Poštnina plačana v gotovini
Cena - Prezzo Lir 0.40
Štev. 151
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tnjega § Izvora: Unione Pubblicith Italiana S. A-, Milana
V Ljubljani, v petek, 4. julija 1941-XIX
Uredništvo Id oprava: Kopitarjeva 6, Linbljana. Redazione, Amrnlnistrazlone: Kopitarfeva 6, Lublana.
Leto VI.
Concessionaria eicltuiva per la pabblicitd di provenienza italiana ed eatera: Unione Pabblicitd Italiana 8. A-, Milana
Popolno sodelovanje med Italijo in Nemčijo na vseh bojiščih s
Duce pregledal nove motorizirane oddelke, namenjene na rusko fronto
Ducejev govor v spomin letalskega pionirja Maršala Balba
Rim, 4. julija, s. Včeraj zjutraj je Duce pregledal drugo veliko motorizirano skupino ekspedicijskega zbora, določenega za na rusko bojišče.
V Ducejevem spremstvu so bili: načelnik generalnega štaba general Cavallero, načelnik nemškega vojaškega odposlanstva v Rimu general Rintelen ter načelniki generalnih štabov Oboroženih Sil. Dalje so bili navzoči Tajnik Stranke, člani vlade in vodstva stranke ter tuji vojaški odposlanci. Postavljen je bil oder, na katerem se je slovesnosti udeležila številna skupina ranjencev ter pohabljencev, s katerimi se je Duce prijazno pogovarjal.
Gete so ponosno nastopile z vsem orožjem in prevoznimi sredstvi. Duce jim je spregovoril nekaj vzpodbudnih in pozdravnih besed. Potem so oddelki brezhibno korakali mimo Duceja ter vzbujali nadvse živo navdušenje velike množice, ki se je zbrala pri paradi in ki je ob mimohodu vsakega oddelka toplo pozdravljala.
Ob koncu mimohoda je Duce posebno pohvalil poveljnika velike enote ter se med navdušenim pozdravljanjem množice oddaljil. Rim, 4. julija, s. Med enim zadnjih^ pregledov neke pilotske šole v osrednji Italiji, je Duce v proslavo Itala Balba iniel naslednji govor:
»Častniki, gojenci-piloti, letalci! Danes je za italijansko letalstvo dan ponosa in žalosti hkratu. Zdaj je leto dni, ko je maršal Balbo šel nadzirat čete pri Tobruku in je strmoglavil pri tem v plamenih, z njim pa vsa posadka. Dovolite, da se ga ob tej žalostni, pa slavni obletnici spomnim, Čeprav le površno.
Šest in dvajset let je bil v prvem razdobju moj učenec, v drugem razdobju moj pripadnik in v tretjem razdobju moj zaupni sodelavec. Bil je komaj fantič, ko se je v viharni zimi 1914-1915 oglasil v Milanu pri uredništvu »Covo«. »Covo« je bil zares gnezdo, kjer so se mladi volkovi nove Italije pripravljali, da obračunajo s pacifističnimi živinčoti, ki so se hotela zasidrati v sramoti in nečasti tistih, ki jih pomnimo iz Giolittijevih časov.
Ko je izbruhnila vojna, je Italo Balbo odšel kot prostovoljec ter prebil vso vojno kot planinec. Planinec je ostal malo tudi vedno in sicer v svojem hrepenenju po višavah. Po koncu vojne je bilo treba osvojiti si zmago in vstal je fašizem. Dve leti, tri lota trdih bojev in krvavih spopadov. med katerimi so tisoči fašistovskih mučencev padli po italijanskih cestah in trgili.
Italo Balbo je poglavar skvadristov v dolini Pada. Prav pred dvajsetimi leti sem odšel v Ferraro, da bi ugotovil, kaka globoka moralna sprememba se je dogodila med ljudstvom na tej rodovitni in plemeniti zemlji. Po treh letih je prišel pohod na Rim. m
Pomnite, da bi’danes ne bilo pohoda na Moskvo, pohoda, o katerem ni dvoma, da bo zmago-
vit, če bi pred dvajsetimi leti ne bilo pohoda na Rim, če bi ne bili mi prvi med prvimi dvignili protiboljševiške zastave.
Mi smo bili gospodarji in smo morali začeti z obnovitvijo Italije, ne saino stvarno, temveč tudi z duhovno obnovitvijo. Treba je bilo dobiti italijansko letalstvo, katero sem dobil zmanjšano na skrajni obseg. Ni imelo več strojev in niti ni več vedelo, kaj mora letalstvo biti.
Nekaj let potem sem Itala Balba poklical v podtajništvo za letalstvo in kmalu potem sem ga postavil za ministra.
Prišla je doba velikih poletov: prvi Ferrari-nov polet iz Rima v Tokio, Locatellijev in za njim De Pinedov polet. Po posamičnih poskusih so prišli poleti v skupini. Prvi je bil čez južno Atlantsko morje.
Predstavljajte si sami globoko ganotje treh milijonov Italijanov v Braziliji, ko so videli, da so se prikazala italijanska krila nad mestom in nad tlemi velike države, ki so jo oni oplodili s svojim znojem in s svojo krvjo. Zatem je prišel polet nad severnim Atlantskim morjem. Bil je težavnejši, toda tudi ta je uspel. Ogromna množica
je letalce sprejela ob povratku v Rim. Ošabni do-nebniki najbolj plutokratskega mesta, Newyorka, so videli, kako krožijo zmagovita krila nove, mlade Italije na njiini.
Potem mi je Italo Balbo bil dragocen sodelavec kot guverner Libije in vodja Oboroženil Sil v italijanski severni Afriki. V spominu nam je še vse, kar je storil: od preselitve 20.000 ljudi do graditve velike ceste, ki veže obe libijski meji in katere korist se je pokazala v zadnjih dogodkih.
Italo Balbo je bil močan in strasten pilot in je v svoje pobude vlival navdušenje in disciplino svojega duha. Pripadal je tistemu italijanskemu rodu, ki sem mu jaz dal naslednje ponosno geslo: »Živeti nevarno!c Če hočeš ceniti smisel in ponos življenja, moraš to življenje živeti nevarno! Bodi miren pred nevarnostjo, samo tako jo boš obvladal in dobil zmago!
Tudi vam velja to navodilo. Uspeli boste, kadar se boste čutili eno s strojem, ko boste čutili, da ne leti stroj, temveč da letite vi, ko se boste na nebu miru'in na nebu vojne čutili mirne in gotove s tisto naravnostjo, s katero švigajo lasta-vice in orli po prostorih.c
Bollettino Na. 393:
Un efficace atlacco sull' isola di Cipro
II Quarliere generale delle Forze Armate co-
munica:
Nostri bombardieri hanno attaccato una base aerea nell'isola di Cipro. NeIl’Africa settentriona-le a Tobruk 1'aviazione delPAsse ha colpito posizio-ne impianti logistici e batterie contraeree provo-cando incendi ed esplosioni ed ha bombardato
basi aeree ad est di Marsa Matruh). Aerei nemici hanno compiuto incursioni su alcune localita della Cirenaica.
NelPAfrica orientale vivaci azioni di artiglie-ria suit fronte di Uolcbefit (Gondar). Nel Galla e Sidamo le grandi pioggie ostacolano lo svolgi-mento delle operazioni.
Sprejemi pri Duce'u
Rim, 4. julija, s. Duce je v navzočnosti grofa Ciana sprejel predsednika albanske vlade Shevketa Verlacija, s katerim je hnel dolg razgovor.
Rim, A julija, s. Duce je sprejel senator* a Manlija Morgagnija, predsednika Agencije tefani, ki mu je podal obširno poročilo o svojem nedavnem potovanju po Hrvatskem in po Grčiji. Morgagni je Duceja obvestil, da je bila v Zagrebu in v Atenah služba Agencije Stefani izpopolnjena in oba urada Agencije Stefani delata v popolnem obratu. Stefanijeva poročila prevajajo sproti in redno dostavljajo dnevnikom, ki jih objavljajo v celoti ali pa v obširnih izvlečkih. Duce je sprejel poročilo na znanje in je izrazil senatorju Morgagni ju svoje zadovoljstvo zaradi nove in koristne pobude Agencije Stefani.
zunanji
poslala
Danska Izganja ameriške konzulate
Kopenhagen, 4. julija, s. Danski minister je sporočil, da je Danska _ vladi Združenih držav spomenico, v kateri pravi, da je Danska prisiljena zahtevati od ameriške vlade, naj umakne z danskega ozemlja vse osebje konzulatov. Danska vlada je morala to storiti, ker Dansko veže z_ drugimi evropskimi državami tesno sodelovanje in pa ker danski konzulati v Združenih državah ne morejo več opravljati svojih poslov.
Priprave za selitev sovjetske vlade iz Moskve
Carigrad, 4. julija, s. Nekateri tuji diplomati, ki so prišli iz Moskve, pripovedujejo, da je Stalin v sredo zvečer bate v zasebnem pogovoru izjavil, da je pripravljen preseliti sedež vlade iz Moskve na Ural in sicer najprej v mesto Sverdlovsk, če bi Nemci začeli ograzati Moskvo. Če bi bilo potrebno, bi se vlada selila potem še dalje in sicer v sibirsko mesto Omsk.
Kakor poroča francoska uradna agencija, naj bi bil Stalin pri tej priliki izjavil, da so na Uralu pripravliene zaloge vojnih potrebščin in živeža, ki naj Di omogočale večleten odpor. Vse priprave za selitev vlade so že izvedene.
Vojno poročilo štev. 393:
Uspešen letalski napad na otok Ciper
Glavni stan italijanskih vojnih sil objavlja:	dišča in protiletalske baterije ter izzvalo požare
Naši bombniki so napadli eno izmed le- in eksplozije ter je bombardiralo letalska opo-talskih oporišč na otoku Cipru.	rišča vzhodno od Marsa Matruha.
Severna Afrika:	Letalstvo	osi	je	v	; Sovražna letala so priletela na nekatere
Tobruku zadelo postojanke, naprave in skla- j kraje v Cirenajki.
Vzhodna Afrika:	Močno	delovanje
Vesti 4. julija
V Bolgariji še naprej divjajo strahovite nevihte, zlasti ob popoldnevih. Skoda po polju in po hišah je velika. Toča je pobila zlasti veliko drobnice.
Finski vojaki so zadnje dni polovili veliko število sovjetskih padalcev, ki so se spustili na razne kraje, da bi uničili vojaške in industrijske naprave.
topništva na bojišču pri Uolšefitu (Gondar). V Gali in Sidamu pa veliko deževje ovira razvoj operacij.
Italijanski poslanik v Zagrebu Casertano, je včeraj izročil Paveliču svoje izkaze.
Nemški tisk razpravlja o sovjetskem načinu vojskovanja in pravi, da je ta način že davno bil označen za boljševiški način. Kako se mislijo Sovjeti vojskovati, najbolj priča Stalinov govor, v katerem je ta rotil sovjetsko vojaštvo in prebivalstvo, naj pri umiku požiga poslopja, zaloge in polja, uničuje proipetne in druge naprave in da pri tem ne sme poznati usmiljenja ne do ljudi, ki bodo trpeli in še manj do imetja in dobrin.
Začetek nemške ofenzive od Ledenega
do Črnega morja
Včerajšnje uradno poročilo pravi, da je bila prekoračena mejna reka Prut in da se je začel vdor v Moldavijo
Hitlerjev glavni stan, 4. julija, s. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Nemške in romunske vojne sile so včeraj skupno prekoračile v severni Moldaviji reko Prut ter začele prodirati proti Dnjestru. Tako so zavezniške armade na vsem boji-
šču od Črnega morja do Severnega ledenega | i ndajejo kožo v stroj.
log ubiti vsakogar, ki ne strelja, ki se umika pred bojem, ki odloži orožje ali se skuša vdati. Sovjetski komisarji pripovedujejo 6vojim vojakom, da Nemci ujetnike takoj postrele, obesijo ali kar sežgo. Neki komisar se je celo povzpel do trditve, da Nemci odirajo mrtva trupla sovjetskih vojakov
morja prešle v napad.
Dočlm se je sovjetsko vrhovno poveljstvo do sedaj trudilo, da bi nemški pohod zadržalo na meji in prešlo v protinapad, se sedaj dozdeva, da je odporna sila sovjetske armade zlomljena. Na vsej fronti se sovražnik umika pred našimi četami.
Uničevalna bitka vzhodno od Bialistoka je dejanjsko zaključena. Zaključek te bitke je največjega zgodovinskega pom.ena. Mnogo strelskih, konjeniških in tankovskih divizij sovjetske vojske je bilo uničenih. Oddelki vojske in letalstva so v najtesnejšem sodelovanju preganjali bežečega sovražnika.
Bukarešta, 4. julija, s. Ofenziva se je začela v zadnjih 48 urah tudi v Moldaviji (Bukovini). Nemško letastvo je 24 ur zaporedoma bombardiralo vse sovjetske naprave, potem pa so v noči od srede na četrtek nemški jn romunski motorizirani oddelki prekoračili Prut v severni Moldaviji in tako prodrli v Bukovino in Besarabijo. Spopadi s sovjetskimi silami so bili zelo divji, toda Sovjeti niso mogli ovirati zmagovitega začetka ofenzive zavezniških sil. Po prestopu Pruta, so se motorizirani oddelki razcepili, da bi stvorili veliki žep, v katerem bodo obkolili in zaprli sovjetske čete. Prva od teh kolon koraka proti severu, druga pa proti severozahodu, da bi dosegla obrežje Dnjestra, ki so ga pred letom dni prekoračili rdeči. Po
Ervih poročilih se boji razvijajo v nemško orist.
Berlin, 4. julija, s. Sovjetski ujetniki pripovedujejo važne stvari o razlogih, iz katerih izvira zagrizeni ter srditi odpor sovjetskih čet v bojih * Nemci. Za bojevniki 60 starešine, ki imajo na-
Na vzhodnem bojišču je bil te dni zajet pehotni poročnik Kozakov, ki je izpovedal, da je sovjetsko vrhovno poveljstvo sklenilo napasti Nemčijo v avgustu. Skupina armad naj bi prodrla na Poljsko ter v Šlezijo, da bi potem zasedla vso Poljsko, posebne divizije pa naj bi prekoračile Karpate ter se spustile na Madžarsko in na Slovaško.
Budimpešta, 4. julija, s. Madžarsko vrhovno poveljstvo sporoča:
Naše čete, ki napredujejo onstran Karpatov, so pridobile na ozemlju. Naše letalstvo je z uspehom bombardiralo sovjetske oddelke na umiku. O operacijah madžarske vojske poročajo še: Ozemlje, na katerem se bore madžarske čete, je zelo pripravno za obrambo. Sovjeti so v letu dni utrdili vse vrhove, doline in prehode. Toda navzlic temu so madžarske Sete v vseh smereh strle nasprotnikov odpor. Po hudih bojih se jim je posrečilo napredovati za 80 do 45 km. Na mnogih krajih madžarske čete odločno merijo v ravnino in doline. Protiletalsko topništvo je zadnje dni preprečilo sovjetske letalske vdore na madžarsko ozemlje.
Od 1. avgusta dalje bodo vse nemške znamke
imele samo Hitlerjevo podobo.
Na krovu angleške letalonosilke »Furious« je
eksplodiral bencinski tank nekega letala. Štirje člani posadke so bili ubiti, šest pa ranjenih. Predsednik grške vlade general Colaeoglu je zastopnikom tiska izrazil osebno zahvalo za pomoč, ki so jo pri njegovem delu dosedaj nudile italijanske čete.
Tretja seja sosveta Ljubljanske pokrajine
Visoki Komisar Eksc. Grazioli o preskrbi Ljubljane z mlekom, o zvišanju plač, o reševanju delavskih in obrtniških vprašanj
Vlsoni Komisar je včeraj dopoldne sklical e jo pokrajinskega sosveta. Po odobritvi dopisnika
se-
Ljubljana, 4. dopol ‘ odob
prejšnje "seje so začeli pretresati vprašanje o preskrbi z mlekom. Eksc. Grazioli je sporočil _ sosvetu ukrepe komisarijatskih uradov, da bi se Ljubljani zagotovilo to živilo, tako potrebno prebivalstvu, zlasti pa otrokom. Po obravnavanju raznih načinov za čim ugodnejšo rešitev tega vprašanja, je Visoki Komisar sporočil soevetu navodila, ki jih je dal za določitev cene, dovoza in razdeljevanja mleka. S temi ukrepi bo Ljubljani preskrba z mlekom zagotovljena in to po najmanjši ceni, ki jo dovoljujejo sedanje razmere.
Potem je Visoki Komisar dal v razpravo vprašanje o povišanju plač ter sporočil sosvetu predloge delavcev in delodajalcev. Zastopnikom delavskih stanov, ki so pri razgovoru sporočili podatke organizacij, je Visoki Komisar zagotovil svojo posebno pozornost, katero bo posvečal moralnim in tvarnim vprašanjem, ki sc tičejo delavstva.
Tudi glede položaja obrtnikov je Bksc. Grazioli zagotovil njihovemu zastopniku, _ da bodo obrtniška vprašanja posebej preučena in da bodo vpoštevane posamezne potrebe.
Zastopnik industrijskega delavstva je Visokemu Komisarju predložil vrsto vprašanj s svojega področja. Eksc. Grazioli je zagotovil, da bo v kratkem izdal ukrep, ki bo določil povišanje prejemkov.
Potem je spregovoril o obisku pri prebivalstvu novomeškega okraja. Ta obisk mu je omogočil, da se je prepričal o lojalnosti in o delavnosti tega prebivalstva. Preučil je tudi položaj mesta in sjioročil sosvetu svoja natančna navodila, ki strogo ujjoštevajo pravice, ki jih daje Ducejev odlok, toda se ne bodo smele nikjer in nikakor napačno razlagati.
Med sejo so se oglasili k besedi sosvetniki ter dr. Moseri za preskrbo, odvetnik Zennaro pa za zakonodajna vprašanja
številke o pomorski vojni z Anglijo v juniju
Berlin, 4. iulija. s. Nemško vrhovno povelj- j pa je bilo poškodovanih mnogo trgovskih par
stvo poroča
V boju proti AngTni je letalstvo ponoči potopilo trgovsko ladjo s 5000 tonami in bombardiralo pristaniške naprave v jugovzhodni in jugozahodni Angliji. Včeraj so nad Rokavskini prelivom angleška letala skušala prileteti nad zasedeno ozemlje. Sovražnik je pri tem izgubil 15 lovskih in pet bojnih letal, na naši strani pa je bilo izgubljeno samo eno letalo.
Sovražnik je ponoči na raznih krajih severozahodne Nemčije metal rušilne in zažlgalne bombe, ki so ubile nekaj civilnih oseb, nekaj pa ranile. V Bremenn in v Oldenburgu je bilo porušenih nekaj stanovanjskih hiš. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo tri napadalna angleška letala.
Boj proti angleški oskrbovalni plovbi je tudi v juniju prinesel pričakovane velike uspehe. Vojna mornarica in letalstvo sta potopili 778 tisoč 950 ton sovražnega trgovskega brodovja. Pri tem so podmornice same potopile 417.450 ton. Temu je treba prišteti še velike izgube, ki jih je imel sovražnik zaradi min. Poleg tega
nikov.
Prav tako uspešno je bilo delovanje nemškega letalstva v boju proti angleškemu letalstvu.
V času od 28. junija do 2. julija je bilo sestreljenih 109 angleških letal in sicer jih je bilo 57 sestreljenih v letalskih bojih, 24 so sestrelili nočni lovci, 22 protiletalsko topništvo, 6 edinice vojne mornarice, eno letalo pehota, dve sovražni letali pa sta trčili nad zasedenim ozemljem sku-
Iiaj in sta padli na tla. V istem času pa je v bo-u proti Angliji bilo izgubljenih 12 nemških letal.
Nemški poročevalski urad javlja, da je letalski oddelek, ki ga vodi znani polkovnik Moelders, samo v štirih dneh sestrelil 190 sovjetskih letal. Razen tega je ta sloviti oddelek uničil na tleh 150 nasprotnih letal, veliko pa jih poškodoval.
Španija in Portugalska sta v Lizboni podpisali gospodarsko in finančno pogodbo.
Turška vlada bo na današnji seji najbrž dala važno izjavo o sedanjem i>olitičnem položaju
Terza riunione della Consulta provinciale
LAHo Commissario Ece. Grazioli ha dato direttive per il rifornimento della cittš con il latte e perl aumento dei salari
Questu mattina I’Alto Commissario ha convo-eato la Consulta provinciale. Approvati i verbali della sedata precedcnte, si i> iniziuto l’esame del problema dela iornitura del latte. L’Ecc. Grazioli ha messo al corrente la Consulta sulic pratiche cim svolte dagli uffici dell’Alto Coinmissariato per assicurare nlia cittit questo alimento tanto neces-sario alla popolazionc e specialmente a quella in-fantilc. Gsaminate le varie pratiche svolte per as-sieurare la soluzionc del problema nella lorma piii favorevole, l’Alto Commissario ha comunicato alla Consulta le direttive impartite per stabilire il prezzo, la iornitura, la distribuzione.
Con tali provvedimenti la iornitura del latte sarh assicurata a Lubiana al prezzo minimo per-desso dalle condizioni attuali.
Esaminato il primo punto dell’ordine del giorno 1’Alto Commissario ha pošto in discus-sione gli aumenti salariali, dando comunica-zione alla Consulta- della proposta dei lavora-tori e di quelle dei datori di lavoro. Ai rap-presentanti dello categorie di lavoratori che alla discusione hanno portato il contributo dei 'licvi e dei dati forniti dalle organizzazioni,
l’Alto Commissario ha assicurato la sua parti-colare nttenzione ai problemi morali e materiali che interessano le categorie dei lavoratori.
Anche per uuanto concerne la situazione degli artigiani 1’Ecc. Grazioli ha assicurato 1’esponente di questa categoria che i problemi della stessa saranno particolarmente esaminati, tenendo conto delle singole necessita.
11	rappresentante degli operai deliindustria ha sottoposto aliAlto Commissario una serie di problemi interessanti la categoria. L’Eccellenza Grazioli riassumendo la discussione si e riservato di emanare al piii presto 1’ordinanza che stabilirh gli aumenti salariali. Parlando della sua visita alle popolazioni del capitanato distretuale di Novo mesto, visite che gli hanno dato modo di rendersi conto della lealta a delloperosita di quelle popolazioni, ha esaminato anche la situazione della citta, esponendo alla Consulta le sue precise direttive, che, se sono di rigoroso rispetto delle prero-gative concesse dal decreto del Duce non tolere-ranno che esse siamo conunque male interpretate.
Durante la riunione hanno parlato i consulto-ri, il dott. Moseri per la parte dell’approcigiona-mento e 1’avvocato Zennaro per la parte legale.
Če vas zanima, kako nastajajo bonboni...
Ljubljana, 4. julija.
Velika skladišča čakajo na sladkor, ki ga dovažajo s kolodvora, kadar pride pošiljka. To se dogodi vsakega toliko in toliko časa, kadar gre zaloga starega sladkorja že h koncu. Z vozovi ali avtomobili dovažajo sladkor v slaščičarne, tovarne bombonov. Tu čaka, kdaj ga bodo uporabili za izdelovanje bonbonov. In če vas zanima, pa pojdimo na kratek sprehod po tovarni bonbonov.
Od trdega do tekočega sladkorja
Ni1 skoraj potrebno, da bi vam razlagali, da je potrebno za izdelovanje bonbonov sladkor v trdem stanju staliti tako, da je tekoč. Kako to store? Vreče sladkorne sipe pripeljejo na posebnih vozičkih v poseben oddelek, kjer so parni kotli. Določeno količino sipe, kolikor je pač rabijo za tako ali tako vrsto sladkorja, potem stresejo v poseben bakren kotel, katerega potem trdno zaprejo, da ne more priti do sladkorja niti malo zraka. Potem poseben delavec spusti v posebno posodo pod kotlom paro, ki prihaja iz strojnice, ki je na sosednjem dvorišču. Pod pritiskom pare se začne potem sladkor topiti. Ko je sladkor določen čas nad paro im je že staljen, ga streseta dva delavca iz bakrenega kotla na mizo. Miza ni iz lesa ati železa, ampak iz kamna. Debela je nekaj centimetrov in gladka kakor steklo.
Kako narede zmes za bonbone
Ko sladkor stresejo na kamnito mizo, ga začne posebni strokovnjak obdelavati. Ko sladkor ob-delavajo na mizi, je treba največje pazljivosti, kajti od tega postopka na mizi je odvisno vse, kakšen bo sladkor oziroma bonboni. Ali bodo kisli ali sladki ali bodo imeli takšen ali drugačen vonj in okus. Preden tekoči sladkor stresejo na mizo, le-to potresejo s sladkorjem, ki ie v prahu, (.kakor to delajo gospodinje, kadar začno mesiti,
1	pa potresejo dno sklede z moko. Prav tako tudi tukaj menda zato, da se sladkor ne prime mize. Posebni mojstri, ki so zaposleni pri tem delu, imajo na rokah posebne rokavice, ki so iz kože in niso tako občutljive za toploto. Na rokah morajo nekaj imeti, saj kdo bi delal in gnetel tekočo vročo snov. Vse delo, to moramo takoj že od začetka omeniti, je izredno čisto in za snago zelo skrbe. Posode so izbrisane, da se svetijo, mize poribane, delavci, ki imajo opravka s sladkorjem, imajo omenjene rokavice na roaah, » si predpasnike, tako da je sladkor res okusno narejen.
Tekočo zmes začno najprej gnesti in sladkor se le počasi ohlaja. Tej zmesi potem dodajo mojstri posebne sladkorna sirupe.. Od sirupov, ki jih dodajajo sladkorni zmesi, je potem odvisno, kakšno barvo ima sladkor ali kakšen okus ima. Cela vrsta sirupov je tu: malinln, limonin, smrekov in še mnogoteri drugi. Sirupa je treba le malo dodati tej tekoči zmesi, kajti sirup je močno zgo-šče nin ga zadostuje že majhna količina. Ko je sladkorju dodana zadostna količina sirupa, je treba se «ec,r.o tekoči sladkor dobro gnesti, tako da dobi vsa ».mes enako barvo. Trelm >e gledati, da ni kjf kaj voč sirupa skupaj, kar bi pokvarilo kakovost bonrmnov
Ko ie lako sladkor primemo pobarvan in je dobil določen okus, ga potem zvaljajo z rokami v precej debele svaljke. Ti svaljki čakajo, kdaj bodo šli v stroj.
Kakšen je stroj, ki »dela« sladkorčke
Stroj, s katerim izdelujejo bonbone, je kaj enostaven. Sestavljen je iz dveh valjev. Vsak valj ima okrog in okrog urezane posebne modele n. pr. maline, modele s podolgovatimi, okroglimi ali drugačnimi oblikami, kakršno imajo pač bonboni.
Tudi drugi valj ima prav takšne oblike. Valja sta potem pritrjena drug nad drugim tako, da ima sladkorna zmes možnost, da gre med obema valjema. Model enega valja pa se vedno točno ujema z modelom drugega valja, oba skupaj pa dasta obliko bonbona. Oba valja se potem začneta vrteti, seveda na parna pogon ali elektriko, pripravljene svaljke pa začneta valja vleči med 6e. Tako gredo na eni strani svaljki med valja, na drugi strani pa pridejo iz valjev že bonboni, ki imajo že določeno obliko. Ti bonboni so še mehki in jih je treba nekaj časa pustiti ležati na dolgi mizi, ki je okovana s pločevino, to pa zaradi tega, da se bonboni prej ohlade. Ko bonboni tako nekaj časa leže, se kmalu ohlade in so že godni za tehtanje in paketiranje. Nekateri bonboni se sicer drže še 6kupaj, pa jih delavke 6pet denejo drugega od drugega.
Zavijanje in odpošiljanje
Izgotovljene bonbone potem odnesejo v skladišče bonbonov. Tu jih denejo po kakovosti na posebne police, kajti so bonboni, ki so mnogo boljši, če nekaj dni ali celo nekaj tednov leže. To jo posebno važno pri polnjenih boljših bonbonih, ki zahtevajo za svojo »sladkost« kar po več mesecev in so šele tedaj užitni. Prav tako morajo čakati tudi znane melisnice precej časa, preden so dobre za prodajo.
Seveda gre izdelovanje iz dneva v dan enako naprej. Kakšne bonbone izdelujejo, pa je odvisno od tega, kakšna so naročila. So dnevi, ko venomer izdelujejo na primer samo smrekove bonbone ali pa mlečne bonbone. Kadar izdelujejo eno vrsto bonbonov, jih izgotove toliko, kolikor je naročil, pa še za zalogo nekaj. Izgotovljeni sladkor potem spravijo v posebne lične škatlje, stehtajo količino bonbonov, ki tehta po navadi 3 kg in jih odpravijo po pošti naročniku.
Tako smo si na kratko ogledali, kako izdelujejo enostavne bonbone, seveda pa je izdelovanje boljših, tako imenovanhi »filanih« bonbonov mno-8° težje, povrh pa zahteva to delo večjih in spretnejših mojstrov.
Roosevelt naklonjen ustanovitvi Judovske države v Palestini
Rim, 3. julija, s. Znani cionistični voditelj dr. Weizmann, predsednik svetovne cionistične organizacije in ravnatelj judovske agencije za Palestino, je sporočil angleški vladi, da je judovski finančni svet v Združenih državah pripravljen dati Angliji največjo možno podporo, v zamena pa zahteva, da se angleška vlada obveže, da bo odstopila judom vso Palestino s Srednjim Libanonom, da bi se tam ustanovila judovska država. Iz dobro poučenih krogov se izve, da je angleška vlada sprejela te predloge severnoameriških judov in s tem ponovno pustila na cedilu Arabce.
V	pristojnih krogih menijo, da sta predsednik Roosevelt in njegova žena odločna podpornika ustanovitve judovske države v Palestini. Ameriška površnost ne pripisuje Arabcem nobenega pomena in smatra arabsko pleme kot nekaj manjvrednega. Do Weizmannovega koraka je prišlo takoj po potovanju Rooseveltovega sina v Palestino. Ta je obiskal v Palestini več judovskih naselbin in imel več ognjevitih nagovorov na jude. Najbolj zanimiv pa *je bil njegov govor v Tela-vivu, kjer je med velikanskim navdušenjem judov izjavil, da mu je njegov oče naložil v dolžnost, da zagotovi judom, da podpira Bela hiša v celoti vse judovske zahteve do Palestine in da upošteva nujnost, da se Palestini pridele še bližnja plodna zemljišča, da bi mogla nova država gospodarsko lepo uspevati.
Z Goriške in Krasa
»Slovenski dorru naročite najlažje če nakažete malenkostno naročnino 6 lir kar po poštni nakaznici za internacionalni promet na naslov Uprava »Slovenskega doma«, Ljubljana, Kopitarjeva 6. — Kdor je stalen naročnik »Slovenskega doma« bo lahko dobil izredno lepo knjigo »Slovenčev koledar« za 9 lir in 2 liri za poštne in pošiljatvene stroške. — (Za nenaročnike »Slovenskega doma« ali »Slovenca« ali »Domoljuba« ali Bogoljuba« pa bo stal koledar 20 lir.) — Koledar bo obsegal čez 220 strani formata 23X30.5 cm — to je skoraj oblika polovice strani »Slovenskega doma«. — Naročnino za »Slovenčev koledar« pošljite kar istočasno z naročnino za list po poštni nakaznici. — Tiskali bomo le toliko izvodov koledarja kolikor bo prednaročil. — Ne odlašajte, ampak naročite »Slovenski dom« in »Slovenčev koledar« čimprejl
plina temelji nove Hrvatske. Tako ne bo prostora za korupcijo bivše jugoslovanske države, kajti vsako posredovanje pri državnih oblasteh bo najstrožje kaznovano.
S Hrvaškega
Madžari na Hrvatskem za sodelovanje. Hrvaški notranji minister je sprejel večje odposlanstvo madžarske narodnostne skupine na Hrvatskem. Delegati so mu izrazili čustva popolne zvestobe madžarske manjšine hrvaški državi z željo, da bi mogli povsod sodelovati, da bi se poglobilo prijateljstvo med obema narodoma. Minister je odgovoril, da jemlje na znanje ta zagotovila madžarske narodne manjšine in rekel, da bo v najkrajšem času potrdil pravila, ki se tičejo delovanja madžarske narodnostne 6kupine.
Navdušenje *a borbo proti boljševizmu. »Novi list« poudarja navdušenje evropskih narodov za borbo proti l>oljševizmu in ugotavlja, da so se vse zdrave 6iie evropskih narodov sedaj združile v borbi za osvoboditev človeštva te kuge, ki razsaja že celi dve desetletji. Kmalu bo nastopila ura, ko 6e bo odigrala smrtna borba za oblastnike iz Moskve in šele tedaj se bo svet čutil končno prostega marksistične pošasti in osovražene plutokracije, katero predstavljajo Churchill in njegovi prijatelji.
Kazenski proces proti bivSemu načelniku davčne uprave v Banjaluki (sedanji Luki) Gjor-gju Radivojši se je pod sedanjim režimom na Hrvaškem hitro obnovil. Radivojša je imel na vesti več poneverb, povrh tega pa še umor Fuada Derviša, ki je bil imenovan na njegovo mesto, čim so bile ugotovljene številne nepravilnosti v poslovanju. Številne priče, ki so bile
o	tej stvari zaslišane, izpovedujejo precej obremenilno za Radivojšo, zlasti pa pobijajo njegov zagovor, da je bil tedaj, ko je streljal na svojega naslednika, nepriseben. Radivojša je po rodu Srb.
Komentarji Paveličevega govora. Govor, ki ga je pred nekaj dnevi imel poglavnik dr. Pavelič v sejni dvorani nekdajnega hrvaškega sabora, so vsi listi obširno komentirali. Listi označujejo govor kot »magno cartho« vsega hrvaškega javnega in privatnega življenja. »Novi list« pravi, da so zakonitost, delo, poštenje in disci-
Opozorilo s policije
v zvezi z zločinom nad 10 letno Plevanič Danico
Ljubljana, 4. julija.
Dne 23. junija 1941, to je na kresni večer, je izginila ob 20.30 zvečer od doma v Polakovi ulici štev. 13 v šiški desetletna Plevanič Danica, katere truplo so našli dne 1. julija 1941 ob osmih zjutraj na žitnem polju za gorenjsko progo v bližini Brejčeve ulice.
Z dosedanjimi poizvedbami se je ugotovilo, da je Plevaničeva pred odhodom od doma izjavila nekim osebam, da gre gledat kres na griček nad Bellevuejem. Kr. Kvestura vabi vse starše tistih otrok, k>i 6o se nahajali na kresni večer na gričku v »Kozlovi dolinici« nad hotelom Bellevue, naj se nemudoma zglase po možno6tii z omenjenimi otroki na kriminalnem oddelku 3. nadstropje štev. 25. Istočasno se pozivajo tudi vsi meščani, zlasti tisti, ki stanujejo v šiški in ki so videli na kresni večer kakšno desetletno deklico v spremstvu moškega hoditi po ulicah, ali ki so pozneje slišali kakšno vpitje ali stokanje, naj se prav tako javijo pri navedenem oddelku. Opozarjamo vse 6tarše, naj ne puščajo svojih otrok, zlasti ne v večernem času brez nadzorstva iz stanovanj, da bi se slični zločini v bodoče ne mogli več ponavljati.
Ker se večkrat dogodi, da izvabljajo razni moški otroke s seboj, naj starši prijavijo vsak tak primer takoj policijskim oblastem.
Ksenija Kušejeva kot Rozina v »Seviljskem brivcu«
Ljubljana, 4. julija. Včeraj zvečer je na našem opernem odru nastopila kot Rozina v »Seviljskem brivcu« gdč. Ksenija Kušejeva. Letos smo torej videli poleg Noni-jeve in Ivančičev« že tretjo oblikovalko v igralsko m še bolj pevsko precej težavni vlogi. Gdč. Kušejeva je sicer v zadovoljstvo občinstva, ki je v napolnjenem gledališču sprejelo pevko s simpatijami, zadovoljivo rešila svojo nalogo, vendar bo v pevskem oziru potrebno še nekoliko prizadevati si do čistejšega zvoka v srednji in visoki legi. Popraviti bo morala tudi v vokaliziranju nekaterih vokalov. Sicer pa je bila popolnoma razumljiva, le tu pa tam v recitativih ji je bil glas premalo prodoren. Igralka je bila boljša in je zadovoljila. Seveda moramo k celotnemu njenemu nastopu vpo-števati še nervoznost človeka, ki pade v ansambel brez dovoljnih režijskih skušenj in še nenavaje-nosti na dirigenta. Gotovo bo v nadaljnih predstavah svojo pevsko partijo zboljševala.
Stalin se je 10 dni prekasno spomnil ruskega ljudstva
kakršno ie svoi čas pokazal Asquith ali še prej Pitt. Stalin se v svojih zmotah popolnoma .enači
s Churchillom. Pod težo teh zmot se bo zrušil komunizem in vsa tropa njegovih zaveznikov. Ob koncu svojega radijskega govora se je Stalin spomnil tudi tega, da je kot rdeči car in voditelj boljševizma pozval sovjetsko vojsko, naj se bori tudi za osvoboditev vseh narodov. O pravem pomenu te osvoboditve pa so že spregovorili narodi Finske, Litve, Letonske in Romunije. Na vsak način pa je zanimivo in zelo poučno za človeštvo, da ve, da tudi zaveznik Churchill in prijatelj Roosevelt naštevata med svojimi vojnimi cilii osvoboditev vseh narodov sveta pred gospostvom kapitalizma.
Berlin, 4. julija, s. Govor Stalina je vzbudil v berlinskih političnih krogih le malo zanimanja. Zanimivo je dejstvo, da je rdeči car smatral za potrebno, da je svojemu ljudstvu očrtal položaj Sovjetije kot katastrofalen in se je dalo razumeti, kakor da je domovina v nevarnosti. Ni izključeno, da je imel Stalinov govor tudi namen, dopovedovati, da ruski in angleški svet nista presenečena spričo te nove katastrofe. Zanimivo pa je navesti s tem v zvezi nek članek v Stockholmu, ki pravi, da je Stalinov govor popolnoma sličen začetku dogodkov, ki bodo enaki naglim in zmagovitim umikom angleškega kova. Potrebno pa je navesti tudi izjavo Stalina, katere pa angleška propaganda ni omenila, namreč vprašanje: Kakšno korist je imela Sovjetska zveza od pakta z Berlinom? in odgovor: Imela je poldrugo leto časa za priprave. Stalin je, tako pravi berlinska »Nachtausgabe«, uradno potrdil, da se je Sovjetska zveza odločila napasti Nemčijo in da je vzela podpis pogodbe z Berlinom le za pretvezo, da je mogla čim bolj podaljšati čas svojih vojaških priprav, da bi končno mogla z večjo verjetnostjo in upom na uspeh izvesti svoje napadalne namene.
Ttim, 4. julija, s. Rdeči car je naslovil na rusko ljudstvo dramatičen govor in napovedal neizogiben polom s tem, da ie izjavil, da je domovina v veliki nevarnosti, kajti navzlic vsem naporom rdeče vojske napredujejo Fašistične sile neprestano. Rdeči car je zapadel popolnoma pod vpliv angleške vojaške misije in tako je izgovoril enako teatraličen govor kakor so vsi Churchillovi. Stalin je v svojem govoru posnemal carja Aleksandra, ko je pozval ljudi ob Dniestru, Volgi in pod Uralom, naj ponovi dejanja iz Napoleonovih časov in naj zmagovitemu sovražniku postavi nasproti neizmernost Rusije s tem, da bo uničevalo setev in žetev, požgalo vasi, naselja in mesta, skratka naj store vse tako, da sc bo sovražnik zlomil, kakor so se tedaj zlomila krila Napoleonovemu orlu Komaj je Stalin nehal govoriti, je London že začel ploskati. O Stalinovem govoru so se pa v mednarodnih krogih slišale naslednje sodbe:
1. Prekasno ie že, da bi mogel Stalin posnemati carja Aleksandra, kajti na to bi moral misliti že deset dni prei in ne pustiti, da bi sile Osi stisnile njegovo vojsko.
2. V napoleonskih časih so vojaki pešučili ali pa jahali, preskrba pa je prihajala z vozovi. Danes pa je mesto konja zavzelo letalo, vojaki se pa vozijo z avtomobili in tako_ morejo v enem tednu premeriti daljavo, ki so jo mogli poprej komaj v dveh mesecih. Dogodki bodo tudi pokazali, da je Stalin v Angležih pridobil najslabše vojaške svetovalce, kar jih sploh je. Od prvih dni vojne pa do danes je beležila Anglija eno samo dolgo vrsto vojaških in diplomatskih porazov, ki v polni meri označujejo nesposobnost Londona, da bi bil dorasle! moderni vojaški, diplomatski in psihološki situaciji. Tudi nikogar ne preseneča, da je _ London v sedanjem spopadu pokazal isto miselnost kakor leta 1914.. in psihološko gledanje iz napoleonskih časov, glede ruskih stvari pa miselnost,
Ed ;ar VVallare:
Na sever, potepuh!
»Ostani kjer si, zamorec, če ne te ustrelim kakor psal«
»Za božjo voljo, gospod... saj vendar ne znam plavati!«
Ustrelil je proti zamorčevim nogam. Ubogi Bud je prestrašeno zakričal in stekel na vrh.
Les ie bil star in preperel. Ob vsakem udarcu se je železni drog zasadil globoko med bruna. Rdečehradee je bil ves zaripel v obraz in ves premočen od potu zaradi napora, katerega ni bil vajen. Kar olajšanega se je začutil, ko ie drog predrl dno čolna in je_ voda začela počasi in tiho curljati skozi odprtino Toda še mu ni bilo dovolj. Napel je vse svoje sile in odtrgal kos deske... Hipoma je bil v vodi do gležnjev. Zadovoljen s svojim delom je stekel a vrh.
m na
U Vil*.
Potisnil je prestrašenega zamorca vstran i smcril Čoln proti bregu. Čoln se ie nagnil n tran in se nekajkrat zavrtel okoli svoje osi. tljub temu pa se je počasi bližal temnemu brežin. V sredini čolna pa je voda vedno bolj inraščala.
»Ne znam plavati, ne znam plavati!« te tokal Rud.
»Molči, tepec!« ie zakričal Bvrne ves be-en nad njim. »Ko dospemo do brega, skočil«
Polagoma ie tok reke nesel čoln proti iregu. Bil je že tako razbit in poln vode, da ga li bilo več mogoče krmariti. Bvrne je začel ačunati in je prišel do zaključka, da sta ona -Iva v kabini že do pasu v vodi. Močnejši tok
je zgrabil čoln in ga potisnil čislo k bregu. Dobro je izračunal... čoln je butnil ob breg. S krikom, polnim groze, je zamorec skočil s čolna v temo. Padel je na strmo sipino in se z velikim trudom zvlekel na suho.
Ildečebradčev odhod je bil bolj dostojanstven. Previdno je. stopil preko krmila na sipino in dospel na breg brez najmanjše neprilike.
Čoln pa se je zopet oddaljil od brega in tonil vedno globlje. Kmalu se je iz vode videl samo še rob. Končno je izginil tudi ta. Rdeče-bradec se je .prijel za ranjeno lice. _ odstranil iz rane drobec lesa in se divje zasmejal.
»Sklenil sem, da ga spravim s sveta. Svoj sklep sem tudi izvršil.«
Zadovoljno se je oddahnil in sedel na tla, da si odpočije. Moral pa je še razrešiti neko važno vprašanje: ali je Lennv imel pravico do deleža pri nagradi?
Prav za prav bi to bilo skrajno krivično. * *
Robin in Oktober sla spoznala nevarnost, ki jima ie prelila, ko je začela voda vdirati skozi deske na dnu kabine. Robin najprej ni mogel verjeti svojim očem. Ko pa ie zaslišal udarce železnega droga, pokanje lesa in grgranje vode, ki je vdirala v čoln, ie odrevenel od groze.
S pomočjo žepne svetilke je začel mrzlično iskati, da bi našel kakšen predmet, s katerim bi prebil lino. Deska, ki je tvorila vrata v umivalnico, se mu je zdela najbolj primerna. Toda pritrjena je bila z močnimi vijaki. Ves njegov trud. da bi jih odvil, je bil zaman.
»Potapljamo se, kajne?« ie mirno vorašala Oktober,
»Izgleda tako,« je odvrnil.
»Ali bi ti mogel ta nož koristiti?«
Potegnila je iz torbice nož, katerega je vrgel Lennv.
Robin ga je zadovoljno pograbil in se spravil nad lino. Toda deske so bile zelo debele in čeprav se je mogel poslužili lukenj, katere so naredile krogle, je bilo le malo izgleda, da bi mogel izsekati tako veliko luknjo, da bi mogla oba zlesti skoznjo.
Sedaj sla bila, kakor je Rdečebradec pravilno izračunal, do pasu v vodi. čoln se je nagibal zdaj na eno stran, zdaj na drugo in vsa-kikrat sta mislila, da je prišel konec.
»Ali ni mogoče odpreti lino navzdol?« je vprašala Oktober.
Robin si je ogledal rob in dognal, da leži pokrov le na ozkem lesenem obrobku, ki pa je tudi že bil zrahljan zaradi ^udarcev s kladivom. Zadrl je nož v les in v svoje veliko veselje je brez truda mogel odtrgati precejšen kos lesa. Zasadil je nož vdrugič z enakim uspehom. Ob tretjem sunku je zaznal, da je čoln trčil ob breg. Voda jima je segala do ramen. Robin je delal z mrzlično naglico, toda deklica ga je pri tem delu ovirala. Ker je bila manjša od njega, je morala stopiti na lestvico, ki je vodila na vrh. Odtrgal je še kos lesa, uprl se z obema rokama v pokrov in napel vse svoje sile. Lina pa se ni odprla kakor je pričakoval. Popustila je le nekaj centimetrov in obtičala. Toda dosegel je drug uspeh, katerega se ni nadejal. Železni drog se je premaknil. Robin je še nekaj časa tresel pokrov in njegov trud ni bil zaman. Pokrov je popustil, izhod ie bil prost.
Pograbil je dekle za roko in jo potegnil na
na krov, ki je tudi že bil pod vodo.
»Ali znaš plavati. Oktober?«
»Da... kako,daleč in koliko časa?«
Toda ni jima bilo treba bogve kako daleč plavati. Kljub temi sta na svoji levici zagledala strmo obrežje. Skočila sta v vodo in plavala proti toku. Kmalu i« Robin iztegnil roko in zaril prste v ilovico. Kmalu pa je njegova roka pograbila vejo grmičevja...
Oktober je prva prišla do besede.
»Kje pa sva sedaj?« je vprašala.
»Če bi le imel najmanjši pojem!« je zagodrnjal »Preklete kamejel«
Prvič se je zgodilo, da ie y njeni navzočnosti zaklel: toda v takšnih okoliščinah mu pač ni mogla zameriti. Toda kaj naj bi imele pri tem opraviti kameje?
Hipoma pa je skočil pokonci, jo prijel za roko in dvignil.
»Teči moraš,« ji ie rekel. »Ce ostaneš dalj časa tu v mokri obleki, boš zmrznila. Brez dvoma bova našla v bližini kakšno hišo.«
Splazila sta se skozi grmovje in dospela na drugi strani do kanala. Sla sta ob njem in prišla do nekake brvi, ki je vodila čez kanal. Ob vznožju griča sta zagledala pred seboj številne luči nekega velikega mesta. Preko njiv sta končno dospela do ceste.
»Zopet sva v naročju matere ceste,« je veselo dejala Oktober. »Toda če je to mesto Lit-tleberg, tedaj me gotovo zadene kap.«
»Vse prej bo kot Littleberg: le bodi brez skrbi,« jo ie pomiril. »Toda meni se to mesto zdi tako znano ... ne. saj ni mogoče! Vendar pa sem že moral biti nekoč tukai.*
Dalje
Odlosen bsj proti verižnikom in navijalcem
Ljubljana, 4. julija.
Mali in veliki verižniki, brezvestni navijalci cen zadnji čas zelo občutijo strogo kontrolo, ki jo izvaja posebni oddelek na poveljstvu Kraljevih Karabinerjev, ustanovljen in organiziran za pobijanje vseh brezvestnih verižniških in navijal-skih špekulacij, ki so se po Ljubljani bohotno razvijale ter so nekateri imeli posebna skrivališča in gnezda, kamor so zanašali razno blago, da so ga potem odnašali na vse strani in vetrove.
Pri okrajnem sodišču je sedaj podanih do 23 kazenskih zadev proti različnim osebam zaradi prestopkov uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Na državnem tožilstvu zaznamujejo tudi veliko število ovadb, prihajajočih od policijske uprave. Vloženih je bilo do 90 ovadb proti najrazličnejšim osebam, ki so zagrešili pre-topke po členih 2, 4, 7, 8 omenjene uredbe.
Ovadenih je v prvi vrsti mnogo mesarjev, ker so meso prodajali po višjih in zelo pretiranih cenah, kakor jih je določeval cenik o maksimalnih cenah. Nekateri mesarji so dalje ovadeni, ker so skrivali meso in ga niso hoteli prodajati strankam, posebno ne onim, ki niso bile njihovi stalni odjemalci.
Križe in težave imajo ljubljanski peki. Mnogo jih ie ovadenih, ker so prodajali kruh, ki ni imel predpisane teže, to je 1 kg, marveč je kruh tehtal 95, 90 in celo 80 dkg. Nekateri peki so tudi ovadeni, ker so pekli še bel kruh v času, ko je bilo že strogo ukazano, da morajo peki peči le kruh iz enotne moke.
Mnogo je dalje ovadenih^ različnih trgovcev, ker niso imeli v svojih izložbah pravilno označenih cen ali pa so razno blago prodajali z velikanskim dobičkom, ki ne odgovarja dobičku, kakor ga zakon sam trgovcu določa na podlagi fakturnih cen. Nekateri trgovci so pač izrabljali trenotni položaj na denarnem trgu in so naposled spreminjali cene blagu tako, da so kar mesto dinarjev zapisali lire, a številka je ostala neizpre-menjena. Ti, trgovci so pač imeli največji dobiček od zamenjave dinarjev v lire. Seveda bodo sedaj morali za te svoje špekulacije odgovarjati pred sodiščem in bodo prejeli primerne kazni. Skušajo pa^ nekateri že sedaj, da bi se mogli na kak način izmotati pred javno sramoto. To jim ne bo uspelo.
Organi kontrolnega oddelka, kateremu so dodeljeni tudi organi mestnega tržnega nadzorstva, so pregledali tudi natančno poslovanje ljubljanskih gostilničarjev. Mnogi so prav tako ovadeni zaradi navijanja cen in drugih manipulacij, ki niso dovoljene v gostilniškem poslovanju.
Dalje so bile državnemu tožilstvu prijavljene tudi mnoge kmetice, ki niso hotele na trgu prodajati jajc, kakor tudi drugih življenjskih potrebščin ter so zahtevale zelo visoke cene, ki niso bile predpisane v maksimalnem uradnem ceniku.
Ze dostikrat je bilo z uradnega mesta poudarjeno, da bodo kaznovane tudi one osebe, ki skušajo preplačati razne potrebščine in blago preko cene, ki jo zahteva prodajalec sam. So tudi v Ljubljani ljudje, ki v svojem pohlepu in v svojem nečednem egoizmu sami draže mnoge življenjske potrebščine in so tako predrzni bili, da so blago jemali vpričo drugih kupovalcev, ki niso bili tako založeni z denarjem in so blago dražili za visoke procente. Takih oseb je bilo več ovadenih državnemu tožilstvu. Je ovadena baš neka ženska, ki se je pobahala in na prša udarila: »Kaj meni?
*in^K0 obirajo lipo in borovnice
Iz dneva v dan je v lipovem drevju več ljudi, ki pridno obirajo lipov cvet, o katerem smo že zadnjič napisali nekaj vrstic. Obiranje lipe spada bolj v fantovski delokrog in le redko je videti, da bi bila kakšna deklica v drevesu. Posebno mnogo nabiralcev je v lipah, ki se vrste ob vsei Dunajski cesti proti Ježici. Ze zadnjič so oblasti in časopisje opozarjali, da je treba paziti in ne lomili celih vej, vendar se mnogi tega nasveta niso držali, kajti po hodniku leži precej odlomljenih vej.
Tudi za borovnice se je začela že prava sezona. Posebno otroci gredo že zgodaj zjutraj
v	družbi v gozd. Tam si porazdele prostore in začno trgati črne sadeže. Na Rožniku in Golovcu je vse polno mladih nabiralcev, posebno kadar je lepo vreme. Nekateri, ki so bolj urni, naberejo po več litrov jagod, katere potem skuhajo doma ali pa jih prodajo. Ce se zvečer sprehajaš ob vznožju Rožnika ali Golovca, pa lahko vidiš, kako se mladi nabiralci vračajo domov s polnimi posodami borovnic, s črnimi rokami in nič manj črnimi zobmi.
Lahko plačam blago po ceni, kakor jo jaz hočem. Denarja imamo dovolj I«
Pri državnem tožilstvu so vse te ovadbe registrirali in odredili, da se uvede po zakonu predpisano kazensko postopanje. Kazenski sodnik-po-edinec na okrožnem sodišču bo prihodnje dni razpisal več zanimivih kazenskih razprav proti verižnikom in navijalcem cen. Tudi na okrajnem sodišču teko nove zadeve. Pri mnogih verižnikih so zaplenili različno blago. Naposled moramo omeniti, da so v Ljubljani še kljub verižništvu in na-vijalstvu mnogi solidni in pošteni trgovci, ki skušajo po svoji vesti in točnosti ustreči strankam in svojini odjemalcem in tvegajo mnogo za to, da bi ohranili trgovino na solidni in pošteni podlagi. Taki trgovci pa imajo tudi mirno vest in so vedno prpravljeni pokazati knjige o svojem trgovskem poslovanju, jih ne skrivajo, kakor imajo prakso nekateri, ki vodijo ne samo dvojno, marveč kar četvorno in še višje knjigovodstvo.	-d.
Športne vesti
1:0, 2:0, 8:0, 3:1, 3:2, 3:3 in 3:4
Tako so namreč padali goli pri tekmi za naslov najboljšega nogometnega moštva Nemčije. Tekma je bila odigrana med dosedanjim nemškim prvakom Schalke in pa dunajskim Rapidom. S to zmago si je dunajski nogomet spet po dolgem času osvojil prvo mesto v hudi konkurenci nemškim klubov. Prav zanimivo je, kako so padali goli. Človek bi mislil, da bodo Dunajčani popustili, ko so imeli že tri gole v mreži. Pa temu ni bilo tako. Krepko so poprijeli in slavili nepričakovano zmago. Goli so padali takole: v 6 min. (Hinz), v 7 min. (Eppenholf) prvega polčasa za Schalke. V 12 min. drugega polčasa spet Hinz za Schalke. rotem pa so prišli do besede Dunajčani-.
V	15 minuti je zabil prvi gol Schors, potem pa je tri pogodke za svoje barve dosegel znameniti Binder v 17 min. iz prostega udarca, v 18 min. iz 11 metrovke in 25 minuti spet iz prostega udarca. Sodil je precej površno Reinhart iz Stuttgarta, vendar pa ni kakšnega nasprotnika bistveno oškodoval. Premaganci sicer krive sodnika, da so izgubili, kar pa se zgodi neredko.
Na olimpijski progi 3000 metrov je tekel pred dnevi na troboju najboljših treh berlinskih lahkoatletskih klubov tudi črnolasi švedski svetovni rekorder Kalarne, ki se je preje pisal Jonsson. Lanskega leta si je osvojil naslov najboljšega tekača na tej progi, ko je iztrgal Fincem ta rekord, ki so ga imeli doslej oni. Progo je pretekel v času 8:09. Lep čas kajne?
Neprijetno presenečenje je dosegel v nogometnem tekmovanju nekdanji nizozemski državni prvak Ajax. Izgubil je namreč odločilno tekmo z drugorazrednim moštvom Zwaluwen. Bitka je kon-časa s 3:1 za drugorazredne, pa čeprav igrajo pri Ajaxu sami znani nogometaši kakor Paauwe, Mil-ders Ven te in drugi.
Še nekaj rezultatov iz nemškega nogometnega prvenstva: Wacker (Dunaj): VfB Stuttgart 5:1, DSC Dresden: Koln 99 4:1, FC Niirnberg:Aussig 11:0, Bayern (Monakovo) :Austria 1:5.
Mednarodna nogometna tekma med Madžarsko in Bolgarijo, ki bi morala biti odigrana ono nedeljo je morala biti odložena na nedoločen termin.
FC Zttrich bo spet igral v 1. ligi. Klub je bil ustanovljen že leta 1894 in je najstarejši švicarski klub. Vse do leta 1924 je bil tudi večkrat državni prvak. Leta 1936 pa je moral zapustiti prvo ligo. Sedaj pa si je z dvema zmagama spet priboril vstop v prvi razred.
Kakor se sliši je francoska nogometna zveza ponudila švicarski nogometni zvezi, naj bi odigrali prijateljsko mednarodno tekmo, ki naj bi bila v Lyonu. Kakor vse kaže bo do tega srečanja tudi prišlo. Tekma bo 30. septembra.
Znani finska lahko atlet Virtapohja se je naselil v Berlinu. Zadnjič je nastopil tudi pni neki športni prireditvi in je pretekel progo 3000 m v
času 8:29.8.
Čeprav so Švedi lansko leto iztrgali nekaj dol-Sop rogaški h rekordov Fincem, ki slove kot mojstri v tekih na dolge proge, vendar imajo slednji še vedno nekaj svetovnih rekordov.
Razen Kalamara in Hagga imajo Švedi Se HellstrSma in dolgokrakega Arneja Anderesona. Oba odlično zastopata švedske dolgoprogaše, posebno na progi 3000 metrov.
Obvestila mestnega prehranjevalnega urada
Da bo sladkor čim najbolj pravilno razdeljen,
vabi mestni preskrbovalni urad vsa industrijska podjetja, kakor tovarne likerjev, keksa, marmelade, sirupa in tudi slaščičarne z lastnimi delavnicami, vse izdelovalmice sladkega peciva i. dr., naj se v petek in soboto, 4. in 5. julija zglase v mestnem preskrbovalnem uradu v Mestnem domu na Krekovem trgu ter mu sporoče natančno' zalogo sladkorja, kolikor so ga imeli v zalogi 30. junija, za kakšne namene jim je sladkor potreben, povprečno mesečno porabo sladkorja in produkcijsko sposobnost obrata.
Novi krompir na mestni tržnici, ki ga je davi pričel mestni preskrbovalni urad prodajati po 2 liri, so vse mestne gospodinje pozdravile z dvojnim veseljem. Predvsem so bile vesele, da jim ne bo treba več iskati dobrega krompirja, še bolj so se pa razveselile presenečenja drugih prodajalcev krompirja, ki so takoj začeli brisati svoje visoke dosedanje cene in jih prav znatno zniževati. Tako se je krompir kar na mah pocenil za najmanj 20%, obenem pa je mestni preskrbovalni urad poskrbel za tako velike količine novega krompirja, da se lahko takoj založe vsa gospodinjstva.
Zavetišče za dojenčke in otroke za Bežigradom zopet deluje
Mestno zavetišče za dojenčke in majhne otroke v novi veliki delavski stanovanjski koloniji v Lavričevi ulici za Bežigradom je t. julija spet pričelo poslovati. V teh hudih časih, ko matere morajo hoditi za kruhom in zaslužkom, je zavetišče v Lavričevi ulici pra-
vi	blagoslov za dojenčke, saj ga je mestna občina v resnici idealno lepo opremila in £a ie oskrbela z vsemi mogočimi pridobitvami, da dojenčki res ne morejo biti nikjer boljše spravljeni kot v tem prisrčno prijaznem domu naših najralajših. Dojenčke prineso matere zjutraj v zavetišče in zvečer spet pridejo ponje, med tem jih pa varujejo in s pravo materinsko ljubeznijo zanje skrbe za ta namen posebno izšolane in izkušene sestre sv. Križa. Kot prava mati skrbi mestna občina dojenčkom seveda ze zdravo prehrano in tudi za plenice ter drugo vedno snažno perilo, saj je v zavetišču posebna kuhinja na plin za mleko in razne čajčke, ki jih je marsikdaj treba za ta nežni drobiž. V zavetišču so seveda tudi posebne umivalnice in kopalnice, prav tako pa tudi velika igralnica, da se otročički razgibljejo ob deževnem vremenu, v lepem vremenu pa imajo pred zavetiščem prostorno igrišče. Tu se sedaj izživljajo najmanjši gojenčki mestnega otroškega prehodne^ doma, a gori na veliki terasi se sončijo v svojih posteljicah dojenčki. Opozarjamo matere na ta s srčno dobroto in po vseh sodobnih zdravstvenih in vzgojnih načelih urejeni mestni dobrodelni zavod, naj mu izroče v varstvo svoje ljubljenčke, če jih ne morejo same varovati. Prijave sprejemna uprava zavetišča vsak delavnik od 9—11.
V treh vrstah...
Nesreča na delu. Včeraj so reševalci sprejeli na postaji ponesrečenega delavca Vidergarja Leopolda iz Podgoro. Na delu se je precej poškodoval na nogi in se je prišel zdravit v bolnišnico.
Močno se je porezala po nogah Kos Justina. Tekala je bosa po poteh Ljubljanskega gradu, pa je skočila na razbito steklenico. Zdravniki so ji morali ustaviti kri, potem pa je lahko odšla v domačo oskrbo.
Konj ga je brcnil. Da je treba biti pri konjih vedno previden, bo vedel povedali tudi Groznik Ivan, ki ga je doma brcnil konj tako močno, da je dobil hude notranje poškodbe. Z dolenjskim vlakom so ga pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
V Krki je utonil. Krka je zahtevala v Četrtek svojo letošnjo prvo žrtev. Utonil je 26 letni uradnik Franjo Sušeč, ki je bil doma iz Slivnice pri Mariboru. Utonil je, ker ga je sredi reke pri plavanju obšla slabost.
Ogenj je izbruhnil oni dan v Trebnjem. Otroci so zažgali po neprevidnosti gospodarsko poslopje Moravcu Antonu. Ogenj je uničil tudi hišo. Moravcu je zgorelo vse in ima občutno škodo. Pri gašenju so pridno pomagali tudi italijanski vojaki.
Vilice pri kolesn so se zlomile v Velikem Gabru Štepcu, ko se je peljal po klancu navzdol. Z vso silo je padel in dobil hujše poškodbe.
Vajeniška strokovna nadaljevalna šola v Stični
Ljubljana, 4.
Lansko leto je bila ustanovljena za vajence za Stično, Št. Vid pri Stični in Višnjo goro vajeniška šola. Združile so se tri občine in sicer zaradi tega, da se je doseglo zadostno število učencev. Obiskovalo je to šolo v tem letu 34 vajencev, od teh je bilo iz Stično 16, iz Št. Vida 12, Višnje gore 6. Iz Višnje gore pa 4 niso obiskpvali šole.
To je bila edina podeželska vajeniška šola v Ljubljanski pokrajini, ki je bila lani ustanovljena. Na šoli sta poučevala samo dva učitelja in sicer upravitelj Lazar Ivan in p. cist. Bolcar Benedikt. Vse tri občine pa do sedaj niso prispevale ničesar za kritje stroškov, edino občina Stična je dala na razpolago šolske prostore. Kurjavo in razsvetljavo ter obema učiteljema je prispevalo najprvo združenje obrtnikov v Stični 3500 din, nadalje bivša banska uprava 2800 din in zbornica za TOI v Ljubljani 400 din. Vajenci so pa prispevali za najnujnejšo šolske potrebščino v znesku vsak po 30 din.
Težave so bile s prostori, ker je šolsko poslopje potrebno razširitve, kajti v njej delujejo ljudska, strokovna in kmečko nadaljevalna šola. Za telesno vzgojo mladine pa ta šola nima nobenih prostorov. Poslopje je bilo postavljeno 1. 1904 in med tem časom je prebivalstvo narastlo, da prostori več ne odgovarjajo potrebam. Ako bi se poslopje dvignilo za' eno nadstropje, bi pridobili
2	veliki učilnici in telovadnico. Povrh tega je še potrebno iz higijenskih razlogov prestaviti in prizidati stranišča, greznice itd. Telovadnica bi pa tudi služila za različna predavanja.
Ljubljana
Koledar
Danes, petek, 4. julija: Urh, škof.
Sobota, 5. julija: Ciril in Metod.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste-Zaloška 47.
Pevski zbor Ljubljanskega Zvona deluje med nami že nad 35 let. V tem času je dosegel veliko umetniško stopnjo in zavzel med naŠitni zbori eno prvih mest Zadnja leta vodi zbor pjevovodja g. Dore Matul, ki je s svojim znanjem in ljubeznijo do pesmi pripravil niz stalnih koncertov umetniške vrednosti. Lahko smo uvedeni, da bo koncert v petek, 4. julija skrbno pripravljen. Priporočamo občinstvu, da po6eti koncert v častnem številu.
Ljubljansko gledališče
DRAMA Začetek ob 20. urL
Petek, 4. julija: »Via mala«. Izven. Znižane cene.
Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev. Sobota, 5. junija: »Okence«. Premiera. Izven. Znižane cene. Igra skupina marib. slov. igralcev. Nedelja, 6. junija: »Okence«. Izven. Znižane cene.
Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev.
OPERA.
Začetek ob 20. nri.
Petek, 4. julija: Zaprto.
Sobota, 5. julija: »Ero z onega sveta«. Red Premierski.
V	soboto zvečer ob 20. uri bo prva letošnja uprizoritev Gotovčeve opere »ERO Z ONEGA SVETA« za red Premierski. To folklorno delo, za katerega je izdelal libreto znani hrvatski dramatik Begovič, je izvajala naša Opera pred nekaj sezonami z velikim uspehom. Gotovčevo delo so uprizorili razni inozemski odri, kar najbolj dokazuje njegovo kakovost. Šaljiva zgodba o pretkanem Hercegovcu, ki premami ljudi, da mu verujejo, da je prišel z onega sveta, je nad vse zabavna. Dejanje se vrši v dalmatinskem Kršu in je narodno pobarvano. Ljubezniva glasba, oslonjena na narodne motive, je melidiozna in pevna. Glavne partije bodo peli: Franci, Dolničar in Hevbalova. Razen njih še Lupša, Kogejev« — Dirigent: dr. Švara. Režiser: inž. P. Golovia
Zahtevajte povsod naš list!
PACCHI POSTALI NUJNI POŠTNI
PAKETI •• URGENTI
Dospejo na naslov ob istem času kakor ekspresna pisma, oddana na pošti istega dne in ob isti uri. Sprejemajo jih v vseh krajih in za vse kraje Kraljevine Italije in kolonij. Potujejo z direktnimi in pospešenimi brzovlaki. Na dom so dostavljeni najhitreje, takoj ko dospejo na namenjeno postajo
Charlie Chan v San Franciscu
»Ali ste nadzorniku Flaneryju kaj rekli o svoji predslutnji?«
»Ali more človek žabi iz mlakuže pripovedovati o oceanih, ali pa cvrčku bajati o ledenikih? Naš dragi nadzornik ee bo strašansko razveselil, ko mu bom dokazal, da sem imel prav jaz. Zato bom počakal ponedeljka.«
Kirk je pospremil gospodično Mor-row do vrat.
»Na svidenje,« je rekel. »Nikar pa, da bi slučajno izgubili recept za citronino torto!«
»Brez skrbi, ne bom pozabila!«
Chan je pogledal Kirka, ki ee mu je bližal.
»Gospodična Morrow je nenavadno simpatično dekle. Kakšna škoda, da svojo lepo mladost kvari v dirki za uspeh prave moške kariere! Materinstvo Jbi ji mnogo lepše pristajalo.«
»Povejte ji vi to,< je smeje predlagal Kirk.
V	petek je Bill Rankeen po telefonu poiskal Chana. Pregledal je arhive »Globusa« iz leta 1912. Njegovo potrpežljivo in skrbno iskanje je ostalo brezuspešno. Našel ni niti najmanjšega članka, niti vrstice, ki bi omenjala ime Eve Diran. Tisti čas list verjetno sploh ni posvečal mnogo pozornosti brzojavkam iz tujine, kakor tudi ne senzacionalnim vestem, ki so od tam prihajale.
»Sedaj grem v občinsko knjižnico, da tam poskusim srečo,« je rekel časnikar. »Verjetno je, da so nekateri new-yorški listi vendarle zabeležili to senzacijo. Gledal bom, da čimprej kaj najdem in vas takoj o najdbi obvestim.«
Prišla je sobota. Življenje v Kirkovi vili je teklo evoj redni vsakdanji tek. Parady se je vrtel po hiši dostojanstveno in neslišno kot zmerom, ne da bi sanjal, da se težki in črni oblaki zgri-
njajo nad njegovo glavo. Chan se je zatopil v knjigo polkovnika Beatema. Po knjigi »Življenje«, je vzel v roke še vse druge knjige, upajoč, da bo našel v njih kakšno zanimivo sled.
V	soboto zvečer je Kirk ostal v mestu, Chan pa je po večerji odšel na sprehod skozi kitajski del mesta. Ni imel nobenega določenega dela, pač pa je breskrbno ogledoval zanimivosti kraja. Ni odšel na obisk k svojemu sorodniku, temveč se je pomešal med množico sprehajalcev, premikal gor in dol po glavnih kitajskih ulicah.
Ko je zapazil razsvetljeno pročelje mandarinskega gledališča, je sklenil iti v gledališče. Kitajci so že dolga stoletja kulturen narod in cenijo tragedijo mnogo bolj kot film. Ljudje so se gnetli pri vhodu v gledališče. Naenkrat je opazil Willyja Lija, mladega skavta, ki mu je preteklo sredo navzlic svojim najboljšim namenom prekrižal račune. Deček jo z velikim zanimanjem gledal fotografije igralcev, ki so bile razobešene po zidovih. Chan se mu je približal s prijateljskim nasmehom.
»Glej ga! Spet sva skupaj!« je rekel v kitajščini. »To srečanje mi je toliko dražje, kolikor tisti večer nisem mogel izreči svoje zahvale za uslugo, ki ste mi jo storili, ko ste pripeljali zdravnika.«
Dečku so se zabliskale oči:
»Upam, da vas noga nič več ne boli,« je rekel Willy Li, ko je spoznal Chana.
»Vi ste dober deček. Ne čutim nobenih bolečin med hojo. Ali mi hočete povedati, če ste danes že izvršili svoje vsakodnevno dobro delo?«
Deček se je nakremžil:
»Se ne. Ni vedno zadosti priložnosti za to.«
»To je točno. Toda če boste sprejeli moje vabilo in pristali na to, da z menoj gledate to predstavo, se vam bo prilika sama od sebe ponudila. .Vi veste,
da dobiva tukaj vsak igralec povrh svoje redne plače tudi nagrado pel in dvajset centov za vsako ploskanje občinstva. Vstopite notri in kadar boste ploskali, lahko storite dobro delo za ved dni skupaj.«
Willy Ll ni čakal* da bi 66 mn reklo dvakrat. Chan je kupil vstopnici in skupaj sta vstopila v dvorano. K sreči sta še našla prostor.
Chan je takoj ugotovil, da se nahaja sredi ljudi, ki so izključno vsi kitajskega rodu. Gledalci so bili oblečeni v svojo lepo svileno narodno nošo. V prehodih med 6edeži so skakljali otroci.
Nepretrgoma je igral bučen orkester šestih godal. V posebno napetih trenutkih je godba skoraj utihnila, toda igralci so nepretrgoma deklamirali svoje vloge ob tej spremljavi.
Chan se je hitro vživel v igro, ki so jo prednašali odlični in izkušeni igralci in igralke. Ob enajstih se mu je zazdelo, da utegne Willyjeve starše zaskrbeti, kaj je z otrokom in zato je predlagal, da odideta domov.
»Moj oče si ne dela sivih las zaradi mene. On ve, da se človek lahko zanese na skavta.«
Chan ga je navzlic temu popeljal v buffet in ga postregel s kavo in kolačem.
Ko sta se vpenjala po strmi ulici, v kateri je deček stanoval, je Chan pogledal otroka in ga vprašal:
»Vi, ki bi radi vsak dan storili čim-več dobrot, kaj mislite postati, ko od-rastete?«
»Postal bom raziskovalec, kakor moj sorodnik Li-Gung.<
»Ah, da, to je tisti, ki je spremljal polkovnika Beatema. Ali vam je vaš so-rodnki pripovedoval kaj zanimivega o svojih potovanjih s polkovnikom?«
»Pripovedoval mi je krasne stvari.«
»Ali občudujete polkovnika? Aii ini-slite, da je to velik človek?«
Dalje.
Čile - dežela tisočerih nasprotij
Kot ogromna »razglašena« harmonika, ki se razteza čez 35 zemeljskih
vzporednikov
Učenjaki si .še vedno uiso in si verjetno tudi nikdar ne bodo edini v tem, kaj prav za prav pomeni beseda »Chile«, kakor se imenuje ena najbolj zanimivih južnoameriških dežel, ki se razprostira ob Tihem morju. Nekateri mi-sjijo, da je dobila ime po nekem ptiču, podobnem našemu drozgu, drugi pa spet pravijo, da je vzeta iz besednega zaMada plemena Inkov, katerih prestolnica je bilo mesto Czico v Pe-wiju in ki so »chili« (kar pomeni po naše mrzlo) imenovali pokrajino ob vzno/ju tamkajšnje visoke planoto. Ta razlaga utegne biti nekoliko verjetnejša.
Naj že bo izvor besede >Chilet kakršen koli. res je, da velja za nas ta dežela danes /e rno najbolj neznanih, za deželo tisočerih čudes, kjer so možna vsakovrstna nasprotja.
Pomislimo samo na nenavadno podolgovato l>bliko te južnoameriške obalne države, ki se vleče kot harmonika od severa proti jugu čez 55 vzporednikov, široka pa je skoraj povsod le kakšnih "500 km. Širina torej sega povprečno le čez tri poldnevnike, niti ne, če jih računamo tako, kakor .so drug od drugega oddaljeni na zemeljskem ravniku V Čileu vidiš res lahko vse: morsko obal, ki se koplje ob Tihem oceanu, ter hribe, ki spadajo med najvišje na svetu, tu so dalje puščave ali vsaj pustinje, ki so bogate na nitratih (tu dobivajo umetni gno.r s katerim gnojijo po vsej ameriški celini!). Po-fnaranč na teh pustinjah ni, prav tako daleč naokrog tudi ne kakšnega drugega zelenega drevja. Na drugi strani pa naletiš tu :-pet na hajredovitnejše pokrajine, odkoder pošiljajo v svet najboljše sadje.
Dvolična mesta in ljudje
Vidiš čisto moderna mesta, kakor na primer Valparaiso ali Santiago, ki po *voji p*v'" lizaciji in tehniki lahko tekmujejo z najsodobnejše urejenimi prestolnicami na svetu, potem pa so na drugi strani spet takšna, da vse njihove stavbe še nosijo pečat tistih časov, ko so Španci kolonizirali to deželo, in kjer je miselnost tamkajšnjega prebivalstva še približno prav takšna kot je bila v XVIII. stoletju, ko je nila glavna naloga in skrb takratnih gospodo-valcev. bojevati se z Aravkani, najbojevitejšim in najbolj divjim plemenom Indijancev, ki so se postavili po robu Špancem pri osvajanju Južne Amerike, ter vzpostavljanju novega reda po madridskem vzorcu, reda, kakršnega so si zamišljali kot najboljšega takratni evropski Španci.
Toda vrsta nasprotij s tem še davno ni končana. Med štirimi milijoni ljudi vidiš tu naprednjake, ki bivajo po moderno zgrajenih in urejenih hišah, se vozijo z avtomobili 'in imajo brzojavne zveze z tržišči v Newyorku in Londonu, na drugi strani pa zadnje potomce indijskeh plemen, katerih izumiranje, pospešu-
jejo z alkoholom. V pijači pozabljajo na svojo slavno preteklost, ko so se borili proti evropskim osvojevalcem, ter na svojo usodo, ki jim je zapisana ...
Pa gremo še naprej. Tu v deželi Čilencev je res mogoče vse:
Vroči pasovi in pokrajine večnega ledu
nizka morska obrežja, kjer ladje dolgo in s težavo pristajajo in spet odrinejo na odprto morje, pa 9pet visoke obale, kjer se gorske pečine strmo spuščajo v kristalno čisto morje, pravcati labirinti zalivov i n prelivov, meandrov, prekopov in fjordov, ob katerih rastejo temni gozdovi, in kamor vode od juga cesto prinesejo velikanske ledene gore, da se tam počasi tajajo.
Med prebivalstvom države Čile so neverjetna
nasprotja tudi v socialnem oziru
Tu je velika vojska delavcev, ki so tehnično izobraženi in zaposleni po tamkajšnjih domačih tovarnah. Industrija je tu me-i vsemi južnoameriškimi državami dosegla najvišjo stopnjo in so sedanje neuravnovešene razmere na svetu tudi tu vtisnile svoj poseben pečat. Pod čisto drugačnimi življenjskimi pogoji pa žive tisti delavci, ki so zaposleni pri proizvodnji nitratov, omenjenih umetnih gnojil. Prisiljeni so živeti v dušeči pustinji. In potem so še kmetje, vezani na veleposestva, ki še vedno prevladujejo, dalje pastirji, ki pasejo živino po širnih pašnikih in ki morda vsako leto enkrat dobe kakšno plačilo, kako je drugod, in sicer po »kurirju«, ki se preko slemen in prelazov priziblje tja na svoji muli. Pozabiti tudi ne smemo prebivalcev južnih otokov, ob katerih se lomijo valovi in tokovi z Atlantskega in Tihega morja. Tu iščejo rešitve in zavetja ne samo številni brodolomci, pač pa tudi drugi ljudje z vseh koncev sveta, ki bi radi pozabili vsaj za nekaj časa tako imenovano življenje civilizirancev in so se zato zatekli tako rekoč
na »begu pred civiliziranim svetom«
na te mrzle puste otoke južno od Magallanove pomorske ceste, ria obalo ob prelivu Beagle, težavni poti med obema oceanoma, ali na obrežje Ognjene zemlje, ki ji je to ime dal slavni pomorščak Magallan, ker so ti otoki žareli v odsevu številnih ognjev, ki so jih bili zakurili Indijanci. Toda tudi semkaj je zdaj že prodrla civilizacija v obliki industrijskih naprav. Predvsem imajo tu tovarne za konzerviranje mesa in strojarne, v katerih strojijo najraznovrstnej-še kože. Za takšno napredno deželo velja na primer p>okrajina ob Prelivu zadnje nade. Njegovo ime spominja na tiste čase, ko so mornarji pluli še samo z jadrnicami in se jih je nekaj
Caratteristico paesaggio del Chile, che rappresenta la zona dei vulcani. -slika iz Čileja, ki predstavlja ognjeniško področje.
Značilna pokrajinska
rešilo pred divjimi morskimi viharji, ki so tod ■še prav posebno siloviti, na to obalo. Ob bregovih tega preliva so danes velike farme, predvsem pa polja, na katerih goje mnogo živine. Zato tam tudi lepo uspeva industrija mesnih izdelkov, ki jih v zmrznjenem stanju razpošiljajo na vse kraje.
Najdarežljivejših je največ po zaporih
Toda med vsemi različnimi tipi ljudi, ki žive v državi Čile, niso morda najbolj očarljivi Indijanci, čeprav se ti zdi, ‘če jih gledaš v oči, kakor da jim £re vedno na jok ali pa, da so nekam zamaknjeni. Še dosti zanimivejši je nek drug tip ljudi, ki so napol Indijanci iz plemena Aravkanija, napol pa potomci priseljencev. So izredno cinični in sposobni ljudje, ki jih navdaja romantičnost in obenem praktična stvarnost ter so kos najtežavnejšim nalogam. Pravijo, da tudi ni bolj velikodušnih in darežljivih ljudi, pa je kljub temu vprav njih največ po zaporih. Pa tudi njih je zdaj že vedno manj, kajti zdi se, kakor da morajo narediti prostor bolj enoličnemu prebivalstvu.
Prestolnica Santiago — snažno in sodobno mesto
Največje_ in tudi najlepše čilsko mesto je Santiago. Leži ob vznožju Andov. Mesto je izredno čisto. Hiše so čedne, čeprav je slog, v katerem so zgrajene, nekaka mešanica med sodobnim in tistim, v katerem so hiše gradili Šj>anci v časih, ko so se začeli tod naseljevati.
Precej zaslug si je pridobil za Santiago italijanski umetnik Gioacchino Toesca, ki je leta 1780 naredil načrt za tamkajšnjo katedralo, ki pa je bila pozneje razdejana. Čisto njegovo delo je dalje arhitektonski biser, palača Moneda, katere graditvi je posvetil 20 let svojega življenja. Spravil je tu v lep sklad poteze španskega sloga s prostornostjo, ki je lastna italijanskemu klasičnemu slogu. Mesto Santiago
ima danes približno 700.000 prebivalcev in se po svoji sodobnosti lahko primerja s prestolnicami v starem, evropskem svetu. Vendar pa Santiago nosi še marsikak pečat iz tistih časov, ko je bilo število njegovega prebivalstva neprimerno manjše in ko še ni bil prestolnica moderne republike.
Centro della capitale del Chile, Santiago. — Središče čilenske prestolnice Santiago.
Dvorak - drugi evropski častni doktor glasbe
Napisati skladbo »Stabat mater... le večja umetnost kot pa znati latinsko
Leta 1890 v novembru je prejel Anton Dvo-fak obvestilo, da ga je vseučilišče v Cambridgeu proglasilo za častnega doktorja glasbe. Takšno čast so podelili do tedaj le enemu evropskemu glasbenemu umetniku, namreč berlinskemu profesorju Josefu ,Joachimu. Dvofak je odpotoval v Cambridge, da bi 15. julija 1891 tam namesto pismene disertacija, kakršna je potrebna za dosego doktorske časti, predvajal svojo simfonijo v >G<-duru in sStabat Mater...«
2e naslednji dan so podelili Dvofaku v vse-uČiliški avli doktorsko diplomo, in tudi za takšno slovesnost predpisano obleko in klobuk. Nemirno je poslušal promotorja, ki je poveličeval njegove izredne sposobnosti. Stal je tam, kot na trnu. Po vrnitvi iz Cambridgea je vedel svojim dijakom s konservatorija mnogo povedati o tej svoji promociji. Pripovedoval jim je med drugim tudi tole:
>Vse preveč je bilo teh ceremonij. Od vseh strani je letelo: »gospod doktor, gospod doktor!« Vsi obrazi so bili tako neznansko resni, in verjemite ml, da se mi je tedaj zdelo, kakor da nihče ne zna drugega jezika kot latinskega. Poslušal sem na levo in desno in na vse zadnje nisem vedel, koga naj prav za prav poslušam in komu posvetim večjo pozornost Ko sem na vse zadnje spoznal, da ti ljudje Ogovarjajo mene, sem bil nenadno kakor poparjen: kar sram me je bilo, ker nisem latinščine prav nič razumel. Kadar se zdaj spomnim, se moram smejati, kajti prepričan sem, da je napisati skladbo »Stabat Mater...« vendar le večja umetnost, kakor pa znati latinsko.«
Ko je DvoFak leta 1891 nastopil kot profesor na praškem konzervatoriju, ga je ves zavod nazival »gospod doktor«, čeprav je bilo njemu bore malo za takšno počastitev. Takrat je bil tudi že častni doktor filozofske fakultete na Karlovi univerzi v Pragi.
Meseca marca 1890 je vseučiliški svet na tej univerzi sklenil imenovati Antona Dvofaka še za častnega doktorja glasbe. To se je tudi zgodilo, in sicer po nasvetu in priporočilu slovitega skladatelja Smetane in vseučiliškega profesorja dr. Otokarja Hostinskega. Vseučiliški svet je poslal svoje poročilo o tem dunajskem prosvetnem ministrstvu z utemeljitvijo, da doslej še ni bil imenovan z avstro-ogrskih visokih šol še nihče za doktorja glasbe. K dr. Dvorakovi 60 letnici mu je v imenu dekanata Karlovega vseučilišča Čestital spet profesor dr. Otokar Hostinski kot edinemu poklica-
nemu zastopniku češke glasbe dvajsetega stoletja. Izrazil mu je zahvalo za vse njegove zasluge na glasbenem polju, ki jih je kot češki umetnik dosegel in z njimi pripravil številnim ljubiteljem glasbe toliko umetniškega užitka in razvedrila
Razvoj daljnostrelnega topništva
Nemški daljnostrelni topovi še kar precej točno zadevajo cilje na angleški obali, na razdaljo približno 40 km in več. Širina Rokavske-ga preliva med Calaisom in Doverom pa znaša 35 km. Za nas je možnost streljanja na te razdalje že nekaj samo po sebi razumljivega. Že iz svetovne vojne vemo. da so nemški topovi obstreljevali Pam na daljavo 120 km. Vedeti pa moramo, da je bila tudi v svetovni vojni topovska krogla, ki je je na daljavo 40 km zadela cilj, velika redkost. Topništvo nemške mornarice je prvič streljalo Ietav1915 na pristanišče Dunkerqu« z 58 cin topom, tako imenovanim »dolgim Maksom«, na razdaljo 43 km. Slatni pariški top je imel kaliber 21 cm. Avstrijci šo v svetovni vojni uporabljali top »Sv. Jurija« S 35.5 cm kalibrom, ki je streljal 36 km daleč.
Topništvo, s katerim je mogoče streljati nad 2000 m daleč, pa je še zelo mlado. Pred sto leti so topovi lahko izstrelili kroglo največ do 1200 m daleč, 600—900 m so tedaj smatrali za najbolj ugodno razdaljo za streljanje. Topništvo je imelo tedaj prednost in premoč nad pehoto, kajti navadne puške so nesle največ do 250 m. Za časa Friderika Velikega so lahko topovi izstrelili 4 funte težko kroglo 1500 m daleč, 8 funtov težko 1000 m, a 12 funtov težko do 1800 m.
Glede na velikost kalibra so že v srednjem veku polagali veliko pažnjo na težak kaliber. Leta 1404 je bil vlit 39 cm top s 3.65 m dolgo cevjo. Vlili so ga za Avstrijo. L 1411 so vlili »Faulo Metto« v Branuschweigu s kalibrom 66 centimetrov. »Bulle Griete« iz Genta je imela kaliber 62 cm in 5 m dolgo cev. Največji top na svetu je tedaj imel kaliber 115.8 cm in 6.78 metrov dolgo cev. Ta top imajo zdaj v Moskvi in je bil vlit leta 1586.
Vsi ti veliki topovi pa so bili zelo nepri-pravni za premikanje. Ene od prvih praktičnih topov za bitko je imel Karel Pogumni, burgundski vojvoda, ki je vladal od 1467—1477.
Marial Itnlo Balbot
Italijanski roji nad svetom
Stormi d ’ 11 a I i s »ul moodo Senca brid kosti.
Ob začetku tretje ure, ob 14, vidim nekaj milj pred seboj nekako rumeno črto na obzorju. Najprej sem domneval, da je le mračina. Toda kmalu smo se prepričali, da je nekaj hujšega. Megla je to: strašna megla Severnega morja.
Komaj še utegnem napisati radijsko sporpčilo moštvu, s katerim jim naročam, naj raztegnejo formacijo. Spustim se na trideset metrov, morje je postalo nemirno. K sreči je veter še ugoden. 25—30 minut plovemo skozi gosto meglo.
Prvi dotik z meglo povzroči nek poseben občutek: zdi se ti, da te bo zadušilo, čeprav smo vsi uverjeni o tem, da je nemogoče, da ne bi naleteli nanjo, vendar stopijo v hipu pred oči vse nevarnosti, ki v takšnih okoliščinah grozijo. Prav malo je treba, da se letalo zaleti v vodo. Pri tako nizkem poletu je silno težko ostati ves čas v isti višini zaradi razlike zračnega pritiska. Treba je natančno kontrolirati vilšinometre, kajti, če se spremeni pritisk, ni izključeno, da višinomer kaže petdeset metrov, ,v resnici pa si komaj deset metrov nad vodo; če pa se hočeš dvigniti, da bi izšel iz megle, obstoji nevarnost, da zadeneš ob druge ali da drngi zadenejo ob tvoj aparat.
Z očmi skušam prodreti meglo: krčevito se oprijemljem krmila in skušam zaznati morsko gladino pod seboj v neprestani pripravljenosti, da se bliskovito dvignem v višino, kakor hitro bi zagledal vodo...
V	takšnih okoliščinah plovemo kakšnih trideset minut, ki pa se nam zdijo brezkončne. Razen teh neizogibnih občutkov, ni nobenih resnih težav. Temperatura še je visoka. Nobene nevarnosti ni, da bi se tvoril led na krilih.
Ob 15.30 se je na.š položaj izboljšal. Sicer smo še v megli, toda mogoče je videti cel kilometer pred seboj. Sporočim ne-
• mudoma eskadri, da sem izven megle. I-Bise, ki se je dvignil v I višino 800 metrov, da se razgleda, se je vrnil v formacijo. Toda | nove težave. Dvignil se je močan severozahodni veter, morje , je postalo zelo nemirno, neob pa je vedno bolj temno. Forma-I cija se zopet razširi. Zopet smo v megli. Morje je mogoče videti | le od časa do časa. Zopet mine pol ure. Tak polet je neverjetno utrudljiv, vsi živci so napeti. Z velikim naporom morem še gledati predse. Občutek imam, kot da bi se dotikali vode. Cagna ves čas pozorno opazuje inštrumente. Sporazumemo se le s .kretnjami. Tudi moj pomočnik je bled in izmučen. A kljub | vsem nevarnostim in težavam smo izredno mirni. Opozorim pilote, naj se dvignejo, v nadi, da je v višini ozračje bolj čisto. Res imamo za hip nekaj uspeha, toda prav kmalu se zopet znaj-. demo v megli. Dvignemo se v višino do skrajne možnosti, a tudi ’ tu sama megla. Končno pa le zagledam pred seboj čisto ozračje. Kakšno veselje! Nemudoma sporočim tovarišem, da smo izšli iz belega pekla. Sedaj je, hvala Bogu, mogoče videti v zadostno daljavo. Mirno nadaljujemo polet. Toda vreme je še nadalje slabo. Termometer kaže deset stopinj.
| Megla je ostala za nami; zato pa je pred nami silno viharno morje. Gorje, če bi kateri izmed aparatov moral pristati! K sreči je smer vetra za nas ugodna. Nikjer na širnem oceanu ni videti nobene jadrnice, nobene ladje. Temno in mračno je okrog nas, pod nami pa razburkani valovi, čez nekaj časa opazim, da se je dež spremenil v snežni metež. Ura je 16.49. V daljavi za-I gledam zemljo. Vestmannaevjaški otoki so to; je to skupina črnih otokov, katere brani mogočno in strahotno skalovje, katerih najvišji vrh dosega tri sto metrov. Obrežje Islandije je oddaljeno komaj nekaj desetin kilometrov. Za največjim otokom j je majhno ribiško mesto. Toda ničesar ni mogoče videti. Krenemo na levo proti polotoku Reykjanes. Hipoma uzrem pred
1	seboj skalo, pokrito s snegom. Toda, kaj je to? V hipu, ko jo hočem preleteti, se dvigne z nje na stotine galebov: sneg je | izginil in ostalo je le temno skalovje. Presekati bi morali polotok, da bi dospeli do zaliva mesta Reykjavik. Na tej strani obala ne nudi nobenega zatočišča. Toda kljub vsej pozornosti
ne morem zapaziti gorovja, ki vem, da se dviga ob obali in
se potem nadaljuje do sneženih in vulkanskih visokilh planot
v notranjosti otoka. Zdi se nam bolj varno, da zavijemo okrog rtiča proti Reykjanesu. S tem se je naša pot podaljšala za dvajset minut. Ob 17.20 smo ob izlivu reke Olfusa. Zavijemo še proti levi. Ob 17.25 smo nad Schogmesom. Dežuje neprestano. Ob 17.45 preletimo Osar. Ob 17.48 zagledamo Reykjavik. Zaliv je pokrit v nizkimi oblaki.
Naš polet se še nadaljuje ob obali; pregledati moramo lego mesta, še sedaj nam ni mogoče opaziti gorovja, ki brani Rayk-jevik. Pač pa uzrem zvonik edine katoliške cerkve. Na ploščadi ob njem je vse polno ljudi. V pristanišču je nekaj ladij. Sirene oznanjajo naš prihod.
Končno najdem kraj za pristanek in se spustim na vodno gladino. Veter mi ta manever olajšuje. Ura je točno 18. Preleteli smo 1528 kilometrov v šestih urah in osemnajstih minutah. Povprečna brzina je znašala dvesto tri in štirideset kilometrov na uro. Zares rekorden čas!
Toda prav ob pristanku naletimo na nove težave, ker nas veter ovira, da ne moremo pritrditi aparatov. Po štiridesetmi-nutnem trudu se nam to posreči, šele po končanem delu se zavem, da... me zebe. Majhen parnik se nam bliža. Na krovu zapazim znan obraz: kapetan Altomare, poveljnik oporišča. Poleg njega stoji nekdo, visoke postave, v slavnostni uniformi, s pozlačenim mečem ob boku in s pokrivalom z dvema rogljema. To je svetnik poslaništva Tomasi, ki nas prihaja pozdravit. Ob pogledu na njegovo pokrivalo se spomnim na prijatelja De Bona, kateremu so tako zelo všeč te vrste pokrivala, ostanki nekdanjih dni...
Vsa nevolja je izginila. Ostal je le neprijeten občutek, ki ga povzroča zrak ostrega polarnega podnebja. Izkrcamo se. Med predstavniki islandskih oblasti sem opazil nekega mladega postavnega moža. Je to prvi minister z ženo in majhno deklico, ki me spominja na mojo plavolaso Valerijo. Dekletce mi podari šopek cvetja. Cvetlice z Islandije: kako dragocen dar! Prisrčni* se zahvalim.
Za Ljndsko tiskarno v Ljubljani: Jote Kramarič — Izdajatelj: inž. Jo že Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina je 6 Lir, za inozemstvo 10 Lir —■ Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 — Upr a vat Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana •— Telefon štev, 40.01 do 40-05 —.
Podružnica: Novo mesto.