se mudi ob vodi s pripravami za ribolov ali z očitnim namenom, da bo lovil; — začasno odvzeti priprave za ribolov in ujete ribe osebam, ki love ali se mude ob vodi, če nimajo ribolovne pravice. V primerih iz prejšnjega odstavka je vsakdo dolžan na zahtevo ribiškega čuvaja pokazati ribolovno dovolilnico ter osebno ali drugo izkaznico, s katero dokazuje svojo istovetnost, kakor tudi omogočiti pregled plena in ribiških priprav. 432. Na podlagi 3. alinee 50. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ODŠKODNINSKI CENIK za povračilo škode na ribah 1. člen Za škodo, prizadejano namerno z brezpravnim lovom ali na kakšen drug protizakonit način, se plačuje odškodnina po tem ceniku. 2. člen Cene veljajo za vsako protipravno odvzeto ali uničeno ribo, školjko, raka in žabo, ne glede na spol, dolžino in kakovost, in znašajo: din sulec (Hucho hucho) 1500 jezerska postrv (Salmo trutta m. lacustris) 900 soška postrv (Salmo marmoratus) 900 lipan (Thymallus thymallus) 200 smuč (Stizostedion lucioperca) ' 200 som (Silirus glanis) 200 ščuka (Esox lucius) 200 potočna postrv (Salmo trutta m. lario) 150 jezerska zlatovščica (Salvelinus alpinus) 150 potočna zlatovščica (Salvelinus fontalinalis) 150 postrvi križanke 150 šarenka (Salmo gairdneri) 120 rak jelševec (Astacus astacus) 100 krap (Xyprinus carpio) 40 linj (Tinca tinca) 40 ploščic (Abramis brama) 40 mrena (Barbus barbus) . 40 podust (Chondrostoma nasus) 40 platnica (Rutilus pigus virgo) 40 klen (Leucioscus cephalus) 40 bolen (Aspius aspius) 40 ogrica (Vimba vimba) ' 40 menek (Lota lota) 40 jez (Leuciscus idus) 40 ostale vrste rib 20 rak koščak (Astacus torrentium) . 20 ostale vrste rakov 20 školjka . .20 žabe vseh vrst 10 3. člen Odškodnina za posamezno ribo, školjko, raka ali žabo, ujeto ali uničeno v lovopustu ali pa ne glede na lovopust v varstvenih vodah, se zviša za 50 odstotkov. 4. člen Odškodnina za neopravičen ribolov je trikratna vrednost dnevne ribolovne dovolilnice, v lovopustu pa petkratna vrednost. Petkratna vrednost se plača tudi za neopravičen ribolov v varstvenih vodah ne glede na čas lovopusta. Za ujete ribe se plača še posebej odškodnina po 2. členu tega cenika. 5. člen Dejanska škoda, povzročena nenamerno s kakršni. mikoli škodljivimi snovmi ali ravnanjem, ki povzroča popoln ali delen pogin vodnega življa, se izračuna na osnovi sledečih podatkov: » a) površina uničenega vodotoka, b) triletno povprečje naseljenosti rib po vrstah, c) tržna cena uničenih rib. K izračunani škodi po naštetih točkah je treba dodati še 30 odstotkov višine škode za vzpostavitev vode v prvotno stanje (3-letni izpad). Vrednost iker, uničenih na drstišču, se izračuna na podlagi ugotovljenega števila rib (preračunano v kg), povečanega za faktor 4 pri belih ribah in salmo-nidnih ribah. 6. člen Cena rib za kg pod točko c) 5. člena se izračuna tako, da se tržna cena za kilogram šarenke pomnoži z naslednjimi količniki: količnik 1. sulec, soška postrv, jezerska postrv 3,4 2. lipan 2,5 3. vse druge vrste postrvi razen šarenke 2 4. šarenka 1 5. smuč, ščuka, som 1,2 6. vse bele ribe 0,7 7. žabe (sekulja, zelena žaba) 1,7 8. raki vse vrste 5 9. školjke vse vrste 0,8 7. člen Ta cenik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se tudi za škode, ki do tega dne še niso bile poravnane. St. 323/B-05/77 Ljubljana, dne 1. februarja 1978. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. 433. Na podlagi dvanajste alinee 43. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 16-140'74) v zvezi z 9. členom pravilnika o minimalnih pogojih za promet z nevstekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih (Uradni list SRS, št. 18-1169/77), izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano NAVODILO o načinu pridobitve in izdaje potrdila o analizi vina 1. Potrdilo o analizi vina za nevstekleničena namizna vina z geografskim poreklom zajema podatke, na podlagi katerih je možno ugotoviti izvor in poreklo vina ter podatke, ki jih določa drugi odstavek 9. člena pravilnika o minimalnih pogojih za promet z nevstekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih (v nadaljnjem besedilu: pravilnik). 2. Analizo vina opravljajo Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijski zavod Maribor in Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene organizacije), ki so do izdaje predpisov po dvanajsti alinei 46. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina pooblaščene za opravljanje analiz vina po obstoječem pooblastilu. 3. Za analizo je potrebna litrska steklenica vina, ki predstavlja vzorec vina. Vzorec vina, ki ga proizvajalec vina (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec) da v analizo, mora ustrezati povprečni sestavi skupne količine vina, ki se daje v analizo. 4. Pooblaščena organizacija opravi analizo nevste-kleničenega namiznega vina z geografskim poreklom na podlagi naročilnice. Naročilnico za analizo vina izpolni in podpiše proizvajalec hkrati z oddajo vzorca vina v analizo. Proizvajalec pa za to lahko pooblasti tudi drugo osebo. Naročilnica za analizo namiznega vina z geografskim poreklom vsebuje naslednje podatke: — naslov oziroma firmo proizvajalca z navedbo številke vpisa v register in občine, pri kateri je vpisan v register, — naslov pooblaščene osebe, če vzorec vina izroči v imenu proizvajalca, — označbo vina, za vsak vzorec vina, in to: barvo vina, ime ali sorto vina, če se vino označuje z imenom ali sorto, nadalje letnik vina, oznaka vinorodnega rajona oziroma okoliša, kjer je bilo grozdje za predmetno vino pridelano, — podatke o povzorčenju vina, in sicer datum odvzema vzorca, navedba kleti (naslov) in oznaka posode, v kateri je vino in iz katere je bilo vino odvzeto, količino vina, ki ga vzorec predstavlja, in — ali je bil mošt za to vino dosladkan ali ne. 5. Analizo vina mora pooblaščena organizacija opraviti najkasneje v 8 delovnih dneh od dneva prevzema vzorca vina in naročilnice za analizo. . Pooblaščena organizacija mora prevzeti vzorec vina hraniti do analiziranja pri ustrezni temperaturi. 6. Po opravljeni anlizi vina izda pooblaščena organizacija potrdilo o analizi vina. Potrdilo o analizi vina vsebuje naslednje podatke: . — o izvoru, poreklu, označbi in o povzorčenju vina (podatki' iz 4. točke tega navodila oziroma naročilnice) ; — o analizi vina (izvid o sestavinah vina v skladu z drugim odstavkom 9. člena pravilnika in organoleptični oceni vina), datum o prevzemu vzorca in izvršeni analizi; — mnenje pooblaščene organizacije, da je vino sposobno oziroma da vino ni sposobno za 'promet. V primeru, če pooblaščena organizacija ugotovi, da vino ni sposobno za promet, bodisi da ne ustreza označbi ali predpisani kakovosti, mora v potrdilu navesti tudi vzroke. 7. Proizvajalec vina mora za vsako dobavo prodanega nevstekleničenega namiznegg vina z geografskim poreklom izročiti kupcu (gostinskemu obratu) potrdilo o analizi vina za količino, ki je predmet prodaje. 8. Pooblaščene organizacije uporabljajo enoten obrazec naročilnice za analizo namiznega vina z geografskim poreklom in enoten- obrazec pptrdila o analizi vina s katerim tudi same razpolagajo. 9. Pooblaščene organizacije morajo v dveh mesecih od veljavnosti tega navodila organizirati prevzemna mesta vzorcev na proizvodnih vinorodnih območjih, za katera pretežno opravljajo analizo vina po 9. členu pravilnika, ter proizvajalce o tem obvestiti. 10. To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320/C-010/77 Ljubljana, dne 15. marca 1978. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r 434. RAZGLAS Republiška volilna komisija SR Slovenije na podlagi 11. člena zakona o volitvah in odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 7-48/74) objavlja LISTO KANDIDATOV za predsednika in člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije Za predsednika: Sergej Kraigher, roj. 30. 5. 1914, predsednik Predsedstva SRS. Za člane: 1. Viktor Avbelj, roj. 26. 2. 1914, član Sveta federacije 2. Tone Bole, roj. 19. 9. 1916, član Predsedstva SRS 3. dr. Marijan Brecelj, roj. 23. 4. 1910, predsednik Skupščine SRS 4. Anica Kuhar, roj. 25. 5. 1922, član Predsedstva SRS 5. Vida Tomšič, roj. 26. 6. 1913, član Sveta federacije, član Predsedstva SRS 6. Josip Vidmar, roj. 14. 10. 1895, član Predsedstva SRS. Listo kandidatov za predsednika in člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije je določila Republiška kandidacijska konferenca dne 28. marca 1978. Republiška volilna komisija je ugotovila, da je lista sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o listi kandidatov bo dne 12. aprila 1978. St. 18-1/78 Ljubljana, dne 28. marca 1978. Republiška volilna komisija Tajnik Predsednik Ivan Ran 1. r. mag. Janez Šinkovec 1. r. 435. RAZGLAS Republiška volilna komisija SR Slovenije na podlagi drugega odstavka 95. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77) objavlja LISTO KANDIDATOV za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije 1. Roman Albreht, roj. 1921, pravnik, Ljubljana, Gregorčičeva 13/1 2. Marija Aljančič, roj. 1923, administrativna delavka, Koper, Rožna dolina 4 3. Geza Bačič, roj. 1942, predmetni učitelj, Murska Sobota, Naselje ob Ledavi 4. Vlado Beznik, roj. 1930, diplomirani politolog, Ljubljana, Majaronova 4 5. Jože Božič, roj. 1926, diplomirani politolog, Ljubljana, Gregorčičeva 13 6. Marko Bulc, roj. 1926, diplomirani inženir kemije, Ljubljana, Gregorčičeva 13 7. Lojzka Čotar, roj. 1926, ekonomistka, Izola, Kopališka 10 8. Humbert Gačnik, roj. 1919, družbenopolitični delavec, Ljubljana, Vrtača 5 9. Stane Ga vez, roj. 1934, politolog, Maribor, Cankarjeva 25 10. Majda Gaspari, roj. 1929, socialna delavka, Ljubljana, Einspielerjeva 5 11. Jože Globačnik, roj. 1923, diplomirani politolog, Ljubljana, Slovenčeva 113 12. Ivan Godec, roj. 1942, učitelj, Šmartno pri Litiji, Ustje 29 13. Ludvik Golob, roj. 1923, ekonomski tehnik, Novo mesto, Lamutova 3 14. Miro G o š n i k , roj. 1930, diplomirani politolog, Ljubljana, Linhartova 60 15. Vito Habjan, roj. 1951, diplomirani pravnik, Domžale, Kidričeva 18 16. Vlado Janžič, roj. 1936, diplomirani politolog, Ljubljana, Vodovodna 3a 17. Janez Japelj, roj. 1919, elektrotehnik, Ljubljana, Veselova 10 18. Radislav Stefan Klanjšček, roj. 1925, generalpodpolkovnik JLA, Ljubljana, Ob Kvedrovi S-K) 19. Tone Krašovec, roj. 1937, diplomirani pravnik, doktor ekonomskih znanosti. Vrhnika, Lošca 2 20. Rudi Kropivnik, roj. 1933, diplomirani inženir gradbeništva, magister, Ljubljana, Bognarjeva pot 10 21. Teodora Krpan, roj. 1936, vzgojiteljica, Nova Gorica, Lamutova 8 22. Milan Kučan, roj. 1941, diplomirani pravnik, Ljubljana. Šišenska 2 23. Stane Markič, roj. 1928, diplomirani pravnik, Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 12 24. Jože Marolt, roj. 1927, politolog, Ljubljana, Šišenska 119 25. Srečko Mlinarič; roj. 1937, strojnik, Jesenice. Cesta revolucije 1 26. Vida Mikuž, roj. 1951, administrativna delavka, Nova Gorica, Ulica Nikole Tesle 27. Dušan Najdič, roj. 1948, pravnik, Maribor, Gosposvetska 20 28. Majda Nagi ost, roj. 1939, diplomirani inženir agronomije, Velenje, Konovska -14 29. Zoran Polič, roj. 1912, diplomirani pravnik, Ljubljana, Valvazorjeva 7 30. Miran Potrč, roj. 1938, diplomirani pravnik, Ljubljana, Gregorčičeva Ha 31. Miloš Prosenc, roj. 1938, učitelj, Zagorje, Kisovec 73 32. Dino Pucer, roj. 1940, diplomirani ekonomist, Sežana, Ivana Regenta 12 . 33. Jožefa Rakun, roj. 1936, kmetica, koope-rantka, Nazarje, Poljane 40 34. Luisella Ravallico, roj.' 1944, učiteljica, Piran,, Engelsova 4 35. Stane Repar, roj. 1927, diplomirani politolog, Ljubljana. Linhartova 60 36. Ciril Sitar, roj. 1950, tekstilni tehnik, Kranj, Smledniška 5 37. Viktor Stopar, roj. 1913, strojni ključavničar, Ljubljana, Titova 85 38. Silva Skerbec, roj. 1940, ekonomski tehnik, Maribor, Krekova 27 39. Stefan Strok, roj. 1931, rudar-kopač, Senovo 191 40. Emil Šuštar, roj. 1943, politolog, Ljubljana, Kumrovška 13 41. Valentina Tomlje, roj. 1935, diplomirana pravnica, Ljubljana, Tržaška 51a 42. Igor Uršič, roj. 1943, diplomirani inženir strojništva, Ljubljana, Tbilisijska ulica blok U/4 43. Aleksander Varga, roj. 1925, novinar, Lendava, Kidričeva 14 44. Vili Vindiš, roj. 1957, študent Visoke ekonomske komercialne šole, Maribor, Melski dol 5c 45. Angelca Vrbnjak, roj. 1933, ekonomistka, Slovenj Gradec, Šercerjeva ulica 46. Ivanka Vrhovčak, roj. 1933, novinarka, Ljubljana, Trg heroja Staneta 5 47. Ciril Zlobec, roj. 1925, književnik-novinar, Ljubljana, Vošnjakova 10 48. Štefanija Zagmaister, roj. 1943, diplomirana ekonomistka, Ljubljana, Topniška 70 49. Janko Zevart, roj. 1923, družbenopolitični delavec, Celje, Prežihova 3c 50. Mara Žlebnik, roj. 1922, pravnica, Maribor, Kamniška 28 Listo kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije je določila Republiška kandidacijska konferenca dne 28. marca 1978. Republiška volilna komisija je ugotovila, da je ta lista sestavljena v. skladu z zakonom. Glasovanje o listi kandidatov bo dne 12. aprila 1978. St. 19-1/78 Ljubljana, dne 28. marca 1978. Republiška volilna komisija Tajnik Predsednik Ivan Rau 1. r. mag. Janez Šinkovec 1. r. 436. RAZGLAS Republiška volilna komisija SR Slovenije je na podlagi prvega odstavka 54. člena zakona o volitvah in odpoklicu delegatov za Zvezni zbor Skupščine SER Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6-78/78) potrdila LISTO KANDIDATOV za delegate za Zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije 1. Jože Božič, roj. 18. 6. 1926, diplomirani politolog, Slovenec, član delegacije krajevne skupnosti Gradišče, Ljubljana 2. Mara Jelovšek, roj. 29. 5. 1934, učiteljica razrednega pouka, Slovenka, članica delegacije TOZD Slovenijales, Ljubljana 3. Jože Lončarič, roj. 3. 3. 1930, pravnik, Slovenec, član delegacije krajevne skupnosti Štore, Celje 4. Silva Sever, roj. 13. 1. 1923, diplomirana inženirka agronomije in profesorica kemije, Slovenka, članica delegacije TOZD Šolski center Ajdovščina 5. Rudi Š e p i č, roj. 15. 12. 1939, diplomirani ekonomist, Slovenec, član delegacije krajevne skupnosti Podgrad, Ilirska Bistrica, delovna organizacija PLAMA Podgrad 6. Majda Škerbic, roj. 6. 10. 1928, diplomirana ekonomistka in doktorica ekonomskih ved, Slovenka, članica delegacije TOZD Visoka ekonomsko komercialna šola v Mariboru 7. Rudi Bregar, roj. 24. 1. 1926, diplomirani politolog, Slovenec, član delegacije krajevne skupnosti Zgornja Šiška, Ljubljana 8. Miha Briški, roj. 31. 1. 1933, diplomirani inženir strojništva, Slovenec, član delegacije krajevne skupnosti Kočevje, delovna organizacija IT AS, Kočevje 9. Peter H a b i j a n , roj. 25. 3. 1939, inženir organizacije dela, Slovenec, član delegacije TOZD Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje 10. Anton Kapun, roj. 4, 2. 1932, veterinar, Slovenec, TOZD Ljutomerčan, mešalnica močnih krmil Ljutomer 11. Rajko Orešnik, roj. 18. 2. 1940, diplomirani ekonomist, Slovenec, član delegacije delovne skupnosti SOZD »ELKOM« Maribor 12. Bogdan Osolnik, roj. 13. 5. 1920, pravnik, Slovenec, član družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Novo mesto 13. Bojan Polak-Stjenka, roj. 28. 11. 1918, general major JLA, Slovenec, član delegacije krajevne skupnosti Ajdovščina, Ljubljana 14. Janez Rošker, roj. 27. 7. 1937, diplomirani pravnik, Slovenec, član družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Krško, tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Krško 15. Viktor Seitel. roj. 2. 5. 1932, pravnik, Slovenec, član družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Radlje, Gradbeno podjetje Radlje 16. Drago Sel iger, roj. 25. 8. 1926, diplomirani politolog, Slovenec, član delegacije krajevne skupnosti Ajdovščina, Ljubljana 17. Jožica Draškovič, roj. 16, 3. 1937; pravnica, Slovenka, članica delegacije TOZD Petrokemija — INA Nafta Lendava 18. Erika Feguš, roj. 28. 7. 1941, diplomirana ekonomistka, Slovenka, članica delegacije TOZD TGA »Boris Kidrič«, Kidričevo 19. Lucijan St a dina, roj. 21. 6. 1939. diplomirani ekonomist, Slovenec, član delegacije TOZD Splošna plovba Piran 20. Gracijan Škrk, roj. 9. 10. 1925, gpneral major JLA, Slovenec, član delegacije delovne skupnosti vojne pošte. Ljubljana 21. Terezija Stefančič, roj. 13. 10. 1936, diplomirana inženirka agronomije, Slovenka, članica delegacije TOZD Tovarna sladkorja v izgradnji, Ormož 22. Jože Turnšek, roj. 19. 3, 1943. inženir agronomije, Slovenec, član delegacije HMEZAD, TOZD Kooperacija Žalec 23. Sonja Krašovec, roj. 30. 1. 1951, diplomirana ekonomistka, Slovenka, članica delegacije AERO Celje 24. Rado Ro ter, roj. 27. 9. 1929, diplomirani politolog, Slovenec, član delegacije krajevne skupnosti Komandant Stane, Ljubljana 25. Slavko Zalokar, roj. 28. 8. 1927, tekstilni tehnik, Slovenec, član delegacije krajevne skupnosti Vodovodni stolp, Kranj 26. Miha Košak, roj. 14. 10, 1932, diplomirani inženir metalurgije, Slovenec, član delegacije krajevne skupnosti Bežigrad, Ljubljana, delovna organizacija SATURNUS Ljubljana 27. Eva Naglič, roj. 19. 7. 1930, diplomirana J pravnica, Slovenka, članica delegacije delovne skupnosti Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun 28. Mirko Pirha ver, roj. 11. 5. 1934, delavec, Slovenec, član delegacije REK Zasavje — Trbovlje, Zasavski premogovniki, TOZD Rudarsko elektrostrojno vzdrževanje 29. Vlado Janžič, roj. 11. 10. 1936, diplomirani politolog, Slovenec, član delegacije delovne skupnosti °CK ZK Slovenije 30. Ela Ulrih-Atena, roj. 10. 2. 1925, diplomirana politologinja, Slovenka, članica delegacije krajevne skupnosti Kamnica Maribor Listo kandidatov za delegate za Zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije, je določila Republiška kandidacijska konferenca dne 28. marca 1978. Volitve delegatov bodo dne 12. aprila 1978. St. RVK-15/78 Ljubljana, dne 28. marca 1978. Republiška volilna komisija Tajnik Predsednik Ivan Ran 1. r. mag. Janez Šinkovec 1. r. 437. Na podlagi 44. in 59. člena zakona o Samoupravni interesni skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS. št. 16/77) je Skupščina Samoupravne interesne skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino na 3. seji dne 7. marca 1978 sprejela SKLEP o prispevkih iz dohodka za delovanje samoupravne interesne skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino za leto 1978 1. člen Člani Samoupravne interesne skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino (v nadaljnjem besedilu: skupnost) obračunavajo in plačujejo prispevek za delovanje skupnosti po 44. in 59, členu zakona o Samoupravni interesni skupnosti SRS za ekonomske odnose š tujino za leto 1978 od1 vrednosti uvoza blaga in storitev v določenem obdobju in sicer: 1. Za prvo trimesečje 1978 po stopnji 0,08 0/o od vrednosti uvoza za blago in storitve' v drugem polletju 1977 (od 1. 7. do 31. 12. 1977) , 2. V drugem trimesečju po stopnji 0,08 °/o od vrednosti uvoza blaga in storitev v obdobju od 1. 1. do 31. 3. 1978. 3. Za tretje trimesečje po stopnji 0,08 °/o od vrednosti uvoza blaga in storitev od 1. 4. do 30. 6. 1978. 4. Za četrto trimesečje po stopnji 0,08% od vrednosti uvoza blaga in storitev od 1. 7. do 31. 10. 1978. 2. člen Člani skupnosti obračunajo prispevek iz prejšnjega člena ob periodičnem obračunu in sicer: — po 1. točki prejšnjega člena najkasneje do 31. 3. 1978, — po 2. točki prejšnjega člena najkasneje do 30. 6. 1978, — po 3. točki prejšnjega člena najkasneje do 30. 9. 1978, — po 4. točki prejšnjega člena najkasneje do 15. 12. 1978. Pripevek iz prejšnjega odstavka tega člena morajo člani skupnosti vplačati najkasneje v roku iz prejšnjega odstavka tega člena na žiro račun skupnosti številka 50102-661-12066. 3. člen • • Zavezanec za plačilo prispevkov po tem sklepu je član skupnosti, ki je po 5. členu zakona o Samoupravni interesni skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS, št. 16/77), dolžan se včlaniti v skupnost. Zavezanec je tista temeljna ali druga organizacija združenega dela ali druga organizacija, ki je v obdobju iz 1. člena tega sklepa uvozila blago ali plačala uvoženo storitev kot končni uporabnik ter tista temeljna ali druga organizacija združenega dela, ki je v teh obdobjih uvozila blago široke potrošnje za nadaljnjo dinarsko prodajo na domačem trgu. 4. člen Osnova .za ugotovitev vrednosti uvoženega blaga in storitev ne glede na valutno področje, je dinarska protivrednost devizne vrednosti uvoženega blaga in storitev, izračunane po veljavnem tečaju Zveznega izvršnega sveta. Podlaga za izračunavanje osnove iz 1. odstavka tega člena so evidence, ki so jih člani skupnosti dolžni voditi po odredbi o vodenju evidenc o sklenjenih deviznih in kreditnih poslih s tujino (Uradni list SFRJ, št. 42/77). 5. člen Za izvajanje tega sklepa sta pooblaščena izvršni odbor skupščine skupnosti in predsednik skupnosti. Izvršni odbor skupščine skupnosti po potrebi izda podrobnejša navodila za izvajanje tega sklepa. 6. člen Izvršni odbor skupščine skupnosti je dolžan v septembru 1978 poročati skupščini skupnosti o gibanju prispevka po tem sklepu in če pride do odstopanj, predlagati spremembo 4. točke 1. člena tega -sklepa. 7. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 90/67-1 Ljubljana, dne 7. marca 1978. Predsednik Anton Slapernik 1. r. 438. Na podlagi 19. alineje 12. člena zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS, št. 16/77) in 46. člena statutarnega sklepa o organizaciji in delu Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS, št. 20/77) je Skupščina Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino na 3. seji dne 7. marca 1978 sprejela SKLEP Za sekretarja Skupščine Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino se imenuje — Zvonko Uršič, dosedanji predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Tolmin. St. 021-4/77 Ljubljana, dne 7. marca 1978. Predsednik Anton Slapernik 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 439. RAZGLAS Mestna volilna komisija v Ljubljani objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine LISTO KANDIDATOV za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine mesta Ljubljane Lista obsega tele kandidate: 1. Albin Benvenuti, roj. 1937, ekon. tehnik, Miklošičeva 36/IV 2. Vasja Butina, roj. 1948, viš. up. del., Tesov-nikova 76a 3. Drago Flis, roj. 1921, ekonomist, Gregorčičeva lla 4. Liana Kalčina, roj. 1953, viš. ped. šola, Črtomirova 9 5. Stane Keber, roj. 1918, upokoj., C. 13. julija 35, Dobrunje 6. Tone Klemen, roj. 1927, dipl. polit., Bile-čanska 4 7. Božo Kovač, roj. 1935, novinar, C. na Rožnik 2 8. Pia Kuharič-Mahkovec, roj. 1930, ko-respond.. Zaloška 76a 9. Ivanka Kukovec, roj. 1926, dipl. soc. del., Obirska 9 10. Alojz Kušar, roj. 1918, zas. kmet., Notranje gorice 99 11. Marija Legan, roj. 1920, uslužb., Groharjeva 7 12. Niko Lukež, roj. 1928, profesor, Rojčeva 19 13. Marjan Malešič, roj. 1940, orodjar, Linhartova 64 14. Majda Markič, roj. 1929, soc. del., Trg MDB 12 15. Jože Marolt, roj. 1927, politolog, Šišenska 119 16. Gavrilo M i č o v i č, roj. 1925, oficir, Povšeto-va 104 17. Borut Miklavčič, roj. 1944, politolog, Pod topoli 77 18. Alenka M 1 a d o v a n, roj. 1950. trg. pom.,Sat-tnerjeva B 10 19. Nika Modic, roj. 1936, gimnazija, Moškriče-va 34 20. Marko Peršič, roj. 1914, dr. psih., Vrtača 6 21. Jože Petrič, roj. 1919, vis. izobr., Na jami 7 22. Milan Plevnik, roj. 1951, sr. izobr., Trg kom. Staneta 5 23. Marjan Rožič, roj. 1932, politolog, C. na Bokalce 7/1 24. Janez Sluga, roj. 1938, dipl. inž. arh., Po-janski nasip 30 25. Nada Svete, roj. 1933, predm. učit., Slomškova 11 . 26. Vera Škofič, roj. 1924, pletilja, Sojerjeva 10 27. Anka Tominšek, roj. 1935, dipl. prav., Pu-stovrhova 21 28. Ignac Voljč, roj. 1917, upokoj., Vrtača 4 29. Janez Zaplotnik, roj. 1926, dipl. el. inž., Cesta na Brdo 64 30. Bogomira Zupan, roj. 1934, vis. izobr., Kavčičeva 15 Kandidatno listo je predložila mestna kandidacijska konferenca Skupščine, mesta Ljubljane. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 12. aprila 1978. Ljubljana, dne 27. marca 1978. Mestna volilna komisija v Ljubljani Tajnik Predsednik Ljubo Brezigar 1. r Anton Rems 1. r. Član Miljana Erjavec 1. r. CELJE 440. Volilna komisija krajevne skupnosti Ostrožno objavlja v skladu z zakonom o referendumu POROČILO o izidu referenduma v območjih Lava, Ostrožno, Lokrovec, Lopata in Dobrova dne 12. marca 1978 I Na referendumu so bili ugotovljeni naslednji rezultati: Pravico glasovanja je imelo 3664 volilcev,. Glasovalo je 3382 delovnih ljudi in občanov ali 92,3 %>. Za uvedbo samoprispevka se je izreklo 2782 delovnih ljudi in občanov ali 75,9 °/o. Proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 617 delovnih ljudi in občanov ali 16,8%. Neveljavnih glasovnic je bilo 61 ali 1,66 %. II Na podlagi rezultatov volilna komisija ugotavlja, da je bila v skladu z 9. členom zakona o samoprispevku na referendumu sprejeta odločitev, da se uvede samoprispevek za sofinanciranje objavljenih programov na območjih Lava, Ostrožno, Dobrova, Lokrovec in Lopata. Celje, dne 15. marca 1978. . Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Ostrožno Ivan Bratanič, inž. 1. r. KAMNIK 441. Izhajajoč iz tega, — da bi delavci, delovni ljudje in občani še bolj učvrstili pridobitve narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije; — da so delavci, delovni ljudje in občani, združeni v socialistično zvezo delovnega ljudstva, pod vodstvom zveze komunistov, z delom in aktivnostjo na družbenoekonomskem in političnem področju dosegli v občini pomembne uspehe pri graditvi samoupravne socialistične družbe; — da nova ustavna ureditev zagotavlja občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti razvoj in napredek na vseh področjih; — da so v občini podani vsi pogoji za njen napredek na družbenopolitičnem, gospodarskem, kmetijskem, vzgojnoizobraževalnem, prosvetno-kul turnem, socialno-zdravstvenem, stanovanjskem in drugih področjih; — da so delavci, delovni ljudje in občani že uve- ljavili delegatske odnose v interesnih skupnostih in v skupščinskem sistemu; ' — da je delavcem, delovnim ljudem in občanom zagotovljeno uživanje rezultatov živega in minulega dela in omogbčeno neposredno odločanje o vseh pomembnih družbenih vprašanjih; — da se delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih v enotni fronti organiziranih političnih sil v okviru SZDL s pripravo, sprejemom in uresničevanjem določil statuta občine Kamnik aktivno vključujejo v celotno preobrazbo samoupravnega, družbenoekonomskega in političnega sistema, ki izhaja iz določil nove ustave in zakona o združenem delu; je Skupščina občine Kamnik skladno z določilom 185. člena ustave SRS kot skupni dogovor delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja ter združevanja v občini, po javni razpravi v socialistični zvezi delovnega ljudstva, na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zboira, dne 6. marca 1978 spremenila in dopolnila obstoječi statut, tako da se v prečiščenem besedilu glasi: STATUT občine Kamnik I. TEMELJNA NAČELA V občini Kamnik temeljijo proizvodni in družbeni odnosi na združenem delu, na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in na samoupravljanju na vseh področjih. Družbene odnose oblikujejo delovni ljudje neposredno in po delegatih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivne vojaške in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, v krajevnih skupnostih, v občinski skupščini in njenih organih. Materialna osnova za zadovoljevanje skupnih potreb v občini je dohodek, ki ga ustvarjajo temeljne in druge organizacije združenega dela na področju proizvodnje in storitev in delovni ljudje z osebnim delom, vključujoč tudi pogodbene organizacije združenega dela na področju obrti, kmetijstva in storitvenih dejavnosti. Načela solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma so osnova za zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnostih. Razvoj občine v uresničevanju načel solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma se kaže zlasti na področju: — družbenega standarda delavcev, delovnih ljudi in občanov; — gradnje stanovanj, komunalnih in drugih naprav; — zagotavljanja enakih pogojev za vzgojo in izobraževanje; — kulture in telesne kulture; — delavskega in kmečkega zavarovanja; — sredstev, zbranih po samoupravnih odločitvah delavcev, delovnih ljudi in občanov; *— uporaba proračunskih sredstev za splošne potrebe. Občina Kamnik je odprta družbenopolitična skupnost in se vključuje v prizadevanja narodov in narodnosti Jugoslavije za mirno sožitje z vsemi narodi in državami sveta ter sodeluje z drugimi občinami in organizacijami doma in v tujini. Občina Kamnik pripravlja in organizira splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito na svojem območju. Družbenopolitične organizacije so v občini oblika svobodnega političnega organiziranja delovnih ljudi na . socialističnih temeljih ter sestavni in aktivni dejavnik socialističnega samoupravnega sistema. Družbenopolitične organizacije delujejo v smeri razvoja samoupravnih odnosov, uresničevanja svoboščin, pravic in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, za podružb-Ijanje funkcij oblasti, za uresničevanje načela javnosti in odgovornosti dela oblastnih in družbenih organov. Zveza komunistov, pobudnik in organizator narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije in zavestni nosilec teženj in interesov delavskega razreda, je po zakonitosti zgodovinskega razvoja postala organizirana vodilna idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pri graditvi socializma, samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in pri uresničevanju solidarnosti delovnih ljudi ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Zveza komunistov je s svojim usmerjevalnim, idejnim in političnim delom v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti. Socialistična zveza delovnega ljudstva občine Kamnik je na samoupravnem socializmu zasnovana prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov in enotna fronta vseh njihovih organiziranih socialističnih sil. Kot najširša družbenopolitična osnova samoupravljanja povezuje vse oblike političnega delovanja in združevanja delovnih ljudi in občanov za uveljavljanje in uresničevanje njihovih interesov, samoupravnih in političnih pravic in dolžnosti. Delavci, delovni ljudje in občani kot posamezniki in združeni ter organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah, društvih in drugih oblikah interesnega povezovanja in združevanja v občini, zagotavljajo s svojo aktivnostjo v teh organizacijah ob vodilni vlogi zveze komunistov, samoupravni socialistični razvoj občine. V socialistični zvezi delovnega ljudstva kot njenem sestavnem delu, sprejemajo stališča in sklepe, ki postajajo skupni program in dogovor vseh organiziranih socialističnih sil glede usmerjanja nadaljnjega družbenega razvoja. V socialistični zvezi delovnega ljudstva občani: — obravnavajo skupna družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja v občini, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvoja ter razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, uveljavljanja svojih pravic in interesov in zadovoljevanja svojih potreb, uresničevanja enakopravnosti pripadnikov narodov in narodnosti, ki živijo na območju občine; — uresničujejo sprejeta stališča in zagotavljajo dogovore z neposrednimi akcijami in s spodbujanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja ter z usmerjanjem in vplivanjem na spreje-rrianje stališč v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah, v njihovih delegacijah, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organih v skupščini občine in v širših družbenopolitičnih skupnostih; — oblikujejo in usmerjajo kadrovsko politiko, oblikujejo programske usmeritve, družbena merila za volitve delegacij, v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah ter za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, so nosilci in predlagatelji za določanje vodilnih kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih, obravnavajo delo delegatov in skrbijo za uresničevanje njihove odgovornosti za funkcioniranje delegatskega sistema, zlasti pa za uresničevanje delegatskih odnosov; — obravnavajo dela samoupravnih organov občinske skupščine in skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti in organov oblasti ter delo vseh nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, izvajajo družbeno nadzorstvo in ocenjujejo njihovo delo; — ustvarjajo pogoje za vsestransko in objektivno obveščenost ter obikujejo in uresničujejo pravila socialističnega obnašanja vseh dejavnikov, obveščanja ter njihove družbene odgovornosti; — negujejo in razvijajo humane medsebojne odnose in socialistično solidarnost ter razvijajo socialistično demokratično zavest; — se borijo za odpravljanje pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih družbenih odnosov v občini ali jim kako drugače škodujejo. Z delovanjem v sindikatih in v zvezi sindikatov si delavci v občini organizirano prizadevajo za svojo odločilno vlogo v samoupravnem odločanju o razmerah, sredstvih in sadovih svojega dela. V ta namen se bore zlasti: — za uresničevanje z ustavo določenega položaja delavcev in socialističnih samoupravnih odnosov ter za odločujočo vlogo delavcev v upravljanju družbene reprodukcije; — za uresničevanje interesov in samoupfavnih pravic ter dolžnosti delavcev na vseh področjih dela in življenja;. — za zagotavljanje enakopravnosti delavcev v združevanju dela in sredstev, ustvarjanju in delitvi dohodka; — za samoupravno povezovanje različnih področij družbenega dela; — za razvijanje produkcijskih sil in za dvig produktivnosti dela; — za samoupravno usklajevanje posameznih skupnih in splošnih družbenih interesov; — za dvig kulture in izobrazbene ravni delavcev in za njihovo usposabljanje za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij; — za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih in kandidatov za delegacije v te organizacije in skupnosti ter delegate v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti; — za najširšo udeležbo delavcev v izvrševanju funkcije oblasti in v upravljanju z drugimi družbenimi zadevami; — za učinkovito delovanje samoupravne delavske kontrole; — za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki; — za zagotavljanje socialne varnosti; — za dvig življenjskega standarda delavcev; — za razvijanje in krepitev solidarnosti; — za dvig razredne zavesti in odgovornosti samoupravljavcev. . Sindikati in Zveza sindikatov v občini dajejo iniciativo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodelujejo v tem sporazume-’ vanju in dajejo predloge organom upravljanja ter državnim in drugim organom za reševanje vprašanj, ki se nanašajo na gmotni in družbeni položaj delavcev. Uresničujoč tako svojo družbeno vlogo in odgovornost so sindikati v občini sestavni del samoupravljanja, njegova politična opora, pa tudi organizirana politična kontrola delavcev, kako se uresničujejo in upoštevajo njihovi interesi. Občinska skupščina in njeni organi ter drugi samoupravni organi na ravni občine so dolžni obravnavati pobude in predloge sindikatov, ki jih le-ti dajejo preko občinskega sveta zveze sindikatov in obvestiti predlagatelje o svojem stališču. Organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti uredijo v svojih statutih in drugih splošnih aktih dolžnosti samoupravnih, izvršilnih in drugih organov v razmerju do sindikata, da bi tudi tako omogočali njegovo nemoteno delovanje pri uresničevanju, njegove funkcije, ki je opredeljena z ustavo, zakoni in s tem statutom. Zveza socialistične mladine ' je družbenopolitična organizacija mladih in njihovih organizacij, ki se bori za aktivno vlogo mladine v graditvi samoupravne socialistične 'družbe in za doseganje idejnopolitične ter akcijske enotnosti mlade generacije. Zveza socialistične mladine in njeni kolektivni člani, ki združujejo mlade, se zavzemajo za marksistični svetovni nazor, za uresničevanje programskih ciljev, opredeljenih v nalogah ZKJ, ki dajejo osnovo za družbeno aktivnost mlade generacije. Zveza socialistične mladine se zavzema, da mladina skupaj z delovnimi ljudmi razvija, s svojo udeležbo v ustvarjanju duhovnih vrednot in z aktivnim sodelovanjem v družbenopolitičnem življenju. socialistične družbene odnose, zasnovane na oblasti delavskega razreda in na samoupravljanju. Zveza združenj borcev NOV pot posebna družbenopolitična organizacija aktivnih borcev za socialistično samoupravljanje deluje v okviru enotne fronte organiziranih socialističnih sil. Zavzema se za večje in intenzivnejše angažiranje vseh borcev iz NOV in njenih organizacij skupaj z mladimi generacijami v boju delavskega razreda delovnih ljudi in občanov za utrje- vanje in nadaljnje bogatenje pridobitev socialistične revolucije in socialistične samoupravne graditve. Druge družbene organizacije, društva in združenja v občini delujejo pri uresničevanju ciljev revolucije, samoupravnega razvoja naše družbe v okviru svojih programov dela, opredeljene z nalogami SZDL. Materialne in druge možnosti za uresničevanje ustavnih funkcij družbenopolitičnih organizacij v občini zagotavlja občina v mejah svojih pravic in dolžnosti. Ta temeljna načela so sestavni del statuta občine Kamnik in so podlaga za tolmačenje njegovih določb. Iz temeljnih načel morajo izhajati vsi splošni akti, ki določajo politiko samoupravnega razvoja v občini. II. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občina Kamnik je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. 2. člen Občina Kamnik obsega katastrske občine: Kamnik, Podgorje, Bistrica, Češnjice (del), Črna, Gozd, Godič, Hribi, Hruševka, Kaplja vas, Klanec, Košiše, Križ, Loke, Mekinje, Mlaka, Moste, Motnik, Nasovče, Nevlje, Palovče, Podhruška, Podvolovljek (del), Pšajnovica, Stranje, Suhadole, Šmarca, Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Tučna, Tunjice, Volčji potok, Zgornji Motnik, Tuhinj, Znojile in Županje njive. ' Zakon SRS določa območje občine Kamnik. Na predlog in po razpravi delovnih ljudi in občanov določenega območja se v skladu z zakonom določijo pogoji in postopek za spremembo meje ali združitve z drugimi občinami. 3. člen Delovni ljudje in občani v občini uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, opravljajo funkcijo oblasti in druge družbene zadeve. Delovni ljudje, povezani s skupnimi interesi, v občini zlasti: — ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; — spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; — določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe; — urejajo medsebojne odnose; — zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; — zagotavljajo neposredno izpolnjevanje zakonov, če to pp zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; — zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; — zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; — varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; — zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; — urejajo, organizirajo ljudsko obrambo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij; — skrbijo za urejanje in smotrno izrabo zemljišč in stvari v splošni rabi; — skrbijo za urejanje naselij, urbanistično načrtovanje in prostorsko urejanje; — skrbijo za varstvo človekovega naravnega oko- t Ija; — z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljitev življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih; — zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otrok in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja, pospešujejo razvoj zdravstvene službe in skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varstvo delovnih ljudi; — razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine ter odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje, in razvoj kulturno prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij; — po načelih vzajemnosti' in solidarnosti zagotav- ljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj ter na samoupravni podlagi urejajo medsebojna razmerja, stvaritve in obveznosti pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji; ‘ - — oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine; — uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi; — sodelujejo, z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb. 4. člen Pravice in dolžnosti občine opravljajo občani v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom. O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravicah in dolžnostih v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja. 5. člen Občina Kamnik je pravna oseba. Njen sedež je v Kamniku. Občino Kamnik zastopa v premoženjsko pravnih zadevah Javno pravobranilstvo. 6. člen Občina Kamnik ima pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialistična republika Slove- nija«, v drugi vrsti »Skupščina občine«, pod grbom pa »Kamnik«. Občina ima grb in zastavo. Grb predstavlja ovalni ščit, na katerem je med vrati stolpa s streho, ki ima na vrhu majhne line, upodobljena Veronika kot pol dekle, pol riba, s krono na glavi. Na levi strani stolpa je šesterokraka zvezda, na desni pa polmesec. Zastava je belo-modra. Belo polje je' zgoraj in je po velikosti enako modremu. Na sredini zastave je grb. 7. člen , Občina Kamnik praznuje 27. julija svoj občinski praznik v spomin na začetek revolucije in oborožene vstaje proti okupatorju na Kamniškem. 8. člen Občani občine Kamnik so državljani Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne re-piiblike Jugoslavije, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče. 9. člen Občina lahko zaslužnim delovnim ljudem in občanom. samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam in društvom podeljuje priznanja. Priznanja občine so: — naziv častnega občana, — domicil, — plaketa -in javno priznanje občine Kamnik, — nagrada Toma Brejca. Podeljevanje priznanj uredi skupščina s posebnim odlokom. 10. člen Občina Kamnik navezuje prijateljske stike in sodeluje z občinami v Jugoslaviji in drugih deželah. S temi občinami , lahko izmenjuje listine o pobratenju, prijateljskem sodelovanju in tako razvija dobre prijateljske odnose. Sodelovanje občine z občinami v drugih deželah mora biti v skladu z zunanjo politiko SFRJ. III. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI 11. člen Delovni ljudje 'uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja in drugih samoupravnih organih ter organizacijah in skupnostih, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovrnih skupščinam. 12. člen Delovni ljudje se organizirajo na samoupravni podlagi v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti in določa.io, katere skupne interese, pravice in dolžnosti v' njih uresničujejo. ( 1. Samoupravljanje v združenem delu 13. člen Delavci uresničujejo samoupravljanje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih enakopravnosti, vzajemne odgovornosti in solidarnosti, tako kot je to določeno s samoupravnim splošnim aktom in zakonom, in sicer: — z odločanjem na svojih zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja; — z odločanjem po delegatih v delavskih svetih organizacij združenega dela ter po delegacijah in delegatih v organih upravljanja v samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti; - — s kontrolo nad izvrševanjem sklepov, ki jih de- lavci oziroma njihovi organi sprejemajo pri uveljavljanju svoje pravice, da odločajo o delu in poslovanju organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter s kontrolo nad delom organov in služb organizacij, skupnosti in drugih oblik združenega dela, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti ter organov družbenopolitičnih skupnosti. Organi temeljne organizacije in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti morajo v skladu s smernicami, ki jih dajejo delavci, poskrbeti za obveščanje delavcev o poslovanju temeljne organizacije oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti, o njenem materialnem in finančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka, uporabi sredstev in o drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in kontrolo. Organi družbenopolitične skupnosti morajo delavce v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih obveščati o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za delo in odločanje v teh organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih. Organi temeljne organizacije, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi družbenopoli- , tičnih skupnosti morajo poskrbeti, da je obveščanje delavcev redno, pravočasno, resnično, popolno in razumljivo. 14. člen V organizacijah združenega dela, ki na podlagi zakona ali odloka občinske skupščine opravlja dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujejo pri odločanju o zadevah, za katere tako določa zakon, odlok in samoupravni splošni akt organizacije združenega dela, delegati uporabnikov, ustanovitelja, organov občine, krajevne skupnosti in drugih zainteresiranih organizacij in skupnosti. 2. Samoupravljanje v krajevnih skupnostih 15. člen Delovni ljudje in občani v naselju, več naseljih ali delu občine imajo pravico in dolžnost, da se samoupravno organizirajo v krajevno skupnost in v njej ter v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje osebne in splošne potrebe in interese. 16. člen Pobudo za ustanovitev, razdružitev krajevne skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo: — zbori delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti; — zbori delegatov krajevne skupnosti; — krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva. Pobudo za razdružitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugim krajevnim skupnostim morajo podati delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi združiti ali razdružiti, pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti. Krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva mora ob pobudi za ustanovitev, združitev ali razdružitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti na teh območjih javno razpravo. 17. člen Krajevna skupnost se ustanovi ob upoštevanju naslednjih kriterijev: — če območja, na katerih se želi ustanoviti krajevna skupnost, predstavljajo geografsko zaokroženost območja (eno ali več naselij, ki težijo k skupnemu gospodarskemu, kulturnemu in prometnemu središču); — ekonomska razvitost območja.; — obstajanje ali možnost za oblikovanje kulturnega, vzgojno izobraževalnega in teritorialnega središča; — število prebivalcev in zaposlenih ter možnost njihovega sodelovanja v samoupravnih organih v krajevnih skupnostih in na drugih področjih ter pri oblikovanju politike občine; — možnost organiziranja in delovanja ljudske obrambe in družbene samozaščite. 18. člen O ustanovitvi, združitvi ali razdružitvi krajevnih skupnosti, izdvojitvi dela krajevne skupnosti ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti odločajo delovni ljudje in občani z referendumom. 19. člen Krajevna skupnost ima svoj statut. Osnutek pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži zboru delegatov krajevne skupnosti.. Le-ta pa krajevni organizaciji SZDL, ki organizira in vodi javno razpravo o njem. Na podlagi pripomb in predlogov, danih v javni razpravi, svet pripravi predlog statuta in ga predloži v sprejetje zborom delovnih ljudi in občanov. Ti o njem odločajo z večino glasov navzočih na zboru. Zbori so sklepčni, če je na njih navzočih najmanj 100/o delovnih ljudi in občanov (s pravico glasovanja) z območja, za katerega se sklicuje zbor. 1 20. člen Za zadovoljevanjem uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom ali pridobijo na drug način: — z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti; — s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje .komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti; — z delom davkov, taks in drugih davščin, -zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine; — z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine; — s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti; — in z drugimi sredstvj. 21. člen Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnostih krajevnih skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena. Krajevne skupnosti lahko oblikujejo skupne organe za opravljanje stalnih ali občasnih skupnih nalog. 22. člen Organizacijo in organe krajevne skupnosti določijo delovni ljudje in občani v statutu krajevne skupnosti. 3. Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih 23. člen Za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter za uresničevanje skupnih interesov na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ustanavljajo delavci in drugi delovnih ljudje ter občani v krajevnih skupnostih, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, skupaj z delavci organizacije združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo: — svobodno menjavo dela; — enakopravno in sporazumno" odločaj o o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi; — določajo politiko njihovega razvoja; — združujejo sredstva za delovanje in razvoj teh dejavnosti; — delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, pa si tako uresničujejo enak druž- benoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela. 24. člen Na načelih iz prejšnjega člena še laUks ustanavljajo tudi samoupravne interesne skupnosti na drugih področjih družbenih dejavnosti komunalnih ter drugih gospodarskih dejavnosti v občini, ki služijo trajnemu zadovoljevanju potreb določenih uporabnikov. 25. člen Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona določi obvezno ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, načela za njihovo organizacijo in delovanje, načela za medsebojno razmerje delavcev zainteresiranih delovnih področij ter način financiranja dejavnosti o načelih solidarnosti in sorazmernosti prispevkov z . ekonomsko močjo zavezancev. 26. člen Delovni ljudje in občani uresničujejo socialno varnost v samoupravni interesni skupnosti za socialno varstvo, ki zajema samoupravne interesne skupnosti s področja otroškega varstva, zaposlovanja, socialnega skrbstva, stanovanjskega gospodarstva in invalidsko pokojninskega zavarovanja. 27. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva skupno razpravljajo ali enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine, družbenopolitičnimi skupnostmi v tistih primerih, ko to zahteva ustava, zakon ali na njem temelječi predpisi, statut občine, občinski odloki oziroma drugi ustrezni akti. 28. člen Samoupravno interesno skupnost upravlja skupščina. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih volijo in odpokličejo delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti. Skupščino saihoupravne interesne skupnosti, ki jo ustanovijo delovni ljudje ter njihove organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesov in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero je skupnost ustanovljena, sestavljajo: — zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delavcev v združenem delu ter delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih; — zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju, za katero je ustanovljena interesna skupnost. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti določa sestavo skupščine in način delegiranja delegatov v skupščino skupnosti. 29. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so organizirane po načelih delegatskega sistema. Z dogovorom v okviru občinske konference SZDL se določi, ali volijo delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih eno ali več delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V dogovoru po prejšnjem odstavku se tudi uskladi število delegatskih mest, oblikovanje konference delegacij in skupnih delegacij za zbore uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. 30. člen Zaradi lažjega vključevanja samoupravnih interesnih skupnosti v skupščinski sistem so dolžne skupščine teh skupnosti uskladiti svoje programe dela s programi dela zborov občinske skupščine. 4. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje 31. člen Z družbenimi dogovori delavci in drugi delovni ljudje zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ah splošnega družbenega pomena. Družbene dogovore sklenejo občinska skupščina in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije. 32. člen Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihoVi pooblaščeni organi. Udeleženci družbenega dogovora sporazumno določijo postopek za sklenitev družbenega dogovora. Če se z družbenim dogovorom zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje odnosov, o katerih se delavci po zakonu osebno izjavljajo, ga sme pooblaščeni organ organizacije združenega dela skleniti/ če se je pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi organizhcije združenega dela, ki sklepa družbeni dogovor, izjavila, da se z njim strinja. 33. člen Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili, ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje. Udeleženec družbenega dogovora je družbeno in politično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora. 34. člen S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja, delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti. Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančni organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skup- nosti, gospodarska zbornica in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikata. 35. člen Občina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. '36. člen ‘ Udeleženec je lahko tudi delovni človek, ki opravlja obrtno ali drugo dejavnost, oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji, oziroma če združuje svoje delo in sredstva v druge oblike združenega dela in sredstev. 37. člen Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, organih občine ali gospodarski zbornici. 38. člen Sindikat ima pravico dajati predloge za sklenitev samoupravnih sporazumov. Sindikat sodeluje pri sklenitvi samoupravnih sporazumov, s katerimi se ureja delovno >azmerje delavcev v združenem delu ali določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev. Če sindikat ne podpiše sporazuma iz prvega odstavka tega člena, ga organizacija združenega dela lahko uporablja, sindikat pa lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela, če ni za spor pristojno ustavno sodišče. 39. • člen Če občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša. Če v predpisanem roku nobena od samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat ali organ občine oziroma izvršni svet. 40. člen Udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja so enakopravni. Samoupravni sporazum in družbeni dogovor se skleneta svobodno in v skladu z izraženo voljo udeležencev. 41. člen S samoupravnim Sporazumom in družbenim dogovorom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora. Če družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum ne predvideva arbitraže ali kakšnega drugega načina za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvaja- nju dogovora oziroma sporazuma, rešuje te spore sodišče združenega dela. 42. člen Sprejete družbene dogovore oziroma samoupravne sporazume, kjer je udeleženec občinska skupščina ali njen organ, se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Udeleženec družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, ki je dal pobudo za sklepanje, je dolžan poskrbeti, da je družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum, potem ko je veljavno sklenjen, objavljen v Uradnem listu SR Slovenije, Če se podpisniki ne dogovorijo za drug način objave. Upravni organ občine, ki vodi evidenco samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, je dolžan voditi tudi evidenco družbenih dogovorov m samoupravnih sporazumov. 5. Skupščinski sistem 43. člen Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij občinske skupščine oblikujejo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah, skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije. 44. člen V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije: 1. delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela; 2. delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja; 3. delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in, civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način določen z ustavo in zakonom; 4. delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Pri oblikovanju delegacij v organizacijah' združenega dela in na področju izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon. _ Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije. 45. člen V temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, oziroma delovni skupnosti, ki nima zaposlenih več kot 30 delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacij9 vsi delovni ljudje. V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti, oziroma z drugimi sklep1 Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko oblikujejo v skladu z zakonom, oziroma odlokom občinske skupščine skupno delegacijo. 46. člen Če se med mandatno dobo občinske skupščine ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se -vključi njena delegacija v opravljanje funkcij občinske skupščine V skladu z zakonom in odlokom. 47. člen S samoupravnim sporazumom se dve ali več delovnih skupnosti iz 45. člena medsebojno dogovorijo za oblikovanje skupne delegacije. Če sporazuma ne sklenejo, določi občinska skupščina z odlokom, katere organizacije oziroma skupnosti bodo oblikovale skupno delegacijo. 48. člen Delegacije temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi, oziroma interesi v družbenopolitični skupnosti, lahko oblikujejo stalne konference delegacij, zaradi delegiranja svojega zastopnika ob obravnavi vprašanj iz pristojnosti skupščine, določanjem skupnih smernic za delegate in uresničevanjem drugih pravic in dolžnosti pri opravljanju funkcij skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Stalno konferenco delegacij sestavljajo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ali njihovi delegati. 49. člen ' Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi, oziroma z interesi v družbenopolitičnih skupnostih, delegira iz svojega sestava glede na vprašanja, ki se opravnavajo v občinski skupščini ali njenih organih, svoje delegate tako, kot meni, da bodo najbolje zastopali interese organizacije ali skupnosti. Delegacija ali konferenca delegacij lahko določi delegate za posamezno sejo ali za določene zadete, ki jih obravnava občinska skupščina. Posamezni delegati se lahko določijo kot stalni člani za delo v delovnih telesih ali v stalnih organih občinske skupščine. Delegacija lahko za obravnavanje določene zadeve pošlje na sejo še nadomestnega delegata, če je njen delegat izbran za predsednika zbora. V tem primeru predsednik zbora nima pravice glasovanja. 50. člen Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in da ustreza socialni strukturi temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti. ( 51. člen Člane delegacij volijo delovni ljudje in občani temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti neposredno in s tajnim glasovanjem. Kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje in občani teh organizacij in skupnosti v organizacijah SZDL oziroma organizafcijah sindikata na kandidacijskih konferencah. Pravica in dolžnost organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma sindikata je, da v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zagotovi takšen demokratičen kandidacijski postopek, ki bo omogočil delovnim ljudem in občanom, da svobodno izrazijo svojo voljo pri predlaganju in določanju kandidatov. Sestava delegacije temeljne organizacije združenega dela in druge skupnosti mora ustrezati strukturi zaposlenih. Sestava delegacije krajevne skupnosti mora ustrezati strukturi prebivalstva in delovnih ljudi v združenem delu na njenem območju. 52. člen V delegacijo temeljne organizacije združenega dela ne morejo biti izvoljeni delovni ljudje, ki po ustavi in zakonu ne morejo biti člani delavskega sveta ali drugega organa upravljanja. V drugi delovni skupnosti ne morejo biti člani delegacije te skupnosti funkcionarji, ki so jih izvolili ali imenovali kolektivni organi. Mandat članov delegacije traja štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delegacije iste samoupravne organizacije oziroma skupnosti. 53. člen Delegacije določajo temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in za njihovo sodelovanje pri odločanju. Pri tem morajo izhajati iz interesov in smernic svojih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in upoštevati tudi interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe. 54. člen Delegacija ima pri opravljanju svoje funkcij e zlasti naslednje pravice in dolžnosti: — samostojno ali skupaj z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu s tem statutom in odlokom delegira izmed svojih članov delegate v zbore občinske skupščine; — z delegatom obravnava vprašanja, ki zadevajo temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnost in ki jih obravnavajo in o njih odločajo v skupščini, zaradi sporazumevanja z drugimi delegati in določitve stališč v 'skupščini; , — sodeluje prek delegatov v celotnem delu in odločanju v skupščini; — spremlja delo skupščine in delegatov v skupščini in obvešča temeljne samoupravne organizacije, oziroma skupnosti o vprašanjih, ki jih obravnavajo in o njih odločajo v skupščini, kakor tudi o pobudah in predlogih delegacij in delegatov drugih samoupravnih organizacij in skupnosti; — v skladu s statutom temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti predlaga tej organizaciji oziroma skupnosti obravnavo vprašanj, ki zlasti zadevajo samoupravne skupnosti in delovne ljudi v njej, preden odločajo o njih v skupščini; —■ prek delegatov daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj in predloge za sprejem aktov in odločitev skupščine v skladu z zakonom in tem statutom ter uresničuje druge pravice, določene v poslovniku skupščine. Delegacija lahko opravlja tudi druge zadeve v odnosih z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, za katere jo temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost pooblasti s svojim aktom. 55. člen Delegacija ima v zadevah, o katerih njen delegat odloča v skupščini, tudi pravico: — povabiti na svojo sejo individualni poslovodni ali kolektivni organ svoje samoupravne organizacije oziroma skupnosti ter zahtevati poročila, mnenja ali stališča o zadevi; — dati pobudo ali predlog za sklicanje skupne seje delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela ali drugih organov samoupravljanja; — dati pobudo, da se skliče zbor delavcev oziroma zbor delovnih ljudi in občanov. 56. člen Delegacija mora obveščati organizacije in skupnosti, ki jih zastopa, o svojem delu in o delu delegatov in je za svoje delo odgovorna tej organizaciji in skupnosti. Za odgovorno delo delegacij skrbijo organizacije socialistične zveze in sindikati. Delegacija lahko predloži v obravnavo temeljni samoupravni organizaciji oziroma. skupnosti vsako vprašanje. Delegacija je dolžna obravnavati vprašanja, določena s tem statutom ali z drugim splošnim aktom, ki jih ji predloži delavski svet, oziroma drug ustrezen organ upravljanja temeljne organizacije združenega dela ali druge delovne skupnosti. Delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja temeljne organizacije združenega dela ali druge delovne skupnosti je dolžan obravnavati vprašanja, določena s statutom ali splošnim aktom, ki mu jih predloži delegacija. Delegacija krajevne skupnosti je dolžna obravnavati vprašanja, določena s statutom, ki jih ji predloži svet krajevne skupnosti oziroma drug ustrezen organ upravljanja krajevne skupnosti, tako je tudi svet krajevne skupnosti dolžan obravnavati vprašanja, določena s statutom, ki mu jih predloži delegacija. 57. člen Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij ali skupnosti, zaradi sporazumevanja, urejanja skupnih vprašanj iz pristojnosti skupščine in drugih skupnih vprašanj. 53. člen Pri zavzemanju stališč b vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in s temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju. 59. člen Vsak delegat v zboru ima pravico predlagati sprejem odlokov in drugih splošnih aktov, postavljati vprašanja z delovnega področja zbora oziroma skupščine, predlagati zboru, naj obravnava predloženo problematiko. Delegat ima na zasedanju zbora pravico predlagati, naj obravnava vprašanja, ki zadevajo delo izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. 60. člen Najmanj 10 delegatov ima pravico, da v skladu s poslovnikom skupščine predlaga izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev skupščine. 61. člen Delegat ima pravico zahtevati na zasedanju zbora pojasnila od posameznih članov izvršnega sveta. Ti so dolžni dati delegatu zahtevano pojasnilo. Da bi lahko izvrševal svoj e'dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od državnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti z območja občine, v kateri je bil delegiran, podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini. 62. člen Delegat uživa pri opravljanju svojih dolžnosti v skupščini imunitetno pravico. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v skupščini. Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora. Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi. Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno z;a opravljanje njegove funkcije. Če zbor ni zbran, odloči mandatno imuniteto komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora, o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu. Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino občine, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena. 63. člen Delegacija in vsak njen član, kakor tudi delegat v skupščini, so lahko odpoklicani. Odpoklic članov delegacije in delegatov v skupščini se v načelu opravlja na način in po postopku za izvolitev delegacij in delegiranje delegatov v skupščino. Delegacija samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma konferenca delegacij lahko da delegatu nezaupnico in predlaga odpoklic. Delegacija in vsak njen član, kakor tudi delegat v skupščini, imajo pravico odstopiti. Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter pogoje za njihovo delo v skladu z zakonom in tem statutom. 6. Oblike osebnega izjavljanja v občini A. Referendum 64. člen Občinska skupščina lahko sklene, da se predlog odloka ali drugo vprašanje iz njene pristojnosti predloži delovnim ljudem, da se o njem izjavijo (referendum), in sicer, preden ga sprejme ali o njem odloči, ali potem, ko ga je že sprejela oziroma o njem odločila. Pobudo za razpis referenduma lahko da tudi občinska , konferenca SZDL. Odločitev delovnih ljudi je za občinsko skupščino obvezna, eno leto po referendumu občinska skupščina ne more izdati odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma. 65. člen Delovnim ljudem se morajo zaradi izjave z referendumom pred odločitvijo predložiti predlogi za: — spremembo območja občine; — združitev ah razdelitev občine; — uvedbo občinskega samoprispevka za celotno območje občine. B. Podpisovanje posebne pismene izjave 66. člen Delavci v OZD ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini, lahko s posebnimi pismenimi izjavami izražajo svoja stališča, dajejo pobude in predloge pristojnim organom za reševanje posameznih vprašanj, ki imajo zanje skupen pomen. Ti organi morajo obravnavati pismene izjave, če jih je podpisalo vsaj 10°/o delovnih ljudi oziroma občanov. ' l 67. člen Delavci v združenem delu v občini s podpisovanjem oziroma s posebnimi pismenimi izjavami odločajo o vprašanjih, pomembnih za delavce v temeljnih ali drugih OZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor združenega dela. Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delavcev v združenem delu v občini. 68. člen Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o zadevah, pomembnih za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor krajevne skupnosti. Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki imajo pravico glasovanja. IV. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V OBČINI 1. Družbeno planiranje 69. člen Delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo družbeno planiranje, temelječe na enotnih, v ustavi SFRJ in v tem zakonu določenih temeljih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih. 70. člen Delavci in vsi delovni ljudjb, samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti uresničujejo pravico in dolžnost planiranja, s tem da sklepajo samoupravne sporazume o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter dogovore o osnovah planov družbenopolitičnih skupnosti, da sprejemajo te plane in da nastopajo z ukrepi in akcijami za njihovo uresničevanje. 71. člen Samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile samoupravno interesno skupnost in vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako kot je določeno v statutu te skupnosti. 72. člen Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in. skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delovnih ljudi oziroma svojih članov samoupravne interesne skupnosti, katerih plani uresničujejo svoj interes na območju krajevne skupnosti ter delovni ljudje in Občani na način, ki jih določa statut krajevne skupnosti/statuti temeljnih organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti! 73. člen Družbeni plan občine, plan krajevnih skupnosti, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani drugih dejavnosti, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodke iz združenega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skladu z dohodkom, ki ga planirajo in dosegajo temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje. Družbeni plan občine je sestavljeni plan iz usklajenih planov temeljnih organizacij združenega dela, planov krajevnih skupnosti in planov samoupravnih interesnih skupnosti. , 74. člen Plan občine temelji na samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih organizacij in skup- nosti ter njihovih planih in na dogovorih o temeljih družbenega plana občine kot tudi na skupno ocenjenih možnostih in pogojih za razvoj v občini. 75. člen Srednjeročni družbeni plan občine je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine. Srednjeročni družbeni plan občine se praviloma sprejema za obdobje petih let. Občina ima lahko tudi dolgoročni družbeni plan. Dolgoročni družbeni plan se praviloma sprejema za obdobje, daljše od petih let. Odločitev o izdelavi srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana sprejme skupščina občine skupno s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, ki so del skupščinskega sistema. 76. člen Temeljna organizacija združenega dela v skladu z zakonom samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije, KS, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. 77. člen Organi upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi skupščine občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana. Strokovne službe in upravni organi skupščine občine so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov. 78. člen Osnutek in predlog plana občine pripravlja izvršni svet na podlagi dogovora o temeljih plana občine in ga predloži skupščini občine. V osnutku oziroma predlogu plana občine morajo biti navedene obveznosti, ki izvirajo za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Izvršni svet skupščine občine mora, ko predloži osnutek ozj predlog družbenega plana občine, obvestiti skupščino občine o tistih skupnih interesih in ciljih plana, za katere do predložitve osnutka oz. predloga z določenimi organizacijami združenega dela oz. družbenopolitičnimi skupnostmi ni bilo mogoče doseči dogovora. 79. člen Na podlagi dogovora o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč iz javne obravnave o osnutku družbenega plana občine med delovnimi ljudmi in občani v združenem delu in v krajevnih skupnostih pripravi izvršni svet predlog družbenega plana občine in ga predloži skupščini občine v sprejem. Če do roka, ki je bil določen za predložitev predloga družbenega plana občine, ni bil dosežen dogovor o vprašanjih iz prejšnjega člena, predlaga izvršni svet skupščine občine, da sprejme ukrepe, za katere je pooblaščen z ustavo in zakonom. 80. člen Družbeni plan občine sprejme skupščina občine soglasno s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti na podlagi prej sklenjenih sporazumov in dogovorov o temeljih plana. 81. člen Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini občine v roku, ki ga sama določi, najmanj pa enkrat letno, predložiti poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje planov v tekočem letu. Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnostih za njegovo uresničevanje predlaga izvršni svet skupščini občine smernice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu. Če izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga skupščini občine spremembe in dopolnitve družbenega plana. Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine se sprejmejo po postopku, ki je za sprejem druž-' benega plana občine določen z zakonom ter s tem statutom. 82. člen Zainteresirane organizacije združenega dela, finančne organizacije in druge organizacije in skupnosti lahko skupaj z organi občine ustanovijo skupna koordinacijska telesa za usklajevanje svoje aktivnosti pri izpolnjevanju obveznosti in nalog, določenih v planih. Plane in razvojne programe samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, je potrebno usklajevati s programi krajevnih skupnosti in obratno. 83. člen Če organizacija združenega dela pri sprejemanju plana ali pri izvajanju ukrepov za njegovo uresničevanje ne spoštuje sprejetih obveznosti samoupravnih sporazumov in dogovora o osnovah plana občine ter s tem bistveno ogroža uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev, trdnost gospodarstva ali enakopravnost delavcev pri pridobivanju dohodka, ukrepa skupščina občine na predlog izvršnega sveta v skladu z zveznim zakonom o samoupravnem sporazumevanju. 84. člen Glede izpolnjevanja obveznosti iz samoupravnih sporazumov o osnovah plana samoupravne organizacije in skupnosti ter iz dogovorov o osnovah plana družbenopolitične skupnosti, s katerimi so določene materialne pravice in obveznosti ter glede povračila škode zaradi neizpolnitve takšnih obveznosti, se uporabljajo določbe zveznega zakona, ki veljajo za samoupravne sporazume. Za odločanje v sporih, ki nastanejo iz samoupravnih sporazumov in dogovorovaz prvega odstavka tega člena, se uporabljajo določbe zveznega zakona, ki veljajo za samoupravne sporazume, če ni v samoupravnem sporazumu oziroma dogovoru določen zanj drugačen način. 2. Gospodarstvo in družbene dejavnosti 85. člen Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij združenega dela, jih vzpodbuja in podpira pri Ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela. Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela so dolžni ma podlagi sprejetih sporazumov in dogovorov o temeljih planov skrbeti za hitrejši razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini tudi z združevanjem dela in sredstev. 86. člen Občina vzpodbuja vse oblike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodelovanje pri urejanju medsebojnih razmerij ter usklajevanje proizvodnje in drugih dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpostavljanja razmerij med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, vzpodbuja samoupravno'sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih si delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v procesu celotnega družbenega dela združujejo sredstva, uresničujejo socialno varnost in druge skupne interese in cilje. 87. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v občini, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitvami na debelo oz. z izvoznimi in uvoznimi posli ali drugimi zunanjetrgovinskimi posli, ter proizvajalne in druge organizacije združenega dela. s katerimi te trajno poslujejo, uredijo medsebojne odnose v tem sodelovanju s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom. Delovni ljudje in občani sodelujejo z organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno kot potrošniki, organizirani v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov. 88. člen Delovni ljudje in občani vzpodbujajo razvoj. storitvenih dejavnosti, sodelujejo pri oblikovanju politike in načrtovanju razvoja {nalega gospodarstva in tistih storitvenih dejavnosti v občini, ki zagotavljajo pogoje za normalno življenje in delo. 89. člen Delavci, delovni ljudje in občani neposredno in po svojih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih. samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, drugih .samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občinski skupščini in njenih organih zagotavljajo pogoje za opravljanje tistih gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so nujno potrebne za njihovo življenje in delo. Občinska skupščina določi z odjokom, ki temelji na zakonu, katere dejavnosti organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarske in druge družbene dejavnosti, so posebnega družbenega pomena in uredi način uresničevanj a "posebnega družbenega interesa ter v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev. 90. člen Na področjih komunalnih dejavnosti, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodnje, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni podlaga za usklajevanje dela in potreb in za vrednotenje delovnih uspehov, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov, se lahko ustanovijo samoupravne interesne skupnosti, v katerih se uresničujejo skupni interesi, določeni s samoupravnim sporazumom. V teh samoupravnih interesnih skupnostih se delovni ljudje kot uporabniki proizvodov in storitev združujejo z delavci, ki opravljajo te dejavnosti, in zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja, vplivajo na oblikovanje cen in sodelujejo pri določanju politike cen, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice obveznosti in odgovornosti. 91. člen Delavci, delovni ljudje in občani v občini določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe na področju komunalnih dejavnosti. Delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti ter delavci organizacij združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev skupaj z delavci komunalnih organizacij združenega dela s samoupravnim sporazumom ustanovijo komunalno skupnost. V komunalni skupnosti odločajo o planih komunalnih dejavnosti, o združevanju in uporabi sredstev za komunalne dejavnosti, o pogojih in načinu opravljanja komunalnih dejavnosti ter o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju komunalnih dejavnosti. Uporabniki in izvajalci komunalnih 'Storitev s samoupravnim sporazumom določijo, katere skupne zadčve in interese uresničujejo v komunalnih skupnostih in katere v zvezah teh skupnosti. 92. člen Delavci, delovni ljudje in občani določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese ter zadovoljujejo skupne in osebne potrebe pri preskrbi z osnovnimi prehrambenimi dobrinami in drugimi za življenje in delo potrebnimi dobrinami in Storitvami, tako da: — neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ali na drug v skladu z zakonom določen način uveljavljajo poseben družbeni interes in določajo način njegovega uresničevanja; — kot uporabniki dobrin in storitev neposredno in po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko skupaj z delavci v organizacijah združenega dela, ki proizvajajo, predelujejo in prodajajo dobrine oziroma opravljajo storitve, ustanovijo samoupravno interesno skupnost, v kateri^ uresničujejo s samoupravnim sporazumom določene skupne interese; — z družbenimi plani zagotavljajo pogoje za organizirano in kontinuirano preskrbo z dobrinami in storitvami; — da se kot Uporabniki določenih dobrin in storitev organizirajo v skupnosti potrošnikov, v katerih določajo in usklajujejo svoje zahteve in potrebe po dobrinah in storitvah ter dajejo predloge in predlagajo ukrepe za izboljšanje preskrbe. Občinska skupščina lahko v skladu z odlokom določi, da so določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki proizvajajo, predelujejo ali prodajajo osnovne prehrambene dobrine in druge za življenje in delo neobhodno potrebne dobrine oziroma opravljajo za življenje in delo neobhodno potrebne storitve, posebnega družbenega pomena in določi način uresničevanja splošnega družbenega interesa pri opravljanju teh dejavnosti. 93. člen Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti. Delovni ljudje in občani v občini v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti zagotavljajo prenovo dotrajanih stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov oziroma predelov mesta. Svoje interese pri načrtovanju, graditvi, prenosu, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni ljudje in občani v občini samostojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in samoupravni stanovanjski skupnosti. Delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom določajo, katere osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, prenosu, uporabi in gospodarjenju s stanovanji uresničujejo po načelu vzajemnosti in solidarnosti v občinski ter katere v širši samoupravni interesni skupnosti oziroma zvezi teh skupnosti. Občinska skupščina z odlokom na podlagi zakona lahko predpiše obveznost organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločijo in zdru-žujejo”" sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi, prenovi in uporabi stanovanj ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom. Delavci, delovni ljudje in občani v občini načrtujejo in zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve ter povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri izgradnji stanovanj. Delavci, delovni ljudje in občani v občini posebno skrb posvečajo stanovanjskim potrebam delovnih ljudi in občanov, ki so po ustavi in zakonu deležni posebne družbene pomoči. 94. člen Delavci ter drugi delovni ljudje in občani v občini (določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje potrebe na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in telesne kulture. Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po storitvah dejavnosti iz prejšnjega odstavka delavci in drugi delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela in drugih organizacij in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, po načelih vzajemnosti in solidarnosti ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti. V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosti v« skladu s skupnimi interesi. Določajo politiko razvoja, obsega pravic in način njihovega uresničevanja, združujejo sredstva za opravljanje, teh dejavnosti, opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese pri opravljanju teh dejavnosti. Delovni ljudje kot neposredni koristniki storitev družbenih dejavnosti in delavci organizacij združenega dela. ki opravljajo te dejavnosti, s samoupravnim sporazumom določijo, katere skupne potrebe in interese uresničujejo v občinskih in katere v širših samoupravnih interesnih skupnostih oziroma zvezah in skupnostih teh skupnosti. 95. člen Delavci ter drugi delovni ljudje in občani v občini skrbijo, da se vzgojnoizobraževalna dejavnost uresničuje v enotnem vzgojnoizobraževalnem sistemu, oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja, združujejo sredstva in delo za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti, vzajemno in solidarno izenačujejo materialne možnosti za vzgojo in izobraževanje in skrbijo za stalno rast izobrazbene ravni delavcev in delovnih ljudi, za napredek, za razširitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja ter za izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev za vzgojo in izobraževanje, ustanavljajo osnovne šole in zagotavljajo pogoje za njihovo delo ter uresničujejo druge skupne interese na področju vzgoje in izobraževanja. 96. člen Delavci, delovni ljudje in občani v občini oblikujejo skupne interese po raziskovalni dejavnosti, usmerjajo raziskovalne pobude, dajejo pobude za načrtovanje družbenega razvoja občine, sodelujejo pri oblikovanju politike in programov raziskovalne dejavnosti v republiki, skrbijo za informiranost o raziskovalnem delu, pomembnem za razvoj občine, pospešujejo uporabo raziskovalnih rezultatov v praksi in uresničujejo druge skupne interese po raziskovalni dejavnosti. 97. člen Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje, za oblikovanje politike razvoja kulturnih dejavnosti, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb ter za pospeševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti (ustvarjanje, posredovanje in varstvo kulturnih vrednot) ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju kulture. 98. člen Delavci, delovni ljudje in občani v občini uresničujejo pravico do zdravstvenega varstva, združujejo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva, z delovnimi ljudmi in občani občin v okviru regije odločajo in usklajujejo vrste ni obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja, politike razvoja in pospeševanje zdravstvene dejavnosti ter teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstvenega varstva. Delavci, delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb • preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju obolenj in invalidnosti ter zagotavljanju za življenje in delo primernih higienskih razmer. Občina zagotavlja plačilo za storitve zdravstvenega varstva občanom, ki po veljavnih predpisih niso zdravstveno zavarovani in sami niso sposobni kriti teh stroškov. 99. člen Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokulturne dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnegn človeka in občana, oblikujejo politiko razvoja telesne kulture in rekreacije, pospešujejo telesnokulturne dejavnosti v vzgojnovar-stvenih zavodih, šolah, organizacijah združenega dela ter ustanavljanje množičnih telesnokultumih organizacij in vključevanje delovnih ljudi in občanov v njihovo dejavnost, vzdrževanje telesnovzgojnih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju 'telesne kulture. 100. člen Za uresničevanje eiljev družbenega varstva otrok delavci ter delovni ljudje in občani v občini po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo ugodne pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva, telesni in duševni razvoj ter vzgojo in socialno varnost vseh otrok ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok. 101. člen Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj socialnega skrbstva, za organizirano nudenje raznih oblik družbene pomoči delovnim ljudem in občanom, ki so te skrbi potrebni, za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, sprejemajo program razvoja socialnih zavodov in jih ustanavljajo ter skrbijo za njihov razvoj in delovanje, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju socialnega skrbstva. 3. Varstvo borcev NOV 102. člen Delavci, delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne in članom njihovih družin. V skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo sredstva za družbeno pomoč borcem NOV, borcem za severno mejo 1918—1919 in slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 in ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za’ preživljanje, zagotavljajo zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova, jim dajejo družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje borcev ter zagotavljajo pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki niso sposobni za delo. V skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj borcev in invalidov NOV ter ožjih članov njihovih družin. 4. Urejanje prostora in varstvo človekovega okolja 103. člen Delavci, delovni ljudje in občani v občini v skladu z dogovorjeno politiko in programi določajo program in politiko urbanizacije, prostorskega urejanja, smotrne izrabe mestnih zemljišč in jo uresničujejo z urbanističnimi programi, urbanističnimi načrti in zazidalnimi načrti. Posebno pozornost posvečajo razvoju stanovanjske graditve ter razvoju tistih gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, ki so opredeljene z družbenim planom občine, kakor tudi zagotavljanju potrebnih zelenih površin in objektov za oddih in rekreacijo. Delavci, delovni ljudje in občani upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini v samoupravni interesni skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem. 104. člen Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, z namenom, da zagotovijo pogoje za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo, kakor tudi, da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu. 105. člen V občini so pod posebnim družbenim varstvom posamezna pokrajinska območja in predmeti narave, značilnosti dežele, rastlinski in živalski svet, območja, ki so namenjena za rekreacijo, reke, potoki, jezera in njihova obrežja, studenci in talna voda ter zrak. 106 člen Občinska skupščina in njeni organi skrbijo za ohranitev in izboljšanje okolja delovnega človeka in občana s tem, da'posvečajo posebno skrb: — čistoči ozračja; — tekočim vodam; — varovanju območij vodovodnih zajetij; — ohranjevanju obdelovalnih površin in pašnikov kljub povečani urbanizaciji; — zaščiti obstoječih parkovnih površin in zelenic in njihovemu povečanju; — gozdovom posebnega pomena; — ohranitvi redkega rastlinskega in živalskega sveta; — varstvo narave v gorah. 107. člen Večja naravno zaključena pokrajinska območja s prvobitno in kultivirano naravo, ki jo oblikujejo naravne znamenitosti ali pokrajinske lepote, kulturni spomeniki oz. spomeniki človeškega dela in ji dajejo poseben značaj ter ima rekreacijski pomen, občinska skupščina razglasi za krajinske parke in jih kot take posebej zavaruje. Občinska skupščina tudi posebej zavaruje naravne in hortikulturne spomenike ter posamezne rastlinske in živalske vrste, ki so značilne samo za območje občine kot naravne znamenitosti. 108. člen Občinska skupščina si posebej prizadeva, da se večja naravno zaključena, pretežno prvobitna pokrajinska območja, posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo poseben narodni, kulturni, znanstveni ali rekreacijski pomen, razglasijo za narodne parke in kot taka zavarujejo; manjša območja prvobitne narave, ki so primerna predvsem za raziskovalne namene, pa da se razglasijo za naravne rezervate. Občinska skupščina si tudi posebej prizadeva, da se zavarujejo rastlinske in živalske vrste ter tisti krajinski parki, naravni in hortikulturni spomeniki, ki imajo poseben nacionalni pomen. 109. člen Območja, v katerih so zdravstvene, vzgojnoizobra-ževalne, vzgojne in socialnovarstvene ter znanstvene ustanove, območja turističnih in drugih naselij, naravnih in krajinskih parkov ter naravnih rezervatov občinska skupščina lahko določi kot posebno zavarovana pred hrupom in tudi lahko določi z odlokom predvidene ukrepe. 110. člen Pri določanju politike urbanizacije in prostorskega urejanja občinska skupščina z urbanističnimi programi, urbanističnimi načrti, zazidalnimi načrti in urbanističnimi redi daje poseben poudarek varstvu okolja, pri tem pa upošteva človekove biološke, kulturne. gospodarske in druge potrebe in družbene koristi. 111. člen Zavedajoč se pomembnosti industrije kot nosilne panoge razvoja v občini, občinska skupščina sprejme poseben program za razvoj varstva okolja, ki je nujno izpostavljeno vplivom industrijskih naprav. 112. člen Za uspešno reševanje vprašanj na področju varstva okolja pred vplivi industrijskega onesnaževanja in onesnaževanja prek ogrevalnih naprav na stanovanjskem področju, izvršni svet občinske skupščine ustanovi posebno stalno strokovno komisijo. 113. člen V občini se ustanovi ena ali več samoupravnih interesnih skupnosti s področja varstva okolja. Samoupravne interesne skupnosti iz 1. odstavka tega člena se lahko ustanovijo tudi za več sosednjih občin skupaj. 114. člen Neposredna skrb za varstvo voda in površin izvajajo pooblaščene organizacije in skupnosti. 115. člen Da bi ohranjali in izboljševali človekovo okolje, občinska skupščina sodeluje s sosednjimi občinami in -republiškimi organi pri dogovarjanju o skupnih interesih in nalogah na tem področju, pospešuje ustrezne oblike družbene in samoupravne organiziranosti, skrbi za uspešno delovanje ustreznih samoupravnih inte- Jl resnih skupnosti, komunalnih služb, nadzornih služb in raziskovalnih skupnosti ter vzpodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o akcijah in naložbah za preprečevanje, zmanjševanje ali odpravljanje onesnaževanja človekovega okolja. 5. Kadrovska politika in zaposlovanje 116. člen Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini in usmerjajo kadrovanje v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike in v skladu s plani. 117. člen Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v socialistični zvezi delovnega ljudstva in sindikatih, oblikujejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa usklajujejo stališča in kriterije za kandidiranje delovnih ljudi na odgovorna delovna mesta v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za nosilce družbenih funkcij. 118., člen Zaradi uspešnega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delovni ljudje in občani v občini, mestu in republiki z družbenimi doeovori in samoupravnimi sporazumi urejajo in usklajujejo družbenoekonomska in druga' razmerja' pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske pplitike. 119. člen Delovni ljudje in občani oblikujejo in izvajajo politiko zaposlovanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v občini. Delovni ljudje in občani oblikujejo politiko zaposlovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenimi plani. 120. člen Delovni ljudje v združenem delu in tisti, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, oziroma delovni ljudje, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, se združujejo v samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje, v kateri po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela, oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanja v primeru brezposelnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti. 6. Sredstva za skupne in splošne potrebe 121. člen Delovni ljudje v združenem delu ter delovni ljudje in občani, ki na področju družbenih dejavnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese ter delovni ljudje organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na teh področjih, organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, uresničujejo svobodno menjavo dela. V ta namen združujejo delo in sredstva ter v postopku samoupravljanja na podlagi ustave in zakona v skladu z materialnimi možnostmi odločajo o vsebini, obsegu in načinu opravljanja teh dejavnosti ter o obsegu in načinu združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb zagotavljajo delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, v kateri delajo in iz svojih osebnih dohodkov, drugi delovni ljudje pa iz svojega dohodka in drugih svojih prihodkov. 122. člen , Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb zagotavljajo delovni ljudje sredstva za pokrivanje splošnih družbenih potreb v Občini iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih prihodkov ter od premoženja, davkov, taks in drugih davščin, ki se zbirajo v proračunu občine. 123. člen Delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje določenih splošnih družbenih potreb. Z družbenim dogovorom se določi, za katere splošne družbene potrebe in po kakšnih kriterijih se delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti zagotavljajo sredstva v proračunu občine. 124. člen Skupščina občine lahko za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno posojilo razpiše z odlokom, ki določi namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje. Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani. 125. člen Skupščina občine s proračunom občine vsako leto posebej določi višino ter namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini. Predlog proračuna mora biti v skladu z gibanji družbenega proizvoda v občini. Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb. Predlog proračuna pripravi izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine. 126. člen Da bi se delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti praviloma istočasno in enkrat na leto dajejo delovnim ljudem in občanom, da se o njih izrečejo. 127. člen Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni skupščini občine predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev. V. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 128. člen Obramba domovine je pravica in dolžnost vsakega delovnega človeka in občana, pa tudi osebna človeška obveznost, vprašanje časti in ljubezni do domovine. V skladu s temelji sistema ljudske obrambe, ustavo in zakoni občina Kamnik ureja, usklajuje in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, določa svoj obrambni načrt, usmerja obrambne priprave organov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih in drugih skupnosti, ob neposredni vojni nevarnosti izvaja predpisane ukrepe pripravljenosti, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor na svojem območju. 129. člen Pravice in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite v mejah svoje pristojnosti izvaja občinska skupščina, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, izvršni svet, oddelek za ljudsko obrambo in drugi upravni organi, štab za teritorialno obrambo, štab civilne zaščite, med vojno pa tudi predsedstvo občinske skupščine in poverjeništva za posamezne dejavnosti. Kadar se med vojno občinska skupščina ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo občinske skupščine v sestavu, ki ga določa zakon. 130. člen V okviru svojih pravic in dolžnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite občina po svojih organih in organizacijah opravlja zlasti naslednje naloge: — določa organizacijo in zagotavlja enotnost ljudske obrambe in družbene samozaščite; — določa, sprejema in izvaja obrambni načrt občine; — določa načrt organizacije, razvoja in opremljanja teritorialne obrambe v občini; — organizira in skrbi za pripravljanje in delovanje civilne zaščite ter usmerja samozaščito delovnih ljudi in občanov; — skrbi za podružbljanje načel sistema splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter usmerja in usklajuje obrambne načrte in priprave temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih in drugih skupnosti in krajevnih skupnosti in jim nudi materialno in drugo pomoč pri izvajanju načrtov in obrambnih priprav; — določa vojno organizacijo ter način dela občin-'ske skupščine in njenih organov v vojni; :— usmerja priprave družbenopolitičnih in drugih organizacij za delo v vojnih razmerah; — opravlja zadeve vojaške obveznosti in mobilizacije ter obveznosti civilne zaščite in skrbi za izvaja- nje drugih opravil in dolžnosti, ki jih imajo občani ter organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite; — usmerja obrambno in varnostno vzgojo delovnih ljudi in občanov za. njihove obveznosti po razporeditvi; — skrbi za ustanavljanje in delovanje enot narodne zaščite; — skrbi za organizacijo in delovanje enotnega sistema opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja ter sistema vojnih zvez v občini, za delovanje v vseh pogojih; — skrbi ža ustrezno razporejanje občanov in delovnih ljudi ter materialnih sredstev za dopolnjevanje oboroženih sil in drugih struktur splošnega ljudskega odpora; — skrbi za oblikovanje in izdajanje predpisov in navodil za delovanje vseh struktur splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v miru, ob neposredni vojni nevarnosti in drugih izrednih razmerah ter v vojni; — usmerja izvajanje varnosti in zaščitnih ukrepov v skladu z zahtevami in potrebami družbene samozaščite: — s posebnim odlokom in samoupravnim sporazumom z drugimi občinami ljubljanske pokrajine zagotavlja delo pokrajinskega odbora v miru, da bi usklajevali priprave na širšem območju in v ta namen združuje vsako leto potrebna sredstva; — usklajuje organizacijo, načrte in priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite s pravicami drugih občin, širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi in oboroženimi silami; — v skladu s sistemom družbenega planiranja ter na podlagi večletnih , in letnih programov razvoja vseh struktur splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite skrbi za materializacijo in usmerja financiranje teh programov po prednostnem redu na način, kot se zagotavljajo sredstva za splošne in skupne, potrebe za druge dejavnosti v občini. 131. člen Za usmerjanje in usklajevanje priprav za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah zaradi uresničevanja načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti tekoče in pri svoji redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah ter za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev, občinska skupščina ustanovi svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Predsednik občinske skupščine je predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. 132. člen Za izvajanje oboroženega odpora ustanovi občina enote in štabe teritorialne obrambe. Občinski štab teritorialne obrambe vodi in združuje delovanje vseh enot in poveljstev terhorialne ob- rambe v občini. Štab deluje v miru in vojni, njegove naloge pa so predpisane z zakonom in posebnim odlokom občine. Načrti za uporabo enot teritorialne obrambe so sestavni del obrambnega načrta občine. 133. člen Civilna zaščita je s svojimi ukrepi in samozaščito sestavni del sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini. Za uspešno zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin občina ustanavlja enote in štabe civilne zaščite. Vrste in številčnost enot in štabov se določajo na podlagi ocene ogroženosti območja občine in po odloku b ustanovitvi, organizaciji in vodenju civilne zaščite v občini. Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, se ustanovi občinski štab za civilno zaščito. ■ . Ob izvajanju vseh ukrepov civilne zaščite občina posebej skrbi za graditev, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč, natančneje se to področje ureja z odlokom o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini. Za izvrševanje vseh nalog civilne zaščite v občini so posebej zadolženi vsi organi, organizacije in skupnosti, katerih redna dejavnost je namenjena zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin. 134. člen Delovni ljudje in občani se v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah organizirajo tako, da si zagotovijo najboljše možnosti za uveljavljanje svojih pravic in dolžnosti na področju ljudske obrambe, pristojni organi navedenih organizacij in skupnosti pa jim morajo dati v ta namen ustrezno strokovno in drugo pomoč. Za izvajanje obrambnih priprav ustanovijo samoupravni organi navedenih organizacij in skupnosti svoje odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Pravice in dolžnosti, število članov in odborov določata zakon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah ter statuti omenjenih organizacij in skupnosti. Delovni ljudje in občani neposredno sodelujejo pri izvajanju obrambnih priprav v organizacijah in skupnostih iz 1. odstavka tega člena, po svojih delegatih pa tudi v občini, republiki in federaciji. 135. člen V krajevni skupnosti občani in delovni ljudje, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenih organizacijah in društvih, uresničujejo politiko ljudske obrambe in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izred- nih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom, s statutom in z obrambnim načrtom krajevne skupnosti in občine. Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevnih skupnosti v skladu z zakonom. Ce se p vet krajevne skupnosti ne more sestati, sprejema neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki mora te ukrepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Organizacijo in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, se določijo v skladu z zakonom in statutom krajevne skupnosti. 136. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v okviru svojih razvojnih načrtov oz. programov dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in vojni. Organizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega člena morajo usklajevati svoje obrambne načrte in druge načrte za delo v vojni z obrambnim načrtom občine ter pri izdelavi in izvajanju teh načrtov medsebojno sodelovati, zlasti morajo sodelovati pri preskrbi oboroženih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije in rezervnih delov ter pri oskrbi s končnimi izdelki. Organizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega člena se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v kateri imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ter sodelujejo tudi z drugimi krajevnimi skupnostmi, v katerih žive njihovi delavci. 137. člen Družbena samozaščita je najširša oblika varstva neodvisnosti in.nedotakljivosti države, ustavne ureditve, bratstva in enotnosti ter enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravnih pravic človeka in občana ter drugih pravic in svoboščin, varstva družbene lastnine in premoženja, zagotovilo osebne in premoženjske varnosti občanov in nadaljnjega družbenega razvoja. Družbena samozaščita je pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij, društev ter družbenopolitične skupnosti. 138. člen Delovni ljudje in občani organizirajo in izvajajo o'ružbeno samozaščito v organizacijah združenega dela, v delovnih in krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih v občini ter enotah oboroženih sil. 139. člen Skupščina občine na pobudo delegacij in delegatov, svojih izvršnih teles in upravnih organov ugotavlja in obravnava probleme varnosti in zaščite na svojem območju ter posameznih vprašanj varstva dolo-' čenih družbenih vrednot, sprejema ustrezne odloke, sklepe in priporočila, družbeni dogovor o družbeni samozaščiti ter spremlja njegovo izvajanje. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti morajo s svojimi splošnimi akti določiti organizacijo, oblike in način organiziranosti za čim bojj učinkovito izvajanje nalog družbene samozaščite v skladu z zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. S samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ustanovijo organe, določijo njihove naloge in združujejo sredstva. . , 140. člen V organizacijah združenega dela je, mogoče učinkovito uveljaviti zaščito in varnost samo kot del osnovnega sistema družbene samozaščite. Zato je nujno,- da se v organizacijah združenega dela pri tem povezujejo s krajevnimi skupnostmi in ustreznimi organi občinske skupščine. Preko samoupravnih organov in samoupravne delavske kontrole morajo razvijati sodelovanje s samoupravnimi institucijami družbene samozaščite v družbenopolitični skupnosti, z organi ih službami za notranje zadeve. 141. člen f Temeljne naloge družbene samozaščite so: — oblikovanje zavesti delovnih ljudi in občanov o potrebi varovanja temeljnih vrednot družbenega sistema; — zavarovanje samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov; — odpravljanje pojavov, ki pogojujejo ali povzročajo ogrožanje družbenih vrednot; — krepitev družbene odgovornosti, discipline in družbene morale; — preprečevanje in pravočasno odkrivanje kaznivih dejanj in drugih družbeno škodljivih, pojavov; — nudenje pomoči samoupravnim organom, posebno državnim organom pristojnim za odkrivanje pojavov in kaznovanje storilcev kaznivih dejanj in drugih družbeno škodljivih pojavov; Poleg teh temeljnih nalog pomeni družbena samozaščita v najširšem pomenu tudi zaščito javnega reda in miru, skrb za prometno in požarno varnost, zaščito pred drugimi družbeno škodljivimi pojavi in nesocialnim ravnanjem ter zaščito človekovega okolja. 142. člen Požarna varnost in gasilstvo sta splošnega družbenega pomena in sta zato vključena v sistem družbene samozaščite. _Za .uresničevanje nalog na področju požarnega varstva in gasilstva ter drugih ukrepov samozaščite -je v občini ustanovljena samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom. 143. člen Za obravnavanje, proučevanje cestno prometne problematike na področju varnosti cestnega prometa, za vzgojo in izobraževanje v ^cestnem prometu, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti, predlaganje ukrepov za boljšo varnost v cestnem prometu, se ustanovi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. 144. člen Delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in premoženja ter zagotavljanje mirnega in varnega življenja. V neposredni vojni nevarnosti in v vojni ter v izrednih razmerah izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviru splošnega ljudskega odpora. Naloge narodne zaščite opravljajo delavci, delovni ljudje in občani v enotah narodne zaščite. VI. DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN ZAKONITOSTI 1. Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine 145. člen V občini Kamnik uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom v TOZD, KS in SIS ter po organih: A. občinska skupščina in njej odgovorni organi, B. temeljno sodišče in samoupravna sodišča, C. temeljno javno tožilstvo, Dj organi javne varnosti, E. organ za kaznovanje prekrškov, P. občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja, G. javno pravobranilstvo. Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava, zakon in ustrezni samoupravni splošni akti. A. Občinska skupščina in njej odgovorni organi 146. člen V okviru pravic in dolžnosti občine obravnava občinska skupščina pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi. 147. člen Skupščina občine nastopa pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistve- ne motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti. Občinska skupščina lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva: — odstavi poslovodni organ, — odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — razpusti delavski svet, — razpusti izvršilni organ, — začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev, — imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela, — odreja še druge z zakonom določene ukrepe, — zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina. Če skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem. B. Temeljno sodišče in samoupravna sodišča 148. člen Temeljno sodišče kot organ državne oblasti in samoupravna sodišča kot samostojni družbeni organ varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost. 149. člen Temeljno sodišče spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pdmembni za uresničevanje njegove funkcije in daje občinski skupščini in drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti družbene odgovornosti in družbene morale. Temeljno sodišče ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi zakonov in o problematiki svojega dela. 150. člen Sodnike in občane, ki sodelujejo pri sojenju v temeljnem sodišču voli občinska skupščina za dobo, določeno z zakonom in so lahko ponovno izvoljeni. 151. člen Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in z zakonom kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo, ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča. Občani lahko sporazumno poverijo reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom določeno drugače. 152. člen Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim splošnim aktom ali s sporazumom strank, v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pa z zakonom. Akt o uspostavitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom pristojnost, sestavo, organizacijo in postopek pred tem sodiščem. Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišče združenega dela, poravnalni svet, razsodišča, arbitraže in v drugih oblikah samoupravnih sodišč. C. Temeljno javno tožilstvo 153. člen Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti ter vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti. Temeljno javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona in v skladu s politiko občine, ki je izražena v splošnih aktih občinske skupščine. 154. člen Temeljno javno tožilstvo spremlja in proučuje družbena razmerja in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih nalog in daje občinski skupščini, organom in organizacijam predloge za preprečevanje družbeno nevarnih škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti in družbene odgovornosti ter socialistične morale. Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino v okviru svojega delovnega področja o uporabi zakonov in splošnih aktov ter o svojem delu. 155. člen Temeljnega javnega tožilca imenuje občinska skupščina v soglasju z republiškim javnim tožilcem. D. Organi javne varnosti — Postaja milice 156. člen Postaja milice s splošnim delovnim področjem (v nadaljnjem besedilu postaja milice) je organ za neposredno opravljanje nalog s področja varnosti v občini. Postaja milice ima lahko določeno število oddelkov, 157. člen Za stanje varnostnih razmer v občini je postaja milice oz. njen komandir odgovoren republiškemu sekretarju za notranje zadeve, občinski skupščini in njenemu svetu, v neposredni vojni nevarnosti ali vojni pa poverjeniku za notranje zadeve. 158. člen Postaja milice sodeluje z nosilci družbene samozaščite. 159. člen Postajo milice ustanovi in ukine občinska skupščina. Komandirja postaje milice imenuje in ga tudi razreši občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve. 160. člen Denarna sredstva za potrebe postaje milice in njenih oddelkov zagotovi občinska skupščina v proračunu v skladu z določbami zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. E. Organ za kaznovanje prekrškov 161. člen Organ za kaznovanje prekrškov je samostojni organ občinske skupščine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini. 162. člen Sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina, ki tudi določi število sodnikov za prekrške. Sodnika za prekrške voli za dobo 8 let. Po preteku te dobe pa sme biti ponovno izvoljen. 163. člen Sodnik za prekrške vodi na I. stopnji postopek o prekrških. Sodnik za prekrške spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njegove funkcije ter obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov o prekrških in o problemih, ki se pojavljajo pri njegovem delu. Na zahtevo občinske skupščine je dolžan poročati o svojem delu. Sodnik za 'prekrške obvešča organizacije združenega dela in druge organizacije o negativnih pojavih v teh organizacijah, ki jih je ugotovil pri svojem delu. F. Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja 164. člen Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje druž-. beno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oz. je prizadeta družbena lastnina. Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na; pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih družbenopolitičnih' organizacij, državnih organov in občanov. Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije. 165. člen Občinskega družbenega pravobranilca samouprav-Ijanja imenuje in razrešuje občinska skupščina na način, pod pogoji in v postopku, ki je določen z zakonom. Sporazumno z drugimi občinami lahko ustanovi občinska skupščina družbeno pravobranilstvo samoupravljanja za več občin. G. Javno pravobranilstvo 166. člen Javno pravobranilstvo je samostojen organ v občini, ki uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, da varuje premoženjske pravice občine, njenih organov in skladov, ki so pravne osebe ter krajevnih skupnosti in ima druge pravice ter dolžnosti, določene z zakonom. Pri izvrševanju svoje funkcije javni pravobranilec spremlja pojave, ki so pomembni za pravno varstvo družbene lastnine ter pojave, ki imajo poseben pomen za pravno varstvo družbenega premoženja, in o svojem delu obvešča občinsko skupščino. Skupščina občine določi z odlokom organizacijo in financiranje javnega pravobranilstva in lahko ustanovi z drugimi občinami skupno javno pravobranilstvo. 167. člen Sredstva za delo temeljnega sodišča in tožilstva, splošnega sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja, organa za kaznovanje prekrškov, organov javne varnosti in javnega pravobranilstva zagotavlja za območje občine v proračunu občinska skupščina. 2. NADZORSTVO NAD ZAKONITOSTJO 168. člen Občinska skupščina in pristojni upravni organi opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela in organizacij združenega dela na območju občine in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanovljenih za območje občine, če ni z zakonom določeno, da ga opravlja organ druge družbenopolitične skupnosti. Z nadzorstvom nad zakonitostjo dela po prvem odstavku' tega člena je mišljeno tudi nadzorstvo glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacije združenega dela z ustavo in zakonom, kakor drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu. Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon. 169. člen , Občinska skupščina ima pravico in dolžnost z odločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu. Občinska skupščina z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina. 170. člen Če občinska skupščina zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oziroma, da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta. Če občinska skupščina zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka tega člena, za katerega meni, da ni v 'skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim pa bi moral biti, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržala, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti. 171. člen Če občinska skupščina v roku iz prejšnjega člena tega statuta ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev, in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati. 172. člen Organizacija združenega dela je dolžna občinski skupščini na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so jim potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela. 173. člen Določbe od 168. do 172. člena tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače. VII. OBČINSKA SKUPŠČINA 1. Položaj in pristojnosti 174. člen' Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine. 175. člen Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti, ki jih uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani v občini: — Določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj občine; — Sprejema družbeni plan občine; — Sprejema občinski proračun in potrjuje zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna; — Sprejema odloke in druge splošne akte; — Obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove interese; — Spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju; — Obravnava in odloča o vprašanjih s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite; — Opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo; — Določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila; — Voli in razrešuje predsednika in enega ali več podpredsednikov občinske skupščine; — Voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ter člane izvršnega sveta; — Voli, imenuje in razrešuje predsednika temeljnega sodišča in druge sodnike rednih in samoupravnih sodišč; — Voli in razrešuje individualne in kolektivne poslovodne organe, ki jih določa zakon ali drug ustrezen akt; — Opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta in upravnih organov ter jim daje smernice za delo; — Skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; — Sodeluje s skupščino SRS, skupščinami občin in skupščinami drugih družbenopolitičnih skupnosti; — opravlja vse druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonih in po tem statutu. 176. člen V okviru svojih pravic in dolžnosti pri opravljanju družbenega nadzorstva občinska skupščina obravnava splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonitih predpisov ter aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitve dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in samoupravnih organizacij in skupnosti. Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi. Z družbenim nadzorstvom se ne smejo omejevati z ustavo, zakonom ali statuti določene pravice organov, organizacij, skupnosti in delovnih ljudi in tudi ne kršiti njihove pravice in na zakonu temelječi interesi. 177. člen Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih. Občinska skupščina lahko sklene, da predlog predpisa ali drugo vprašanje iz svoje pristojnosti po javni razpravi predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. 2. Sestava 178. člen Občinsko skupščino sestavljajo: — Zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih; — Zbor krajevnih skupnosti kot zbor delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in — Družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah. ' 179. člen Zbor združenega dela sestavlja 60 delegatov, ki jih delegirajo delegacije: 1. Temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti s področja gospodarstva, gostinstva, trgovine, obrti in komunalnih dejavnosti; 2. Temeljne organizacije in skupnosti s področja vzgoje, izobraževanja in kulture; 3. Temeljne organizacije s področja zdravstva in socialnega varstva; 4. Skupnosti delovnih ljudi in občanov, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu, obrtnih in drugih dejavnostih in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva; 5. Skupnosti delovnih ljudi in občanov, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi in samostojno opravljajo intelektualne in druge dejavnosti; 6. Skupnosti delovnih ljudi državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih ljudi oziroma skupnosti in občanov, ki niso organizirani v temeljne organizacije združenega dela. 180. člen Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 37 delegatov, ki jih delegirajo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Vsaka krajevna skupnost mora imeti v zboru krajevnih skupnosti najmanj 1 delegatsko mesto. 181. člen Družbenopolitični zbor sestavlja 25 delegatov, ki jih delegirajo delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah. 182. člen Občinska skupščina določa z odlokom merila, po katerih delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih in drugih skupnostih delegirajo delegate v zbor skupščine. 3. Pristojnosti in delo zborov 183. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine in enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti. 184. člen Zbor združenega dela' zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno: — Določajo politiko in odločajo o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj občine; — Sprejemajo statut in spremembe ter dopolnitve statuta občine; — Sprejemajo in spreminjajo poslovnik občinske • skupščine; — Dajejo priznanja, sklepajo o podelitvi domicila in imenovanju za častnega občana; — Sklepajo o pobratenju in navezovanju trajnih prijateljskih zvez z drugimi občinami ali mesti ter o včlanitvi v mednarodne organizacije, ki združujejo občine in mesta: — Določajo stališča glede spremembe mej oziroma območja občine ter glede združitve z drugo občino ali razdelitve občine; — Obravnavajo poročila o delu, sistemu in politiki razvoja na vseh področjih družbenih in gospodarskih dejavnosti in na področju dejavnosti posebnega družbenega pomena za občino, ki jih predloži izvršni svet občinske skupščine; — Odločajo o premoženjsko pravnih razmerjih (ugotavljanje splošnega interesa, omejitve lastninske pravice); — Sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na: — Družbenoekonomski razvoj občine, programe srednjeročnega in dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki; — Uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu .s tem usmerjanje delitve dohodka; — Zaposlovanje in socialno varnost; — Skrb za udeležence NOV; — Kadrovsko politiko; — Občinski proračun in zaključni račun; — Razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka za celotno območje občine; . — Razpis občinskega referenduma; — Organizacija in delo temelj nega. sodišča, tožilstva, javnega pravobranilstva, samoupravnih sodišč ter družbenega pravobranilstva samoupravljanja; — Organizacijo in delo drugih občinskih ali medobčinskih organov in služb ter upravnih organov občinske skupščine; — Ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini; — Dajejo soglasje in potrjujejo samoupravne sporazume o ustanovitvi, statute ter druge akte samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine ter za dejavnosti posebnega družbenega pomena, če je to s predpisom določeno. — Volijo in razrešujejo: — Predsednika in enega ali več podpredsednikov občinske skupščine; — Predsednika in podpredsednika izvršnega sveta in člane izvršnega sveta; — Predsednike in člane stalnih komisij ali občas-snih delovnih teles občinske skupščine; — Predsednika in sodnika temeljnega sodišča, sodnika za prekrške ter druge občinske funkcionarje, če tako določa zakon,. odlok ali drug akt občinske skupščine. — Imenujejo in razrešujejo: — Sekretarja občinske skupščine; — Predstojnike občinskih upravnih organov; — Občinskega javnega tožilca in pravobranilca ter občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja; — Individualne in kolektivne poslovodne organe, za katere je tako določeno z zakonom ali drugim aktom Skupščine SRS; — Dajejo soglasja k imenovanju in razrešitvi občinskih funkcionarjev, za katere je tako določeno z zakonom ali drugim aktom Skupščine SRS; — Določajo delegate za zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, druge skupnosti in skupščine. / « 185. člen Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno: — Obravnavata vsa vprašanja, ki so pomembna za življenje delavcev, delovnih ljudi in občanov s področja financiranja, prostorskega načrtovanja in prostorskega urejanja, izgradnje in ureditve naselij, stanovanjske in komunalne dejavnosti in sprejemata smernice in ukrepe; — Določata davčno politiko v občini in sprejemata ustrezne odloke in druge splošne akte o davkih, taksah in drugih dajatvah; — Odločata o ukrepih za varstvo človeka in njegovega okolja; — Dajeta soglasje k ustanovitvi in programu razvoja organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena; — Sprejemata odloke in druge splošne akte s področja; — Komunalnega gospodarstva; — Stanovanjske politike in stanovanjskega gospodarstva; — Gospodarjenja s stavbnim zemljiščem, sistemom izmere zemljišč in zemljiškega katastra ter nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča; — Zaposlovanja in socialno varnost; — Kreditiranja, investiranja in izgradnje objektov; — Družbenoekonomskega položaja in združevanja kmetov; — Gospodarjenja z gozdovi; — Blagovnega prometa, turizma in gostinstva; — Prometa in zvez; — Varstva pred požari in drugimi naravnimi nesrečami; — Varstva živali in rastlin; — Financiranja družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti; — Samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov; — Družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine; — Informiranja v občini in splošnih pogojev javnega obveščanja; — Sprejemata odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če le-ta o takih vprašanjih sama ne odloči; — Dajeta soglasje k odločitvam, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v samoupravne interesne skupnosti in so določene z zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine; — Odločata o ustanavljanju organizacij združenega dela ter drugih organizacij, kadar je ustanovitelj občinska skupščina; '> — Odločata o začasnih ukrepih zoper organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in, druge samoupravne organizacije ter o . pričetku postopka redne likvidacije temeljne organizacije združenega dela; — Razpravljata in odločata o drugih zadevah skupnega pomena za delovanje ljudi v združenem delu in v krajevnih skupnostih. 186. člen Zbor združenega dela samostojno: — Sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na: — Družbeni načrt in delitev dohodka; — Medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmerja; — Področje bančništva in službe družbenega knji-' govodstva v občini; — Varstvo pri delu; — Varstvo kakovosti proizvodov in storitev; — Zavarovalstvo; — Zadrži izvršitev splošnega akta temeljne in druge organizacije združenega dela ali skupnosti, če smatra, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek Za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta. Zbor tudi: — Obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij; — Spremlja uresničevanje razvojnih programov in družbenih planov; — Obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj m vprašanje uresničevanja samoupravnih pravic delovnih ljudi v združenem delu v občini; — Obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v OZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih; — Usklajuje posamične in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela; — Spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju na posameznih gospodarskih in družbenih področjih; — Določa listo za izvolitev članov disciplinske komisije, ki so izven temeljne organizacije združenega dela; ' — Sprejme odlok, katere delegacije se združujejo v konferenco delegacij zaradi pošiljanja delegatov v občinski zbor združenega dela in določa skladno z zakonom sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih občinskih skupščin delegata na zasedanje zbora združenega dela Skupščine SRS tudi, če ta ni član skupine delegatov; — Opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, če te pristojnosti niso v pristojnosti drugega zbora. 187. člen Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o rfemenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela. 188. člen Zbor krajevnih skupnosti samostojno sprejema odloke in druge splošne akte, ki še nanašajo na: — Življenje in delo delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti; — Vprašanja, ki so skupnega pomena za krajevne skupnosti v občini; — Vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest in mestnih ulic; — Vprašanja varnosti cestnega prometa; — Odločanje o načinu in mestih za izkoriščanje peska in gramoza ter glede odlaganja smeti; — Področje združevanja občanov, javnih shodov in prireditev. Zbor tudi: — sodeluje pri družbenem dogovarjanju na pod- ročju krajevnih skupnosti in spodbuja oziroma sproža postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti; ■ — obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini in proučuje, usmerja in spodbuja delo v krajevnih skupnostih; — obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih m ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi in sprejema o tem stališča, mnenja in predloge; — usklajuje delo krajevnih skupnosti v občini in spodbuja sodelovanje med krajevnimi skupnostmi ter o tem dgje priporočila, predloge in mnenja; — obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in oblikuje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik; — obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih; — zadrži izvršitev splošnega akta krajevnih skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta; — opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora. 189. člen Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugima zboroma občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti. 190. člen Družbenopolitični zbor enakopravno sprejema odloke in druge splošne akte s pristojnim zborom oziroma pristojnima zboroma, ki se nanašajo na: — uresničevanje, razvoj in varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema; — uresničevanje ustavnega položaja in enakopravnosti narodov in narodnosti; — temeljna vprašanja s področja kadrovske politike; — sodelovanje z občinami, mesti in organizacijami, — ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v občini. 191. člen Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tako, da sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na: — temeljne cilje-in osnovna razmerja družbenoekonomskega razvoja občine, ki so vsebovana v programu dolgoročnega razvoja in srednjeročnih družbenih planih; — uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ih varstvo svoboščin m pravic človeka in občana, in sicer na: — družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine; — medsebojna razmerja v združenem delu; — družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov; — samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov; — odvetništvo in drugo pravno pomoč; — združevanje občanov, javne shode in prireditve ter pravni položaj verskih skupnosti; — družbeni sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja. 192. člen Pristojna zbora in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne morejo sprejeti odloka in drugega splošnega akta, ki bi bil v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora. 193. člen Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen. Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira ter v ta namen samostojno: — izmed delegatov v zboru voli predsednika in druge funkcionarje zbora ter jih razrešuje; — ustanavlja delovna telesa zbora, jim določi področje dela in odloča o njihovi sestavi; — sprejema program svojega dela; — odloča o mandatno imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru; — odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora. 194. člen Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno obravnava vprašanja s teh področij, spremlja stanje in razvoj, zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje politike, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih, spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, razvija sodelovanje in usklajuje odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela oziroma skupnostmi ter daje organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočila o teh vprašanjih. 195. člen Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati predloge pristojnima zboroma, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih.nalog. Pristojna zbora morata pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora. Če pristojni zbor oziroma pristojna zbora s takim stališčem oziroma predlogom ne soglašata, je lahko odlok ali drug akt, na katerega se tako stališče oziroma predlog nanaša, sprejet šele, ko se opravi postopek, določen s poslovnikom občinske skupščine, po katerem razpravljata o spornem vprašanju pristojni zbor oziroma pristojna zbora in zbor, ki je dal stališča oziroma predlog. 196. člen Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja. Vsak zbor lahko v okviru delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov. 197. člen Odlok ali drug akt lahko predlaga vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, izvršni svet občinske skupščine, skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje občine, odbor zbora, komisija skupščine in skupna komisija dveh ali več zborov. Predstojniki občinskih upravnih organov lahko predlagajo občinski skupščini odlok ali drug akt s svojega delovnega področja. 198. člen Vsak zbor lahko predlaga izdajo odloka ali drugega akta tudi o zadevah, ki spadajo v področje drugega zbora. Zahteve za izdajo odloka lahko dajo tudi družbenopolitične organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani. 199. člen Delegati v zboru občinske skupščine o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, razpravljajo in usklajujejo stališča, da bi za odločitev dosegli soglasje, in po potrebi preverijo stopnjo soglasja s predhodnimi glasovanji oziroma izjavljanji. O tem, kdaj se da odlok, splošni akt ali druga odločitev na končno glasovanje, odloči predsednik zbora. Ce to predlaga delovno telo občinske skupščine, izvršni svet občinske skupščine ali s poslovnikom določeno število delegatov, pa se predsednik zbora s tem ne strinja, odloči o tem skupščina. 200. člen Skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva ali socialnega varstva, enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja s teh področij. Skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti za obrnete občine odločajo enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti o temeljnih vprašanjih z njihovega območja, kadar to določa ustavni zakon. 201. člen Skupščina interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: — določa politiko na področju vzgoje in izobraževanja; — sprejema razvojne programe izobraževalne dejavnosti; — sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na predšolsko vzgojo, osnovno in poklicno izobraževanje, dejavnost delavske univerze ter druge oblike vzgoje in izobraževanja. 202. člen Skupščina raziskovalne skupnosti občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: — oblikuje raziskovalno politiko v občini; — sprejema razvojne in letne programe; — sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na raziskovalno delo ter na družbeno usmerjanje, programiranje, organiziranje in financiranje raziskovalnih skupnosti. 203. člen Skupščina kulturne skupnosti občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: — odloča o splošni politiki na področju kulturne dejavnosti; — odloča o politiki razvoja in pospeševanja kulturne dejavnosti ter o načrtih in programih njihovega razvoja; — sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na varstvo kulturne dediščine, književnost, založništvo, knjižničarstvo, ustvarjanje in posredovanje likovne, glasbene in gledališke umetnosti ter RTV. 204. člen Skupščina zdravstvene skupnosti občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: — odloča o splošni politiki na področju zdravstvenega varstva; — odloča o politiki razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter o načrtih in programih njenega razvoja. — sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, organizacijo zdravstvene dejavnosti v občini ter zagotovitev pravic do zdravstvenega varstva; 205. člen Skupščina skupnosti socialnega varstva občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: — odloča o politiki socialnega varstva; — odloča o razvojnem programu socialnega varstva; — sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja socialnega varstva s področja socialnega skrbstva, otroškega varstva, sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstva invalidov, invalidnih otrok in mladine, zaposlovanja in socialne varnosti ter stanovanjske politike in usmerjenega stanovanjskega gospodarstva. 206. člen Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno urejajo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti samoupravnim interesnim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov proti organizacijam združenega dela. 207. člen Vsak zbor občinske skupščine veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Zbor veljavno sprejme odlok, splošni akt ali drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s tem statutom ne zahteva višja stopnja soglasja. Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov. Kadar zbori občinske skupščine odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov vseh delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora. Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno. 208. člen Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma akt obravnavali ali tudi sprejeli na skupni seji. Če zbori sklenejo, da bodo zasedali skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej. Predsednik občinske skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo vprašanja, ki so skupnega pomena za zbore. 209. člen Preden sprejme občinska skupščina statut, družbeni načrt, program razvoja občine, urbanistični program, prostorski načrt, občinski proračun ter predpise o uvedbi prispevkov, davkov, jih da v javno razpravo delovnim ljudem in občanom. 210. člen Seje občinske skupščine in njenih organov so javne če pa zahtevajo splošne koristi, lahko sklene občinska skupščina ali njen organ, da bo posamezna seja ali del seje tajen. ( 211. člen Na sejo občinske skupščine so lahko povabljeni posamezni občani ter zastopniki delovnih organizacij in drugih organizacij, če bi njihovo sodelovanje koristilo pri obravnavanju zadev. Občinska skupščina je dolžna povabiti na sejo skupščine predstavnike delovnih organizacij, kadar obravnava vprašanje s področja teh delovnih organizacij. 212. člen Skupščina odloča z večino glasov navzočih delegatov, razen kadar odloča o zadevah iz 209. člena statuta, kjer se sprejemajo sklepi z večino glasov vseh delegatov, in o zadevah, kjer je zahtevano soglasje dveh tretjin vseh delegatov. 213. člen Način glasovanja, priprava predloga dnevnega reda in sprejem dnevnega reda, potek in vodenje sej, faze postopka za sprejemanje odlokov, splošnih aktov in drugih odločitev, glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanja stopenj soglasja ter druge, za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve, so natančneje določene s poslovnikom občinske skupščine. 214. člen Kadar zasedata dva zbora oziroma vsi zbori na ločenih sejah, so odloki in drugi splošni akti sprejeti samo, če sta jih zbora oziroma vsi zbori izglasovali v enakem besedilu. Če se zbora oziroma zbori o besedilu odloka ali drugega splošnega akta ne sporazumejo, vsak zbor ponovno obravnava sporno vprašanje. Če se tudi po ponovni obravnavi ne sporazumejo, določita oz. določijo skupno komisijo, ki naj doseže soglasnost besedila. V to komisijo imenuje vsak zbor po tri člane. Če se zbora oziroma zbori tudi po poročilu komisije o predloženem besedilu ne sporazumeta oziroma ne sporazumejo, se skliče skupna seja obeh zborov oziroma vseh zborov, kolikor se tudi na skupni seji ne sporazumeta ali sporazumejo o besedilu odloka ali splošnega akta, zadeve odstopijo izvršnemu svetu, da pripravi nov predlog besedila. 215. člen Odlok ali drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je družbenopolitični zbor po ustavi oziroma po statutu dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če so ga zbori in skupščina interesne skupnosti sprejeli v enakem besedilu in v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. 4. PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE, PREDSEDNIKI ZBOROV IN SEKRETARIAT OBČINSKE SKUPŠČINE 216. člen Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov. Občinska skupščina izvoli predsednika in podpredsednika izmed delegatov zborov občinske skupščine, na predlog občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva, po poprej opravljenem kandidacijskem postopku. Kandidati za predsednika in podpredsednika so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov delegatov vsakega zbora. Predsednik in podpredsednik se izvolita za štiri leta in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost. 217. člen Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli Zbor izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora na predlog občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva. Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora tudi namestnika predsednika zbora, ki nadomešča predsednika zbora, kadar ’ je ta zadržan. 218. člen Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo, v tem primeru na seji zbora nima pravice glasovanja. ■ 219. člen Predsednik občinske skupščine predstavlja skupščino, sklicuje in vodi skupno sejo vseh. zborov skupščine, skrbi, da se dela "po skupščinskem poslovniku, podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema več zborov občinske skupščine oziroma enakopravno pristojni zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, opravlja druge zadeve, ki so mu dane s skupščinskim poslovnikom. Če je predsednik skupščine zadržan, določi enega izmed podpredsednikov, da ga nadomešča. Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore. Predsednik skupščine sprejema posamezne ukrepe v vojnih razmerah, kadar se predsedstvo ne more sestati. 220. člen Podpredsedniki skupščine pomagajo predsedniku pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja. 221. člen Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, skrbi, da zbor dela po poslovniku, podpisuje akte, ki jih samostojno sprejema zbor in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik občinske skupščine, izvršni svet občinske skupščine ali najmanj petina delegatov zbora. Če predsednik zbora ne skliče seje zbora, ki bi jo po tem statutu moral sklicati, jo lahko skliče skupina desetih delegatov ali predsednik občinske skupščine. Če je predsednik zbora zadržan, ga nadomešča nafnestnik predsednika zbora. 222. člen Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine. Pri delu predsedstva skupščine sodeluje predsednik izvršnega sveta in sekretar skupščine. 223. člen Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine. Pri delu predsedstva skupščine lahko sodelujejo tudi funkcionarji v skupščini in njenih organih, ki jih določi predsedstvo skupščine. Na sejo predsedstva skupščine se lahko povabijo predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini. 224. člen Predsedstvo občinske skupščine: — obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, — skrbi za sodelovanje s Skupščino SR Slovenije in skupščinami skupnosti občin, — skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini; — skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine, razlaga določbe poslovnika; — predlaga sredstva, ki naj bodo v predlogu proračuna občine zagotovljena za delo skupščine in sekretariat skupščine; — predlaga zborom skupščine akt o organizaciji sekretariata skupščine; — opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom za delo skupščine. 225. člen Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon. Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane. 226. člen Za opravljanje strokovnih ter organizacij sko-tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima skupščina občine sekretariat skupščine. Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje skupščina občine in je za svoje delo in delo sekretariata skupščine odgovoren skupščini občine. 227. člen Organizacijsko in delovno področje sekretariata skupščine določi skupščina občine z odlokom na predlog predsedstva skupščine. 5. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE IN ZBOROV 228. člen Skupščina občine in njeni zbori lahko z odlokom ustanovijo odbore in druga stalna oziroma občasna delovna telesa. • Odlok o ustanovitvi odborov ali delovnih teles določa njihove naloge, pooblastila, sestavo in način dela. 229. člen Zbori skupščine občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine za zadeve, v katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine, lahko ustanovijo skupna delovna telesa in s sklepom določijo njihove naloge. 230. člen Skupščina občine ima naslednja delovna telesa: — svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, — svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, — komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, — komisijo za družbeno nadzorstvo, — komisijo za prošnje in pritožbe, — komisijo za odnose z verskimi skupnostmi, — komisijo za odlikovanja, — statutarno-pravno komisijo, — komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV, — komisijo za varstvo okolja, — komisijo za ugotavljanje izvora premoženja. Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov. 231. člen Delovna telesa imajo praviloma 5 db 15 članov. Predsednike in člane imenuje občinska skupščina praviloma izmed članov delegacij in delegatov za zbore občinske skupščine. Sestavo, naloge in način dela teles določi občinska skupščina z odlokom. 232. člen Način dela in druga vprašanja, ki so pomembna za delo zborov in njihovih delovnih teles, se določi s poslovnikom. VIII. IZVRŠNI SVET 233. člen Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme m sklepa občinska skupščina in za izvrševanje družbenega plana občine. Izvršni svet spremlja in obravnava družbenoekonomsko stanje in razvoj občine in je . odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter za to, da se zagotovi celovitost, kontinuiteta in dogovorjeni cilji pri uresničevanju politike družbenega razvoja v občini. Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini tudi za delo občinskih upravnih organov predvsem za to, da vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti ter izvajanje zakonov in drugih predpisov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine in organov širših družbenopolitičnih skupnosti. Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, tem statutu ter po zakonu in drugih predpisih. 234. člen Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet: — izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za izvrševanje te politike; — skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plani občine in širših družbenopolitičnih skupnosti, proračun občine, odloki in splošni akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti; — predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov ter določa predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa; — daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji; — daje občinski skupščini mnenja o predlogih zakonskih in drugih aktov, ki jih obravnava občinska skupščina kot konferenca delegacij za zbore republiške in zvezne skupščine; — izvršuje občinski proračun; — izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov; — skrbi za izvajanje sklepov občinske skupščine s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih ' zadev; — skrbi za izvajanje politike ljudske obrambe in za izvrševanje priprav na obrambo v občini; — določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo ih dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni; — usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine; — odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi; — predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov; — daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo; — ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti; — ustanavlja občinske enote za civilno zaščito in imenuje občinski štab za civilno zaščito; — opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in statutom občine. Izvršni svet v okviru svoje funkcije opravlja še druge naloge, na podlagi predpisov in pooblastil občinske skupščine. 235. člen Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina in družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina. 236. člen Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svoje odgovornosti občinski skupščini, za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini, sodeluje izvršni svet z občinskimi in družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela. 237. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik, določeno število podpredsednikov in članov. Število podpredsednikov in članov izvršnega sveta določi s svojim aktom občinska skupščina v skladu s tem statutom. Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva po opravljenem kandidacijskem postopku predlaga kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine in poda mnenje k njegovemu predlogu za sestavo izvršnega sveta. Predsednika in člane izvršnega sveta ter funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe, voli oziroma imenuje skupščina občine za stili leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta. Predsednik, podpredsedniki in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili najmanj 2/3 glasov vseh delegatov vsakega zbora. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta izjemoma imenuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, nekatere člane izvršnega sveta za predstojnike občinskih upravnih organov. Člani izvršnega sveta so lahko izjemoma ponovno izvoljeni še za štiri leta, če to zahtevajo posebno upravičeni razlogi, o katerih odloči skupščina občine, za predsednika, izvršnega sveta je lahko ista oseba izvoljena samo dvakrat zaporedoma. Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije. Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini občine razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih. 238. člen Člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, za katere zakon določi, da je funkcija, ki jo opravljajo v organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti, nezdružljiva s funkcijo člana izvršnega sveta. 239. člen Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi ter spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet. Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta, ki ga sam določi. 240. člen Izvršni svet obravnava in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov. 241. člen Izvršni svet poroča in obvešča občinsko skupščino oziroma posamezne zbore občinske skupščine o stanju in problemih na vseh področjih družbenega življenja v občini. Izvršni svet, jih obvešča tudi o izvrševanju zakonov, odlokov, drugih predpisov ih splošnih aktov. Izvršni svet predlaga občinski skupščini oziroma posameznim zborom tudi oblikovanje politike do določenih vprašanj ter sprejem potrebnih odlokov in drugih splošnih aktov. Izvršni svet mora občinski skupščini in posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine. Člani izvršnega sveta in predstojniki upravnih organov izvršujejo sklepe izvršnega sveta, o njih obveščajo delavce v upravnem organu, ki jih vodijo in skrbijo, da se sklepi izvršnega sveta pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo. Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini oziroma pristojnemu zboru, da odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine. 242. člen Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. 243. člen Člani izvršnega sveta so za izvajanje politike občinske skupščine ter smernic in stališč izvršnega sveta, ki jim jih poveri izvršni svet odgovorni občinski skupščini-in izvršnemu svetu. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in, da dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. 244. člen Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja, ki mu jih ti morajo dati. 245. člen Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih, samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega pomena, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih odloča izvršni svet. 246. člen Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja temeljne politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. O vprašanjih zaupnice izvršnemu svetu razpravlja in odloča- občinska skupščina. Ce občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti. 247. člen Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član. Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta. Izvršni svet, predsednik oziroma njegov član ima pravico svoj odstop obrazložiti. 248. člen Ce odstopi predsednik izvršnega sveta, če izvršni svet kolektivno odstopi, ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, izvršuje izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta. 249. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini. 250. člen t- . Občinska skupščina z odlokom natančneje uredi delovno področje izvršnega sveta, način dela izvršnega sveta, razmerje izvršnega sveta do občinske skupščine in njenih organov, upravnih organov in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanavljanje strokovnih služb pri izvršnem svetu in druga vprašanja pomembna za delovanje izvršnega sveta. IX. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI 251. člen Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil: — izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, predpise in druge splošne akte skupščine in izvršnega sveta ter skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti; — izvajajo smernice skupščine; — spremljajo stanje na določenih področjih in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij; — izvajajo izvršilne predpise in v skladu z zakonom določajo sankcije; — odločajo o upravnih stvareh; — opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve; — pripravljajo predpise in druge splošne akte; — pripravljajo načrte organiziranja in delovanja svojih dejavnosti v vojni ter usmerjajo in spremljajo delo pripadajočih organizacij in skupnosti glede izvajanja obrambnih priprav in izdelave obrambnih načrtov; — opravljajo druge strokovne zadeve za skupščino in izvršni svet. Upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo izvršnemu svetu in občinski skupščini. Upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Upravni organi sodelujejo med seboj z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z or- ganizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, za katera imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu. 252. člen Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo o posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila. Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko določi način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil. 253., člen Upravni organi občinske skupščine se določijo z odlokom, ki ga sprejmejo enakopravno zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na predlog občinskega izvršnega sveta. Odlok vsebuje tudi določbe o področju dela posameznih upravnih organov ter, kdo določa njihovo notranjo organizacijo. 254. člen Posamezne upravne organe vodijo predstojniki, ki jih imenujejo zbori občinske skupščine na predlog predsednika izvršnega sveta, na podlagi razpisa in po predhodnem mnenju komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja. Predstojniki upravnih organov se imenujejo za štiri leta ter so po izteku te dobe lahko ponovno imenovani. 255. člen Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti osebno odgovoren, je neposredni starešina delavcev tega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakoni in drugimi predpisi. Za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine izdajajo predstojniki upravnih organov pravilnike, odredbe in navodila. Za izvajanje predpisov drugih organov pa lahko izdajajo izvršilne predpise le, če so za to izrecno pooblaščeni. Predstojniki upravnih organov morajo poročati zborom občinske skupščine in'izvršnemu svetu o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodijo. Na zahtevo zbora občinske skupščine ali izvršnega sveta morajo dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja tega organa. Na vprašanje delegatov v zborih občinske skupščine so dolžni dati odgovor. 256. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti občinskih upravnih organov ureja po načelu samoupravljanja delovnih ljudi zakon in sploš- ni akt delovne skupnosti. Ta akt tudi določa omejitve glede opravljanja samostojne dejavnosti delavcev delovne skupnosti in glede njihove zaposlitve pri drugem organu, delovni ali drugi organizaciji, če je to nezdružljivo z naravo dela, ki ga opravljajo v upravnem organu. Sredstva za delo občinskih upravnih organov zagotavlja proračun občine v skladu s posebnimi predpisi na vrsto, obseg in pomen nalog ter pogoje njihovega dela. # X. DRUŽBENI SVETI 257. člen Zaradi zagotovitve stalnega sodelovanja občinske skupščine in njenih organov z družbenopolitičnimi organizacijami v občini se ustanovijo družbeni sveti. Družbeni sveti zagotavljajo demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč teh organov in organizacij glede določanja in izvajanja politike na posameznih področjih družbenega življenja in dela v občini. Družbene svete ustanovi občinska skupščina in določi področje, sestavo in način dela družbenih svetov. 258. člen Zaradi podružbljanja funkcij upravnih organov, obravnavanja vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje politike in izvrševanje zakonov iri drugih predpisov ter za spremljanje dela teh organov se družbeni sveti ustanovijo tudi pri posameznih upravnih organih oziroma na posameznih področjih upravnega delovanja. Družbene svete pri posameznih organih oziroma na posameznih področjih upravnega delovanja usta-1 novi izvršni svet v skladu z odlokom občinske skupščine. XI. AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV 259. člen Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge splošne akte v okviru svojih pravic in dolžnosti. 280. člen Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in samoupravni organ, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno. 261. člen Predlagatelj odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je praviloma izvršni svet v okviru svojih 'pravic in dolžnosti. Če je predlagatelj odloka oziroma drugega splošnega akta drugi pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet k predlogu podati svoje mnenje. Občinska skupščina je pred sprejetjem takega akta'dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta. 262. člen Odloke sprejema občinska skupščina praviloma v dveh fazah, in sicer kot osnutek odloka in kot predlog odloka. Občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge akre, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti. Po hitrem postopku (združitev. prve in druge faze postopka) se lahko izda odlok samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe. Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasnih ukrepih iz 264. člena tega statuta. 263. člen Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora. 264. člen Predpis ali drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbora ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu in v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. Če se zbora ali zfeori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta. 265. člen Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil .sprejet, nastala za družbeno dejavnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena. Odlok o začasnih‘ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti. Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov. Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet. Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja po odloku o začasnih ukrepih na temelju proračuna iz prejšnjega leta. 266. člen Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo občinska skupščina in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov, oziroma članov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno. 267. člen Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih aktov ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom. 268. člen Predpis ali splošni akt se objavi v uradnem glasilu, ki ga. določi občinska skupščina, in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen. Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun. 269. člen Predpis ali drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine. XII. JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ V OBČINI 270. člen Občinska skupščina in njeni organi, samoupravne interesne in krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične in druge organizacije morajo zagotoviti javnost svojega dela v skladu z zakonom. Javno je delo državnih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, skupnosti in društev. Z zakonom in statuti se določijo podatki, ki pomenijo tajnost ali pa se ne smejo objaviti. 271. člen S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni podatki, ki jih določi posebni odlok občinske skpuščine. 272. člen Delovnim ljudem mora biti omogočeno, da se o aktih in predlogih, ki so dani v javno razpravo, pravočasno in na ustrezen način seznanijo in dajo v primernem roku nanje svoje pripombe in predloge. Ob objavi predloga se vselej navede, kateri organ ga predlaga, na kakšen način je javnost z njim seznanjena, do kdaj javna razprava traja in komu se predložijo pripombe, predlogi in stališča. Občinska skupščina oziroma zbor, ki o aktu, o katerem se je vršila predhodna javna razprava, dokončno sklepa, mora v razpravi dana stališča, pripombe in predloge obravnavati in o njih sklepati. Predlagatelji se o sprejetih sklepih obvestijo s povratno informacijo. 273. člen Občani občine Kamnik imajo pravico, da so razen o dogodkih v domovini in v svetu, ki so pomembni za njihovo življenje in delo, obveščeni tudi o vprašanjih, ki so pomembna za stanje občine in za njen razvoj ter o delovanju in pomembnejših odločitvah " občinske skupščine in njenih organov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter drugih organizacij, ki upravljajo družbene zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega pomena. O delu občinske skupščine obvešča javnost predsednik občinske skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov. Vsak od teh lahko pooblasti za obveščanje javnosti o posamezni ali o skupini zadev tudi drugo osebo. Samoupravni akti organizacij iz predhodnega odstavka določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti. 274. člen Organ, ki je predpis ali akt sprejel, lahko odloči, da se razen objave v uradnem glasilu razglasi tudi na vseh krajevnih razglasnih deskah ali s posebno objavo v drugih tiskanih glasilih ali po drugih sredstvih javnega obveščanja. XIII. INFORMATIVNA DEJAVNOST V OBČINI 275. člen Informiranje je ustavna pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Informiranje je dejavnost posebnega družbenega pomena. 276. člen Družbeni sistem informiranja na vseh ravneh tvorijo vsi dejavniki, ki na tak ali drugačen način sodelujejo v procesih obveščanja v delegatskem sistemu. Temeljni sestavni del družbenega sistema informiranja so sredstva javnega obveščanja, statistični podsistem, sistemi družbenih evidenc, indok centri in službe 'v delegatskem sistemu in drugi dejavniki, ki v določenem okolju sodelujejo v procesih informiranja. Z družbenim sistemom informiranja se zagotavlja usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelava in izkazovanje podatkov in dejstev, ki so pomembna za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja, ter dostopnost informacij o teh podatkih in dejstvih. 277. člen V družbenem sistemu informiranja so subjekti informiranja vsi tisti, ki sodelujejo v procesih obvešča- nja v delegatskem sistemu in se samoupravno sporazumevajo o najustreznejših načinih informiranja delovnih ljudi in občanov ter pri tem izkoriščajo predvsem obstoječa sredstva informiranja. Pri tem morajo dajati prednost predhodnim primerjalnim informacijam, v zgodnjih fazah procesa odločanja, na osnovi katerih se bodo delovni ljudje in občani lahko pravočasno samoupravno odločali in zavzemali stališča. Te informacije morajo biti hitre, točne, celovite, jasne in razumljive. 278. člen I Za zagotovitev ustreznega obveščanja delovnih ljudi in občanov so posebej odgovorni tudi: — zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ki enakopravno sprejemata odloke in druge akte, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje obveščanja; — družbenopolitični zbor, ki sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja in na splošne pogoje javnega obveščanja; — delovni ljudje združeni v SZDL, ki ob uresničevanju politične in akcijske enotnosti socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja občine, med drugim tudi zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in vplivajo na uresničevanje vloge sredstev obveščanja; — organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi organi, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki so dolžni seznanjati delovne ljudi in občane s svojimi delovnimi programi, akti samoupravljanja in z rezultati svojega dela. 279. člen Za obveščanje! delegatov in delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah in skupnostih ter za obveščanje vseh delovnih ljudi in občanov, deluje v občini informacijsko-dokumentacij-ski (INDOK) center. INDOK center v občini opravlja predvsem naslednje temeljne naloge: — zbira vsa dokumentacijska in informacijska gradiva, ki so pomembna za samoupravno delegatsko odločanje na ravni občine; — evidentira in ureja zbrana gradiva po enotnem klasifikacijskem sistemu, veljavnem za vse INDOK centre v delegatskem sistemu v republiki; — obvešča delegate, delovne ljudi in občane o zbranih informacijah v centru prek obstoječih sredstev javnega obveščanja in preko lastnih komunikacijskih kanalov; — usklajuje in povezuje dejavnost informativnih služb v organizacijah združenega dela in informativnih skupin v krajevnih skupnostih in se prek republiškega INDOK centra vključuje v enotno mrežo pretoka delegatskih informacij v republiki. 280. člen V krajevni skupnosti se za zagotovitev pravočasnega in vsestranskega informiranja občanov o krajevnih problemih in njihovih možnih rešitvah lahko ustanovi informativna skupina kot stalno delovno telo krajevne skupnosti. Informativna skupina v krajevni skupnosti ima zlasti naslednje naloge: — povezovanje in koordinacija vseh dejavnosti na področju informiranja v krajevni skupnosti; — spremljanje procesa informiranja in informiranosti v krajevni skupnosti ter opredeljevanje potreb po obveščanju v krajevni skupnosti; — iskanje poti in načinov za učinkovito obveščanje občanov v krajevni skupnosti ter posredovanje informacij občanom v krajevni skupnosti ob ustrezni uporabi obstoječih možnosti in poti; — posredovanje informacij o delu in dogajanjih v krajevni skupnosti v občinski in širši družbeni prostor preko INDOK centra v občini in na druge načine; — skrbi za izvajanje načela javnosti dela vseh samoupravnih in družbenopolitičnih organov in organizacij. 281. člen V občini se lahko ustanovi posebna samoupravna interesna skupnost za informiranje, ki skrbi za večji družbeni vpliv na sistem informiranja v občini, poglabljanje samoupravnih odnosov znotraj sistema in preko tega urejanja materialnih in drugih problemov na področju informiranja. XIV. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ 282. člen Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil. Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom. 283. člen Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina je osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina. 284. člen • Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije' v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti in ocene njegovega dela lahko občinska skupščina funkcionarju postavi vprašanje njegove zaupnice, ga odpokliče ali razreši funkcije. 285. člen Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih uprav-' nih organov ter drugih . strokovnih služb. Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike. 286. člen Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti. XV. SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI 287. člen Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina Kamnik z, drugimi občinami, s SR Slovenijo ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori. Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne, organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti. 288. člen Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti, solidarnosti in združuje v ta namen sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje, zadev skupnega pomena. Za urejanje zadev skupnega pomena lahko dve ali več občin ustanovijo skupni medobčinski organ samoupravljanja ali se občine združijo v regionalne skupnosti občin. V medobčinskem organu samoupravljanja, v medobčinski skupnosti in v širših skupnostih občin delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča in se dogovarjajo za ureditev skupnih vprašanj. Zadeve, ki so skupnega pomena, določijo z dogovorom občin, ki ga sprejmejo občinske skupščine združenih občin po predhodni razpravi. V skupni medobčinski organ samoupravljanja, v skupščino skupnosti občin, SRS in v organe stalne konference mest Jugoslavije pošilja občina svoje delegate. Delegate pošiljajo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih skupnostih in skupščinah oziroma ustrezni zbor. * 289. člen Skupščina občine Kamnik in njeni organi sodelujejo s Skupščino Socialistične republike Slovenije in njenimi organi v zadevah, ki so skupnega pomena za občino Kamnik in Socialistično republiko Slovenijo. Skupščina občine Kamnik in njeni organi dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo Skupščina Socialistične republike Slovenije in njeni organi. 290. člen Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije, razvijanja socialistične samoupravne druž- be in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja, občina Kamnik sprejema listine o pobratenju z drugimi občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. . Listino o pobratenju sprejme v imenu občine občinska skupščina. Z listino o pobratenju občine določita tudi program medsebojnega sodelovanja oziroma način sprejemanja programa sodelovanja. XVI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE 291. člen Predlog za spremembo statuta lahko dajo: občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti. 292. člen O predlogu za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in ga s svojim stališčem predloži občinski skupščini. O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov. 293. člen Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi posebna komisija občinske skupščine osnutek sprememb statuta in ga ’predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo. Po končani javni razpravi poda posebna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta. Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine. 294. člen Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta lahko razčlenijo in dopolnijo tudi s statutarnim odlokom. Statutarni odlok se sprejema po enakem postopku in ima enako veljavo kot sprememba statuta. XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 295. člen Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati občinska skupščina ali njeni orčani. morajo biti sprejeti v enem letu po uveljavitvi tega statuta. Do tedaj morajo biti usklajeni s statutom tudi dosedanji predpisi občinske skupščine in njenih organov. 296. člen Delovna telesa občinske skupščine nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječih predpisih občinske skupščine. Upravni organi nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječem odloku občinske skupščine. 297. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. S tem preneha veljati statut občine Kamnik, objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 6-64/74. Št. 023-3/77 Kamnik, dne 6. marca 1978. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 442. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni ist SRS, št. 21-225/74 in 39-468/74), 2. čena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, ,št. 39-461/74), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 24-1517/77) in 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. marca 1978 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/77 in 24/77) se v 4. in 6. členu črtata besedi »in občanov«. 2. člen 6. ' člen se spremeni in glasi: »Za odmero davka iz osebnega dohodka od kmetijske. dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) se zemljišča razdele na štiri skupine katastrskih občin in sicer: I. skupina — Kamnik, Podgorje, Šmarca, Mekinje, Nevlje (razen vasi Olševek), Kaplja vas, Nasovče, Križ, Moste, Suhadole, Volčji potok (razen vasi Rudnik), II. skupina — Mlaka, Klanec (razen vasi Komendska Dobrava), Stranje (razen vasi Stolnik) Godič (razen vasi Brezje, Vodice, Kršič), Nevlje (vas Olševek), III. skupina — Županje njive, Tunjice, Tučna, Hru-ševka (razen vasi Ravne, Gradišče in Praproče), Pod-hruška, Šmartno, Hribi (razen naselij Golice, Cmivrh in Liplje). Zg. Tuhinj, Loke (razen vasi Velika Lasna). Klanec (vas Komendska Dobrava), Stranje (vas Stolnik), Godič (vasi Brezje, Vodice in Kršič), Volčji potok (vas Rudnik), IV. skupina — Bistričica, Crna, Gozd, Znojile, Špitalič, Zg. Motnik, Češnjice, Pšajnovica, Palovče. Loke (vas Velika Lašna), Motnik, Hruševka (vasi Ravne, Gradišče, Praproče), Hribi (naselja Golice, Crni vrh, Liplje). 3. člen 7. člen se spremeni in glasi: »Davek iz kmetijstva se plačuje po proporcionalnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: Stopnja •/o I. Skupina 9 II. Skupina 6 III. Skupina 4 IV. Skupina 1,5 Za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se odmeri davek po stopnji, ki je za 6°/o višja kot je določena v 1. odstavku tega člena.« 4. člen 11. člen tega odloka se črta. Dosedanji 12. do 56. člen postanejo 11. do 55. člen. 5. člen V 12. členu se znesek »2.500 din« nadomesti z zneskom »15.000 din«. 6. člen V 2. odstavku 13. člena se nadomesti stopnja »50 %>« s stopnjo »110/o« in znesek »2000 din« z zneskom »9400 din«. (V istem členu se spremeni 6. odstavek, ki sedaj glasi: »Olajšava po tem členu se prizna na posebno vlogo zavezanca, ki ji je treba priložiti potrebne dokaze o višini vloženih sredstev, in sicer za leto, v katerem so bila sredstva vložena, oziroma za leto, ko je bila vložena za priznanje olajšave, in potrdilo kmetijske pospeševalne službe v občini Kamnik, iz katerega je razvidno, da gre za vlaganje sredstev v namene, navedene v 1. odstavku tega člena.« 7. člen 17. in 18. člen odloka se črtata. Dosedanji 11. do 55. člen postanejo 9. do 53. člen. 8. člen V 2. odstavku 21 člena se črta beseda »pretežno«. 9. člen 3. odstavek 22. člena se spremeni in sedaj glasi: »višino davka v pavšalnem letnem znesku iz prvega in drugega odstavka tega člena določi za davke Pristojni občinski upravni organ ob upoštevanju vrste dejavnosti; kraja in obsega poslovanja, ter starosti in zdravstvenega stanja zavezanca, upoštevajoč pri tem določilo, da pavšalni letni znesek ne more biti višji, kot bi znašale po veljavnih predpisih odmerjene dajatve od zneska 25.000 din.« 10. člen V 2. odstavku 2. točke, 24. člena se pravilni tekst Slasi »--------- občani in zasebni kmetje ..........« V prvem odstavku 3. točke 24. člena se črta naslednji del teksta »--------- in 4. točki prvega odstavka ______________________«. 11. člen 26. člen se spremeni in se glasi: »Poslovne knjige morajo voditi zavezanci davka °d osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrteh in drugih gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se jim odmerja davek po dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem letu imeli več kot 25.000 din davčne osnove, oziroma če se utemeljeno predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli tolikšno osnovo. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka morajo vsi samostojni gostinci voditi evidenco o nabavi in prodaji blaga, vsi avtoprevozniki s tovornimi vozili pa evidenco o opravljenem prometu.« 12. člen 28. člen odloka se spremeni, ter dopolni in sicer: — vi. točki se zneska »1.000 din« in »5.000 din« nadomestita z zneskom »2.000 din« in »10.000 din«. — prvi odstavek 2. točke se glasi: »2. davčnim zavezancem, ki so pričeli (začetnikom) z obrtno dejavnostjo (izdelovanje vsakovrstnih proizvodov, ki nastanejo z obdelavo, dodelavo in preoblikovanjem materiala in polizdelkov ali z njihovim sestavljanjem oziroma vgrajevanjem, vzdrževanje in popravilo predmetov ter opravljanje osebnih in drugih storitev z osebnim delom) se prizna v prvem letu olajšava v višini 75 %> odmerjenega davka, v drugem letu 50°/o in v tretjem letu 25 “/o.« — 3. točki se stopnja »20%»« nadomesti s stopnjo »50 %>«, — iz 5. točke se črtajo dejavnosti »pranje ter likanje perila in oblek« in »snaženje oken«, vnesejo pa se naslednje dejavnosti »čevljarstvo«, »dežnikarstvo«, »vulkanizerstvo«, ter »popravilo in vzdrževanje čistilnih naprav«. 13. člen VI. poglavje odloka se spremeni in se glasi: »VI. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV«. 14. člen 31. členu se doda nov, 4, odstavek, ki se glasi: »Davek iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.« 15. člen V 45. členu se stopnja davka za počitniške hiše spremeni in znaša »0,60 %>«. 16. člen V 47. členu se med besedi »kmetijskih stavb« vstavi beseda »stanovanjskih^ 17. člen 48. člen se spremeni in se glasi: »Občinski davek od gozdnih površin se plačuje v višini 0,60-kratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.« 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. Št.'OŽO-ŽOm-? Kamnik, dne 23. marca 1978. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 443. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72), 1. člena odloka o občinskem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 7/77), 11. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov, ter o načinu po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 29/75) in 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. marca 1978 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 7/77) se v vseh členih ime tega davka spremeni in se pravilno glasi: »Občinski posebni davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve«. 2. člen V 2. členu odloka se spremeni 1. odstavek, ki sedaj glasi: »Občinski posebni prometni davek se plačuje od proizvodov samo v prometu neposredno s končnim porabnikom, razen od proizvodov- za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov in od proizvodov, na katere se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov pod pogoji določenimi z republiškim zakonom.« 3. člen Iz 2. odstavka 2. člena tega odloka se črta oprostitev plačila občinskega posebnega prometnega davka na promet hlodovine, žaganega in rezanega lesa. 4. člen 3. člen odloka se spremeni in glasi: »Zavezancu, proizvajalcu se od občinskega posebnega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije občinski prometni davek ki ga je plačal od materiala za take izdelke ob pogojih, ki jih določa 13. člen zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov (Uradni list SRS, št. 54/72,14/73, 45/73, 29/75, 15/76 in 31/76) za odbitje posebnega republiškega prometnega davka«. 5. člen V tar. št. 5, odstavek III — ostale stroke se črta točka 12 — »žaganje lesa.« V istem odstavku se pod opomba doda nova oprostitev in sicer »žaganje lesa«. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-24/78-7 Kamnik, dne 23. marca 1978. Predsednik . Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 444. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 1. in 4. člena 'zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št, 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) in 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. marca 1978 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Kamnik ' 1. člen V odloku o komunalnih taksah v občini Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik št. 7/66) se v tarifni številki 2 višina turistične takse »1 din« spremeni in znaša »3 din in 1,50 din«. 2. člen V tarifni številki 2, se v opombi točka 1 spremeni in se glasi: »Takso po tej tarifni številki v višini 3 din plačajo osebe, ki začasno prebivajo na območju občine Kamnik. Za začasno prebivanje se šteje prebivanje, ki traja do 30 dni. Če traja prebivanje več kot 30 dni, se plača taksa samo za 30 dni.« 3. člen V tarifni številki 2 se doda nova točka 1 b, ki se glasi: »Taksa po tej tarifni številki v višini 1,50 din plačajo otroci od 7. do dopolnjenega 15. leta starosti pod pogoji iz točke 1. te tarifne številke.« 4. člen V tarifni številki 2 se v opombi pod točko 4. črta a), dosedanje vrstice od b) do vključno h) pa postanejo vrstice od a) do g). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 020-23/78-7 Kamnik, dne 23. marca 1978. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 445. Skupščina občine Kamnik j.e na podlagi 11. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72 in 1. odstavka 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in 131., ter 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na skupni seji vseh zborov dne 23. marca 1978 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za delno financiranje programov krajevnih skupnosti in programa gradnje šol in otroških varstvenih ustanov 1. člen 5. člen odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za delno financiranje programov krajevnih skupnosti in programa gradnje šol in otroških varstvenih ustanov se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Krajevni samoprispevek plačujejo občani, ki stalno prebivajo na območju občine Kamnik v višini 2 “/o od naslednjih osnov: , 1) delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu oz. nadomestil, delavci pri zasebnih delodajalcih in prejemniki pokojnin od netto osebnih dohodkov; 2) delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti in intelektualne storitve, od davčne osnove, zmanjšani za davke in prispevke, ki se plačujejo od osnove. Krajevni samoprispevek v višini 0,47 "/o pa plačujejo delovni ljudje in občani od dohodka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka in dohodkov od gozdov.« 2. člen V 2. točki 9. člena se znesek »4,00 din« nadomesti z zneskom »1.700 din«. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. St. 020-22/78-7 Kamnik, dne 23. marca 1978. Predsednik- Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 44G. Skupščina občine Kamnik je na predlog območne vodne skupnosti Ljubljaniea-Sava in na podlagi 46. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74), 3. in 8- člena zakpna o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74), 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/76) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. marca 1978 sprejela ODLOK o določitvi meja pribrežnih zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenju potokov in jarkov na območju občine Kamnik 1. člen S tem odlokom se določijo meje pribrežnih zemljišč, način gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenje potokov 'in jarkov na območju občine Kamnik. I. MEJE PRIBREŽNIH ZEMLJIŠČ IN DOLOČITEV RAZMEJITVE MED POTOKI IN JARKI TER OSTALIMI VODOTOKI 2. člen Za pribrežno zemljišče se štejejo vsa zemljišča med višino srednje letne vode v širini poplavne površine oziroma 10 metrov od zgornjega roba struge — obojestransko. 3 člen Za potok in jarek se štejejo vsi vodotoki na območju občine Kamnik, razen reke Kamniška Bistrica, Pšate, Nevljice do sotočja s Tuhinjščico, Tuhinjščica do vasi Laze, Tuhinjščica do ceste Gora—Križ, raz-bremenilnik Pšate Moste—Suhadole in potok Reka do občinske meje. II. NAČIN GOSPODARJENJA NA PRIBREŽNIH ZEMLJIŠČIH 4. člen Lastnik, oziroma uporabnik pribrežnega zemljišča je dolžan: 1. gojiti na pribrežnem zemljišču primerno zarast za varnost zemljišča; 2. sproti odstranjevati naplavljene predmete, neprimerno zarast oziroma vse, kar vpliva na normalni odtok vode. Lastnik oziroma uporabnik vodnih naprav (mlinov in žag) je dolžan na lastne stroške vzdrževati celotno korito mlinščice svoje vodne naprave tako, da ta ne povzroča škode obrežnim lastnikom. Lastnik oziroma uporabnik vodne naprave je prav tako dolžan upravljati z zapornicami na jezovni napravi tako, da ob visokih vodah zapornice ne povzročajo dodatne škode. 5. člen Na pribrežno zemljišče se ne sme: 1. zasajati drevja, postavljati ograje, plotov ali drugih objektov, če to ovira normalni odtok vode ali prost prehod ob vodotokih; 2. odlagati ali zalagati materiala, ki bi ga voda lahko odplavila, če ni primerno zavarovan; , 3. odvzemati peska, kamna ali proda brez ustreznega dovoljenja območne vodne skupnosti Ljubljanica — Sava; 4. odlagati odpadnega ali odkopanega materiala, spuščati odplak ter drugih podobnih snovi in 5. obdelovati pribrežnega zemljišča, če takšna obdelava povzroča erozijo. III. ČIŠČENJE POTOKOV IN JARKOV 6. člen Lastnik oziroma uporabnik pribrežnega zemljišča ob potoku ali jarku je dolžan: — redno čistiti potok ali jarek neprimerne zarasti in — odstranjevati naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni profil vodnega korita. 7. člen Lastnik ali uporabnik pribrežnega zemljišča je dolžan dela iz 6. člena tega odloka opravljati sproti in po potrebi, najkasneje pa vsako leto do 30. novembra. IV. IZVAJANJE DEL, KI JIH LASTNIK, OZIROMA UPORABNIK PRIBREŽNEGA ZEMLJIŠČA NE OPRAVI 8. člen Ce lastnik ali uporabnik pribrežnega zemljišče ne opravi del, ki bi jih moral opraviti po tem odloku, odda inšpekcijska služba občine Kamnik ta dela v izvršitev drugemu izvajalcu, stroški pa bremene lastnika, oziroma uporabnika pribrežnega zemljišča. V. KAZENSKE DOLOČBE 9. člen Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek lastnik oziroma uporabnik pribrežnega zemljišča: 1. če ne goji na pribrežnem zemljišču primerno zarast za varnost zemljišča (1. točka 4. člena); 2. če sproti ne odstranjuje naplavljene predmete, neprimerno zarast oziroma vse, kar spreminja normalni odtok vod (2. točka 4. člena); 3. če lastnik oziroma uporabnik vodnih naprav (mlinov, žag) na lastne stroške ne vzdržuje celotno korito mlinščice svoje vodne naprave in ne upravlja z zapornicami na jezovni napravi tako, da ob visokih vodah zapornice ne povzročajo dodatne škode (2. odst. 4. člena); 4. če zasaja drevje, postavlja ograje, plotove in druge objekte, če to ovira normalen odtok vod ali prost prehod ob vodotokih (1. točka 5. člena); 5. če odlaga ali zlaga material, ki bi ga voda lahko odplavila, če ni primerno zavarovan (2. točka 5. člena); 6. če odvzame pesek, kamenje ali prod brez ustreznega ^dovoljenja območne vodne skupnosti (3. točka 5. člena); 7. če odlaga odpadni ali odkopni material, spušča odplake ter druge podobne snovi (4. točka 5. člena), 8. če obdeluje pribrežno zemljišče, če takšna obdelava povzroča erozijo (5. točka 5. člena); 9. če ne opravi dela, določena v 6. členu tega odloka, sproti ali po potrebi, najkasneje pa vsako leto do 30. novembra (7. člen). Z denarno' kaznijo se kaznuje, za prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba v višini od 200 do 30.000 dinarjev in odgovorna oseba pravne osebe od 1.000 do 2.000 dinarjev. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-21/78-7 Kamnik, dne 23. marca 1978. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. LENART 447. POROČILO občinske .volilne komisije v Lenartu o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Lenart Občinska volilna komisija v Lenartu obvešča Skupščino občine Lenart, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Lenart, dne 12. marca 1978 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: delovni ljudje In občani a) vpisanih v volilnih imenikih 10.920 b) glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s potrdili) 10.435 c) glasovalo po pošti 139 č) skupaj glasovalo (b+c) 10.574 d) glasovalo za kandidatno listo 7.711 e) glasovalo proti kandidatni listi 2.211 f) neveljavne glasovnice 652 Na kandidatni listi je bilo 18 delegatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov: 1. kandidat Janez Bezjak 7.626 2. kandidat Vida Brumen 7.607 3. kandidat Franc Fridau 7.616 4. kandidat Janko Haložan 7.631 5. kandidat Leopold Hameršak • 7.630 6. kandidat Jože Horvat 7.641 7. kandidat Ivan Jemenšek 7.612 8. kandidat Mirko Košmerl 7.633 9. kandidat Franc Kozar 7.583 10. kandidat Peter Kraner 7.638 11. kandidat Ivica Letnik 7.637 12. kandidat Karla Majcenovič 7.628 13. kandidat Alfred Pirher 7.634 14. kandidat Lilijana Simič 7.643 15. kandidat Viktor Trbovšek ' 7.637 16. kandidat Božo Tuš 7.617 17. kandidat Martin Vovk 7.645 18. kandidat Darko Vukovič 7.607 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. Občinska volilna komisija Lenart Tajnik Predsednik Janez Ritoc 1. r. Mirko Gosnik 1. r. 448. Na podlagi 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74, 1/75 in 31-1404/76) in, XIV. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Lenart (Uradni list SRS. št. 22-1080/75) je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lenart na seji obeh zborov dne 24. februarja 1978 sprejela SKLEP o določitvi števila delegatskih mest v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev Skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart I. ZBOR UPORABNIKOV 1. člen V zboru uporabnikov skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart je 29 delegatskih mest. 2. člen Izmed članov delegacij delovnih ljudi v združenem delu izberejo: 1. Mariborska livarna — TOZD proizvodnja ogrevalnih elementov Lenart — 1 delegata. 2. Klemos — TOZD tovarna j ,klenih konstrukcij — 2 delegata. 3. Klemos — TOZD Klemos-Kiister — 1 delegata. 4. Marles Maribor — obrat mizarstvo in žaga Lenart — 1 delegata. 5. PIK Maribor — TOZD Lenart — 1 delegata. 6. Konus Slov. Konjice — obrat Lenart — 1 delegata. 7. TAM, DO TVT Boris Kidrič Maribor — obrat Lenart — 1 delegata. 8. Mercator Ljubljana — TOZD Potrošnik — Izbira Lenart — 1 delegata. 9. Alma Maribor — obrat Lenart, Kristal Maribor — obrat izolacijskega stekla Lenart — Spodnji Porčič, DBS TOZD Elektro Maribor okolica — obrat Lenart — 1 delegata. 10. Agrokombinat Lenart — TOZD poljedelstvo in živinoreja, Veterinarska postaja Lenart, Agrokombinat Lenart — TOZD transport servis — 1 delegata. 11. Agrokombinat Lenart — TOZD sadjarstvo Selce, Agrokombinat Lenart — skupne službe, Kmetijska zadruga Lenart, Gozdno gospodarstvo obrat Maribor — revirno vodstvo Lenart — 1 delegata. 12. Agrokombinat Lenart — TOZD gostinstvo in trgovine. Tobak — prodajalna Lenart. Povrtnina — prodajalna Lenart, INA — skladišče Lenart, Pomurski tisk — knjigarna in papirnica Lenart, Seme Beograd — poslovna enota Lenart. KK Gornja Radgona — mesnica Lenart, KIK Pomurka — prodajalna Lenart, Koloniale Marbor — prodajalna Lenart. Kolonia-le Maribor. TOZD Prehrana, prodajalna št. 35. Lenart. Vino —■. Jug Gevgelija — prodajalna Lenart. Podjetje za PTT promet — TOZD za PTT Lenart. Kreditna banka Maribor — ekspozitura Lenart, Parna pekarna Lenart — 1 delegata. 13. Centrovod Lenart, PVG Stavbar Maribor — gradbena enota Lenart- Cestno podjetje Maribor — nadzorništvo Lenart — 2 delegata. 14. Osnovna šola Lenart, Delavska univerza Lenart, VVZ Marice Kerenčič Lenart, Osnovna šola Ju-rovski dol, Osnovna šola Voličina, Osnovna šola Zgornja Ščavnica — 1 delegata. 15. Osnovna šola Gradišče, Osnovna šola Cerkvenjak, Osnovna šola Benedikt — 1 delegata. 3. člen Izmed članov delegacij izberejo delovni ljudje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v kmetijski zadrugi Lenart — obrat kooperacija, skupno z ostalimi kmeti — 2 delegata. 4. člen Izmed članov delegacij izberejo delovni ljudje, ki delajo v obrti ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti za volitve delegacij — 1 delegata. 5. člen Izmed članov delegacij izberejo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, KS, SIS in društev — 1 delegata. 6. člen Izmed članov delegacij delovnih ljudi in občano’ v krajevnih skupnostih izberejo: krajevna skupnost Benedikt — 1 delegata; krajevna skupnost Cerkvenjak — 1 delegata; krajevna skupnost Gradišče — 1 delegata; krajevna skupnost Jurovski dol — 1 delegata; krajevna skupnost Lenart — 1 delegata; krajevna skupnost Lokavec — 1 delegata; krajevna skupnost Voličina — 1 delegata; krajevna skupnost Zgornja Ščavnica — 1 delegata. II. ZBOR IZVAJALCEV 7. člen V zboru izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart je 15 delegatskih mest. 8. člen Delovni ljudje v organizacijah zdravstvene dejavnosti, ki zagotavljajo zdravstveno varstvo uporabnikom v občinski zdravstveni skupnosti Lenart, izberejo: 1. Zdravstveni dom Maribor, TOZD zdravstveno varstvo Lenart — 5 delegatov, 2. Mariborske lekarne — Lekarna Lenart — 1 delegata. 3. Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec— Trate — 3 delegate. 4. Občinska organizacija RK Lenart — 1 delegata. 5. Splošna bolnišnica Maribor — 3 delegate 6. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor — 1 delegata. 7. Zdravstveni dom Maribor — 1 delegata. III. KONČNA DOLOČBA 9. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati XV. točka samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Lenart. 10. člen Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lenart na seji obeh zborov, objavi pa se v Uradnem listu SRS. Št. 022-153/74 Lenart, dne 24. februarja 1978. Občinska zdravstvena skupnost Lenart Predsednik skupščine Drago Spasovski 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 449. Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1978 sprejela ODLOK o sprejetju lestvic katastrskega dohodka 1. člen S tem odlokom se sprejmejo lestvice katastrskega dohodka za območje občine Ljubljana Bežigrad. 2. člen Območje občine Ljubljana Bežigrad zajema katastrski okraj Ljubljana in Kamnik. 3. člen 5. člen Višina lestvic katastrskega dohodka po katastrskih Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad- okrajih, je ugotovljena po razredih za vsako posamez- nem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978. no katastrsko kulturo in je razvidna iz tabel. »Lest- vice katastrskega dohodka« so sestavni del tega odloka. St. 010-12/78-1 4. člen Ljubljana, dne 28. februarja 1978. Lestvice katastrskega dohodka začnejo veljati po- Predsednik tem, ko jih potrdi Skupščina SR Slovenije. Katastrski Skupščine občine dohodek izračunan na podlagi novo ugotovljenih lest- Ljubljana Bežigrad vic, se bo uporabljal od 1. januarja 1978 dalje. Janez Rigler 1. r. LESTVICE K KATASTRSKEGA DOHODKA ZA CENILNI OKRAJ LJUBLJANA Razredi Kulture 1 2 3 4 5 6 7 8 dinarjev na 1 ha Njive 7.800 6.800 5.750 4.700 3.600 2.300 1.400 800 Vrtovi — — — — — — — — Sadovnjaki 5.600 4.300 3.700 3.100 1.800 900 — — Vinogradi — — — — — — — — Travniki 4.500 3.950 3.200 2.700 2.250 1.300 900 550 Pašniki 1.300 1.100 900 650 500 300 — — Gozdovi 1.250 950 650 450 300 200 100 • Trstičje 400 — — — ■ — — — — LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA ZA CENILNI OKRAJ KAMNIK Razredi Kulture 1 2 3 4 '5 6 7 8 dinarjev na 1 ha Njive 7.400 6.400 5.300 4.100 3.350 2.450 1.200 700 Vrtovi 26.700 16.200 12.500 — — — — — Sadovnjaki 5.100 4.100 3.100 1.800 900 — — — Vinogradi — — — — — / — — Travniki 4.350 3.900 2.900 2.250 1.750 1.050 750 500 Pašniki 900 600 350 300 250 200 150 100 Gozdovi 1.250 900 600 400 250 200 150 100 Trstičja 300 — — — — — — — . 450. POROČILO občinske volilne komisije Ljubljana Bežigrad o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Občinska volilna komisija v Ljubljani Bežigrad obvešča Skupščino občine Ljubljana Bežigrad, da so bil v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Bežigrad dne 12. marca 1978 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: delovni ljudje in občani a) vpisanih v volilnih imenikih 35.938 b) glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s tem potrdili) 32.363 c) glasovalo po pošti 129 č) skupaj glasovalo (b + c) 32.492 d) glasovalo za kandidatno listo 30.488 e) glasovalo proti kandidatni listi 1.251 f) neveljavne glasovnice 753 Na kandidatni listi je bilo 30 delegatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje šte- vilo glasov: glasov 1. kandidat Anžur Marjan 30.410 2. kandidat Božič Jožica 30.437 3. kandidat Brdnik Vinko 30.438 4. kandidat Butina Boris 30.430 5. kandidat Hočevar Marko 30.444 6. kandidat Jelen Marjan 30.434 glasov 7. kandidat Jerman Mirko 30.430 8. kandidat Kocijan Markp 30.417 9. kandidat Koman Stane 30.424 10. kandidat Kutin Jelka 30.417 11. kandidat Levec Viktor 30.432 12. kandidat Marinček Črt 30.433 13. kandidat Maroh Lidija 30.421 14. kandidat Mencelj Zvone 30.433 15. kandidat Možina Irena 30.417 16. kandidat Novak Lojze 30.431 17. kandidat Novšak Božidar • 30.436 18. kandidat Pirnar Joško 30.420 19. kandidat Pučnik Janko 30.435 20. kandidat Robida Slavica 30.422 21. kandidat Strmole Alojz 30.411 22. kandidat Simčič-Sever Miljanka 30.416 23. kandidat Slovenc Jože 30.410 24. kandidat Šindič Olga 30.414 25. kandidat Šoster ing. Lojze 30.429 26. kandidat Stupnik Silva 30.430 27. kandidat Šuštaršič Janez 30.430 28. kandidat Telban Danica 30.418 29. kandidat Vozelj Jožica 30.413 30. kandidat Zavašnik Bojan 30.302 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. Občinska volilna komisija Ljubljana Bežigrad Tajnik Predsednik Franc Mekinda 1. r. Andrej Hrovat 1. r. LJUBLJANA CENTER 451. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 164. in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 38. seji zbora združenega dela dne 23. marca 1978 in na 37. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. marca 1978 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1978 1. člen Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1978 znašajo Od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna — za tekočo proračunsko rezervo — za združevanje sredstev v Ljubljani 2. člen Občina Ljubljana Center združuje del prihodkov v mestu. Združene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu s svojim proračunom. Občina Ljubljana Center pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznit vi zbirnih računov odvaja v proračun mesta 59,19 °/o od vseh tekočih prihodkov in se nakazuje do zneska 124,321.000 din. 3. člen V rezervni sklad se vlaga 1 odstotek od vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov v členu 2, ki jih obračunava mesto. 4. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim organom občine, mesta in regije, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — krajevnim skupnostim, ,— skladom. Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih zneskov. 5. člen Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna občine uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi. Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1978 razen, če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače. 6. člen Upravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna. 7. člen Sredstva, ki niso navedena v 3. in 4. členu odloka, se uporabljajo neposredno iz proračuna. Izplačila iz sredstev za delo delovnih teles skupščine in izvršnega sveta se opravi na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilno pravne pogodbe. Višina plačila oziroma način ugotavljanja višine mora biti določen v pogodbi. 8. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli prihodke skladno z njihovim dotokom. 9. člen Ce se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo upo- din 210.031.000 85,310.000 400.000 124.321.000 rabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet občine prenese neuporabljena sredstva v proračunsko rezervo. 10. člen O razporeditvi oziroma o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih proračunskih prihodkov, odloča izvršni svet. 11. člen Izvršni svet je pooblaščen, da sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev. 12. člen Izvršni svet lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki So v proračunu razporejeni za posebne namene, vendar največ do 5 °/o, ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so proračunu razporejena za posebne namene. 13. člen Izvršni svet se pooblašča, da odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke 29. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih Skupnostih do zneska 500.000 din. O uporabi sredstev rezerv za namene iz 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb odloča izvršni svet skupščine občine. 14. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v I. trimesečju 1978 (Uradni list SRS, št. 24/77) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračuna v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 15. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 16. člen Splošni del proračuna in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa Se od 1. januarja 1978 dalje. St. 400-7/77 Ljubljana, dne 23. marca 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r. Vrsta dohod. Prihodki Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna St. Skupa} glav. Razpored prihodkov namena Skupaj Presežek prihodkov po proračunu iz preteklega leta 801.000 1 Davki iz osebnega dohodka 53,460.000 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 124,170.000 3 Takse 25,300.000 5 Denarne kazni 500.000 6 Prihodki upravnih organov in razni drugi prihodki 5,800.000 210,031.000 Skupaj 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 38,706.200 02 Ljudska obramba 2,555.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih organi- zacij in društev 7,429.700 04 Negospodarske investicije 19,429.100 07 Kulturno prosvetna dejavnost 130.000 08 Socialno skrbstvo — varstvo borcev 3,505.000 09 Zdravstveno varstvo 150.000 10 Komunalna dejavnost 5,931.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 6,614.000 12 Prisp. proračunom drugih družbeno- političnih skupnosti 124,321.000 16 Intervencije v gospodarstvu 10.000 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 400.000 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 850.000 Skupaj 210,031.000 452. Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS. št. 2/78) in 7. člena odloka o delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 38. seji zbora združenega dela dne 23. marca 1978 sprejela ODLOK j določitvi števila delegatov, ki jih konference delegacij delegirajo na seje zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center 1. člen Ta odlok določa število delegatov, ki jih posamezne konference delegacij, oblikovane s sporazumi med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnosti delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: zbor združenega dela). 2. člen Konference delegacij s področja gospodarstva, ki delegirajo v zbor združenega dela 46 delegatov, pošilja- jo na zasedanje zbora združenega dela naslednje število delegatov: Sedež konference 1. Delo, TOZD Dnevnik delo Tomšičeva 1 2. Mladinska Knjiga, DSS Titova 3 3. CTP Pravica — Dnevnik Tiskarna Ljudske pravice Kopitarjeva 2 4. Kartonažna tovarna, TOZD Kartonaža, Čufarjeva 16 Število delegatov 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata Sedež konference 27. Kompas, DSSS Pražakova 4 28. SOZD GHT, DSS Streliška 12 29. IPK Ljubljana, TOZD Kanalizacija Ambrožev trg 7 30. Komunalno podjetje Ljubljana DSSS, Povšetova 6 31. Kroj, Resljeva 1 32. Slikoplesk-Termoplas. Gornji trg 4 Število delegatov 1 delegata 1 delegata 2 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 5. Tovarna dvokoles ROG DSSS Trubarjeva 72 1 delegata 6. ZP Iskra, Iskra commerce, TOZD Zunanja trgovina Trg revolucije 3 3 delegate 7. Pletenina, Tovarna trikotažnih izdelkov, Zaloška 1 delegata 8. GP Tehnika, DSSS Vošnjakova 8 1 delegata 9. SGP Slovenija ceste, DSSS Titova 38 2 delegata 10. Geodetski zavod SRS Šaranovičeva 12 1 delegata 11. ZG Ljubljana, DSSS Moša Pijadejeva 39 3 delegate 12. Podjetje za PTT promet Ljubljana, DSSS Cigaletova 15 2 delegata 13. SOZD Emona, DO Emont Commerce, Kersnikova 2 2 delegata 14. Metalka. DSSS Dalmatinova 2 2 delegata 15. Kemofarmacija . Metelkova 7 1 delegata 16. Agrotehnika, DSSS Titova 38 1 delegata 17. Slovenijales, DSSS Beethovnova 11 1 delegata 18. TOZD Modna hiša Cigaletova ulica 1 delegata 19. Nama, DSSS Tomšičeva 2 1 delegata 20. Intertrade, DSSS Moša Pijadejeva 29 1 delegata 21. SOZD Mercator, DO Velepreskrba TOZD Hladilnica, Mesarska 6 2 delegata 22. DO Jugotekstil impex Titova 1-3 1 delegata 23. Avtocommerce, TOZD Trgovina Trdinova 4 1 delegata 24. Elektronabava Titova 40 1 delegata 25. Semenarski kombinat Semenarna Ljubljana Gosposvetska 5 1 delegata 26. ABC Pomurka, DSSS Wolfova 12 1 delegata 33. Ljubljanska banka, Združena banka Ljubljana Trg revolucije 2 3 delegate 34. Jugobanka Beograd, Temeljna banka Ljubljana Titova 32 1 delegata 3. člen Konference delegacij s področja prosvete in kulture, ki delegirajo v zbor združenega dela 8 delegatov, pošiljajo na zasedanje zbora združenega dela naslednje število delegatov: Sedež konference 35. Univerza v Ljubljani, Delovna skupnost Tajništva Univerze Trg osvoboditve 11 36. RTV, DSS Tavčarjeva 17 37. Mestno gledališče ljubljansko Gledališka pasaža 38. Osnovna šola Prežihov Voranc Prežihova 8 39. Gostinski šolski center Poljanska 28 a 4. člen Konferenca delegacij s področja zdravstva in socialnega varstva, ki delegirajo v zbor združenega dela 7 delegatov, pošiljajo na zasedanje zbora združenega dela naslednje število delegatov: Sedež konference Število delegatov v' 40. Center za socialno delo občine Ljubljana Center Resljeva 18 1 delegata 41. Zdravstveni dom Ljubljana, TOZD Zđravs’tvend dom Center Miklošičeva 24 1 delegata 42. Klinični center, DSSS Zaloška 2 5 delegatov 5. člen Konference delegacij delovnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane k»t organizacije združenega dela, ki delegirajo v zbor združenega dela 7 delegatov, pošiljajo na zasedanje zbora združenega dela naslednje število delegatov: Število delegatov 3 delegate 2 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata Sedež konference 43. Delovna skupnost okrožnega sodišča Ljubljana Tavčarjeva 9 44. Delovna skupnost SDK, podružnica Ljubljana Cankarjeva 18 45. Delovna skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije centrala, Kidričeva 5 46. Delovna skupnost zveze sindikatov Slovenije Dalmatinova 4 47. "Delovna skupnost upravnih organov Skupščine mesta Ljubljane 1 delegata 48. Delovna skupnost strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SRS Prešernova 8 1 delegata 49. RSNZ, Kidričeva 2 1 delegata 6. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o oblikovanju konferenc delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRŠ, št. 15/74). 7. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 020-1/78 Ljubljana, dne 23. marca 1978. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center Iva Prosenc 1. r. 453. Na podlagi 45. in 175. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 38. seji zbora združenega dela dne 23. marca 1978 sprejela ODLOK o načinu delegiranja delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane 1. člen Ta odlok določa način delegiranja delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: zbor združenega dela skupščine mesta) in način njihovega povezovanja z zborom združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: zbor združenega dela) in drugimi organi občinske skupščine. 2. člen Zbor združenega dela predstavlja konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane. Delegate v zbor združenega dela skupščine mesta delegirajo izmed delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela: — zbor združenega dela neposredno; — skupine delegatov, ki jih oblikuje zbor združenega dela za posamezna področja združenega dela v skladu z odlokom Skupščine mesta Ljubljane; — delegacija delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in drugih podobnih dejavnostih s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organiziranih v skupnosti za volitve. 3. člen Zbor združenega dela, skupine delegatov in delegacija delegirajo na seje zbora združenega dela skupščine mesta delegate, glede na to kakšna vprašanja se bodo obravnavala na seji zbora, za obravnavanje posameznih vprašanj ali za obravnavanje Vseh zadev, ki so na dnevnem redu seje zbora. Zbor združenega dela, skupine delegatov in delegacija delegirajo v zbor združenega dela skupščine mesta z odlokom Skupščine mesta Ljubljane določeno število delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti za posamezna področja združenega dela. 4. člen Zbor združenega dela sprejema stališča in smernice za delegate, kadar zbor združenega dela skupščine mesta sprejema: — srednjeročne in dolgoročne družbene plane; — srednjeročne in dolgoročne programe razvoja posameznih dejavnosti; — regionalni prostorski plan in urbanistični program mesta; — predpise o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč; — predpise o urejanju prispevkov, ki jih v mestu plačujejo delovni ljudje in občani oziroma njihove samoupravne organizacije in skupnosti; — druge predpise, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev in drugih delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti. Zbor združenega dela lahko sklene, da bo oblikoval stališča tudi o drugih zadevah in vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje zbora združenega dela skupščine mesta. Zbor združenega dela ob sprejemanju stališč in smernic o zadevah in vprašanjih iz prejšnjih odstavkov določi tudi delegate za sejo zbora združenega dela skupščine mesta, ali pa neposredno določanje delegatov za sejo tega zbora poveri skupinam delegatov in delegaciji iz 3. alinee 2. odstavka 2. člena tega odloka. 5. člen Kadar zbor združenega dela sprejema stališča in smernice o zadevah in vprašanjih iz 4. člena tega odloka, mu je izvršni svet občinske skupščine do teh zadev in vprašanj dolžan posredovati svoje mnenje. število delegatov 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 6. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta ima zbor združenega dela naslednje skupine delegatov: — za gospodarsko področje skupino delegatov, ki šteje 20 do 30 delegatov; — za kulturnoprosvetno področje skupino delegatov, ki šteje 10 do 15 delegatov; — za socialnozdravstveno področje skupino delegatov, ki šteje 10 do 15 delegatov; — za delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in družbenih organizacij ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela skupino delegatov, ki šteje 10 delegatov. Člane skupin delegatov za posamezna področja iz prejšnjega odstavka določi izmed delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti'iz teh področij zbor združenega dela na predlog komisije za volitve in imenovanja. Skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta s področja kmetijske dejavnosti in iz delovnih skupnosti delavcev v oboroženih silah v SFRJ oblikuje zbor združenega dela z aktom o oblikovanju in izvolitvi skupin delegatov sporazumno z zbori združenega dela občin, za območje katerih so z odlokom Skupščine mesta Ljubljane oblikovani, skupni okoliš. 7. člen Skupine delegatov iz 6. člena in delegacija iz 3. alineje 2. odstavka 2. člena tega odloka: — sprejemajo stališča in smernice za delegate o vprašanjih in zadevah, hi jih obravnava in p katerih odloča zbor združenega dela skupščine mesta, če stališč in smernic ne sprejema zbor združenega dela; — neposredno določajo delegate za sejo zbora združenega dela skupščine mesta, če jih po 2. odstavku 4. člena tega odloka ne določi zbor združenega dela; — poročajo zboru združenega dela o svojem delu in delu delegatov v zboru združenega dela skupščine mesta; — opravljajo druge naloge za katere jih pooblasti zbor združenega dela. Pri oblikovanju stališč in .smernic za delegate lahko sodelujejo tudi delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, tudi če niso člani skupine delegatov, Pri oblikovanju stališč in smernic skupina delegatov obravnava in usklajuje tudi stališča in predloge delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in njihovih konferenc delegacij. 8. člen Skupina delegatov oziroma delegacija lahko pod oblikovanjem stališč in smernic za delegate zahteva od izvršnega sveta občinske skpuščine oziroma od upravnega organa občine mnenja o posameznih zadevah in vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje zbora združenega dela skupščine mesta. Izvršni svet oziroma upravni organ je zadevo oziroma vprašanje dolžan obravnavati in o svojih stališčih obvestiti skupino delegatov oziroma delegacijo. 9. čten Skupina delegatov dela na sejah. Seja skupine je sklepčna, če je na njej prisotnih več kot polovica delegatov. Skupina veljavno sklepa z večino glasov prisotnih delegatov. 10. člen Skupina delegatov ima vodjo, ki ga delegati skupine izvolijo na svoji seji. Vodja skupine sklicuje in vodi seje skupine, podpisuje za skupino, podpisuje pooblastilo delegatom, ki jih skupina delegira na sejo zbora združenega dela skupščine mesta in opravlja druge naloge za katere ga pooblasti skupina. 11. člen Skupina delegatov lahko sprejme poslovnik o svojem delu, s katerimi podrobneje uredi način dela skupine. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko se začne šteti mandat članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, izvoljenih na splošnih volitvah marca 1978. St. 020-1/78 Ljubljana, dne 23. marca 1978. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center Iva Prosenc 1. r. 454. Na podlagi 145. in 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 38. seji zbora združenega dela dne 23. marca 1978, na 37. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. marca 1978 in na 36. seji družbenopolitičnega zbora dne 23. marca 1978 sprejela ODLOK o načinu delegiranja delegatov občine Ljubljana Center v zbor občin Skupščine mesta Ljubljane 1. člen Ta odlok določa način delegiranja delegatov občine Ljubljana Center v zbor občin Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: zbor občin) ter način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine. 2. člen Občinska skupščina predstavlja konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin. Občinska skupščina delegira delegate v zbor občin izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ter izmed delegatov družbenopolitičnega zbora. Občinska skupščina delegira delegate v zbor občin za vsako sejo zbora občin posebej glede na vprašanja, ki jih obravnava in o katerih odloča zbor občin, za obravnavanje posameznih vprašanj ali za obravnavanje vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu seje zbora občin. 3. člen Stališča in smernice za delegate, ki jih občinska skupščina delegira v zbor občin, sprejemajo enakopravno zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor; zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno sprejemajo stališča in smernice za delegate, kadar zbor občin sprejema: — srednjeročne in dolgoročne družbene plane, — srednjeročne in dolgoročne programe razvoja posameznih dejavnosti, — regionalni prostorski plan in — urbanistični program mesta. Zbor združenega dela m zbor krajevnih skupnosti enakopravno sprejemata stališča in smernice za delegate, kadar zbor občin sprejema: — predpise o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, — predpise o urejanju prispevkov, ki jih v mestu plačujejo delovni ljudje in občani oziroma njihove samoupravne organizacije in skupnosti, — druge predpise, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti. Smernice in stališča za delegate o ostalih vprašanjih, ki jih obravnava in o katerih odloča zbor občin, sprejema samostojno zbor krajevnih skupnosti. Zbor krajevnih skupnosti lahko za oblikovanje stališč in smernic o posameznih zadevah in vprašanjih iz_ prejšnjega odstavka in za določanje delegatov za Sejo zbora občin oblikuje izmed delegatov zbora skupino delegatov glede na vprašanja, ki jih obravnava in o katerih sklepa zbor občin. 4. člen Če zbori, ki po 3. členu tega odloka enakopravno sodelujejo pri sprejemanju Stališč in smernic, ne sprejmejo usklajenih stališč in smernic, usklajujejo sprejeta stališča in smernice na skupnem zasedanju. Če zbori tudi na skupnem zasedanju ne uskladijo svojih stališč, stališča in smernice določijo na skupni seji. 5. člen Zbor občinske skupščine, ki po 3. členu tega odloka ne sodeluje pri sprejemanju stališč in smernic, ima pravico razpravljati o posameznih vprašanjih, zavzemati stališča in dajati predloge pristojnemu zboru. Pristojni zbor mora pred dokončnim oblikovanjem stališč in smernic razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora. 6. člen Delegate za sejo zbora občin določajo v skladu z 2. odstavkom 2. člena-tega odloka: — za obravnavanje zadev iz 2. odstavka 3. člena tega odloka enakopravno zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in ^družbenopolitični zbor, — za obravnavanje zadev iz 3. odstavka 3. člena tega odloka enakopravno zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, — za obravnavanje zadev iz 4. odstavka 3. člena tega odloka pa samostojno zbor krajevnih skupnosti. Na podlagi sklepov iz prejšnjega odstavka izda predsednik skupščine delegatom pooblastila za sejo zbora občin. Delegati, ki so delegirani na sejo zbora občin, so na seji zbora občin dolžni posredovati stališča občinske skupščine, na prvi prihodnji seji skupščine ali njenega zbora pa poročati o svojem delu v zboru občin ter o sprejetih stališčih in sklepih zbora občin. 7. člen Kadar zbor ali zbori občinske skupščine sprejemajo stališča in smernice za delegate za zbor občin po 3. členu tega odloka, jim je izvršni svet občinske skupščine do obravnavanih vprašanj dolžan posredovati svoje mnenje. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko se začne šteti mandat članov delegacij in delegatov, izvoljenih na splošnih volitvah marca 1978. St. 020-3/78 Ljubljana, dne 24. marca 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r. 455. Na podlagi 46. in 175. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 38. seji zbora združenega dela dne 23. marca 1978 sprejela ODLOK o načinu delegiranja delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije 1. člen / Ta odlok določa način delegiranja delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije in način njihovega povezovanja z zborom združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: zbor združenega dela) in drugimi organi občinske skupščine. 2. člen Zbor združenega dela predstavlja konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. ' Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije oblikuje zbor združenega dela skupine delegatov za posamezna področja združenega dela. 3. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije ima zbor združenega dela v skladu z zakonom naslednje skupine delegatov: — za gospodarsko področje skupino delegatov, ki šteje 15 do 20 delegatov, — za prosvetno kulturno področje skupino delegatov, ki šteje 10 do 15 delegatov, — za socialnozdravstveno področje skupino delegatov, ki šteje 10 delegatov. Člane skupine delegatov iz prejšnjega odstavka za posamezna področja združenega dela določi izmed delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti iz teh področij zbor združenega dela na predlog komisije za volitve in imenovanja. Skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije za področje združenega dela, za katera se po zakonu občina Ljubljana Center zdradi delegiranja delegatov v ta zbor združuje v skupne okoliše z drugimi občinami določi zbor združenega dela sporazumno z zbori združenega dela občin, za območje katerih so oblikovani skupni okoliši. 4. člen Skupina delegatov obravnava vprašanja, ki jih obravnava in o katerih sklepa zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, sprejema smernice in stališča do teh vprašanj, delegira delegate v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, poroča zboru združenega dela o svojem delu in delu delegatov v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije ter opravlja druge naloge, za katere jo pooblasti zbor združenega dela. 5. člen Skupina delegatov posamezna pomembnejša vprašanja, zlasti pa vprašanja sprejemanja, spremljanja in uresničevanja družbenih planov, osnutke in predloge sistemskih zakonov in, predloge odločitev, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, posreduje v obravnavo zboru združenega dela. Kadar zadeve in vprašanja iz prejšnjega odstavka obravnava zbor združenega dela, mu je izvršni svet občinske skupščine od teh vprašanj dolžan posredovati svoje mnenje. 6. člen Skupina delegatov lahko pred oblikovanjem stališč in smernic za delegate zahteva od izvršnega sveta občinske skpuščine oziroma od upravnega organa občine mnenja o posameznih zadevah in vprašanjih, ki so na dnevnem redu zasedanja zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet oziroma upravni organ je zadevo oziroma vprašanja dolžan obravnavati in o svojih stališčih obvestiti skupino delegatov. . 7. člen Skupina delegatov delegira na seje zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije na vsako dodeljeno delegatsko mesto delegate, glede na to, kakšna vprašanja se bodo obravnavala na seji zbora, za obravnavanje posmeznih vprašanj ali za obravnavanje vseh zadev, ki so na dnevnem redu seje zbora. 8. člen Skupina delegatov dela na sejah. Seja skupine je sklepčna, če je na njejj prisotnih več kot polovica delegatov. Skupina veljavno sklepa z večino glasov prisotnih delegatov. 9. člen Skupina delegatov ima vodjo, ki ga delegati skupine izvolijo na svoji seji. Vodja skupine sklicuje in vodi seje skupine, podpisuje za skupino, podpisuje pooblastila delegatom, ki jih skupina delegira na sejo zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupina. 10. člen Skupina delegatov lahko sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim podrobneje uredi način dela skupine. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko se začne šteti mandat članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, izvoljenih na splošnih volitvah marca 1978. St. 020-1/78 Ljubljana, dne 23. marca 1978. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center Iva Prosenc 1. r. 456. Na podlagi 46. in 172. člepa statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 38. seji zbora združenega dela dne 23. marca 1978, na 37. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. marca 1978 in na 36. seji družbenp-litičnega zbora dne 23. marca 1978 sprejela ODLOK o načinu delegiranja delegatov občine Ljubljana Center v zbor občin Skupščine SR Slovenije 1. člen Ta odlok določa način delegiranja delegatov občine Ljubljana Center v zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbor občin) ter način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine. 2. člen Občinska skupščina predstavlja konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin. Za delegiranje delegatov v zbor občin se oblikuje skupina delegatov, ki šteje 15 do 20 delegatov. Skupino delegatov določijo zbori občinske skupščine izmed delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter izmed delegatov družbenopolitičnega zbora, na predlog komisije za volitve in imenovanja 3. člen Skupina delegatov obravnava vprašnja, ki jih obravnava in o katerih sklepa zbor občin, sprejema smernice in stališča do teh vprašanj, delegira delegate v zbor občin, poroča zborom občinske skupščine o svojem delu in o delu delegatov v zboru občin in opravlja druge naloge, za katere jo pooblasti občinska skupščina. 4. člen Stališča in smernice za delegate o pomembnejših vprašanjih in zadevah, ki so na dnevnem redu zasedanja zbora občin, zlasti pa sprejemanje, spremljanje in uresničevanje družbenih planov, osnutke in predloge sistemskih zakonov ter predloge odločitev, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov in njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti sprejema občinska skupščina. Kadar zadeve in vprašanja iz prejšnjega odstavka obravnava občinska skupščina ali njen zbor, jim je izvršni svet občinske skupščine do teh vprašanj dolžan posredovati svoje mnenje. 5. člen Skupina delegatov lahko pred oblikovanjem stališč in smernic za delegate zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine oziroma od upravnega organa občine mnenja o posameznih zadevah in vprašanjih, ki so na dnevnem redu zasedanja zbora občin. Izvršni svet oziroma organ je zadevo oziroma vpra. šanje dolžan obravnavati in o svojih stališčih obvestiti skupino delegatov. 6. člen Skupina delegatov delegira na sejo zbora občin delegata, glede na to kakšna vprašanja se bodo obravnavala na seji zbora, za obravnavanji posameznih vprašanj ali za obravnavanje vseh zadev, ki so na dnevnem redu zasedanja zbora občin. V 7. člen Skupina delegatov dela na sejah. Seja skupine je sklepčna, če je na njej prisotnih več kot polovica delegatov. Skupina veljavno sklepa z večino glasov prisotnih delegatov. 8. člen Skupina delegatov ima vodjo, ki ga delegati izvolijo na svoji seji. Vodja skupine sklicuje in vodi seje skupine, podpisuje za skupino, podpisuje pooblastila delegatom za sejo zbora občin in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupina. 9. člen Skupina delegatov lahko sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim podrobneje uredi način dela skupine. . 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko se začne šteti mandat članov delegacij in delegatov, izvoljenih na splošnih volitvah marca 1978. Št. 020-5/78 Ljubljana, dne 24. marca 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r. 457. Na podlagi 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanj e priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne voj -ne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, je Skupščina občine Ljubljana Center na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. februarja 1978, na seji zbora združenega dela dne 23. februarja 1978. zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1978 sprejelr ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim t^ ni zagotovljena po drugih zakonitih predpisih. družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ljubljana Center. 3. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo. 1. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili. v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10, 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj od 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943; 2. Udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju-čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo; 3. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945. dvojno štet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918. 4. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. stalna priznavalnina 2. občasna priznavalnina ( ■ 3. enkratna družbena pomoč 4. pomoč za šolanje otrok 5. pomoč za zdravljenje 6. zdravstveno varstvo 7. sosedska pomoč 8. pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2., in 3. točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4 in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov o pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči, po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva. 6. člen Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1-, 2. in 3. točke tretjega člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delvcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka od 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost. 7. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč. 8. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določen z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 9. člen • Stalna priznavalnina se lahko izjemno podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne, če so bili najmanj od 1. julija 1944 neprekinjeno do 15. maja 1945 v oboroženih enotah narodnoosvobodilne vojske, člani komiteja KP ali najmanj rajonskih odborov OF, če nimajo lastnih dohodkov. Udeležencem narodnoosvobodilne vojne iz prejšnjega odstavka tega člena se ne glede na skupni dohodek družine lahko podeli priznavalnina do višine vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. 10. člen Stalna priznavalnina se lahko podeli aktivnim borcem — partizanom, ki so vstopili v NOV pred 9- 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 in bili aktivni neprekinjeno do 15. 5. 1945. Borcem v oboroženih enotah NOV iz prejšnjega odstavka tega člena se ne glede na skupni dohodek družine, če prejemajo samo varstveno borčevsko pokojnino, lahko podeli priznavalnina v višini 50 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavca v SR Sloveniji. 11. člen Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po dosedaj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji oz. 80 odstotkov tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni. 12. člen Pomoč udeležencem narodnoosvobodilne vojne za šolanje otrok se lahko podeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejemajo štipendije ali druge pomoči za redno šolanje, razen vajeniške nagrade. Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičencem podeli, če njihov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji in če se uspešno šolajo. Pomoč za šolanje se lahko podeli: — za učence osnovnih šol do višine 40 odstotkov, — za dijake srednjih in poklicnih šol do 60 odstotkov — za študente višjih ali visokih šol do 75 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Slovehiji. Upravičencem, ki so somohranilci družine, se pomoč za šolanje otrok lahko zviša za 20 odstotkov nad merili iz prejšnjega odstavka. 13. člen Će se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5., 9., 10., 11. in 12. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se zagotavljajo v začetku vsakega leta. Uživalci stalne priznavalnine, so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Ljubljana Center o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin. Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali. 14. člen Najvišja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka, je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. 15. člen Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narodnoosvobdilne vojne s priznano posebno dvojno dobo pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945, če jim je po mnenju potrebno. Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne. Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli pomoč po naslednji premoženjski lestvici: — udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve, — upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve, — upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača 50 odstotkov zneska za hotelske storitve, — vsem drugim upravičencem se lahko plača znesek računa za hotelske storitve v višini 25 odstotkov ne glede na dohodek. 16. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne, se lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno preventivo ali okrevanje. Izjemno se lahko podeli denarna pomoč upravičencem tudi za več kot 10 dni. 1. Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko za hotelske storitve preventive ali okrevanja plača ves znesek. 2. Upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se za hotelske storitve preventive ali okrevanja lahko plača ves znesek. 3. Upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko za hotelske storitve preventive ali okrevanja plača 50 odstotkov zneska računa. 4. Izjemne primere obravnava komisija individualno. 17. člen Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč se po tem odloku lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč znaša največ 120 odstotkov vsakoletnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov y pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne priznavalnine ali enkratne družbene pomoči po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka. V izjemnih težavah upravičenca je občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč lahkd tudi višja Enkratna družbena pomoč se izjemno lahko podeli tudi dz'ugim sodelavcem v narodnoosvobodilni vojni. 18. člen Če upravičencem do priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih upokojencev po poravnavi celotne domske oskrbe ne ostane od dohodka 50 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko podeli priznavalnina za osebne potrebe v višini razlike med 50 odstotki mejnega zneska in ostankom dohodka. 19. člen Krajevnim organizacijam Zveze borcev NOV se lahko podeli denarno pomoč za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamele borce do 30 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru z organizacijo ZZB NOV občine. 20. člen Komisija za zadeve borcev NOV skupno z občinskim odborom ZZB NOV in samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine rešuje nerešene stanovanjske primere borcev NOV in njihovih družinskih članov. Komisija razpolaga s stanovanjskimi enotami v družbeni lastnini, ki jih izpraznijo borci NOV ali njihovi družinski člani, tudi v primeru smrti ali drugega načina izpraznitve stanovanjske enote. 21. člen Komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Ljubljana Center odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZB NOV Ljubljana Center, družbenopolitičnih organi- zacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov po prosti presoji z vedno glasov. Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo. 22. člen Zoper upravno odločbo, ki jo izda upravni organ za zadeve borcev NOV in vojaške invalide Skupščine občine Ljubljana Center na osnovi sklepa komisije za zadeve borcev NOV in vojaške invalide je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije. 23. člen Komisija za zadeve borcev NOV je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Ljubljana Center. 24. člen Upravno-administrativa opravila za komisijo za zadeve borcev NOV opravlja pristojna služba za varstvo borcev NOV občine Ljubljana Center. 25. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok in pravilnik o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter vojne dobrovoljce iz vojn 1912 do 3918 Skupščina občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 19/74 z dne 16. 5. 1974). Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po odloku in pravilniku o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in njihove družinske člane borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter dobrovoljce iz vojn 1912—1918 je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 1. 5. 1978. 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. St. 191-05/74-ŽA Ljubljana, dne 27. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r 458. POROČILO občinske volilne komisije Ljubljana Center o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Center Občinska volilna komisija Ljubljana Center ugotavlja iz volilnih spisov, da so bili pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Center dne 12. marca 1978 doseženi tile izidi glasovanja 0 izvolitvi: a) v volilni imenik je bilo vpisanih 26.377 delovnih ljudi in občanov; b) na voliščih je glasovalo 23.781 delovnih ljudi in občanov; c) po pošti je glasovalo 83 delovnih ljudi in občanov; č) skupaj je torej glasovalo 23.864 delovnih ljudi in občanov; d) za kandidatno listo je glasovalo 22.272 delovnih ljudi in občanov; e) proti kandidatni listi je glasovalo 942 delovnih ljudi in občanov; f) neveljavnih je bilo 650 glasovnic. Na kandidatni listi je bilo 35 delegatov. Izvoljeni so bili vsi delegati, ki so dobili naslednje število glasov: 1. Bertoncelj Marjan 22.253 2. Detovnik Karel 22.243 3. Dovgan Ljuba 22.256 4. Draksler Miha 22.258 5.-Drofenik Franček 22.237 6. Furlan-Lipovec Marjeta 22.254 7. Gaspari Milan 22.255 8. Gradišar Milena 22.257 9. Jugovič Ljubica 22.244 10. Kaučič Anica 22.258 11. Korbar Slavko 22.254 12. Kozjek Franci 22.262 13. Kraigher-Šenk Dragana 22.184 14. Majer Katja 22.259 15. Makovec Igor 22.248 16. Mirkovič Milena 22.255 17. Mlinar. Andrej 22.233 18. Nered Jože 22.257 19. Novak Stanislav 22.255 20. Obšteter Zmaga 22.248 21. Rozman Jaka 22.205 22. Rupena-Osolnik Mara 22.237 23. Samardžija Miro 22.206 24. Samec Tatjana 22.253 25. Sikirič Edo 22.253 26. Sušnik Ivan 22.257 27. Sušnik Viljem 22.262 28. Stopajnik Marjetka 22.259 29. Studen Slobodan 22.256 30. Šager Jože 22.254 31. Šenk Vladimir 22.247 32. Troha Josip 22.260 33. Valentinčič Vesna 22.248 34. Završnik Franci 22.259 35. Žavbi Rudi 22.248 Občinska volilna komisija Ljubljana Center je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. Št. 020-4/77 Ljubljana, dne 17. marca 1978. Občinska volilna komisija Ljubljana Center Tajnik Predsednik Ivo Bogataj 1. r. Jože Baloh 1. r. LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 459. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter v zvezi s 1. členom zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 31/76) in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. marca 1978 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1978 1. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1978 znašajo: — za razporeditev po posebnem delu proračuna — za združevanje sredstev v Ljubljani 2. člen Občina Ljubljana Vič-Rudnik odstopa Skupščini mesta Ljubljana del' proračunskih prihodkov. Odsto-pane prihodke mesto na podlagi dogovora s svojim proračunom združuje in razporeja za financiranje skupnih mestnih zadev in za financiranje dogovorjenih obveznosti in nalog. Občina Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih računov odvaja v proračun mesta 22,07 “/o proračunskih prihodkov in se nakazuje do zneska 31,103.000 din. 3. člen Od prihodkov po prvem členu tega odloka, znižanih za odstopljene prihodke Skupščini mesta Ljubljane (2. člen) se vlaga 1 %> prihodkov v sredstva rezerve občine — izločena sredstva rezerv. 4. člen Iz razporejenih prihodkov se v zneskih, določenih v posebnem delu proračuna, dodeljuje sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — organom občine, mesta in regije, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — krajevnim skupnostim, — skladom in posebnim računom. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. V proračunu občine se začasno zagotavljajo sredstva za skupno komunalno porabo in požarno varnost, vendar najdalje do 30. junija 1978. 5. člen Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna skupščine občine, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi. Upravni organ in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske določene za leto 1978, razen če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače. Če skupščina občine ugotovi, da se splošne družbene potrebe na njenem območju ne zadovoljujejo ali da se naloge ne izvršujejo v skladu s splošnimi interesi zaradi nesmotrne razporeditve sredstev v finančnih načrtih organov oziroma organizacij, bo sprejela ukrepe, s katerimi določi razporeditev oziroma uporabo teh sredstev skladno z nameni, za katere so bila sredstva dana. 6. člen Upravni organ skupščine občine samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo. Za zakonito uporabo sredstev, ki so upravnemu organu občine razporejena iz proračuna, je odgovoren za zadeve uprave občine pristojen podpredsednik izvršnega sveta, kot odredbodajalec. 7. člen Sredstva uporabnikov, ki so navedena v 2. in 4. členu tega odloka, se uporabljajo neposredno iz proračuna. Razporejanje in prenašanje sredstev iz proračuna na posamezne nosilce in uporabnike je mogoče izvajati do konca proračunskega leta 1978. Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. 8. člen Če prihodki ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni v posamezne namene, največ za 10 %> ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejeni na posebne namene. V primeru, da se med proračunskim letom ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet prenese neuporabljena sredstva v proračunsko rezervo. 9. člen O uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva) odloča izvršni svet občinske skupščine. Sredstva, dodeljena iz tekoče proračunske rezerve, se uporabljajo za splošne družbene potrebe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvidevati, ali zanje ni bilo predvidenih zadostnih sredstev. 140.992.000 109.889.000 31,103.000 10. člen Ce neenakomerno pritekajo proračunski prihodki, odloči izvršni svet, da začasno uporabi sredstva rezerv, ki pa morajo biti vrnjena iz prihodnjega pritoka sredstev, najpozneje do konca leta 1978. 11. člen Skupščina občine pooblašča izvršni svet da sme tudi odločati o uporabi sredstev rezerve do višine 500.000 din za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu (poplave, suše, požar, potres in podobno). 12. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 22/77) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določil tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna za leto 1978. 13. člen Splošni in posebni del proračuna je sestavni đel tega odloka. Pregled in razpored prihodkov proračuna za leto 1978 se objavi obenem s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, za obračunavanje sredstev pa se uporablja čas od 1. januarja 1978. St. 400-12/78 Ljubljana, dne 21. marca 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna Vrsta St. prihod Prihodki Skupaj glav. Razpored prihodkov Skupaj ka namena Presežek prihodkov po proračunu 01 Dejavnost organov družbenopolitič- iz preteklega leta 412.000 nih skupnosti 40,851.000 i Davki od osebnega dohodka in 02 Ljudska obramba 4,700.000 na dohodek 78,670.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih orga- 2 Prometni davek, davek na premo- nizacij in društev 6,602.900 ženje in na dohodek od premoženja 52,260.000 04 Negospodarske investicije 25,762.000 3 Takse 4,950.000 07 Kulturnoprosvetna dejavnost 720.000 5 Prihodki po posebnih predpisih 770.000 08 Socialno skrbstvo 7,340.000 6 Prihodki upravnih organov in 09 Zdravstveno varstvo 100.000 drugi prihodki 3,930.000 10 Komunalna dejavnost 10,490.100 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 7,580.000 12 Prispevek proračunom drugih druž- benopolitičnih skupnosti 31,103.000 16 Intervencije v gospodarstvu 1,300.000 17 Tekoča proračunska rezerva in obvez - nosti iz prejšnjih let 3,343.000 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 1,100.000 Skupaj 140,992.000 Skupaj 140,992.000 V 460. Na podlagi 84. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77) in tretjega odstavka 273. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. marca 1978. sprejela ODLOK o delegiranju delegatov v Skupščino mesta Ljubljane 1. člen S tem odlokom se določa način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine občine, konferencami delegacij in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. 2. člen Zbori občinske skupščine predstavljajo stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane. 3. člen Občinska skupščina delegira delegate v zbor občin izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela ih zbor krajevnih skupnosti ter izmed delegatov družbenopolitičnega zbora. 4. člen Občinska skupščina delegira po 6 delegatov v zbor občin za vsako sejo zbora občin posebej glede na zadeve, ki jih obravnava in o katerih odloča zbor občin Skupščine mesta Ljubljane, za posamezna vprašanja ali za obravnavanje vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu seje zbora. 5. člen Zbor združenega dela kot konferenca delegacij za delegiranje delegatov za zbor združenega dela skupščine mesta delegira delegate izmed delegacij ustreznega področja v skladu z določili odloka mestne skupščine o določitvi okolišev in številu delegatskih mest tako, da za vsako sejo zbora delegira — 4 delegate s področja gospodarstva, — 1 delegata s področja kmetijstva, — 1 delegata s področja obrti, — 2 delegata s področja kulture in prosvete, — 1 delegata s področja zdravstva in sociale. Način delegiranja delegatov s področja delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, določi zbor sporazumno z zbori združenega dela občinskih skupščin, ki sestavljajo volilni okoliš z aktom o oblikovanju in izvolitvi skupin delegatov. 6. člen Stališča in smernice za delegate, ki jih občinska skupščina delegira v zbor občin, sprejemam enakopravno vsi zbori, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela pa tudi samostojno. Zbor združenega dela. zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno določajo stališča in smernice za delegate, kadar zbor občin sprejema: — srednjeročne in dolgoročne družbene plahe, — srednjeročne in dolgoročne programe razvoja posameznih dejavnosti. — regionalni prostorski plan, — urbanistični program mesta. — predpise o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, — predpise o urejanju prispevkov, ki jih v mestu plačujejo delovni ljudje in občani oziroma samoupravne organizacije in skupnosti. Smernice in stališča za delegate do ostalih vprašanj, ki jih obravnava in o katerih odloča zbor občin, sprejema samostojno zbor krajevnih skupnosti oziroma zbor združenega dela do ostalih vprašanj, o katerih odloča zbor združenega dela skupščine mesta. 7. člen Če posamezni zbori, ki po 6. členu tega odloka enakopravno sodelujejo pri sprejemanju stališč in smernic, ne sprejmejo usklajenih stališč in smernic, usklajujejo sprejeta stališča in smernice na skupnem zasedanju. 8. člen Vsak zbor občinske skupščine, ki po zadnjem odstavku 6. člena ne sodeluje pri oblikovanju stališč in smernic, ima pravico razpravljati o posameznih vprašanjih, zavzeti stališča in dajati predloge pristojnemu zboru. 9. člen Kadar zbor ali zbori občinske skupščine določajo stališča in smernice za delegate v zbore skupščine mesta po 6. členu tega odloka, jim je izvršni svet občinske skupščine dolžan posredovati svoje mnenje do obravnavanih vprašanj. 10. člen Delegati, ki so delegirani na seje zborov skupščine mesta, so dolžni na teh .sejah posredovati stališča in smernice občinske skupščine in poročati o svojem delu ter sprejetih sklepih na zborih mestne skupščine, zboru iz katerega je bil delegiran za sejo: 11. člen V primeru, da seje zborov občinske skupščine ni bilo in da ni bilo mogoče oblikovati stališč in smernic ter določiti delegate za zbore skupščine mesta, se delegatom delegiranim za prejšnjo sejo podaljša mandat tudi za naslednjo sejo. V tem primeru posredujejo zborom stališča, ki so bila oblikovana v temeljnih delegacijah oziroma v konferencah delegacij. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od dneva, ko se začne šteti mandat članov delegacij v skladu z 18. členom zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. St. 021-20/78 Ljubljana, dne 21. marca 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 461. Na podlagi 86. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/74) in 174. in 275. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. marca 1978 sprejela ODLOK o delegiranju delegatov v zbore Skupščine Socialistične republike Slovenije 1. člen S tem odlokom se določa način delegiranja delegatov občine Ljubljana Vič-Rudnik v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine občine, konferencami delegacij in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. 2. člen Za delegiranje delegatov občine v zbore Skupščine Socialistične republike Slovenije se oblikujejo skupine delegatov izmed delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skuonosti ter delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine. 3. člen Za delegiranje delegatov občine v zbor občin SkupSčine SR Slovenije se oblikuje skupina delegatov, ki šteje od 11—15 delegatov. Skupino delegatov izvolijo zbori občinske skupščine izmed delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela izmed delegatov, ki delegirajo delegate v zbor krajevnih skupnosti ter izmed delegatov družbenopolitičnega zbora, na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. 4. člen Za delegiranje delegatov občine v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije se oblikujejo skupine delegatov za posamezna področja združenega dela, ki jih oblikuje zbor združenega dela skupščine občine, na podlagi zakona o določitvi okolišev in številu delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št 24/77) na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. 5. člen Skupine delegatov se oblikujejo za naslednja področja: — za področje gospodarstva skupino delegatov, ki šteje 15 delegatov — za prosvetno-kulturno področje skupino delegatov, ki šteje 9 delegatov — za socialno-zdravstveno področje skupino delegatov, ki šteje 9 delegatov — za področje kmetijske dejavnosti skupino delegatov/ki šteje 7 delegatov — za področje obrtnih in drugih dejavnosti skupino delegatov, ki šteje 7 delegatov — za področje delovnih skupnosti državnih organov skupino delegatov, ki šteje 5 delegatov. 6. člen Člane skupin delegatov iz prejšnjega člena za posamezna področja določi zbor združenega dela s sklepom izmed delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti iz teh področij. 7. člen Skupine delegatov obravnavajo vprašanja, ki jih obravnavata zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije, sprejemajo smernice in stališča do teh vprašanj, delegirajo delegate v' okoliš delegacij oziroma neposredno v zbor združenega dela in zbor občin, poročajo svojemu zboru o svojem delu in o delu delegatov v Skupščini SR Slovenije ter opravljajo druge naloge, za katere jih pooblastita zbora skupščine občine ter delegirajo delegate neposredno ali posredno na sejo zborov Skupščine SR Slovenije. 8. člen Skupina delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije delegira neposredno enega delegata za vsako sejo, skupina delegatov gospodarskega področja za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije pa za vsako sejo neposredno 2 delegata. Skupine delegatov z ostalih področij delegirajo delegate v okoliš delegacij v skladu s sporazumi z zbori združenega dela skupščin občin, ki sestavljajo volilni okoliš po zakonu o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. Skupina delegatov lahko delegira za seje zborov Skupščine SR Slovenije tudi delegate, četudi niso člani skupine. 9. člen Skupine delegatov posamezna pomembnejša vprašanja, zlasti vprašanja sprejemanja, spremljanja in uresničevanja družbenih planov, osnutke in predloge sistemskih zakonov in predloge odločitev, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, posredujejo v obravnavo zboroma občinske skupščine. Kadar zadeve in vprašanja iz prejšnjega odstavka tega člena obravnavajo zbori občinske skupščine, je izvršni svet občinske skupščine do posameznih vprašanj dolžan posredovati svoja mnenja in stališča. 10. člen Če ni pogojev za obravnavanje zadev iz prejšnjega člena v zborih občinske skupščine, jih skupina posreduje v obravnavo izvršnemu svetu skupščine, ki je do teh zadev dolžan posredovati skupini svoje mnenje in stališča. 11. člen Skupina delegatov dela na sejah. Seja skupine je sklepčna, če je na njej prisotnih več kot polovica delegatov. Na sejah skupine delegatov se vodi zapisnik. 12. člen Skupina delegatov ima vodjo, ki ga delegati izvolijo na prvi seji skupine. Vodja skupine sklicuje in vodi seje skupine, podpisuje za skupino stališča in predloge ter pooblastila delegatom, ki jih skupina delegira na seje zborov oziroma seje delegatov volilnih okolišev. 13. člen Mandatna doba novih skupin delegatov se prične šteti, ko poteče mandat v prešnji mandatni dobi izvoljeni skupini delegatov. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-21/78 Ljubljana, dne 21. marca 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 462. Občinska volilna komisija Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik obvešča skupščino Ljubljana Vič-Rudnik, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora občine Ljubljana Vič-Rudnik, dne 12. marca 1978 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: a) vpisanih v volilnih imenikih 50.584 b) glasovalo na volišču (po volilnem ime- niku in s potrdili) 47.005 c) glasovalo po pošti 248 č) skupaj glasovalo 47.253 d) glasovalo za kandidatno listo 43.714 e) glasovalo proti kandidatni listi 1.867 f) neveljavne glasovnice 1.672 Na kandidatni listi je bilo 30 delegatov. Izvoljeni so bili delegati, ki število glasov: so dobili naslednje 1. kandidat: Vida Badovinac 43.640 2. kandidat: Ivan Beti 43.642 3. kandidat: Milan Buh 43.644 4. kandidat: Janez Čebulj 43.630 5. kandidat: Anton Černivec 43.636 6. kandidat: Emil Dolčič 43.631 7. kandidat: Alojz Dolničar 43.644 8. kandidat: Ema Dur java 43.631 9. kandidat: Vera Gorjup 43.641 10. kandidat: Jože Gerkšič 43.641 11. kandidat: Cilka Kaplan 43.631 12. kandidat: Marjana Kobe 43.633 13. kandidat: Ivan Košak 43.639 14. kandidat: Nataša Kovač 43.630 15. kandidat: Franc Krumberger 43.628 16. kandidat: Ivan Kurent 43.571 17. kandidat: Franc Malovrh 43.531 18. kandidat: Jože Modic 43.566 19. kandidat: Dušan Mole 43.577 20. kandidat: Brane Pečan 43.581 21. kandidat: Breda Skube 43.580 22. kandidat: Anica Slobodnik 43.555 23. kandidat: Stane Smole 43.588 24. kandidat: Ivo Starin 43.578 25. kandidat: Rado Škraba 43.569 26. kandidat: Milan Škabar 43.579 27. kandidat: Stane Tesner 43.559 28. kandidat: Gabrijel Trček 43.562 29. kandidat: Betka Vrančić 43.567 30. kandidat: Rudi Ziernicki 43.567 Ker je torej večina vseh delovnih ljudi in občanov, ki imajo volilno pravico, glasovalo za kandidatno listo in sta bili na tej listi izvoljeni dve tretjini oziroma več kot dve tretjini vseh kandidatov, je kandidatna lista sprejeta. Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. Občinska volilna komisija Tajnik Predsednik Belko Bovcon 1. r. Marija Domjan 1. r. LOGATEC 463. Svet za varstvo družine in odraslih pri Občinski skupnosti socialnega skrbstva Logatec je sprejel na podlagi 1. odstavka 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) na seji dne 6. februarja 1978 SKLEP o uskladitvi preživnin v letu 1978 Preživnine se povišajo za 14,6°/o napram letu 1977, in to od 1. 4. 1978 dalje. Predsednica sveta Zdenka Omerzu 1. r. MOZIRJE 464. Občinska volilna komisija v Mozirju obvešča skupščino občine Mozirje, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Mozirje dne 12. marca 1978 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: delovni ljudje in občani / a) vpisanih v volilnih imenikih 10.845 b) glasovalo na voliščih (po volilnem imeniku in s potrdili) 10.577 c) glasovalo po pošti 75 č) skupaj glasovalo (b + c) 10.652 d) glasovalo za kandidatno listo 9.848 e) glasovalo proti kandidatni listi 675 f) neveljavne glasovnice 129 Na kandidatni listi je bilo 21 delegatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov: glasov 1. kandidat, Atelšek Veronika 9726 2. kandidat, Boršnak Toni 9735 3. kandidat, Celinšek Jože 9729 4. kandidat, Čeplak Anka 9737 5. kandidat, Čop Hinko 9685 6. kandidat, Fludernik Marija 9709 7. kandidat, Herman Edi 9601 8. kandidat, Hren Anten 9732 9. kandidat, Hren Vojko 9737 10. kandidat, Mejač Jože 9725 11. kandidat, Omladič Franc 9730 12. kandidat, Pajk Franjo 9669 13. kandidat, Pečovnik Alojz 9696 14. kandidat, Pečnik Verica 9698 15. kandidat, Plaznik Alojz 9693 16. kandidat, Podpečan Martina 9692 17. kandidat, Poznič Jože ml. 9702 18. kandidat, Retko Irena 9685 19. kandidat, Siljar Andrej 9681 20. kandidat, Veber Jožica 9690 21. kandidat, Vršnik Nina 9683 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. Občinska volilna komisija v Mozirju Tajnik Predsednik Anka Sivec 1. r. Edvard Centrih 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 465. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi drugega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti Šentjur pri Celju, na podlagi 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju in na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. marca 1978 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč 1. člen V odloku o prispevku za spremembo namemonosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 13/ 74) se 2. člen spremeni ter dopolni tako, da glasi: Prispevek se plača v enkratnem znesku od kvadratnega metra kmetijskega in gozdnega zemljišča, in sicer: — 15 dinarjev od njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov I. in H. katastrskega razreda, — 10 dinarjev od njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda, — 5 dinarjev od njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov od V. do VIII. katastrskega razreda ter vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozdov, — 25 dinarjev po kvadratnem metru kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki spreminja namembnost (izgradnja vikend hišice s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem). Če se na kmetijskih zemljiščih ali gozdu od V. do vključno VIII. katastrskega razreda gradijo bolnišnice, šole, vrtci in kmetijski ter gozdni proizvodni objekti, znaša prispevek 1 dinar po kvadratnem metru. Prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča se plača v višini navedenih prispevkov i tudi za objekte širšega pomena, za katere ne izda občinski upravni organ lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja. Za nezazidana stavbna zemljišča od katerih se plača prispevek za spremembo namembnosti šteje: — celotno zemljišče znotraj meja zazidalnih načrtov — celotno zemljišče, ki je po urbanističnem načrtu namenjeno za gradnjo — celotno zemljišče, ki je po urbanističnem redu namenjeno za gradnjo (če urbanistični red tako določa) oz. zazidljivo zemljišče skupaj s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 420-3/78-4 Šentjur pri Celju, dne 10. marca 1978. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 466. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 3. člena zakona o komunanih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. marca 1978 sprejela ODLOK o spremembah odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov v naseljih na območju občine Šentjur pri Celju 1. člen Spremeni se 1. člen odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov v naseljih na območju občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št, 23-546/72) in se glasi: »Na območju naselij Šentjur pri Celju, Ponikva pri Grobelnem, Gorica pri Slivnici, Planina pri Sevnici in Dramlje (območje zajeto z zazidalnim načrtom) je obvezno odlaganje in odstranjevanje smeti in odpadkov od stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov ter Odpadkov iz drugih virov, kakor tudi obvezna uporaba javnega odlagališča (v nadaljnjem besedilu: smetišča), kot je določeno s tem odlokom.« 2. člen Ta odlok začne Veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St, 352-19/78-4 Šentjur pri Celju, dne 10. marca 1978. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 467. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10'75) in 3/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. marca 1978 sprejela ' ODLOK o dopolnitvi odloka o zaščiti, prepovedi parcelacije zemljišča in gradnje v območju jezera Vonarje 1. člen V odloku o zaščiti, prepovedi parcelacije zemljišča in gradnje v območju jezera Vonarje (Uradni list SRS, št. 17/77) se v 4. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravni organ občinske skupščine, pristojen za gradbene zadeve in urbanizem, izjemoma dovoli gradnjo nadomestnih stanovanjskih in gospodarskih objektov občanom, ki se jim morajo zaradi izgradnje jezera Vonarje dosedanji objekti odstraniti. Gradnja navedenih nadomestnih objektov se lahko dovoli le na območju, ki ne gravitirajo in ne vplivajo na vodni režim.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-4/78-1 Šmarje pri Jelšah, dne 20. marca 1978. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. Pri primerjanju lestvic katastrskega dohodka za dele katastrskih okrajev Kočevje, Ljubljana, Suha krajina—Gorjanci in Višnja gora, ki so sestavni del odloka o lestvicah katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 24-1574/77), objavljenih v Uradnem listu SRS, št. 4/78 z izvirnikom, so ugotovljene nekatere prepisne napake, zato objavljamo tale , POPRAVEK 1. V katastrskem okraju Ljubljana se v razredu 2 kultura njive, številka 6300 nadomesti s številko 6800. 2. V katastrskem okraju Suha krajina—Gorjanci se v razredu 2 kultura travniki, številka 3300 nadomesti s številko 3500, v razredu 3 kultura pašniki, pa se številka 4300 nadomesti s številko 700. Iz sekretariata skupščine občine POPRAVEK V sklepu o lestvicah katastrskega dohodka, ki je bil Objavljen v Uradnem listu SRS, št. 5-390/78 je bila ugotovljena napaka, zato dajemo tale popravek: Številka 10.000 za njive 1. razreda v katastrskem okraju Celje vib) odstavku sklepa o lestvicah katastrskega dohodka se popravi na 10.100. Sekretar Skupščine občine Žalec Ivanka Kragl 1. r. VSEBINA SKUPŠČINA SR SI.OVENIJE Stran 420. Zakon o začasnem financiran.iu samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1978 647 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SI.OVENIJE 421. Odlok o določitvi lovskogojitvenlh območij v SR Sloveniji 647 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 422. Pravilnik o lovsko-gospodarskih načrtih 649 423. Pravilnik o izdajanju trofejnega lista za trofeje divjadi 651 424. Pravilnik o organizaciji gojitveno-čuvajske službe ter o programu in načinu opravljanja izpitov za lovske čuvaje 665 425. Odločba o vrsti in moči lovskega orožja ter moči na- bojev in teži krogel s katerimi se sme loviti posamezna vrsta divjadi 666 426. Odločba o odškodninskem ceniku za povračilo škode na divjadi 667 Stran 427. Odredba o varstveni dobi rib ter o najmanjših dolži- nah lovnih rib, rakov, žab in školjk 667 428. Pravilnik o načinu upravljanja varstvenih voda 668 429. Pravilnik o ribiško-gojitvenih načrtih ter o evidenci izvrševanja 669 43C. Pravilnik o ribiškem katastru 670 431. Pravilnik o gojitveno-čuvajski službi in o izpitih za ribiške čuvaje 675 432. Odškodninski cenik za povračilo škode na ribah. 676 I 433. Navodilo o načinu pridobitve in izdaje potrdila o analizi vina 677 REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA 434. Razglas liste kandidatov za predsednika in člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije 678 435. Razglas liste kandidatov za delegate v družbenopo- litičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije 678 426. Razglas liste kandidatov za delegate za Zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije 679 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 437. Sklep o prispevkih iz dohodka za delovanje samoupravne interesne skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino za leto 1978 680 438. Sklep o imenovanju sekretarja Skupščine Samoupravne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino 681 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 439. Razglas liste kandidatov za delegate v družbenopoli- tičnem zboru Skupščine mesta Ljubljane 681 440. Poročilo o izidu referenduma v območjih Lava, Os- trožno, Lokrovec in Dobrova dne 12. marca 1978 (Celje) 682 441. Statut občine Kamnik 682 442. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Kamnik) 716 443. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občin- skem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Kamnik) 718 444. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Kamnik 718 445. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za delno financiranje programov krajevnih skupnosti in programa gradnje šol in otroških varstvenih ustanov (Kamnik) 718 Stran 446. Odlok o določitvi meja pribrežnih zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenju potokov in jarkov na območju občine Kamnik 719 447. Poročilo občinske volilne komisije v Lenartu o izvo- litvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Lenart 720 448. Sklep o določitvi števila delegatskih mest v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev Skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart 720 449. Odlok o sprejetju lestvic katastrskega dohodka (Ljubljana Bežigrad) 721 450. Poročilo občinske? volilne komisije Ljubljana Bežigrad o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Bežigrad 722 451. Odlok o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1978 723 452. Odlok o določitvi števila delegatov, ki jih konference delegacij delegirajo na seje zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center 724 453. Odlok o načinu delegiranja delegatov v zbor združe- nega dela Skupščine mesta Ljubljane (Ljubljana Center) 72c 454. Odlok o načinu delegiranja delegatov občine Ljubljana Center v zbor občine Skupščine mesta Ljubljane 727 455. Odlok o načinu delegiranja delegatov v zbor zdru- ženega dela Skupščine SR Slovenije (Ljubljana Center) 728 456. Odlok o načinu delegiranja delegatov občine Ljubljana Center v zbor občine Skupščine SR Slovenije 729 457. Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Ljubljana Center) . 730 458. Poročilo občinske volilne komisije Ljubljana Center o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Center 733 459. Odlok o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1978 734 460. Odlok o delegiranju delegatov v Skupščino mesta Ljubljane 735 461. Odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine Socialistične republike Slovenije 736 462. Razglas liste kandidatov za delegate v družbenopo- litičnem zboru Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 737 463. Sklep o uskladitvi preživnin v letu 1978 (Logatec) 738 464. Razglas liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Mozirje 738 465. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Šentjur pri Celju) 739 Stran 466. Odlok o spremembah odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov v naseljih na območju občine Šentjur pri Celju 739 467. Odlok o dopolnitvi odloka o zaščiti, prepovedi parce- lacije zemljišča in gradnje v območju jezera Vonarje (Šmarje pri Jelšah) 740 Stran — Popravek lestvic katastrskega dohodka za dele katastrskih okrajev Kočevje, Ljubljana, Suha krajina — Gorjanci in Višnja gora, ki so sestavni del odloka o lestvicah katastrskega dohodka (Grosuplje) 740 — Popravek sklepa o lestvicah katastrskega dohodka (Žalec) 740 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRŠ — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska Tiskarna Tone Tomčiš: vsi v Ljubljan — Naročnina za l^to 1978 260 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Veselova 11. poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72