CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Organizacije SZDL PRI REŠEVANJU DRUŽBENIH PROBLEMOV Vrsta velikih in zahtevnih nalog, ki - O se V preteklem letu postavljale picJ (■iganizacije SZDL in so jih te največkrat prav dobro in celo odlič- no rešile, kaže, da aktivnost, z njo pa tudi vpliv in pomen SZDL raste. Or- ganizacije SZDL so postale živi, di- namični in delovni organizmi v ka- terih se srečujejo, tehtajo in vskla- jujejo mnenja. Vse manj organizaci- je razlagajo in pojasnjujejo in vse več aktivno sodelujejo pri formira- nju stališč o vseh bistvenih vpraša- njih, ki zanimajo občane. Važno je, da so organizacije v veliki meri pri- šle do spoznanja, da ne gre za to, da bi občanom šele dajali pravice, da sodelujejo v družbenem dogajanju. Te pravice nam vsestransko zagotav- lja nova ustava. Bolj pa je važno, da nase metode, oblike in vsebino dela zastavimo tako, da občan lahko te ustavne pravice realizira, da mu kar lajbolj praktično omogočamo in olaj- šamo, da s popolno odgovornostjo vpliva na dogajanja v komuni, na oblikovanje lokalnega in širšega jav- nega mnenja, da se njegovo mnenje upošteva in postane sestavni del raz- nih sklepov oblastnih organov in sa- moupravnih teles. Ravno zato, ker se je SZDL okre- pila, našla svojo vlogo in družbeno- politično funkcijo na terenu, bo mo- rala bolj kot doslej pri svojem kon- kretnem delu izhajati iz stališč, da občan ne sme biti objekt, temveč ak- tiven ustvarjalec naše politike. Pri našem vsakodnevnem delu se moramo izogibati napak in spodrs- ljajev, imeti stalen, živ kontakt s članstvom, tako da bo sleherni občan zainteresiran za aktivno sodelovanje SZDL. Bolj kot doslej moramo uva- jati take oblike, sistem in metode de- la, da bomo krepili vse organe druž- benega upravljanja od občinskih skupščin do poravnalnih svetov in ostalih organov samoupravljanja. Ob tako zastavljenem konceptu, pa naletimo na vprašanje informiranosti občanov, kajti odločanje lahko po- stane deklaracija, če občan ni dobro in pravočasno informiran o stvari, o kateri mora odločati. Ugotavljamo, da so sodobna informativna sredstva pripomogla, da so občani relativno dobro obveščeni o glavnih dogajanjih v sveki, o nekaterih najvažnejših problemih v Jugoslaviji, pa tudi v re- publiki, da pa so večkrat najslabše obveščeni o dogajanjih in problemih svoje komunalne skupnosti, saj za marsikatero važno odločitev zvedo šele ►^post festum^^ Menim, da bi bilo samo koristno, če bj poleg družbe- nega plana in proračuna tudi o važ- nejših odločitvah in aktih občinske skupščine razpravljali pred' sprejet- jem v skupščini v KO SZDL oziroma v širšem krogu ljudi, tako da bi pri dokončni redakciji posameznega važ- nejšega akta ne sodelovala in odloča- la samo občinska skupščina. Doslej se nam je cesto dogajalo, da smo ob- čane informirali o delu skupščine preko političnih organizacij. Tako se je SZDL pretvarjala v propagatorja in zagovornika teh organov. Potreb- no bi bilo, da bi se skupščine same več ukvarjale s tem problemom in izkoristile vsa razpoložljiva informa- tivna sredstva za čim objektivnejše obveščanje občanov. Znano je. da razpolagamo s tremi lokalnimi radij- skimi postajami, dvema pokra ionski- ma listoma in da v nekaterih občinah izdajajo svoje liste. Vendar pa so vsa ta že obstoječa sredstva obvešča- nja največkrat slabo izkoriščena in ne dajejo efekta, ki bi ga po svojem značaju lahko dale. Ob boljšem iz- koriščanju obstoječih sredstev in iskanju novih komunikacij, bi lahko dosegli, da bi zbori volivcev ne bili več pretežno sredstvo za informira- nje občanov in da bi dejansko posta- li tisto, kar je njihov osnovni namen — forum odločanja. F^Knafelc z LETNE KONFERENCE ZVVI MOZIRJE V PRIHODNJE Se PESTREJŠE DELO Ni 5e dolgo tega, ko je v Mozirju zbo- rovalo združenje voiaških vo.lnih invall- lidov. Zdaj je v občini sedem krajevnih organizacij in 430 članov. Med letom so r.azmeroma dobro delali, najbolje pa se le odrezala organizacija iz Ljubnega ob Savinji. Letne konference občinskega združenja se je žal udeležilo malo članov, zato tudi razprava ni zajela vseh podro- čij dejavnosti te organizacije. Največ po- zornosti so posvetili analizi skrbi za šo- lanje otrok umrlih in socialno ogrože- nih osebnih invalidov in padlih borcev narodno osvobodilne borbe. Na raznih Šolah se iz mozirske občine šola zdaj 41 takih otrok. Vsi, ki obiskujejo srednje in visoke šole, dobivajo primerne štipeii- lije. Na letni konferenci so sestavili še pro- gram dela, ki zagotavlja združenju voja- ških vojnih invalidov tudi v prihodnjem Obdobju aelo »MUa delo. PRED ZBORI OBČANOV - O STATUTIH KOMUN: ZA KVALITETNE RAZPRAVE v mesecu marcu bodo v glavnem v vseh občinah celjskega okraja za- ključili razprave o osnutkih statutav komun. Občani, ki so šele pred krat- kim govorili o 'družbenih planih, se bodo torej na zborih volivcev spet sestali. Tudi tokrat bo velik del od- govornosti za uspeh teh pomembnih razgovorov prevzela organizacija So- cialistične zveze — zlasti še krajevne organizacije, ki bodo analizirale, tudi zbrane pripombe. Čeprav je bilo za sestavljanje os- nutkov komun dovolj časa — saj je ponekod od prvih prednačrtov mini- lo že leto dni — je zdaj vendarle očitno, da to obdobje ni bilo povsod sm.otrno izkoriščeno. Večina občanov 56 vedno ni dovolj informirana o vse- bini statuta: marsikje še vedno ne vedo, kako pravzaprav organizirati razprave o tem tako pomembnem aktu. Ne bilo bi prav, če bi zdaj za- voljo pomanjkanja časa — končni rok za sprejem statutov komun je namreč 9. april — trpela kvaliteta razprav med občani. Razumljiv© pa je, da bodo le-ti lahko o statutu go- vorili le, če bodo imeli vsaj prilož- nost, da ga preberejo. V nekaterih občinah celjskega okraja — na pri- mer v Velenju — so za to temeljito poskrbeli. Osnutek statuta so raz- množili v tolikih izvodih, da ga je dobila vsaka družina v občini. Toda žal, ni povsod tako! Marsikje so osnu- tek statuta dobili samo nekateri; to pa prav gotovo ni porok za solidno razipravo. Zanimiva bo tudi tale odločitev: ali naj občani razpravljajo o osnut- ku statutov komun samo v krajevnih skupnostih, ali na-j take razgovore pripravijo tudi v delovnih organiza- cijah. Nedvomno bi lahko iz razprav v delovnih kolektivih — seveda, či bi jih temeljito pripravili — zbral zanimiva mnenja zlasti o tistem deli statuta, ki obravnava odnos delovni organizacije do komune. Toda ver jetno bo za take priprave v teh dnel zmanjkalo časa, zato je odločitev naj bolj pametno prepustiti občinam sa^ mim, ki bodo na podlagi izkušenj raz prav o družbenih planih nedvomni najlaže ocenile vzroke, ki govorijo z; ali proti sklicanju ponovnih zboro'' v delovnih organizacijah. Pričakujenfto, da bodo zbori voliv cev temeljito razpravljali o osnutki) statutov komun. Verjetno bo najve- pripomb na tisti del, ki govori ( možnostih neposrednega vplivanj; občanov na formiranje politike v ko muni. To pa je seveda tudi prav, sa so sedanji zbori občanov nedvomni idealna priložnost za to. da se pogo vorimo o neposrednih oblil^ah druž benega upravljanja. In še to: razprave o statutih komui naj vodijo za to pripravljeni, dobri informirani ljudje. Bilo bi prav, d; bi v občinah pripravili zanje tudi po sebne krajše seminarje, na kateri! naj bi statutarne komisije in pa pred stavniki družbenih in političnih or ganizacij opozorili na najbolj zani miva stalifča v osnutkih statutov. —ij Jože Petek: Posnetek s pohoda na Štajersko Razstava o POHODU ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE V CELJU Ob dvajseti obletnici pohoda XIV. divizije na Štajersko, je pripravil Muzej ljudske revolucije iz Ljublja- ne potujočo razstavo dokumetov, fo- tografij in drugih zgodovinskih pred- metov, ki so v zvezi s pohodom. Ta- ko je razstavljeno orožje nekaterih komandantov in komisarjev XIV. di- vizije, raznf predmeti, ki so jih za- plenili Nemcem med boji na Štajer- skem in celo železni križ nemškega komandanta feldmaršala von Leera Razstava je bila najprej v Ljublja- ni, od tam so jo prenesli v Varaždin in Maribor. V petek pa je bila v Domu JLA slavnostna otvoritev razstave \ Celju. Otvoritve se je med drugimi udeležil tudi narodni heroj, general- major Franc Rojšek-Jaka. Do sedaj si jo je ogledalo že veliko ljudi, pred- vsem učencev, dijakov in tudi pri- padnikov celjske garnizije. Obisk b: bil prav gotovo še veliko boljši, če bi bila razstava kje drugje, v kakem bolj primernem prostoru, kot je dvo- rana Doma JLA. Razstava bo ostala v Celju do so- bote. Od tod jo bodo premestili.v Črnomelj in na Primorsko. TUDI V MOZIRJU PRIMANJKUJE STROKOVNJAKOV Na zadnji seji občinskega komiteja Zveze komunistov Mozirje so raz- pravljali o analizi kadrov, ki jo je izdelala kadrovska komisija pri ob- činskem komiteju. Ugotovili so, da v občini zelo primanjkuje strokov- njakov, saj je v delovnih organiza- cijah zaposlenih samo 34 ljudi z vi- soko izobrazbo. Najbolj neugodno je stanje v šolstvu in občinski upravi, pa tudi v obrti, gostinstvu in kme- tijstvu. Zanimiva je tudi številka, ki govori o tem, kako v mozirski ob- čini skrbijo za strokovni naraščaj. Vseh rednih štipendistov je 86, iz- med teh pa 'jih enajst obiskuje vi- soke, pet višje, sedemdeset pa sred- nje šole. Poleg tega imajo v občini okrog štirideset izrednih slušateljev visokih in višjih šol. V razpravi so ugotovili, da nobena delovna organizacija v občini nima organizirane kadrovske službe. Zato so menili, da bo treba samoupravne organe opozoriti, da je solidna orga- nizacija kadrovskih služb tudi eden izmed porokov za večjo in boljšo proizvodnjo. V VELENJU SKLAD ZA DRUŠTVENO DEJAVNOST Danes sta oba zbora velenjske ob- činske skupščine razpravljala na svo- ji redni seji,o predlogu odloka o usta- novitvi občinskega sklada za društ- veno dejavnost, ki ga je predložil Svet za društveno dejavnost. Sklad bi postopoma prevzel finansiranje ce- lotne društvene dejavnosti v občini, razen političnih organizacij. Prevzel bi tudi finansiranje telesno vzgojne in kulturne dejavnosti, dosedanji sklad obeh dejavnosti pa bi se naj ukinil. Upravljanje sklada bi naj prevzel občinski svet za društveno dejavnost. POSVET OBČINSKIH VODSTEV DRUŽBENIH ORGANIZACIJ V CELJU PREMALO SREDSTEV za številne potrebe V sredo dopoldne je bila v veliki dvorani Narodnega doma v Celju skupna seja občinskega odbora Soci- alistične zveze, občinskega komiteja Zveze komunistov in Zveze mladine, občinskega sindikalnega sveta, zveze združenj borcev NOV in odbornikov občinske skupščine Celje. Ta po- memben posvet je bil sklican z na- menom, da bi pred dokončno raz- pravo in sprejemom družbenega pla- na in proračuna občine za leto '1964 — o čemer danes razpravlja občinska skupščina — pregledali pripombe, ki so jih k družbenemu planu prispeva- li občani na zborih volivcev. Tudi to- krat so udeleženci morali žal ugoto- viti, da je za vse številne želje in po- trebe v letošnjem letu na razpolago ninogo (premalo sredstev. Zato bo marsikaj ostalo neizpolnjenega, po- čakati bo treba do prihodnjega leta. To je nujno zavoljo tega, da bomo v Celju že letos rešili vsaj nekatere najbolj boleče probleme. Na prvo me- sto nedvomno sodi celjski vodovod, ki bi ga — tako predvideva osnutek družbenega plana — naj potegnili do konca leta do samega Celja. Ta in- vesticija bo terjala skoraj pol mili- jarde .sredstev. To pa je znesek, ki ga ne bo ravno lahko zbrati. Letos bo treba začeti tudi z grad- njo šole na Lipi v Štorah, hkrati pa resno razmisliti tudi o stanju osnov- nega šolstva v Celju. Iz leta v leto rastejo v okolici mesta nova naselja — letos naj bi zgradili kar 700 novih stanovanj — zato potrebujemo tudi nove šole. Podobno je s šolstvom drvige stopnje, kjer naj bi letos do- gradili vsaj delavnice pri srednje tehniški šoli in adaptirali ekonomsko srednjo šolo: podobno je z varstve- nimi ustanovami in še številnimi dru- dimi gradnjami, ki zahtevajo veliko denarja. Zavoljo vsega tega so udeleženci posveta poudarili, da je treba vso po-. zornost posvetiti ustvarjanju sred- stev in v zvezi s tem smoternejšemu gospodarjenju v delovnih organiza- cijah. V celjski občini bodo v teh dneh ponovno sklicali zbore občanov. Kljub temu. da bodo občani tokrat SEJA BREZIJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE Minuli torek je bila v Brežicah se- ja obeh zborov brežiške občinske skupščine. Odborniki so med drugim razpravljali o osnutku okraja Celje ter o statutu brežiške občine in o spremembi, oziroma dopolnitvi odlo- ka o agrominimumu, ki se nanaša na (>bve7,no zamenjavo semenskega krompirja. razpravljali o osnutku statuta ko- mune, pa je prav, da jim odborniki odgovorijo tudi na vprašanja, ki so jih zastavili v zvezi z razpravo o družbenem planu. —ij LUBEJ SE V VODSTVU Po drugem kolu občinskega prvenstva Celja v kegljanju za posameznike so že nastale nekatere spremembe pa čeprav je na čelu dolge lestvice udeležencev še zmeraj Jože Lubej, ki je v drugem kolu podrl 853 lesov in tako vodi s 1729 keglji. Ostala najboljša mesta za njim zasedajo: 2. Marinček (Celje) 168»; 3. SaliC (Store) 1683, 4. Vanovšek (Celje) 1679, 5. Cater (Olimp) 1666. 6. BatistiC (13. maj) 1662, 7. St. Krajnc (Elektro) 1660, 8. JančiC 1657, 9. Smon (Oba Celje) 1648, 10, I. Krajnc (Kladivar) 1645 itd. Najboljši rezultat v drugem kolu je dosegel Vili Cater 878. V DANAŠNJI ŠTEVILKI: % Iz razprave tovarišice VIDE tomSiC # K dogodkom v »•Metki'* v preteklem tednu % Profesor, ki »šola« cviček 0 Varnost dela v kmetijstvu — slabo # Obisk pri stoletnici v Podčetrtku # Zaključek neuspele polemike # Članki in dopisi iz naših komun # Južno Pohorje v Muzeju % Beseda občanov # Priče obtožujejo (k procesu v Frankfurtu) V PRIHODNJI ŠTEVILKI: ^ Problem v žarišču.* Kadri 9 Smeh pri nas v g:ostelft 0 Zanimivosti, roman, memoar ji... CE^JE, 2 0. MAREC 1964 St. 11. Cena 20 Leto XVI. G 1 a Ml i u r d II i k TONE .VI A S I. O Odgovorni urediiilv JURE KR.AšOVEC l.ist i/liaju ob pcikili. l/.iiaju Iji liskii Časopisno podjetje; -Celjski lisk«. l're(l- ništvo in iipravu: Celje, Trg V. kongre- sa 5, pošliii predal 1">2. Telefon 2^-2^. IVkoei račun: (>()">-1 l-l-6">6. Letna naroč- nina Itmo, polletna ")l)0, četrtlelna 250 din. luozeuistvu 240U. V pruduji 20 *med svojimi"^ kot je sam rekel. Sigurno ni Jugoslovana, ki ni bil ponosen ob prihodu Ben Bele. Čutili smo vso simpatijo, ki jo goji alžirski narod do jugoslovanskega naroda. Čutili smo hvaležnost za moralno in ostalo pomoč, ki smo od vsega začet- ka lahko nudili borcem po alžirskih planinah in sedaj ob urejanju lastne države. Velika je Alžirija po teritoriju. Ve- lik je to narod po svojih moralnih kvalifikacijah. Velik je vpliv, ki ga danes ima Alžir v Afriki. Zakaj se ne bi potem veselili mi, če pride nji- hov voditelj k nam na obisk? To je dvojno veselje. Prišel je človek, ki nas razume, ki ceni naše napore in uspeh. Obenem pa je prišel človek, ki je trdno odločil iti po isti poti v borbi za mir, za boljše življenje kot mi sami. Obisk pomeni potrditev koncepcij naše notranje in zunanje politike, kar z drugimi besedami po- vedano pomeni, da nas afriški kon- tinent tako rekoč v celoti podpira. To je praktična zmaga v borbi za aktiv- no koeksistenco in še en poraz za tiste, ki so mislili, da kilometri lah- ko razdvajajo narode, ki imajo iste cilje. Slabe zdravstvene razmere v Laškem Po podatkih, ki so jih na zad- njem zasedanju skupščine komunal- ne skupnosti socialnega zavarovanja V.Celju posredovali zastopniki iz La- škega, so tamkajšnje zdravstvene razmere dokaj kritične. Predvsem je pereče vpfašanje zdravstvenih kad- rov, saj imajo letno le po enega do dva zdravnika, trenutno le dve pri- učeni bolničarki in nobene medicin- ske sestre. V normalnih razmerah pa bi v Laškem potrebovali vsaj 3 sploš- ne zdravnike in 2 zobozdravnik^ 3 medicinske sestre in 4 babice. Razen tega bi bilo nujno postaviti p>otrebno zgradbo, ki bi zdravstveno službo združila pod skupno streho. Pri tem velja povzeti, da v Laškem zdrav- stvene službe še vedno niso združili, kot v ostalih občinah, marveč imajo še vedno pet samostojnih zavodov, s katerimi keanimalm zavod za social- no zavarovanje sklepa ločeno pogod- be. Vzroke za takšen položaj laškega zdravstva velja pripisovati pomanj- kanju stanovanj, kar kaže po eni strani slat)o razumevanje ustreznih činiteljev za potrebe zdravstvene službe, po drugi strani pa tudi dolo- čeno nerazumnost. Ce je namreč res, da imajo zdravstveni delavci v La- škem 6 stanovanj, v službi pa sta v občini le 2, medtem ko so ostali za- posleni izven občine, je navsezadnje vendarle vprašanje, če jo dolžna la- ška občina (ali pač tisti, ki je lastnik stanovanj) v nekem smislu reševati stanovanjsko stisko ali delati uslugo recimo drugi občini. To samo pome- ni, da bi morala pač občina, oziroma pristojna ustanova, kjer je zdrav- stveni delavec zaposlen, poskrbeti za njegovo stanovanje. Z OBČINSKE KONFERENCE ZDRUŽENJA BORCEV NOV V MOZIRJU BORCI NOV NAJ SODELUJEJO POVSOD Pred kratkim je bila v Mozirju letna konferenca občinskega Združenja borcev NOV. Na njej so razpravljali o aktualnih proble- mih, poiskali način za njihovo rešitev. V občini je 10 krajevnih organizacij ZB, skupaj s 1.977 člani. V preteklem letu so nekatere krajevne organizacije ZB dosegle le- pe .uspehe. Komisija za varstvo spomenikov in grobov je lani uredila 4 grobišča. Z lani postavljenim spomenikom in grobnico v Ljubnem ob Savinji je se- daj v občini 6 spomenikov, 23 spo- minskih plošč in 23 spomeniško ure- jenih grobišč v katere je bilo preko- pano 198 padlih toorcev in talcev NOV. Je pa še vedno 12 neurejenih grobišč z 324 pokopariimi padlimi borci NOV. Za ureditev le-teh b^ ra- bili blizu 15 milijonov dinarjev. Me- nijo, da tega ne bo zmogla komuna sama, na pomoč bi morala priskočiti širša skupnost. Prav posebna skrb je bila posveče- na oddihu in letovanju borcev. Tako je lani letovalo v taboru borcev v Rovinju 128 članov ZB in svojcev. Združenje je skrbelo tudi za otroke padlih borcev. Na raznih šolah se se- daj šola še 30 otrok. Za šolanje teh otrok je bilo lani izplačano iz druž- benih sredstev nad 3 in pol milijone dinarjev. Več težav pa so imeli pri zaposlitvi teh otrok, ki končajo šo- lanje. Dalje: življenjske razmere ot- rok po vojni umrlih borcev in inva- lidov NOV in nekaterih otrok še ži- večih borcev so neugodna. Takih otrok je v občini 447, povprečni me- sečni dohodek na otroka je le 4.800 din. V razpravi so se zavzeli za ustano- vitev občinskega sklada za pomoč borcem NOV. V sklad bi se stekala vsa sredstva, tako dotacije iz občin- skega proračuna, prispevkov delov- nih organizacij itd. Lani so se več ali manj vse organi- zacije ukvarjale tudi z reševanjem gmotnih in stanovanjskih vprašanj borcev. Teh vprašanj je še vedno do- sti. Pri reševanju stanovanjskih pro- blemov in zaposlitvi borcev pa orga- nizacije ZB marsikdaj naletijo tudi na nerazumevanje. Žalostna je ugo- tovitev, da še do danes niso bili vsi borci zdravniško pregledani, ker je bilo premalo finančnih sredstev. To akcijo je treba v letošnjem letu za- ključiti. Obilico dela je imela tudi komisija za borce. Skupno je obravnavala 145 prošenj za priznanje posebne dobe. Ugodno je rešila le 58 zahtevkov, ostale pa le delno, ali pa jih je mo- rala zavrniti, ker so bili zahtevki ne- popolni ali pa tudi neopravičeni. V razpravi so še poudarili; naj bi osnuvne organizacije ZB bolj sodelo- vale z organizacijami SZDL na vasi, dokončno bi bilo treba urediti pokoj- ninsko zavarovanje za borce, ki tega še nimajo urejenega. Razpravljali so tudi o pomoči hri- bovskim krajem, ki so med NOV ve- liko žrtvovali. Davčne obveznosti za to kmete bi bilo treba prilagoditi ta- ko, da bi lahko na svojih posestvih še naprej gospodarili in obenem tudi primerno živeli. —er ŠENTJURSKA OBČINSKA SKUPŠČINA SPREJELA DRUŽBENI PLAN ZA LETOŠNJE LETO: Kmetijstvu vso pozornost v torek dopoldne se je v klubu občanov v Šentjurju sestala občinska skupščina in sprejela predlog družbenega plana in prora- čuna za leto 1964. ^ ? Šentjurski družbeni plan predvide- va, da bo v letošnjem letu družbeni bruto proizvod narasel za 17,8 odstot- ka, družbeni proizvod za 15,2 in na- rodni dohodek za 16,5 odstotka. Ta- ko bi naj torej narodni dohodek na prebivalca znašal nekaj več kot 175 tisoč dinarjev, kar je za 17,4 odstot- ke več kot v preteklem letu. Planska predvidevanja narekujejo tudi 16-od- stotno povečanje fizičnega obsega in- dustrijske proizvodnje in 6,9-odstot- no povečanje kmetijske proizvodnje. V ta namen bodo morali v družbe- nem sektorju močno povečati povr- šine, dvigniti stalež živine, uvesti in- dustrijski način vzreje mesnatih pra- šičev in povečati površine družbene- ga sektorja. V letu 1964 bodo v družbenem sek- torju kmetijstva pridobili okrog 200 hektarov novih površin in to pred- vsem v nižinskih predelih v okolici Šentjurja, Ponikve, Slivnice in Pla- nine. Več sto milijonov dinarjev bo- do porabili za izgradnjo hleva za be- kone in pitance, za gradnjo in opre- mo hladilnice, za skladišče žita, na- bavo opreme in mehanizacije, za na- sade ribeza itd. Ker je v šentjurski občini kmetijstvo še vedno vodilna gospodarska panoga, ji je tudi letoš- nji družbeni plan posvetil vso pozor- nost. Ob zaključku razprave pa so odborniki poudarili, da je realizacija planskih predvidevanj odvisna od vseh delovnih ljudi, ne glede na to, če so zaposleni v kmetijstvu ali in- dustriji. PRIHODNJI TEDEN ZBORI OBČANOV O STATUTU KOMUNE v ŠENTJURSKI OBČINI Prihodnji teden se bodo v šentjur- ski občini začeli zbori volivcev, na katerih bodo občani razpravljali o občinskem statutu. Čeprav osnutka statuta niso dobili v vsakem gospo- dinjstvu, si v vodstvih političnih or- ganizacij v Šentjurju vendarle obe- tajo živahno razpravo. Že nekaj ča- sa o osnutku komune namreč izred- no podrobno razjpravljajo politični aktivi posameznih krajev, ki so pre- vzeli tudi organizacijo in skrb za kvalitetno izvedbo zborov občanov. V Šentjurju menijo, da bodo občani največ govorili o neposrednih obli- kah družbenega upravljanja, seveda pa tudi tokrat ne bodo mogli mimo problemov domačega kraja. 19 KRAJEVNIH SKUPNOSTI NAJ BI BILO V 2ALSKI KOMUNI 2e več kot leto dni potekajo raz- prave o tem, koliko krajevnih skup- nosti naj bi bilo na področju občine Žalec. Mnenja so bila zelo deljena, vendar je na podlagi razprav na zad- njih zborih občanov ugotovljeno, da bo na področju občine ustanovljenih 19 krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti bodo imele se- dež v naslednjih krajih: Liboje, Pe- trovče, Galicija, Vinska gora, Ponik- va, Andraž, Letuš, Braslovče, Polze- la, Šempeter, Gotovlje, Žalec, Griže, Sešče, Prebold, Trnava, Gomilsko, Tabor in Vransko. Na zborih obča- nov, ki bodo krajem tega meseca, bo- do krajevne skupnosti ustanovili in izvolili svete teh skupnosti. Da bi bi- lo delo kar najbolj plodno, je zelo važno, da bi izvolili v svete krajev- nih skupnosti prizadevne občane. D. T. OB RAZPRAVI O OSNUTKU STATUTA OKRAJA: Jasneje določiti vlogo okraja Proti koncu preteklega tedna se je sestal izvršni odbor okrajne- ga odbora Socialistične zveze Celje, da bi pod predsedstvom Jožeta Marolta razpravljal o osnutku statuta okraja. Izvršni odbor je po temeljiti in izčrpni razpravi posredoval statutarni komisiji vrsto pri- pomb, ki so jih podprli z obsežnimi in prepričljivimi utemeljitvami. Osnutek statuta okraja Celje — kot ga je predložila statutarna komisija — je precej splošen. Kljub temu, da je sestavljen skrbno, ima torej eno izmed tistih slabosti, ki bremenijo tudi skoraj vse osnutke statutov ko- mun. Niso namreč redki primeri, ko so prednačrti v nekaterih poglavjih celo splošnejši od ustav, to pa je se- veda napak in bo treba v prihodnjih dneh popraviti. Člani izvršnega odbora so menili, da je v uvodu osnutka statuta pre- malo jasno nakazana vloga okraja. Praksa namreč kaže, da se le-ta moč- no spreminja in da prihaja čedalje bolj do izraza usmerjajoča vloga okraja. Tako je treba torej tudi v sta- tutu razčistiti, kakšne pristojnosti naj zadrži okraj in kaj naj prevzamejo komune. V statutu naj bi tudi jas- neje nakazali skrb za razvoj neraz- vitih področij, dolžnosti okrajne skupščine do občinskih, precizirali postopek pri sprejemanju družbene- ga plana okraja itd. Občinski odbori Socialistične zve- ze pa bodo v teh dneh tudi v občinah organizirali razpravo o osnutku okrajnega statuta. NEMOGOČE RAZMERE V kostanjeviškem hotelu vladajo nemogoče razmere. Strežno osebje je skregano s higieno in brez vsake vljudnosti do gostov, tako da gost že po nekaj trenutkih razočaran zapusti lokal. Če k temu dodamo, da je pred vrati začetek turistične sezone, je ko- mentar odveč. Vzrokov je več, ven- dar je še možnost, da se hitro nekaj ukrene, ker tovrstno upravljanje z družbeno lastnino nima nobene zveze z našo skupnostjo. Sodobno oprem- ljen lokal" izgleda zaradi nesnage slabše kot beznica. OB ROBU Zakaj? Kdaj? OBČANI Y ROGAŠKI SLAtINI TERJAJO POJASNILA?! Zbor volivcev v Rogaški Sla- tini je bil živahen, veliko je bilo vprašanj, kar pomeni, da jim marsikaj, kar se v občini dogaja, ni dovolj jasno, čeprav so sami neposredni upravljalci. Čudno je to, da zdaj, ko so določeni ukrepi postali že dej- stvo, vprašujejo po vzrokih zanje. Tako so terjali pojas- nila; o preselitvi banke v Šmarje pri Jelšah, o preselitvi podružnice Zavoda za socialno zavarovanje, kar je zdaj na sedežu občine. Prepozno raz- pravljanje! Kdaj bodo gradili zdravstveni dom v Rogaški Slatini? Kdaj bodo gradili tr- govino, ki pa je že letos v družbenem planu. Kdaj se bo pričela gradnja osrednje os- novne šole? Kdaj bodo gradili otroško zdravstveno ustanovo? Zanjo se krepko zavzema kra- jevna organizacija SZDL, ki išče dodatne vire sredstev. Upajmo, da uspe! Potreb je resnično veliko, rešiti jih bo mogoče samo sčasoma. V Ro- gaški Slatini se dosti tega spre- minja, še več pa se bo, če bodo složno, v enotni krajevni skup- nosti reševali probleme. s. r. POVZETEK IZ RAZPRAVE TOVARIŠICE VIDE TOMSIC V CELJU SZDL" osnova za sodelovanje rSvuANji Kot smo že poročali, je bila prve dni tega meseca razširjena se- ja članov okrajnega odbora SZDL v Celju, na kateri so razpravljali o organizacijskih in vsebinskih vprašanjih dela organizacij SZDL. Na seji je v razpravi sodelovala tudi predsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije, VIDA TOMŠIČEVA. Iz njenega prispevka povze- mamo nekaj najbolj značilnih misli: Smatram, da morajo delovne orga- nizacije čim prej rešiti problem oseb- nih dohodkov pod 25.000 dinarjev. Ta akcija za standard je ne samo akcija za 25.000 dinarjev, temveč predvsem še akcija za uvajanje moderne pro- izvodnje, akcija za večjo in boljšo proizvodnjo. Problem osebnih dohod- kov smo postavili ob vprašanju, ali je sploh mogoče, da imamo takšna delovna mesta, na katerih ni moči zaslužiti več kot 25.000 dinarjev. Je pa seveda vprašanje, kaj lahko pri tem ustvari kolektiv sam in kaj lah- ko pričakujemo od spremembe in- strumentov o delitvi dohodka. Vse- kakor pa moramo za to akcijo pri- dobiti naše strokovnjake in jim dati pobudo, da proučijo organizacijo pro- izvodnje in da ocenijo zlasti tista de- lovna mesta, ki zaenkrat ne dajejo več kot 25.000 dinarjev. Gre pa tudi za tisto razrešitev' protislovij, ki še nastajajo pri delitvi dohodkov. In končno, če bi uspeli modernizi- rati proizvodnjo, izboljšati organiza- cijo dela, bi vsekakor vplivali tudi na zmanjšanje, če že ne na odpravo se- zonske, nekvalificirane delovne sile. Tudi to je vprašanje, ki ga moramo proučiti in se o njem pogovoriti z ljudmi, s proizvajalci. Tovarišica Tomšičeva je precejšen del razprave posvetila vsebinskemu značaju dela organizacij Socialistič- ne zveze kot tiste politične osnove, preko katere ljudje sodelujejo v upravljanju. Na kongresu smo po- stavili, da je članstvo v Socialistični zvezi pravica slehernega občana Ju- goslavije prav zaradi tega, ker ima vsak naš državljan pravico do aktiv- ne udeležbe v upravljanju. Spričo tega je Socialistična zveza osnova, instrument slehernega občana, da preko nje sodeluje v upravljanju. Zaradi tega se morajo vsa stališča razčiščevati znotraj Socialistične zve- ze v obliki borbe mišlenj. Naša dolž- nost je hkrati, da odpravimo vzroke nepravilnosti, ki se pojavljajo, v de- mokratični razpravi pa moramo najti najboljšo pot in jo spraviti tudi v življenje. To pa istočasno pomeni, da morajo v Socialistični zvezi priti do izraza vsa mišljenja in nadalje, da ta mišljenja tudi vsklajujemo. Del svoje razprave je predsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije na- menila še nekaterim problemom, ki zadevajo žene. V tej zvezi je opozo- rila, da se tu in tam čujejo glasovi, naj bi problem zoposlovanja žensk reševali z višjimi otroškimi dodatki. Toda, s tem problema ne bomo reši- li, je poudarila tovarišica Tomšičeva. Ob tolikšni zaposlenosti žensk, ki je pri nas v Sloveniji skoraj najvišja v Evropi, in ob perspektivi, ki jo ima- mo, je edina rešitev samo v poveča- nju družbenih skladov za delo -in ustanavljanje otroških ustanov in onih, ki lahko razbremenijo zaposle- no ženo ostalih del in dolžnosti. —mb Predsednik GO SZDL Vida Tomšič St. 11 — 20. marca 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3 Kolektiv je hotel vedeti K DOGODKOM V »METKI« PRETEKLI TEDEN Kolektiv tovarne »Metka« je pre- tekli teden imel zbor, ki pa je bil nenavaden samo zaradi okoliščin ka- ko in zakaj je do zborovanja prišlo. Nekateri ljudje, ki nimajo razčišče- nih pojmov o takih in še mnogih drugih stvareh, so raznesli ob tem krilatico, češ da gre za >^prekinitev dela«< ali grobo, celo za i^-stavko^^. Ne bi tu teoretizirali o tem kaj je eno in kaj drugo. Povemo naj samo to, da je v našem sistemu zbor ko- lektiva ena izmed ustaljenih oblik samoupravljanja, zlasti takrat, ka- dar gre za važnejša vprašanja. Ce je v >*Metki^- bil zbor kolektiva, po- tem je moral biti za to'žrtvovan del delovnega časa, saj v tej tovarni de- lajo v treh izmenah. Tudi ko so lani v kolektivu imeli zbor kolektiva v svojstvu predvolilnega sestanka ob izbiri kandidatov za občinsko, re- publiško in zvezno skupščino, so tu- di »prekinili delo«. Nekoliko nevsakdanje pa je, da tokrat pobudo za množični sestanek kolektiva niso dale politične organi- zacije niti vodstvo podjetja, temveč kolektiv v celoti. Kaj je pri tem ne- navadnega, kajti če problemi so, če je o njih treba spregovoriti,; se naj- dejo zainteresirani pobudniki. Se- veda je toliko bolj žalostno, če po- litične organizacije, samoupravni or- gani in vodstvo podjetja ni ocenilo razpoloženja in probleme v kolekti- vu tako, da - bi bili oni tisti, ki bi dali pobudo. Ker pa se le-ti ' niso zavedati svojih dolžnosti, se je ko- lektiv zavedal svojih pravic. Kaj je hotel vedeti kolektiv »Met- ke-«, ko so prejšnjo sredo delavci pr- ve in druge izmene terjali pojasnila. Hotel je vedeti za stvari, ki bi morale biti vedno prezentne kolektivu. Slo je za vprašanja gosjjodarjenja, de- litve dohodka in odnosov v kolekti- vu. Da se ne bi spuščali v podrobno- sti, naj navedemo samo glavne ugo- tovitve, ki so prišle na dan ob na- vedenem zborovanju kolektiva »Met- ka«: 0 Kolektiv ni bil nikoli v celoti informiran o razmerah gospodarje- nja v tovarni, o nabavi surovin, o produktivnosti celega podjetja, o o formiranju dohodka, in delitvi do- hodka v posameznih obratih ter po- dobno. # Podjetje ima pravilnik o delit- vi osebnega dohodka in je po mne- nju strokovnjakov izven podjetja celo precej dober. Toda delitev ni bila vsklajena z njim, bila so celo velika odstopanja in o tem organi upravljanja niso bili seznanjeni. # Politične^ organizacije so bile precej pasivne, bile so v močni od- visnosti od vodstva, nekateri znaki pa kažejo tudi na materialno odvis- nost, kar meji že n^ korumpiranost. #' Neurejeni so bili medsebojni odnosi, tako med vodilnimi usluž- benci v upravi, pa odnos teh do moj- strov in končno še odnos mojstrov do delavk in delavcev. # Organi upravljanja, tako delav- ski svet in upravni odbor, kot obrat- ni delavski sveti, se niso uveljavili. Njihova vloga in dejavnost je zelo nazadovala. Bili so dostikrat celo orodje vodstva podjetja za ukrepe, ki jih je uprava ukrenila ali zavra- čala v nasprotju s predlogi in sta- lišči delavcev. Na zborovanju so izvolili 11-član- sko komisijo, ki bo imela nalogo v štirinajstih dneh raziskati vse mož- nosti, odstraniti vse ovire, da bi od- pravili nesorazmerja, ki sedaj obsta- jajo v sistemu delitve. S pomočjo strokovnjakov bo komisija predlo- žila način, kako to tudi dejansko iz- vršiti. O tem bo komisija porpčala na prihodnjem množičnem sestanku, ki bo moral biti prav kmalu. Obratovanje tovarne je bilo pre- kinjeno za 1 uro in 13 minut, kar pa je vsekakor vredno dejstva, da so se mnoge stvari pojasnile in da se bo marsikaj moralo v tem kolektivu premakniti na bolje. -ec Kaj je z sredstvi ZA POSLOPJE OBČINSKEGA SODISCA V ŽALCU? Na zadnjem zasedanju občinske ekupščine v 2alcu so med drugim obravnavali tudi poročilo o delu ob- činskega sodišča'za preteklo leto. Po- ročilo ugotavlja, da je dela^ na so- dišču iz leta v leto več. To dejstvo opozarja na problem prostorov, ker je očitno, da v dosedanjih prostorih in pri tolikšnem delu sodišče ne bo moglo več poslovati, zlasti še, ker se bo pristojnost občinskih sodišč z no- vim zakonom o sodiščih znatno raz-> širila. Žalsko sodišče gostuje v zgradbi komunalno banke, ki je tudi sama zelo na tesnem. Sodišče nima zado- sti razpravnih sob, po več sodnikov uradu je v istem prostoru, razen tega v zgradbi sploh ni čakalnic. Zaradi teh nevzdržnih razmer so že leta 1961 pričeli graditi sodno po- slopje; gradnja se je sicer nadalje- vala še leta 1962, tako da je bil ob- jekt dograjen v surovem stanju, vendar so nadaljnja dela zaradi po- manjkanja sredstev ustavili. Novo sodno poslopje so pričeli gra- diti z republiškirni in okrajnimi .sred- stvi in ga brez njih ne bodo mogli dograditi. Kaj je torej s kreditom, ki so ga pristojni republiški organi obljubili že lansko leto? Z. M. V ŽALSKI OBCINI SKLAD ZA INVALIDE IN BORCE Na zadnji seji občinske skupščine v Žalcu je med drugimi sklepi in od- loki bil sprejet tudi odlok 9 ustano- vitvi sklada za zadeve invalidov in borcev NOV občine Žalec. Sredstva, ki se bodo stekala v ta sklad bodo namenjena za uspešno re- ševanje nalog pri z&ščiti invalidov in borcev NOV, za njihovo zdravje, za prekvalifikacijo, za izplačila prizna- valnin, za šolanje otrok padlih in po vojni umrlih borcev ter žrtev faši- stičnega terorja. Skupščina je iz pro- računskih sredstev za ta sklad na- menila letos 6,250.000 dinarjev. V tem času sprejema iz navedene- ga sklada mesečno pomoč 40 oseb, od tega 27 priznavalnin in 13 pomoč v času študija. R. S. Varnost pri delu v kmetijstvu ■ ničla ^ Od šestnajstih se je posvetovanja udeležilo 5 direktorjev! # Enak odstotek poškodb v kmetij- stvu kot v metalurgiji! ,Gospodarska zbornica Celje je pri- pravila v torek posvetovanje direk- torjev kmetijskih organizacij. Raz- pravljali 5o o problematiki higiensko- tehničnerja varstva v kmetijskih go- spodarskih organizacijah, torej o člo- veku-proizvajalcu; njegovi varnosti pri delu ter o skrbi za njegovo social- no stanje. ~ Na posvetovanje so bili povabljen' direktorji vseh šestnajs^ih kmetijskih gospodarskih organizacij v okraju. Udeležilo pa. se ga je pet direktorjev. Nekatere gospodarske organizacije so poslale varnostne tehnike (3), ki nai bi jih zastopali na posvetovanju (ti pa so imeli posebno posvetovanje že prejšnji dan, kjer so ugotovili, da je pri vodstvih organizacij premalo ra- zumevanja za higiensko-tehnično var- stvo!). Zaključimo lahko, da se zdi marsikateremu direktorju vprašanje človeka manj važno, kot pa recimo vprašanje vzreje živine. Kajti na po- svetovanjih o proizvodnih problemih je bila vedno dobra udeležba! Na tako neZainteresiranost kaže tudi poročilo, ki ga je podal okrajni inšpektor za delo Franc Kleč. V njem ugotavlja skrajno slabo stanje higi- ensko-tehničnega in delovno^pravne- ga varstva v kmetijskih gospodarskih organizacijah. Pravilniki, ki urejajo delovno-pravne odnose v določenih organizacijah, so največkrat (če sploh obstajajo, prepis obstoječih predpisov in niso prilagojeni posebnim pogojem v gospodarski organizaciji. Neurejeno je tudi sprejemanje delavcev v za- časno delovno razmerje, kar je po- sebno poreče ravno v kmetijstvu, ki zaposluje veliko sezonske delovne sile. Na področju higiensko-tehničnega varstva je stanje še slabše. Le ena gospodarska organizacija ima kolikor toliko zadovoljiv pravilnik o higien- sko-tehničnem varstvu. Večina pa sploh nima pravilnika. Tako je potem majhna tudi skrb za varnost pri delu. Delavci delajo s stroji, ne da bi bili dobro seznanjeni z njimi. Tudi stroji niso opremljeni po predpisih o varno- sti in v precej primerih sploh nimajo obratovalnega dovoljenja. Ravno tako niso delavci seznanjeni s škodljivost- jo raznih škropiv, so brez ustreznih zaščitnih oblek itd. Posledica vsega tega je veliko šte- vilo poškodb pri delu. Tako se je v preteklem letu na področju celjskega okraja poškodoval vsak 7,5 delavec zaposlen v kmetijstvu. Za primerjavo bi povedal, da je odstotek poškodb v kmetijstvu ravno tako velik kot v me- talurgiji, kjer so znatno večje mož- nosti poškodb. Analiza pa je pokazala, da je velika večina poškodb v kmetijstvu subjek- tivnega izvora, to se pravi, da bi jih lahko s pravilno vzgojo ljudi zmanj- šali. Ta pa je nemogoča, če v kmetij- skih organizacijah ni urejeno vpraša- nje higiensko-tehničnega varstva, če vodstva za to nimajo razumevanja. Obstoj posebne službe, ki bo skr- bela za varnost pri delu,' pa je tudi ekonomično upravičena. Za ilustra- cijo naj riavedemo, da je v celjskem okraju vsako leto okrog 5 milijard! škode zaradi poškodb pri delu. L. Š. PROFESOR V ŠOLANJU CVIČKA NA POL SLUŽBENI OBISK VINARSKE KLETI IN RAZGOVOR S KONRADOM KOZOLJEM, UPRAVNIKOM VINSKE KLETI V KOSTANJEVICI NA DOLENJSKEM Kostanjeviška kvietijska zadruga odkupi letno okrog 350 tisoč litrov dolenjskih vin. Od tega je okrog 80" II pristnega dolenjskega tvička. Na področju zadruge je skoraj 400 hektarjev vinogradov, vendar je mnogo teh površin zasajeno s samo- rodničnimi trtami. Od vinogradov z žlahtno trto je velika večina starih nasadov, ki dajejo manjše količine vin. Pri odkupu žlahtnih vin predstav- lja največji problem mešanje s sa- morodnimi vini in skladkorjem. Zato pri odkupu stremijo za tem. da od- kupujejo grozdje neposredno po tr- gatvi. Vendar kmetje neradi proda- jajo grozdje verjetno zaradi poseb- nih ritualoi\ ki se pri teh priložno- stih izvajajo. Zaradi mešanja žlaht- nih vin s samorodnicami in sladkor- jem, ki kvari kvaliteto dolenjskega cvička, je zadruga nabavila posebno luč z infra žarki, ki kaže sestavine in odstotek barvila samorodnih vin. Obiskali smo prostore, kjer odkup- ljena vina »šolajo-". To so kleti ko- stanjeviškega gradu. Med razgovo- rom z upravnikom vinogradov in kleti, Konradom Kozolejem smo vi- na tudi poskušali. Ogromni sodi so kot modrijani zdeli lepo uvrščeni ob steni: Na koncu kleti sta dva bazena, ki sprejmeta več desetin vagonov vi- na. Iz njiju črpajo rino v sode, kjer se stara in šola. Upravnik, nekdanji izredni študent Višje agronomske šo- le v Mariboru, nam je rade volje od- govoril na nekatera vprašanja: — Nismo poznavalci vin, vendar se nam zdi, da je med cinčki, ki so v prodaji, precejšnja razlika! >^Zal — res! Imamo dolenjski cvi- ček in >^>dolenjske cvičke!'^ — Dolenjskega cvička se proizvede le določena količina, prodanega je mnogo več. >^>Tudi to je res. Mi imamo stalne odjemalce, ki že nekaj dosetletij od- kopujejo naša vina. V Celju je na primer eno tako. to je gostinsko pod- jetje Ojstrica. Ti stalni odjemalci so jamstvo naše kvalitete. — Čudno se nam zdi, da kot štu- dent nisi v Mariboru nikoli povedal, da ii profesor, profesor cvička? To bi nam prestarim bajtam dvignilo tvojo vrednost. »Kot izreden študent nisem prišel do besede.'« — Kaj misliš o proizvodnji cvička? »Da ima cviček svojo draž, morajo biti vina pristna, dolenjska. Naš cvi- ček raste in zori od Zavod preko Boč- ja, Sutenjskega vrha, Brezovce in Gradišek do Gradove peči. To je okrog 400 hektarjev površin. Največ pridelamo žametne črnine, kraljevi- ne, modre frankinje, belih namiznih vin in nekaj rizlingov. To so obenem vina, ki tvorijo dolenjski cviček.-K — Kaj je jamstvo kvalitete? »Pristnost vin. Ljudje radi prime- šajo nekatere stvari. Mi stremimo za tem, da bi odkupovali grozdje in ga sami stiskali.<-' — Postaja mi toplo, vendar bi vse- eno še želel ponovno poizkusiti ko- zarček iz soda, ki je pred bazeni. »Videti ti je, da so ti všeč ženske, tam je namreč Frankinja...« P. s.: Pisano tri dni pozneje. Opom- ba pisca. Nani ODMEVI Nov zakon o zasebnih gostiščih z-aKon o gostmskih obratih samo- stojnih gostilničarjev, ki bo kmalu izšel, jo liberalnejši od zakona iz leta 1954 in bo legaliziral že dosedanjo prakso v turističnih krajih. Po novem zakonu bodo lahko zasebni gostilni- čarji vodili naslednje vrste gostinskih obratov: gostilne, prenočišča, bifeje in penzione. Bifeji in penzioni so no- vost v tem zakonu, vendar pod bifeji ne smemo razumeti samo neke vino- toče, marveč bodo morali imeti tudi kaj za prigrizek — hladna jedila. Za- kon tudi ne izključuje zasebnih go- stinstev v industrijskih krajih. Za- sebni gostilničarji bodo smeli zapo- slovati tujo delovno silo in sicer do 5 delavcev. V to delovno silo so prav tako všteti družinski člani, če jim je opravljanje gostinskega posla glavni poklic. Zasebni gostinski obrati sme- jo imeti vajence, ki pa ne bodo šteti med zaposleno delovno silo. Ta no- vost je važna zato, ker bo gostilničar lahko vzgojil svojega naslednika, ki bo prevzel obrat. V novem zakonu so tudi vidni pogoji, ki jih mora iz- polnjevati tisti, ki prosi za dovolje- nje. Ti pogoji se nanašajo na poslov- ne prostore gostinskih obratov in na določeno strokovnost gostilničarja. Poslovni prostori morajo biti primar- no higiensko-tehnično urejeni in opremljeni. Gostilničar za te pro.sto- re ne sme uporabljati svojega stano- vanja. Izjemoma bodo lahko občinski upravni organi pogojno dovoljevali vodenje gostinskih obratov tudi ti- stim gostilničarjem, ki nimajo zahte- vane strokovnosti, morali pa si bodo v roku največ dveh let pridobiti do- ločeno strokovnost oziroma strokov- no usposobljenost in za ta čas v svo- jem obratu zaposliti vsaj eno osebo s priznano strokovnostjo. Takšna sprostitev predpisa o za- sebnih gostiščih je nujno posledica naraščajočih potreb po tej dejavnosti, ki jih narekuje hiter razvoj domače- ga in tujega turizma. V zakonu je si- cer določeno, da se dovoljenje za ustanovitev gostinskega obrata ne sme odreči, če prosilec izpolnjuje predpisane pogoje, vendar bodo mo- rale občine voditi pravilno politiko, ki bo ustrezala potrebam po gostin- skih storitvah v določenem kraju. Kot vidimo, daje zakon široke možnosti za razvoj zasebnih gostišč, seveda tistim, ki izpolnjujejo mini- malne pogoje, katera določa novi za- kon o zasebnih gostiščih. S strani ob- činskih organov pa lahko pričakuje- mo mnogo milejšo davčno politiko. D.Ivan OB ROBU RAZPRAVA O SERVISIH V STA- . NOVANJSKI SKUPNOSTI CENTER: KLJUB OLAJŠAVAM - IZGUBA Splošno je znano, da pri nas v Slo- veniji še nismo prišli na zeleno vejo, kar zadeva male obrtne delavnice. Uslužnostni servisi, ki so jih usta- novile stanovanjske skupnosti, so razen nekaj izjem v dokaj težkem gmotnem položaju. Občani v središču Celja, pravza- prav v stanovanjski skupnosti Cen- ter, so pred nedavnim na svojem zbo- rovanju o tem veliko govorili. Tudi v tej stanovanjski skupnosti so ve- činoma vsi servisi zaključili leto 1963 z deficitom, čeprav je znano tudi to, da so ti servisi oproščeni nekaterih dajatev. Ne samo upravi za dohodke, tudi nam občanom se zdi čudno, zakaj ti servisi ne uspevajo. Tudi o kvaliteti uslug je bilo na zboro- vahju veliko povedanega. Precej kri- tike je bila deležna uslužnostna de- lavnica v Zidanškovi ulici, zlasti zaradi slabe kontrole opravljenih de- lovnih ur pri izvrševanju uslug. Upajmo, da bo v bodoče položaj boljši, precej pa si obetajo od nove- ga vodstva, ki je bilo postavljeno lani ob koncu leta. . L. C. V 2ALCU GRADIJO NOVO POŠTNO POSLOPJE Žalska pošta se nahaja v neprimer- nih prostorih. Zato jo podjetje PTT Celje že preteklo leto naročilo načrte za novo stavbo. Te dni je gradbeno podjetje »Gradnja« Žalec začelo gradnjo na prostoru poleg Narodne banke. Stavba bo dvonadstropna. V pritličju bodo poslovni prostori po- šte, v prvem nadstropju poslovni prostori Komunalne banke Celje, v drugem nadstropju pa uprava pošte lin avtomatska telefonska centrala. Otvoritev nove pošte bo predvidoma 29. novembra letos. —ak V »BOHORJU« REKONSTRUKCIJA Lesrto industrijsko podjetje »Bo- hor« iz Šentjurja predvideva že j,v. letošnjem letu začetek rekonstruk- cije svojih dveh obratov v Šentjurju in Mestinju. Pravzaprav bo letos prišla na vrsto samo furnirnica v Šentjurju, kjer bodo močno mehani- zirali proizvodnjo in uvedli tekoči trak. V ta namen bi potrebovali okrog 75 milijonov dinarjev. Lastnih sredstev imajo 25 milijonov, za raz- liko pa nameravajo najeti kredit. Računa.jo, da bodo s to, prvo fazo rekonstrukcije lahko začeli že v kratkem, medtem pa bodo pripravili vse potrebno za drugo fazo, ko se bodo lotfli modernizacije pohištve- nega obrata v Mestinju. CEEJSKI TEDNIK St. 11 — 20. marca 1964 OBISK V »JVTRANJKI« ^sm^ OD OBRTI - DO TOVAME Sevniško obrtniško konfek- cijsko podjetje >vjutranka« prerašča v tovarno. Nekdanji obrat trgovskega podjetja >>Sloga« se je po osamosvojit- vi preusmeril na proizvodnjo žen.skih kopalk in otroške konfekcije ter z dobro orga- nizacijo dela dosegel- zavid- ljive uspehe. Lanskoletni pro- izvodni plan je podjetje pre- seglo za 40 %, letos pa bodo začeli z lastnimi sredstvi re- konstruirati tovarno. . Podjetje zaposluje v red- nem in priložnostnem delov- nem razmerju okrog 260 lju- di. Od tega je okrog 90 "o ženske delove sile, povprečna starost t-edno zaposlenih je nekaj čez 22 let. Z lanskolet- no . realizacijo 240 milijonov dinarjev je podjetje preseglo proizvodni plan za približno 40 %. V letošnjem letu so dali večji poudarek proizvodnji ženskih kopalk, katerih pro- izvodnja zajema skoraj 70 "o. Podjetje si je uredilo tudi svoj modelarski oddelek, ki pripravlja lastne modele. Le- tos bodo zaposlili še 50 de- lavk. S povečano delovno storilnostjo in izkoriščanjem notranjih rezerv bodo letos proizvodni plan spet presegli. Z reorganizacijo delovnih prostorov in rekonstrukcijo, ki zavirajo proizvodnjo, bodo začeli v letošnjem letu. V no- ve obratne prostore, ki bodo dokončani predvidoma že le- tos, bodo montirali 22 novih strojev za konfekcijsko pro- izvodnjo. Rekonstrukcija bo predvidoma stala okrog 80 milijonov dinarjev. Po re- konstrukciji in po izpopolnit- vi opreme bodo dane tudi re- alne možnosti za prehod na 42-urni delovni teden. Zaradi velikega povpraše- vanja po njihovih izdelkih na domačem trgu, se podjet- je do sedaj ni vključevalo s svojo proizvodnjo v tuja tr- žišča, vendar bodo po konča- nih rekonstrukcijsklh delih in povečanju proizvodnje danei možnosti tudi za izvoz. I I. S. )■ Analiza o varstvu otrok MED 1200 DRUŽINAMI ŽALSKE OBCINE' V žalski občini je bila lani izdelana aaliza o otroškem varstvu, ki je zajela 1200 družin, katerih matere so za- poslene. V teh družinah je 1876 otrok do 15 let starosti. Ugotovitve te analize so, da je le 190 otrok v vzgojnh u- stanovah žalskega zavoda, ki ima svoje ixxiružnice še v Preboldu, Zovneku, Libojah in Grižah. Kaj pa želje star- šev? 410 družin želi varstvo svojih otrok v vrtcih, 169 družin v kombiniranih usta- novah, 148 družin varstvo v večjih stanovanjskih blokih, 291 družin pa varstvo otrok v šolah. Poseben problem varstva otrok nastaja na podeželju, ker družine kmetij sldh po- sestev niso v večjih centrih, toda marsikje bi se dalo pro- blem urediti tako, kot so sto- rili v Zovneku, zlasti še zato, ker so kmetijski delavci za- posleni tudi po 10 in več ur na dan. Prej smo. omenili oddelke žalskega zavoda in pri tem pogrešili Braslovče, Šempe- ter in Petrovče. Tudi tu je velikQ družin, ki potrebujejo varstvene ustanove. Se en problem je; v varst- vene ustanove so vključeni predvsem predšolski otroci, šolski pa S(x večji del prepuš- čeni cesti. Enako je z var- stvom otrok do 2 ali 3 let, ki jih zaposlene matere navadno morajo puščati same ali im- proviziranemu varstvu soseš- čine. Problemov je še dosti, od igrišč do prehrane, toda vse to ni ostalo nezapaženo. Postopoma bo mogoče mar- sikaj urediti, če se bodo za stvar zavzeli vsi činitelji. G. K. Za 1. maj y Konjicah Pred nedavnim je občinski sindikalni svet sklical širši posvet s predstavniki občin- skih političnih forumov, na katerem so obravnavali pro- gram letošnjih praznovanj ob prazniku dela in dneva mla- dosti. Že v tem mesecu bodo posamezne organizacije in društva organizirala nekate- re prireditve. POPRAVEK V črtici »Ksaver Meško in po- štaijeva Pepilia« v prejšnji šte- vilki Celjskega tednika je ti- skarski škrat v zadnjem stavku povzročil napako. Meško nam- reč ni dvajsetleten napisal svoje prve pesmi, ampak dvanajstle- ten. KAKO JE BRIJOV FRANCA NOSIL POŠTO Vesel in močan fant je bil Brijov Franca. S tremi sestrami je živel v leseni hišici ob Sotli. Nemci mu že od prvega dne niso ugajali. Sotlo so naredili za mejo med Slovenci in Hr- vati in postavili bodečo ograjo. Franca je prvi napravil pri jezu luknjo' in vsak dan tihotapil na Hrvaško sol, sem pa tobak in purane. Bil je zvijačen kot lisičji rep! Kmalu se je znašel med kozjanskimi parti- zani. Postal je kurir. Sam je neštetokrat preč- kal jez ob Pajkovem mlinu. Bilo je septembr- sko popoldne 1944. Čakal je sredi kuruze na njivi pri Vrhunci v Imenem. Puško, ki jo je hranil še s stare vojske, je držal v roki. Že je nameraval kreniti čez travnik, ko je zaslišal voz na cesti. Iz vasi so drveli Nemci. To so bili graničarji, ki so bivali v gradu nad Pod- četrtkom. Odkar so jih partizani napadli v va- si, so samo podnevi zapuščali kameniti grad. Verjetno so spet peljali krompir in moko, ki so jo vzeli kmetom. Dva sta priganjala konje, sedem pa jih je sedelo zadaj na vrečah. Fran- ca se je zvito nasmehnil. »Bum!« se je pokadilo iz koruze. Nemce je kar odpihalo z voza. Poskakali so v obcestni jarek. Franca ni več ustreril. Dolgo je bilo vse tiho. Nemec je počasi dvignil kapo, ki jo je nataknil na nož. Premikal jo je gor in dol, sem ter tja, pa nič. Strojnico je potisnil čez rob na cesto. Konji so dirjali že daleč proti trgu. Nemci se niso upali dvigniti. Plazili so se po komolcih kot žabe. Šele pri Selekarjevi hiši so hitro zbežali za vogal. Franca je naglo ste- kel z Vrhunce na drugi griček, da je lahko meril na ovinek. Nemci so sklonjeno krenili ob ograji. Prvi je nesel naperjeno strojnico. Eden je imel na puški napravo za metanje malih min. Dva sta imela brzostrelke, ostalih pet pa navadne puške. Tedaj je spet počilo. Kakor bi trenil, so graničarji ležali v jarku. Zdaj so pričeli streljati na slepo v gozd, kot da bi imeli pred seboj sto partizanov. Dolgo so divje streljali. Franca .pa je za njihovim hrbtom mirno prestopil mejo s partizansko pošto. S hrvaške- ga brega je gledal, kako so Nemci enega nesli in sklonjeno lezli v trg. Od tistega dne še po- dnevi niso upali več v vas. Iz gradu je priha- jala samo še cela četa in to sredi dneva. DEJAVNOST Z ZABAVNOSTJO Boštajn je majhen trg iznad Save. Do njega se pride po vi- jugasti cesti, ki je prepolna ko- tanj. Na bregu se stiska gruča hišic in šola. Na velikem, od- prtem prostoru pred šolo je ob delavnikih pravi živžav šolskih otrok. Ob nedeljah se trg umiri, vsaj na zunaj. Po trgu zavlada mir. Tistega dne hi bila nedelja. Vsenaokrog je preveval otroški smeh in krik. Cin, cin, cin. Trg se je počasi umiril, le neka u- čenka je počasi podrsovala proti šolski zgradbi s skalpiranim ko- lenom, trofejo nesrečno konča- ne igre. V ozki sobi z nekaj stoli in radioaparatom smo našli to- varišico Elico PeCnik. Plavo de- kle, ki se je preteklo jesen vključilo v trško življenje. Krat- ko pristriženi lasje so ji naga- jivo sililf v oči, podobno kot smo mi silili vanjo z vprašanji. Njene stanovske tovariSice so nam pri tem pridno pomagale. »Čudi vas, da prirejamo mla- dinsko prireditev »Pokaži kaj znaš«? Zakaj bi bilo to čudno? Zaradi naslova? Tovrstne prire- ditve so lahko zelo zanimiv po- kazatelj dela in uspehov raznih aktivov.« »Kot je na primer naš . . .« je pripomnila v smehu kolegica z očali. »Mi poskušamo vskladiti de- javnost z zabavnostjo,« je na- daljevala Elica Pečnik! Ko smo sestavljali letošnji program dela našega mladinskega aktiva, smo sklenili, da bomo prireaili »Po- kaži kaj znaš« za vse okoliške aktive. Organizirali smo prosto- re, naštudirali nekoliko satirič- nih točk, ki bodo poživile od- dajmo, v nedeljo bomo imeli av- dicijo . . .« »V začetku je bilo težko. Po pregledu ankete, ki smo jo iz- vedli, smo šele ugotovili, da mla- dina želi delatf. Tako imamo vsak sestanek obogaten s pre- davanji, ki jih pripravljamo sa- mi. Pri nas udeleležba ni vpra- šanje. Prirejamo tudi plese. Ker mnogo mladincev ni znalo ple- sati, smo se najprej vadili. Da- nes je lepo. Moti nas le, da do danes še ni nobena organizacija niti društvo prijateljev mladine našla potrebe in časa, da bi nam tu in tam pomagala«. Aktiv nima svojih prostorov, svoje sestanke in zabave prire- jajo v šoli, vendar jih to zaen- krat še ne moti. Delajo. Pone- kod pa so dani vsi pogoji, oprem- ljene dvorane in ne delajo. KOMPOLSKI PIONIRJI IMAJO ZELO LEPE NAČRTE Pionirski odred »^Cvetke Jerinove« v Kompolah nad Storami je sklenil, da se bo vključil v natečaj v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger pod geslom »Tehnična kultura mladine<<. Sodelovali bodo s temo varnost prome- ta na cestah in estetsko ob- likovanje tehničnih izdelkov. Pri prvi bodo poživili delo prometnega krožka, izdelali rekvizite za prometno vzgojo in slike z vsemi prometnimi znaki. Ob zaključku natečaja pa bodo organizirali tekmo- vanje vseh mladih kolesar- jev. Pri drugi temi pa bodo izdelali maketo šole z bliž- nja okolico po natančnih me-^ rah, ki bodo pozneje služila kot učilo. Za izvedbo vsega tega pa seveda potrebujejo materialno pomoč. Najprej so se s prošnjo za pomoč obr- nili na bližnjo železarno Sto- re, kjer so prošnjo ugodno rešili in jim dali razen ma- terial kot lesonit, vezane plošče, mehko žico, lesene palice, barvo in podobno. ŽELITE NAGRADO? NAROČITE SE NA CELJSKI TEDNIK! Turizem in še kaj . . v BISIRICl QB SQTU_____________ . Čeden kraj je Bistrica ob Sotli sredi slikovite pokrajine stisnjena pod klanec Ceho- vec,. ki se vzpenja na Orlico. ' Mogočne kunšperške razva- line vabijo k razgledu po Ob- sotelju in Hrvatskem Zagor- •0>3u„v r^eposredni bližini Kum- 3'. rovca. Vse naokrog pa je pol- no zanimivosti: vekovno sta- ..ra kužna znamenja, zanimi- . va gorska cerkev, stek Bi- - strice in Sotle, kjer je nekoč ' besnela puntarska bitka in ^neposredna bližina sosednje- ga Kumrovca, ki se naglo • r-azvija. Zatorej ni čudno, da ■' ' so se bi.striški občani na zad- njem zboru večidel pogovar- jali .0 turizmu, v katerem vi- dijo največ perspektiv za svoj kraj. Zgodovinska znamenja, spo- menike je potrebno pravočas- no zaščititi, da ne razpadejo, ■ ■ ker je to prava kulturna za- '.i-kladnica, ki je ne smemo brezskrbno zanemarjati. Lani -•jim je nekdo obljubil sred- stva za ureditev klopi po iz- redno lepih .sprehajališčih, ki . .. so tam naokoli, pa ni bilo .nič. To Bistričanom ne uga- '■ ja. Sami so se lotili gradnje lovske koče nad razvalinami kunslperškega gradu, pri če- ■rmer bi jim bilo potrebno po- magati. Poleg vseh starinskih spomenikov, pa bi si radi po- stavili še spomenik, ki bi naj obujal spomin na žrtve faši- stičnega nasilja, ko so bili Obsoteljčani množično prese- ljeni s svojih domov v nem- ška taborišča. Sklenili so še, da si bodo čimprej z lastnimi sredstvi zgradili gasilski dom, vendar prosijo, da bi jim po- magali nabaviti gasilski avto. Veseli pa so, da bodo letos dobili sredi naselja proti- prašno cesto; tudi to je lep prispevek za razvoj njihove- ga krfija, ki je pomemben tudi za turizem. Seveda po- treb je še veliko, zlasti se po- tegujejo še za stanovanja, ki jih potrebujejo prosvetni in zdravstveni delavci v kraju. r. s. Uspela predavanja Konjiška delavska univerza je organizirala v nekaterih vaseh predavanja o dednem pravu. Za predavanje je bilo veliko zanimanja, saj je ne- katera obiskalo mnogo ob- čanov tudi iz oddaljenejših vasi. V Stranicah je preda- vanje poslušalo okrog sto, v Zičah pa okrog 80 občanov. V. L. Da bi v Žalcu jedli zdravo I meso... Vse mesnice na območju žalske občine oskrbuje z mesom in mesnimi izdelki obrat »Mesnine« KK Žalec iz Celja. V letu 1963 so v mesnice žalske občine pre- peljali — s posebnimi hla- dilnimi kamioni — preko 500 ton mesa in mesnih iz- delkov. Ob tako velikem prometu je bilo seveda po- trebno urediti, zgraditi hla- dilne prostore ali nabaviti hladilne omare. Poleg tega pa vrši veterinarska inšpek- cija redne preglede iztovor- jenega mesa in v sodelova- nju s sanitarno inšpekcijo kontrolira higiensko stanje v mesnicah, prodajalnah, go- stiščih in obratih družbene prehiiftne, ugotavlja užitnost mesa in mesnih izdelkov, meso dvomljive vrednosti pa pošilja na bakteriološko in kemično preiskavo. Rojena sem 1865. leta »^Rojena sem 16. marca 1865.« je rekla Jera JURSETOVA iz Podčetrt- ka. Ne, nismo se zmotili! To ve ves kraj. Letos so pripravili še posebno prisrčen obisk, saj njihova teta Jera stopa že v stoto življenjsko leto. O, to je že zgodovina! Prisrčna prija- telja sta tudi s šolskim upraviteljem Jožetom Brilejem, s katerim se tako- le mimogrede pred vrati njene hišice, kjer prebiva, večkrat pomenita. Le- tos je krajevna organizacija SZDL poskrbela za še več. Pionirji so v nedeljo pred hišo izvedli cel spored. Predsednik občinske skupščine Jož- ko Lojen je častitljivi občanki izročil denarno darilo. Obiskali so jo tudi še predstavniki občinskega odbora SZDL, saj je najstarejša šmarska čla- nica SZDL, ki se pogostokrat udele- žuje zborovanj. Jera Juršetova je resnično čvrsta slovenska korenina. Prisluhnite sa- mo, kaj vse še zmore. — Zdrava sem kot riba! Še nikoli v življenju nisem bila pri zdravniku! — Berem, berem! Pa šivam tudi! Berem časopise, zlasti še >^Celjski tednik«. Preberem vse, še tisto čisto drobceno in brez očal. Tako sem sreč- na! — Vse življenje sem v Podčetrtku. Priženila sem se sem, pa ne od daleč. Tu onkraj brega iz Sodne vasi sem prišla. Vdova sem že od 1933. leta. Moz je bil krojač, bolehen, pa ga je vzelo. Hčerki imam v Zagrebu in v Črni gori. V hiši sem sama, toda ljudje mi pomagajo. — Ve.sela, zadovoljna sem zmeraj. Kaj pa mi manjka, če je zdravje! O, upam, da bom še vsaj nekaj let. Za stoletnico se bova, če se nama bo zdelo, zasukala tu pri Staroveškem. Pojem zmeraj rada. (Oči so se ji živo iskrile in zapela je poskočno ljube- zensko pesem. Potem je nadaljevala še tisto: »Sinoči sem na vahti stal...« — Ste slišala, »imela je fanta lušt- nega«. Tudi jaz sem ga imela, seve- da, hehe! — Tako? stari bi radi bili? Ej, veste, jejte in pijte, pa ne preveč! Pa ljubezen mora biti, lepa, seveda! Pr- vo pa je, da sta zdravi in zadovoljni; jeziti se nikar! Jaz sem bila zmeraj zadovoljna! — Oja, tudi danes sem srečna! Glejte, pritisnite tam; elektriko tudi imam! Ljudje so dobri z menoj. Kaj naj še rečem! — Tako sem vesela, da ste me obi- skali! In tovariš nadučitelj, me ima- jo prav radi in zmeraj »-narihtajo«, da kaj dobim. Zadnjič so mi prinesli košarice rož, za 8. marec! Hvala, da ste prišli! In kar slikajte me!« To je Jera Juršetova iz Podčetrtka! Živahna vesela ženica, polna vere v življenje, skromna, dobra! Upajmo, da se ji bo izpolnila želja, da bo za stoletnico veselo zaplesala, kot je že lani ob prvem prazniku gornjega Ob- sotelja s svojim rojakom in soobča- nom Janezom Straškom. ki je v svo- jem 93. letu še prav čvrsta korenina. Da bi le še dolgo pela in bila srečna! r. s. Jera Jeršetova in Jože Brilej St. 11 — 20. marca 1964 CEBJSKITEDNIK Stran« ENA PRVIH LEKARN V EVROPI v Olimskem gradu je še danes lepo ohranjen prostor, v katerem so pred skoraj petsto leti menihi Pavlinci ustanovili apoteko. Ves prostor je po- slikan s freskami, ki so bile pred ne- davnim restavrirane; Freske predstav- ljajo svetopisemske zgodbe, pod njimi pa so upodobljeni pri vhodu COS- MAS in DAMIANUS ter DlOSKORl- DES in GALENUS, prvi arabski in grški zdravniki. Na drugi strani pa sta upodobljena Arabec AVICENNA in Rimljan THEOPHRASTUS, prva, ki sta z mešanjem zelišč d.elala zdravila. V prostoru je shranjen možnar, v ka- terem so mešali zdravila, druga opre- ma ipa je bila med vojnama uničena. Olimski grad in najstarejšo apoteko obišče vsako leto več tisoč domačih in tujih gostov. ^ B. KONCERT »SlAVČKA« v sredo, 25. tega meseca bo ob 20. uri nastopil v veliki dvorani Narodnega doma me- šani pevski zbor -Slavček« iz Trbovelj. Zbor, ki uživa velik sloves in ki ga vodi znani dirigent Jože Skrinar, bo v svojem koncertnem programu izvedel med drugim dela Mokranjca, Gallusa, Tomca in Gobca. Občinstvo na ta nastop še posebej opozarjamo. OB ZAKLJUČKU RAZPRAVE O »javnem« ocenjevanju Odločili smo se, da razpravo okrog »javnega« ocenjevanja in nekaterih drugih problemov, ki so bili s tem v zvezi nakazani, zaključimo. Raz- loga sta predvsem dva: % ker ni bilo zadostnega interesa (in v^erjetno tudi ne potrebe), da bi o vprašanjih javno razpravljali, in # ker se je razprava, kolikor je je bilo, z delnimi izjemami pravza- prav oddaljila od osnovne teme. Tako je ostalo v glavnem le pri dobrem namenu, čeprav je bilo pri- čakovati, da se bodo (v več kot treh primerih) odzvali zlasti tisti, ki naj bi razpravljali, ker bi mogli že po svoji poklicni praksi »^prispevati kak žarek« k osvetlitvi načetih proble- mov. Toda namesto stvarnih pri- pomb, ki bi k zadevi karkoli prispe- vale, so se tu in tam porajali očitki, ki so skušali že v načelu diskrimi- nirati vsakršno pozitivno vrednost polemike. Ne da bi se zdelo potrebno utemeljevati pomen, ki ga pametna, konstruktivna javna razprava vse- kakor ima, vsaj mislimo, da bi mo- gli tudi v tem primeru z njo doseči le pozitiven učinek in narediti pro- sveti kvečjemu uslugo, četudi bi se nam ta kdaj pa kdaj pokazala v luči striptiza! Ob tem se seveda v celoti strinja- mo'z ugotovitvijo, da javno ocenje- vanje ne more biti in ni osrednji problem, in ker ni, tudi ne vidimo opravičila, da kdo označuje celo kot družbeni problem. Toda pripomniti velja, da dejansko sploh ni 51o za to. Tako je tudi avtor »Javnega« oce- njevanja prav presodil, ko je zapisal, da je »javno« ocenjevanje le delček nekega mnogo širšega problema. Ta širši problem so prav gotovo razred- ne skupnosti, a še širši problem prav gotovo pedagoške metode in metodika pouka yi šele potem vse tisto, kar zaokroža vzgojni proces v celoto. O reformi našega šolstva namreč ne moremo govoriti, ne da bi pri tem v prvi vrsti govorili o re- formi učnih metod! Reformirati ne- kaj zgoj na zunaj, pomeni toliko kot zamenjati staro obleko z novo ali olepšati videz! Pa še celo to ne ved- no, kajti če danes pojemo hvalo na primer kak.šnemu urejenemu šolske- mu vrtu, kjer se šolarji tudi prak- tično učijo, vendarle pozabljamo, da so to isto počeli že pred kakim sto- letjem in več, le da morebiti takrat z več uspeha in praktične koristi kot danes! Stvar je pravzaprav v tem, da so nam dandanes deklaracije, ki skuša- jo naše šolstvo postaviti v sodobnejše okvire, docela jasne. To ix)nieni, da teoretično točno vemo, kakšno naj bi bilo naše šolstvo v praksi, toda ni dosti znamenj, po katerih bi lahko sklepali, da je teorija že tudi praksa. S tem seveda nikakor ne zanikamo dejstva, da ne bi bili doslej nič sto- rili, kakor tudi, da bi bilo mogoče karkoli pomembnejšega storiti v raz- meroma kratkem času. Priznavamo celo, da imamo opraviti z zelo dolgim procesom. A vendarle: kaj je tisto, kar recimo abiturientom srednje šo- le zadnjih let daje prednost pred abi- turienti iz leta IftSO? Da bi mogli presojati to, kar smo ali pa tudi nismo dosegli, seveda ne zadostuje, da se zadovoljujemo s spošnostmi. Nov šolski duh, če o njem že slišimo in govorimo, je, če- prav je duh, konkreten. Pomeni predvsem novo vsebino, nove učno vzgojne metode. Toda v čem je no- vost, če je učenec ali dijak danes ob- remenjen v bistvu z istim balastom in podvržen v bistvu istim metodam kot pred deset in več leti, ki mu zla- sti ne dopuščajo večje dejavne sa- mostojnosti?! Zal je razprava v glavnem šla mi- mo tega, za naše pojme osrednjega problema, ki pa smo ga v uvodnem prispevku resda nakazali pretežno le z naslovom. (V kolikor lahko izklju- čimo domnevo, da utegne biti tudi odnos do spraševanja, o katerepn smo govorili, v zelo tesni zvezi z metodi- ko.) NEKAJ O »CANKARJEVCIH« Dandanes kaj radi pozabljamo na tiste, ki nam posredujejo umetniške užitke, še zlasti, če niso deležni po- zornosti tiska in javnosti. Da je vzrok v hitrem tempu življenja, vsi vemo, zato pa se tem raje predamo poslu- šanju, ko se nam ponudi priložnost. Ni redek slučaj, da amaterji z vso ljubeznijo do reproduktivne umetno- sti dosežejo celo profesionalce. Ansambel SKUD »Ivan Cankar«, ki že desetletja deluje med nami, je po kratkem presledku znova pričel z delom. Ustanovljen je bil po osvo- boditvi in je že leta 19.51 dosegel pr- vo me.sto v tekmovanju amaterskih ansamblov v Beogradu. Občasno so- delovanje doma' in v svetu znanih umetnikov — pianistke M. Lorkbvid, violinista K. Rupla, B. Rajhove in drugih, operne pevke B. Glavakove, Gašperšičeve in Kovača — mu je zagotovilo posebno mesto med tovrst- nimi ansambli pri nas doma, pa tudi v tujini — da omenimo samo izredno uspelo gostovanje v Trstu 1953. leta. Stalno uhajanje sodelavcev v Ljub- ljano, Maribor in Zagreb je oslabilo ta korpus, tako da je pred dvema le- toma prenehal delovati. Novembra la- ni pa je nanovo zaživel in pripravil v nekaj mesecih popularen program, ki ga toplo priporočamo vsem ljubi- teljem glasbe. Neutrudni dirigent, aranžer in vod- ja ansambla prof. Dušan Sancin, kljub vsem težavam še vedno vztraja na svojem mestu, saj sodelovanje dobrih glasbenikov odtehta vse težave in neprijetnosti, vaje v poznih večernih urah in dokajšnje nezanimanje ustreznih činiteljev, da bi ansamblu nudili pomoč. Letos je ansambel SKUD »Ivan Cankar« za svoj prvi koncert pripra- vil med drugim tudi nekaj arij iz Prodane neveste in Planinske rože z Zoharjevo-in Koresom, Leharja, Bi- zeta in Gregorca, poleg c^le vrste drugih skladb, ki jih Vedno radi po- slušamo. Koncert bo predvidoma 6. aprila, na kar že sedaj opozarjamo občin- stvo. B. M. Dve okrogli z ŽALSKE SOLE Solo je v februarju obiskal pedagoški svetovalec. Oglasil se je tudi v 11. a raz- redu tukajšnje šole, kjer so prav takrat pri spoznavanju prirode in družbe ponav- Ijali o vodnem prometu. Učitelj je med drugim hotel vedeti, če so ti otroci za- pomnili, kdo usmerja ladjo v določeno smer. Pa se oglasi Andrej in možato od- govori: »Krč mar!« Odgovor bi se mo- ral glasiti brez »č«. Mogoče je Andrej mislil, na pijančevo barko, ki jo pa res usmerja krčmar. Dober mesec kasneje je razredni učitelj sklical starše na posvet. Malo po konča- nem pouku stopi Ivanček k učitelju in mu reče: »Prosim, tovariš! Mamice ne bo, ker ima gripo; atek pa je službeno za- držan. Ali lahko kar jaz počakam na ro- diteljski sestanek?« Ocena konferenc - povprečno Ob koncu prejšnjega in v začetku tega meseca so bile v vseh občinah našega okraja konference Svobod in prosvetnih društev, na katerih so razpravljali o kongresnih tezah, pred- logu statuta in drugih aktualnih kul- turnih vprašanjih. Te konference je na svojem zad- njem sestanku, ki se ga je udeležil tudi tajnik Zveze Svobod Dane Robi- da, ocenilo predsedstvo okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev v Celju. Kakor je bilo ugotovljeno, so na konference v vseh občinah vabili predstavnike družbenopolitičnega življenja, vendar se jih ti ponekod niso udeležili. Najbolje so uspele kon- ference v Brežicah, Konjicah, Kr- škem, Sevnici, Mozirju in Laškem, slabo pa predvsem v Celju, Šentjur- ju in Velenju. Medtem ko so se po- nekod skušali uveljavljati preživeli, izrazito društveno uokvirjeni koncep- ti kulturno prosvetnega dela, so drugje zahajali v podrobnosti, ki so šle mimo osnovnega namena konfe- renc, še posebej pa je bilo premalo razprav o tezah, ki jih marsikje sploh ni nihče pogledal in zato o njih tudi ni mogel diskutirati. Prav tako so premalo govorili o filmski vzgoji in drugih vsebinskih vprašanjih. Pač pa je bilo precej kritičnih pripomb na račun Prosvetnega servisa v Ljub- ljani, ki ne razpolaga z ustrezno dramsko literaturo. O klubih so največ razpravljali v Brežicah, Celju. Žalcu in Velenju, pri čemer so se predstavniki občinskih odborov SZDL in občinskih komite- jev ZKS zavzemali zlasti za hitrejši razvoj te oblike kulturne dejavnosti, ki naj bi postala zametek družbenih centrov. V splošnem, kakor kaže analiza, so konference vendarle uspele. Važno je že to, da so k razpravi pritegnili vsaj v večini občin tudi družbeno politič- ne činitelje, žal pa še vedno vse pre- malo pred.^tavnikov delovnih organi- zacij. Ob tem so seveda važne tudi pri- pombe, ki se nanašajo na teze bliž- njega kongresa. Omeniti velja ugoto- vitev, da kažejo te v pogledu idejno programske usmeritve velike premi- ke, v podrobnosti pa vendarle pre- malo obdelujejo problematiko posa- meznih dejavnosti. Tako na primer knjižnice. Tudi poglavje, ki govori o finansiranju kulture, ni dovolj do- bro obdelano. Spričo novih oblik kul- turne dejavnosti, v katero sodijo zla- sti klubi, bi kazalo o tem še posebej razmišljati. Kongres naj bi posvetil več pozornosti razpravi o kulturnem življenju našega delovnega "človeka. Ob razstavi Olata Globočnika (V FO^ERU SLG) Življenjska pot Olafa Globočnika je bila burna. Slikarsko razpoložen estet izvirnega temperamenta se je rodil v slikoviti megleni Ljubljani (1904), ki budi v občutljivih dušah slikarski čut, kakor so ga nekoč ču- dovite Benetke. Realko je obiskoval v Mariboru in v svojem službovanju v Celju se je spoznal s Štajersko, ki jo je upodabljal v risbah. Slikar je zmes realizma in romantike na pre- lomu med starim in novim; ni mo- dernist, pač pa pristaš tako imeno- vane »Četrte generacije^<, ki pomeni prelom med impresionizmom in mo- derno smerjo v času, ko je bil pri Slovencih impresionizem na višku. Ko danes gledamo Globočnikovo razstavo, lahko ugotovimo, da je šel v svojem smislu dalje, čeprav so ga zunanje okoliščine precej ovirale. Ker je ozko vezan na svojo rodno grudo, takratne ideale in lepoto, se njegovi estetski nazori niso veliko spremenili. Prav tako tudi ne njego- va ljubezen do lepote, domovine, morja in ljudi. Taka riše in slika v raznih tehnikah figuralni genre, por- trete, akte, krajino in tihožitja. Pro- blemsko in kritično razgledan Glo- bočnik meni, da je važno, da reali- zacija likovnih idealov ostane v me- jah možnosti. Ce bi omenili stremlje- nja njegovih sošolcev, ki so v glav- nem Hrvatje — Krsto Hegedušič, Djuro Plančič idr., ugotovimo, da so ostali v okvirih realističnega upodab- ljanja. Osrednja slika razstave je »Deklica v velemestu-". Glavna figura je por- tret črnolaske, ki drži v rokah Picas- sojevo sliko »Deklica s konjskim re- pom^<. Poza je popolnoma posneta po njegovi stari sliki »Lotos"", ki je bila razstavljena doma in v tujini. Dekli- ce so povzete iz njegove bližine, saj so to portreti njegovih učenk, ki iz- \ražajo različne značaje, temperamen- te in ideale svojega časa. Diskreten kolorist z ozadjem mesta, ki jih je rodilo, naj bi prikazal rezultanto da- našnjega dekleta. Globočnik upodablja domačega preprostega človeka, njegovo veselje in žalost. Opazen je njegov jasen smisel za genre, ki ga tudi sicer ne zataji. »Veseli harmonikaši^" dočara- jo hrupno štajersko nedeljsko popol- dne, njegove »Zanjice« so popolnoma vezane na zemljo in življenje. Z ve- liko vnemo in resničnim zanimanjem je risano »Veselje v gostilni« in »Ples«, ki vzbuja radostne akorde po- deželske nedelje. Nova nota so rože v temperni teh- niki. Ta preizkušena stara tehnika je morda napotila umetnika, da ji je prilagodil nova dela. Od njegovih prejšnjih motivov Pi- rana sta tu razstavljeni le dve olji. Vsak človek nosi v sebi ideale naše lepe domovine, njene bodočnosti in procvita, zato ni čudno, da je Glo- bočnik s posebno ljubeznijo upodab- ljal naša primorska mesta, ki so bila šele po vojni priključena naši domo- vini. Razstava Olafa Globočnika je po- svečena celjskemu občinstvu ž na- menom, da vidi razvojno stopnjo slo- venskega umetniškega stremljenja in razvojne faze različnih obdobij slo- venske moderne. Tatjana Sapla Milavec Veseli harmonikaši GOVORIJO CELJSKI KULTURNIKI: VLADO KROFLIC: O AMATERIZMI Priznati moramo, da so današnje oblike amaterizma v krizi, kar je pravzaprav škoda. Znano je, koliko zdravega razvedrila nudi sodelova- nje posameznika v kakem društvu. Zdaj bi že vsak klub v stanovanjski ali krajevni skupnosti hotel opravlja- ti vlogo rekreacije, vendar se takšnor delovanje zaradi slabe organizacije, objektivnih ali subjektivnih vzrokov izrodi in klub preneha z delom. Stre- meti bi morali zlasti za tem, da bi bila klubska dejavnost na določeni kulturni višini, da bi poskrbeli za spontane razgovore obiskovalcev, za primerna predavanja, razvedrilo idr. Prav tako bj, morali klubi delovati navzven, ne pa zaprto kot recimo klub ekonomistov. Vsi klubi bi mora- li med seboj sodelovati — vsaj z iz- kušnjami. Pri tem bi bili seveda predvsem strokovnjaki v veliko po- moč p oporo. Tudi v amaterizmu govorimo o de- centralizaciji. Dosedanja praksa pa kaže, da so okrajni forumi svojo vlo- go kaj slabo odigrali, saj pošiljajo na občinske forume okrožnice za takšno ali drugačno akcijo, kj naj jo izvrši- jo neprofesionalni kadri, okrajni fo- rum pa predstavlja profesionalce. Od neprofesionalnih kadrov ne moremo zahtevati, da bodo po svoji redni službi ves prosti čas zapravili za to, da bodo pripravili morda eno samo prireditev. V zvezi s pravilniki o dodeljevanju sredstev Svobodam velja pripomniti, da bi morali ti stimulirati dejavnost in kvaliteto in ne število nastopov. Vsekakor narn bodo morali dodeliti večja sredstva, če bodo želeli, da bo- mo svojo dejavnost izboljšali. Prihodnjič: Slavko Belak — Po- manjkljivost v obveščanju. PREDAVANJE O KAVKAZU V okviru torkove tribune, ki jo vsak teden prireja celjska delavska univerza, bo 24. tega meseca ob 19. uri predaval v Narodnem domu novi- nar Xnte Mahkota. Predavanje, ft\ nosi naslov O KAVKAZU, bodo spremljali tudi diapozitivi. Illllllllllillllllll........lllllllllllll.....Ilillllllllllllllt.....III IV. REDNI OBČNI ZBOR PREŠERNOVE DRUZBE bo v nedeljo, 5. aprila 1964 ob 10. uri v Klubu ljudskih poslancev, Ljublja- na, Puharjeva 7. Dnevni red: 1. Poročilo tajništva 2. Poročilo nadzornega *odbora 3. Volitve glavnega odbora Prešernova družba IBtvaa 6 CELJSKI TEDNIK St. 11 — 20. marca 1964 Brez kulture ni napredka »Seveda, vsakokrat, ko bi naj go- vorili o kulturi, sem na Smarskem tisti srelovod, ki vanj udari,« je pri- čel tov. Marijan Ungar. »Saj z vese- ljem delam na tem področju, pri De- lavski univerzi in prosvetnih društ- vih, toda včasih me poštemo mine. Oni dan, ko sem si ogledoval družbe- ni plan za letos in posebej še pred- log občinskega proračuna, me je po- grelo. Kultura je spet mačehovsko .»podprta«. Zadnji čas je že, da se za- vedamo, da brez kulture ni napred- ka. Tu ne gre za neko visoko kultur- no reveptiranje, temveč za to, da bi omogočili najosnovnejšo kulturno de- javnosti in ljudi usposobili za sprem- ljanje in o.svajanje kulturnih dobrin. To je potrebno predvsem proizvajal- cem in samoupravljavcem, ki so kre- atorji svega dogajanja. Prihodnost z vsemi tehničnimi dosežki bo terja- la vedno 6olj kulturno izoblikovane- ga človeka. In statut? Nikakor ne sme ostati splošna dekleracija, h kateri tako ra- di nagibamo. Smarska občina dejan- sko še ni gospodarsko razvita, zato težko sprejema prevelike obveze. Vendar bi se tudi v statutu morali izogibati: »občina podpira, skuša skr- beti .. .« To so zelo raztegljivi pojmi! Se bolj pa gre za odnos gospodarskih organizacij do kulture in izobraže- vanja. Tu bo še treba veliko napra- viti. Moram reči, da se je zadnja leta veliko spremenilo, kar se pozna tudi pri upoštevanju DU, ki ima vedno več dela, vendar še miselnost, da je kultura potrebna gospodarstvu, ni povsod dovolj razumljiva. Upam pa, da bo,« je dejal predsednik Zveze Svobod in prosvetnih društev v Šmarju. R. Lešnik Tov. Marijan Ungar ŽIVAHNA DEJAVNOST OZN V OKRAJU v celjskem okraju je nad trideset klu- bov OZN, ki zelo dobro delajo. Klubi so predvsem na osnovnih in srednjih šolah. Številčno so zelo množiCni. Klub OZN na m. osnovni šoli šteje dvesto članov, na I. osnovni šoli petdeset članov, na gimna- ziji dvajset itd. Vsi sestanki so odprti za vso mladino, tako da Je organizacija klu- bov OZN najbolj množična za mladinski- mi urami. Klubi delujejo na tri načine, ki so pri- lagojeni starostni stopnji članstva. Na osemletkah se Je uveljavil način amba- sadorstva; učenec o neki državi zbira podatke in o njej na sestanku kluba po- roča. Drugi način Je študijski in je zah- tevnejši. Prilagojen Je učnemu načrtu srednjih šol. Na srednjih šolah ravno ta- ko deluje študijski način v grupah. To je tudi najbolj dovršena oblika dela. Okrajni center se Je znašel pred težko nalogo. Treba Je bilo koordinirati delo v vseh klubih. Center pa je bil brez pro- stora in brez materialnih in finančnih sredstev. Vendar so premagali vse težave in ustanovili najprej občinski center v Celju, v kratkem (prihodnji teden bo ustanovna skupščina) pa bo ustanovljen v Brežicah. Urejajo tudi stalno razstavo v izložbi Narodne banke v Celju in iz- dajajo informativno glasilo Bilten. Občinski center Celje Je okrajnemu centru odvzel veliko breme. Njegova pr- venstvena naloga Je ustanavljati nove klube in v svoje vrste pritegniti CimveC mladine. Prihodnji teden bo ustanovna skupščina center Brežice, ki Je zelo po- treben, v brežiški občini delujejo samo štirje klubi, možnosti za ustanovitev no- vih pa so. Najprej mislijo klube ustano- viti na osemletkah. Nekaj klubov pa bo ustanovljenih tudi na vaseh, tako ime- novani »terenski klubi«, klubi z mešanim "članstvom šolske In delavske mladine. Delovali naj bi predvsem pozimi. Da bi center bolje deloval, so se povezali z OK ZMS, s SZDL in Z Delavsko univer- zo. Okrajni center pa ima namen ustano- viti tudi prvi klub v Sloveniji, v katerem bodo predavali v esperantu. Povezali se bodo z esperantskim društvom. V krat- kem pa pripravljajo sprejem tujih štu- dentov, ki bi predavali več klubom na- enkrat. Aprila pa bodo priredili seminar za vodstveni kader. J. P. ODKRIVANJE KAPNIŠKE JAME Pred nedavnim je kostanjeviška ja- marska sekcija začela z ureditvenimi deli Studene jame. Jama je blizu Ko- stanjevice, njeni hodniki in dvorane pa so obogatene z neprecenljivimi kapniškimi lepotami. Prihodnjo ne- deljo bodo nadaljevali z ureditvijo vhodnega rova hodnika,' ki pelje do jezera. Za popolno ureditev in varnost obiskovalcev pa je potrebno še sred- stev, saj vsa dosedanja ureditvena dela opravljajo člani jamarske sekcije prostovoljno. B. IZ NAŠIH KOMUN TUDI KARTE SO POTREBNE ... z razvojem gospodarstva vsake dr- žave se pojavljajo potrebe po izde- lavi raznih vrst kart. Praksa je pokazala, da nobenih več- jih del na zemljiščih ni mogoče so- lidno in ekonomično izvršiti, če za njih predhodno ni bil izdelan projekt. Za študij projekta in za sam projekt pa so neobhodno potrebne dobre to- pografske karte v večjih in manjših merilih. Za urbanistično ureditev mest in naselij, kjer se rešujejo obširni pro- blemi iz vseh mogočih področij, so potrebni načrti večjih meril, to je 1:1000 ali 1:500, ki morajo poleg hori- zontalne predstave vsebovati tudi vi- šinsko predstavo terena. Zaradi pomanjkanja takih geodet- skih osnov, ki so bile potrebne za iz- delavo urbanističnih načrtov, so bile na področju občine 2alec v letih 1961 do 1963 izvršene vse potrebne geodet- ske meritve za naselja Žalec, Šempe- ter, Polzela, Parižlje in Prebold. Na- črti, izdelani na podlagi teh meritev, pa niso izdelani do končne faze, to je, teh še ni mogoče uporabiti za potrebe katastrske evidence in zemljiške knji- ge. Da bi bila znatna sredstva, ki so bila vložena v izdelavo teh načrtov, racionalno izkoriščena in da bi se ti načrti, ki so visoko kvalitetni, mogli čimprej uporabiti za te namene, je katastrski urad poleg ostalih geodet- sko-katastrskih del v okviru sedem- letnega plana, predvidel dopolnitev načrtov. F. M. Nagrade čakajo na žreb! Naročite se na ,,Celjski tednik". Zdaj je zadnji čas, da boste vključeni v žrebanje, ki bo v soboto 28. marca v LOKI PRI ZIDANP]M MOSTU — DELAVNA ORGANIZACIJA RK Organizacija Rdečega križa v Lnkl pri Zidanem mostu Je spet pridobila deset novih članov in šteje sedaj že 252 članov. Po šte- vilu Članstva Je tako na tretjem mestu v sevniški občini. Pa tudi drugače je ta organizacija zelo delavna. Lansko leto so ob pri- liki proslave 100. obletnice RK, pripravili igrico Frani Roša »De- setnica Alenčica«. Sodelovali so tudi v krvodajalski akciji, v kateri je dalo kri 19 krvodajal- cev. Organizacija RK pomaga tudi prebivalcem 4 hiš v Radežu, ki si gradijo vodovod. Za pri- hodnje pa nameravajo prirediti več predavanj, na katerih bodo predvajali tudi zdravstvene fil- me in sklicali sestanke po vaseh, na katerih naj bi obravnavali zdravstvene zadeve v zvezi s po- sameznimi naselji. C. V SEVNICI REORGANIZACIJA ŠOLSTVA Zaradi izredni^ s\^6^n^kSffjSH'6\- skih objektov in visoko izobraženega vzgojnega kadra, so v sevniški občini pristopili k preusmerjanju učencev na popolne\ osemletne šole. Te šole se bodo s tem kadrovsko in finančno okrepile. Nova šola, na kateri so gradbena dela pred zaključkom, bo razbremenila dosedanje šole. C. V PODGORJU BO SOLA UKINJENA V Podgorju bodo takoj po dogra- ditvi nove šole v Sevnici, ukinili šolo. Učence bodo s posebnim avtobusom prevažali v Sevnico., Pripravljajo •sredstva in načrt za presOk cestišča, ki bo sikrajšalo dosedanje cestišče za nekaj kilometrov ter s tem omogočilo hitrejši in cencjiši prevoz učencev. O. PROMETNA KRONIKA ZALETELA STA SE NA NEPREGLED- NEM OVINKU Pretekli teden je vozil po cesti proti Celju s tovornim avtomobilom CE 56-04, naloženim z lesom, šofer Franc Turnšek. V Socki pri Vojniku se je na nepreglednem ovinku srečal z osebnim avtomobilom CE 57-05, ki ga je vozil Andrej Kuzman. Voznika sta se opazila na kratki razdalji in pričela zavirati. Ker pa je liila cesta poledenela, nista mogla preprečiti tr- čenja. Pri tem sta se poškodovala so- potnika v osebnem avtomobilu Pavel Kuzman in Magda Kitak. Škodo na osebnem avtu pa cenijo na približno 160 tisoč dinarjev. ZALETEL SE JE V OBCESTNI ZID V soboto je vozil po cesti proti Ljubljani voznik osebnega avtomobila LJ 154-68 Jernej Gostič." V vasi Zaje- sovnik pod Trojanami se je zaradi za- snežene ceste in prevelike hitrosti za- letel v, obcestni zid. Pri tem je nastala na osebnem avtomobilu škoda za 300 tisoč dinarjev. Z AVTOM V POTOK V soboto se je pripetila v vasi Sent- florjdin pri Šoštanju težja prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila CE 38-64 Ivan Rogeljšek, je zaradi ne- primerne hitrosti in zasnežene ceste zavozil na ovinku s ceste v potok FlorjanščicO. Pri tem sta se telesno poškodovala sopotnika v osetmem avtu Gabrijel Stropnik in Njegova žena Marija. Škodo na osebnem avto- mobilu pa so ocenili na približno 200 tisoč dinarjev. OSEBNI AVTO V TOVORNJAK V nedeljo zvečer se je na Maribor- ski cesti v Celju zaletel Franc Cvek z osebnim avtomobilom CE 65-64 v to- vornjak SK 39-il, šofer Risto Madja- ro, ki je parkiral pred gostilno Svetel. Na osebnem avtomobilu je nastalo za približno pol milijona škode. SMRT POD LOKOMOTIVO Kmalu po polnoči od sobote na ne- deljo se je smrtno ponesrečil motorist Vlado Mlakar. Z motorjem je peljal po cesti na Ostrožno. Pred železniškim prelazom je pričel zavirati, ker je opa- zil, da so zapornice spuščene. Pri tem pa je tako nesrečno padel, da ga je zaneslo na železniški tir. Ravno tedaj je vozil po progi tovorni vlak. Stroje- vodja je sicer kakih 200 metrov od prelaza opazil motorno kolo na progi in pričel zavirati, toda, ker je bil vlak naložen, ga ni mogel pravočasno usta- viti in lokomotiva je zavozila preko ležečega Mlakarja, ki je bil takoj mrtev. POZAR V DELAVSKI BARAKI V sredo popoldne se je vnela ba- raka v delavskem naselju »Ingrada« v Ribarjevi ulici v Celju. Do požara je prišlo zato, ker so preveč kurili peč, ki je bila v .baraki. Od kurjenja so (se dimne cevi tako segrele, da se je vinela lesena stena. Ker so celjski gasilci požar omejili, je nastalo le za okrog 100 tisoč dinarjev škode. Veliko nagradno Žrebanje KOMUNALNA BANKA CELJE s podružnico CELJSKO MESTNO HRANILNICO in ekspoziturami objavlja veliko nagradno žrebanje. V poštev pridejo vsi vlagatelji, ki bodo v času od 15. januarja do 31. marca 1964 vložili na hranilno knjižico najmanj 50.000 dinarjev in to vlogo vezali na odpovedni rok nad 12 mesecev. Take vloge sprejema Komunalna banka Celje, Celjska mestna hra- nilnica in ekspoziture v Žalcu. Mozirju, Laškem. Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Brežicah, Videm-Krškem ih Sevnici. NAGRADE: 1 HLADILNIK 1 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK 1 TRANZISTOR 1 ELEKTRIČNI GRAMOFON 1 ELEKTRIČNI BRIVSKI APARAT Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njihove vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 6 do 7 Vlagajte svoje prihranke, koristili boste sebi in skupnosti? Komunalna banka Celje eiBANJE PREBIVALSTVA CELJE od 8. marca do 14. marca je bilo rojenih 35 dečkov in 33 deklic. POROČILI SO SE: Franc Smole, mehanik iz Pijovc in Ma- rija Smid, medicinska sestra iz Šentjurja pri Celju. Ivan Pavlic, strojni ključav- ničar iz Žalca in Golavšek Rozalija, to- varniška delavka iz Sešč. Franc Moško- tevc, vodovodni instalater in Marija Hro- vat, delavka, oba iz Laškega. Karel Lo- renčak, tekstilni tehnik iz Celja in Laz- nik Alojzija, uslužbenka iz Sent Petra v Savinjski dolini. UMRLI SO: Jožef Dlmitrovič. kmetovalec iz Za-: gaja (.59). Martin Stante, upokojenec iz Celja (79). Ivan Medved, upokojenec iz Celja (68). Terezija Zupanek, delavka iz Socke (49). Miiiael Božiček, delavec iz Trebč (67). Olga Duh, otrok iz Trbovelj (3 mesece). Matija Petelinšek, upokojenec iz Gorice (75). Jožefa Amon", gospodinja iz Teharja (76). Ignac Jekl, km/etovalec iz Ločen dola (70). Jernej Videnšek, upo- kojenec iz Celja (74). Rafael Bezovšek, kmetovalec iz Arclina (68). Marija PoVn, upokojenka iz Celja (76). Frančiška Po- glednik. soc. podpiranka iz Rečice ob Savinji (88). ŽALEC Od 7. marca do 14. marca je bila rojena 1 deklica In dva dečka. POROČILI SO SE: Ivan Zore, soboslikar in pleskar iz Ka- saz in Ana Germ, keramična slikarka iz Liboj. Milan Sajovic, strojni delovodja iz KiSovca in Franči.ška Tevž, natakarica iz Smartnega ob Dreti. Aleksander Bric, trgovski poslovodja- iz Smartnega ob Dreti in Angela Tevž, natakarica iz Smartnega ob Dreti. Franc Posedel, tek- stilni teiinik iz Ločice ob Savinji in Ma- rija-KaroUna Za_rn, tovarniška delavka Iz Dolenje vasi. Stanislav Krumpak, mi- zarski pomočnik iz Kristan vrha in Ana Tanjšek, poljedelka iz Dobriča. Ivan Skornik, rudar iz Potoka in Teodora Orešnlk, delavka iz Podvrha. UMRLI SO: Janez Goričar, upokojenec iz Polzele. Helena Ramšak, upokojenka iz Podvina Janez Kolar, upokojenec iz Braslovč (34). (74). Mihael Gasenburger, upokojenec iz Podvina (69). Filips-Jakob Culjk, kmet iz Parižlj (81). Helena Hrovat, gospodinja iz Tabora (71). Elizabeta Rataj, rojena Kač, gospodinja iz Ar je vasi (77). Frančiška Kač, kmetovalka iz Arje vasi (85). Av- gust Humski, kmet iz Kamne gore (73). Antonija Dolinšek, soc. i>odpiranka iz Dobriše vasi. Anton Mastnak, upokojenec iz Griž (77). Josip Stojan, upokojenec iz Žalca (87). Elizabeta Sorčan, rojena Kok, gospodinja iz Grajske vasi (75). Neža Va- lant, soc. podpiranka iz Smatevža (84). ŠENTJUR PRI CELJU Od 7. marca do 14. marca ni bilo roi- stev. POROČILI SO SE: Franc Zibret, upokojenec iz Planine in Jožefa Robič, poljedelka iz Dobropolja. Alojzij Lončarič, traktorist iz Planine in Marija Pajek, poljedelka iz Lok pri Pla- nini. UMRLI SO: I Frančiška Jereb, preužitkarica iz Tr-I novca (65). I^REZICE Od 7. marca do 14. marca 1964 je bilo rojenih 5 deklic in 8 dečkov. Porok ni bilo. UMRLI SO: Terezija Najger, rojena Zertuš, družin- ska upokojenka iz Bukovja (70) Miha Orešaf, invalidski upokojenec iz Dobe- nega (84). LAŠKO Od 7. marca do 14. marca 1964 je bila rojena 1 deklica. POROČILI SO SE: Fuks Friderik, poljedelec iz Podpeči nad Marofom in Dragica Senica, polje- delka iz Marijine vasi. Otmar Kranjc, po- možni skladiščnik iz Veličanov in Vilhel- mina Salej, delavka iz Debrega. UMRLI SO: Terezija Kozmus, upokojenka iz La- hov grabna (68). Gabrijela Brečko, kmc- •tovalka iz Lahovgrabna (53). Kristina Knez, roj, Brezjan, preužitkarica iz Se- draža (83). Frančiška Mušerlin, rojena Teršek, preužitkarica iz Harij (76). Franc Pušnik, kmetovalec iz Curnovca (72). — S;tanko Pungeršek iz Trtiovelj si je pri delu v Cinkarni poškodoval oko. — S. K. iz Celja si je prerezal žile na roki. — Jovan Bordijevič iz Celja je dobil pri padcu poškodbo na glavi. — Dvoletni Bojan Voglar iz Zabukovice se je opekel z vročo vodo. — Rudolf Cadej iz Liboj, si je poškodo- val nogo. — Jože Dolenc iz Košnice si je pri padcu poškodoval rebra in roko-. -C- CELJKI TRG NIC NOVEGA Na tržnici je še vedno vse po starem. Pomlad noče in no- če zaiti na prazne stojnice. Trg je sicer za tiste redke kupce dovolj preskrbljen, vendar pa sploh marsičesa primanjkuje. Ce ne bi bilo neke Dalmatinke, ki je pretekli teden pripeljala v Celje velike količine špinače, bi bili verjetno ostali brez te priljubljene zelene zadeve. Iz Dalmacije dobivamo tudi so- lato, ki je zavoljo tega tudi precej draga. Krompir smo lahko v pre- teklem tednu kupili po 35 do^ 55 dinarjev kilogram, belo glavnato zelje po 140, rdeče po 70 do 100, kislo pa po 80 do 100 dinarjev kilogram. Po 80 dinarjev pa je bila tudi repa. Spinača se postavlja z zelo različno ceno. V družbe- nem sektorju je po 280 dinar- jev pri privatnih proizvajalcih pa med 300 in celo 600 din za kilogram. Motovilca skorajda ni, kar ga pa je, ga prodajajo po 500 do 800 dinarjev. Jabol- ka so po 50 do 100 dinarjev, suho sadje po 150 do 200, suhe slive po 2,50 itd. Na tržnici je spet nekaj presenetljivo lepe- ga grozdja, ki pa je žal precej drago — 400 dinarjev kilo- gram. Dobili so tudi lepe bana- ne po 300 dinarjev, še vedno pa je precej limon in poma- ranč, ki morajo nadomestiti bogato izbiro poletnih dni. Jajčka so v preteklem tednu prodajali po 25 do 30 dinarjev perutnine pa kot po navadd skorajda ni bilo. -ca §t. 11 — 20. marca 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE iN OGLASI... KOMPAS OBVEŠČA VABIMO NA IZLETE V: 1. CARIGRAD - desetdnevni avto- busni izlet v juniju; istočasno ogled Sofije; prijave do 21. marca. 2. AŽURNA OBALA - sedemdnevni avtobusni izlet v maju. Istočasno ogled Milana, Torina, Genove; prija- ve do 21. marca, 3. DUNAJ — avtobusni izleti od aprila do septembra na mednarodno cvetlično razstavo. 4. PO JADRANSKEM, JONSKEM, SREDOZEMSKEM, EGEJSKEM IN MARMORNEM MORJU — 14-dnevno potovanje v drugi polovici aprila; prijave do 26. marca. 5. BENETKE — dvodnevni avtobusni izlet za delovne kolektive in organi- zacije; po želji ogled Trsta in Gorice. 6. PO SLOVENSKI KOROŠKI — stalni dvodnevni avtobusni izleti za delovne kolektive. PRVOMAJSKI IZLETI: 1. PO SEVERNEM JADRANU — tradicionalni tridnevni izlet s po- sebno ladjo — Reka—Mali Lošinj—'Su- sak—Rab—■Crikvenica—Rijeka — od- hod iz Ljubljane 1. maja. Prijave do 20. aprila. 2. RIM—NEAiPELJ — sedemdnevni avtobusni izlet; prijave do 30. marca. 3. PARIŠ — sedemdnevni izlet z av- tobusom in vlakom; prijave do 19. marca. 4. ATENE — sedemdnevni izlet z vlakom. Prijave do 25. marca 5. AVSTRIJA, ŠVICA, ITALIJA — sedemdnevni avtobusni izlet; prijave do 25. marca. Prijave za izlete ».prejemajo vse poslovalnice KOMPAS, kjer doibite tudi programe izletov v BERLIN, MONCHEN, AMSTERDAM in ROT- TERDAM. I;ONDON. KOBEN- HAViN, MOSKVO in TOKIO. Pred vsaJkim izletom ofbiščite tu- ristično podijetje KOMPAS — Celje. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v ino- zemistvo z modernimi turističnimi avtdbusi, z rednimi dn poseibnimi vlaiki, ladjami oibalne in rečne plov- be in posebnimi letali. Kompajs Ce- lje posreduje prodajo vseh vrst vo- . zovrnic za železniSkii, pomorslki in letalslki promet. Kompas posreduje v najkrajšem času nalbave potnih listov, vizumov ter menja tuja pla- čilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS Celje daje brezplačno vse prometne in turistične informa- cije, prodaja rn;zgledni€e, zemljevi- de, spominke, filatelistične znamke itd. Pred vsakini pottvvanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 • GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 20. marca 1964 ob 19..30 uri: Alexandre Rivemale: REZERVIST. Ko- medija. Gostovanje v Zagorju. Sobota, 21. mdrca 1964 ob 20. url: Miha Remec: SREČNI ZMAJI. Gosto- vanje v Velenju. Nedelja, 22. marca 1964 ob 16. uri: SMEH NI GREH. Večer poljslte satire. Gostovanje v Topolšici. Četrtek, 26. marca 1964 ob 19.30 uri: Alexandre Rivemale: REZERVW'r. Ko- medija. Gostovanje v Trbovljah. Petek, 27. marca 1964 ob 15.30 uri: Miha Remec: SREČNI ZMAJI. i. šolski abonma. Stojišča so še na razpolago. • KINO KINO SVOBODA ŠEMPETER Od 21. do 22. marca 1964 y »AVANTURE MLADEGA ČLOVEKA«, ameriški barvni CŠP 25. marca 1964 »ZA VEDNO SKUPAJ« egiptovski film 26. marca 1964 »OTOKI« — juggoslovanski film KINO SEVNICA 21. in 22. marca 1964 »ZALJUBLJENI DETEKTIVI« \ nemški film 25. marca 1964 »KROG ZABLOD« angleški film • ZAHVALE ZAHVALA Iskreno se zahval.iujemo dr. Mikcu za ves trud, kakor tudi zdravnikom in strež- nemu osebju internega oddelka celjske bolnice pri zdravljenju Ivana Smerca. Družina Kladnikova. ZAHVALA Vsem zdravnikom, posebno pa prima- riju dr. Ciku in dr. Peterlinu, bolniškemu in strežnemu oseb.iu ginekološkega od- delka celjske bolnice, se iskreno zahva- ljujem za ves trud in prizadevanje ob času moje bolezni. Hvaležna Bozika Vodeb, Celje # PRODAM REALITETNA PISARNA, LJUBLJANA, TAVČARJEVA 6, proda: Hišo enodružinsko, novo, garaža, vrt, ta- koj vseljivo. Savinjska dolina, 4,500.000. Gostilno v obratu, takoj vseljivo, pri Zi- danem mostu, cena po dogovoru. HiSo 8 štirimi stanovanji in vrtom 4.200 m> Trbovlje, 2,900.000. HiSo enodružinsko nedokončano pri Pol- zeli, 2,500.000, plačilni pogoji ugodni. Vse podrobnejše informacije dobite v na- ši pisarni. Posestvo z gospodarskim poslopjem (7 ha zemlje) ob glavni cesti, prodam. Re- čica pri Laškem 11. Kuhinjsko kredenco, skoraj novo in športni voziček prodam. Pirnat, Šem- peter, Doberteša vas v Savinjski dolini. Motor »Lamljreta« LB-57 prodam po ugod- ni ceni. Griže 65. Prodam kuhinjsko pohištvo. Naslov v upravi lista. Dobro ohranjen moped T-12, dvosedežni prodam (prevožen 5000 km). Maribor- ska cesta 66. Prodam dobro ohranjeno spalnico po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. Leseno uto, štedilnik TOBI, prodam. Te- harska cesta 50, Celje. Dobro ohran.ieno pohištvo s trdega lesa: postelja, nočna omarica, omivalna miza, prodam ali zamenjam za hlevski gnoj. Naslov v upravi lista. Vinograd z žlahtno trto, 1,5 ha, poslop.je z inventarjem v konjiškem okraju (ce- na 2,000.000 din), dvosobno stanovanje, poleg celjskega trga, parcele z gradbe- nim dovoljenjem na Ostrožnem, dvo- sobno stanovanje s kopalnico, kletjo 80m= vrta naprodaj. Informacije pri Cov- nik, Celje, Savinova 9. Poslovni prostor za obrtnika prodam. Naslov v upravi lista. Zastava 6001 D ugodno prodam. Naslov v upravi lista. Vseljivo enostanovanjsko hišo prodam za gotovino 2,700.000 din. Bukovžlak 20. Prodam čebele. Informacije v Čebelarski poslovalnici, Celje, Tomšičev trg 7. Manjše posestvo s sadovnjakom in vino- - gradom v okolici Šmarja pri Jelšah ugodno prodam. Naslov v upravi lista. Kavč, mizico in dva fotelja prodam. Vpra- šati pri vratarju Celjskega tiska. Ugodno prodam skoraj nov globok otro- ški voziček. Naslov v upravi lista. Vseljiva hiša, trosobna, z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje v Šentjurju, naprodaj. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Gotovina«. Prodam nova vrata, odlične izdelave, s kromiranim okovjem, najraje za celo stavbo skupaj (tudi na ček), najboljšemu ponudniku. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Vrata«. # KUPIM Vseljivo. manjšo, tudi stnro hišo z vrtom v okolici Celja ali v Savinjski dolini, kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Takoj«. • SLTJ2BE Iščem žensko za varstvo otroka od 4 do 5 ur dnevno. Izmenično. Jelena Toma- nič, Celje, Prežihova 4. Gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe sprejme tričlanska družina. Knez, Ce- lje, Slomškov trg 5. Gospojiinjsko pomočnico sprejme štiri- članska družina. Plača dobra. Naslov v upravi lista. Osebo, ki bi varovala 5 ur dnevno 3 me- sece starega otroka na domu sprejme: Petrovič, Celje, Miklošičeva 4/III. • STANOVANJA Kdor mi presk!-bi .ali odstopi eno ali dvo- sobno stanovanje, mu nudim posojilo v znesku 200.onn din. Ponudbe na upra- vo lista pod šifro »Celje«. Sobo iščem za dobo petih mesecev. Nuj- no! Krumpak Nace, Celje, Gospodarska zbornica Celje. Opremljeno sobo s posebnim vhodom od- dam mirni uslužbenki. Pismene ponud- be na upravo lista pod »Periferija«. Oddam opremljeno sobo dvema ženskima osebama. Naslov v upravi lista. Oddam opremljeno sobo moški osebi. Plačilo nekaj mesecev naprej. Naslov v upravi lista. Moškemu oddam opremljeno sobo. Pla- čilo za 6 mesecev naprej. Naslov v upravi lista. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 21. do 28. marca 1964 Lniek Ciril, veterinar, Celje, Kersnikova 37 (vogal Ker- snikove in Dečkove ceste). • RAZPISI RAZPIS Tajništvo' krajevne skupnosti Šoštanj razpisuje naslednja delovna mesta: 1. FINANČNEGA KNJIGOVODJO 2. BLAGAJNIKA 3. VODJO SOBOSLIKARSKEGA SERVISA 4. VODJO ZIDARSKEGA SERVISA 5. VODJO ELEKTRO-RADIO SERVISA 6. SOBOSLIKARSKE POMOČNIKE (3) 7. ELEKTRO-MEHANIKA 8. GRADBENEGA DELAVCA Pogoji: pod 1. in 2. srednjestrokovna izobrazba in praksa na teh delovnih me- stih. Pod 3.» 4. in 5. kvalifikacija in praksa. Pod 6. in 7. kvalifikacija. Pismene ponudbe z navedbo podatkov o kvalifikaciji in dosedanji zaposlitvi do- staviti tajništvu krajevne skupnosti Šo- štanj do 23. 3. 1964. Nastop službe takoj ali po dogovoru. B#seu velja do sasedbe delovoib mest. • RAZNO strokovno čistim sadno drevje In režem brajde. Dopisi: Vrusnik, Teharska c. 38. Vzamem v oskrbo otroka za 8 ur dnevno. Naslov v upravi lista. Vrt ali parcelo do 300 m' vzamem v na- jeip. Cvetko Martina, Celje, Muzejski trg 8. 15. marca sem pred pofito izgubil zdrav- stveno izkaznico na ime: Fendre Stan- ko, Zg. Hudlnja 48. Najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Namesto venca pokojnemu Cirilu Kav- čiču so stanovalci bloka Čopova ulica 11. poklonili Zvezi slepih v Celju 3000 din. Iskrena hvala. KMETIJSKI KOMBINAT 2ALEC, OBRAT »MESNINE« CELJE obvešča vse svoje potrošnike, da po- slujejo mesnice od 20. 3. 1964 dalje, ka- kor sledi: 1. POSEBNA MESNICA: -Vsak torek in četrtek od 7. do 12. ure, ob sobotah od 6. do 12. ure in od 13. do 18. ure. 2. MESNICA »KONJIČEK« Vsak torek in četrtek od 7. do 12. ure, ob sobotah od 6. do 12. ure in od 14. do 18. ure. 3. MESNICA »KRESNICA« Vsak torek, sredo in petek od 7. do 12. ure ter ob sobotah in dneh pred prazniki od 6. do 12. ure in od 13. do 18. ure. 4. MESNICA »LIBOJE« Vsak ponedeljek, sredo in petek od 7. do 12. ure ter ob sobotah in dneh pred prazniki od 6. do 12, ure in od 13. do 18. ure. 5. MESNICA »GOMILSKO« Vsak torek od 7. do 11. ure, sredo od 7. do 9.30 ure, četrtek od 7. do 12. ure in sobotah od 7. do 12. lire. 6. MESNICA »TABOR« Vsako sredo od 10. do 12. ure in ob so- botah od 14. do 17. ure. Smatramo, da bodo potrošniki ta ukrep pravilno razumeli iz razloga, ker Je vsklajen s krajevnimi potrebami. • TURIZEM OBČNI ZBOR CELJSKE TURISTIČNE ZVEZE Občni zbor Celjske turistične zveze bo v torek, dne 24. tega meseca ob 10. uri v salonu hotela »Celeia« in 20. tega me- seca, kakor Je bilo prvotno predvideno. VELIKA IZBIRA SPOMINKOV Olepševalno in turistično društvo spo- roča, da Je v njegovem informacijskem uradu v Stanetovi ulici na voljo velika izbira zelo lepih spominkov po primer- nih cenah. LEPO MESTO Naslednja številka časopisa Lepo mesto izide v začetku prihodnjega meseca. Med drugim objavlja razgovore z gostinskimi in turističnimi delavci, reportažo o gostin- stvu, članek o pustnih prireditvah, kul- turne prikaze, kritike, ocene, vrsto celj- skih bodic v verzih ter zanimivosti iz Celja, Velenja, Frankolovega, Mozirja, Vitanja in Rogaške Slatine. Nove naroč- nike sprejemajo v Turističnem informa- cijskem uradu v Stanetovi ulici. Naroč- nina za dve leti znaša 100 dinarjev. IZLETNIK IZLETNIK CELJE - PUTNIK BEOGRAD vabimo vas na naše majske izlete: - IMCNCIIEN mednarodni obrtniški rt- lesejem — štiridnevno potovanje z avtobu- som - ISTANBUL. SOFIJA - dvodnevni izlet z avtot)nsom - PARIŠ. NICA. MONTE CARLO. MILA- NO, BENETKE — desetdnevno potovanje z vlakom - RIM. NEAPELJ, POIMPEJI, CAPRI, FI- RENCE, BENETKE, TRST - desetdnevno potovanje z vlakom. - KIJEV. LENINGRAD. MOSKVA — Ink- snzno potovanje preko BUDIMPEŠTE z vla- kom (spalni in jedilni vagon), avion — šti- rinajstdnevno potovanje - BUDIMPEŠTA — dvodnevno potovanje z avtobusom - ATENE. SOLUN, PELOPONEZ, DELFI — desetdnevno potovanje z avtobusom - BENETKE — dvodnevni izlet z avtobu- som - TRST — enodnevni izlet z avtobusom - DUNAJ — štiridnevni izlet z avtobu- som - KORO.<5KA — enodnevni in ve« dnev- ni izleti z avtobusom Za delovne kolektive smo pripravili še naslednje izlete: Dvodnevne izlete z avtobusom: - VRŠIČ, TRENTA, GORICA - ZAGREB, KARLOVAC, PLITVICE, SENJ. REKA - POSTOJNA, KOPER, PIRAN, PULA, OPATIJA. REKA Enodnevne izlete z avtobusota: - LOGARSKA IX)LINA - POHORJE - BLED, BOHINJ, KRANJSKA GORA - NOVO MESTO. BAZA 28, KOČEVJE, RIBNICA. LJUBLJANA - POSTOJNA, PREDJAMSKI GRAD VSE TURISTIČNE USLUGE VAM SOLID- NO NUDI IZLETNIK TURISTIČNA AGEN- CIJA. POSLOVALNICA CELJE, Titov trg 3 — nasproti avtobusne postaje, telefon 28-41. POSLUŽUJTE SE NAŠIH AVTOBUSOV ZA POSEBNE VOZNJEI Se priporoča IZLETNIK CELJE Sadna drevesca: pritlične jablane pritlične hruške enoletne češpije, marelice in bresltve lahko nabavite v drevesnici »Mirosan« p. Petrovče, vsak dan od 7. do 15. ure. Upravni odbor in komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja »SANA« tovarna čokolade, bonbonov, keksov in pecilnih praškov Hoie pri Mariboru, razpisuje naslednja delovna mesta: sef komerciale Šolska izobrazba: visofca aH višja šola; pogoj: visoka strokovna izobraizba s 3-letno komercialno prakso na vodilnem delovnem mestu, višja strokovna izobrazba s 6-letno prakso na vodilnem delovnem mestu. SEF LABORATORUA Šolska izobrazba: visoka ali višja strokovna izobrazba; pogoj: kemik, tehnik s 3- letno prakso v laboratoriju, diplomant I. stopnje fakultetnega študija z 2- letno praikso ali inženir kemije oziroma živilske stroke. Sef TRZISCA Šolska izobrazba: višja šolska izobrazba z 2- letno prakso v ko- mercialni službi, srednja šolska izobrazba s 5-letno prakso v komer- cialni službi. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Nastop službe takoj. Osebni dohodki pb dogovoru. Podjetje »AVTO CELJE« Celje sprejme v delovno razmerje in v uk naslednje delavce oziroma vajence: 4 VISOKOKVALinCiRANE ALI KVALIFICIRANE PRODAJALCE 4 VISOKOKVALIFICIRANE ALI KVALIFICIRANE DELAVCE AVTOMEHANIKE 6 VISOKOKVALIFICIRANIH AU KVALIFICIRANIH DELAVCEV AVTOKLEPARJEV 2 VISOKOKVALIFICIRANA ALI KVALIFICIRANA DELAVCA AVTOLICARJA VEČJE ŠTEVILO VAJENCEV ZA AVTOKLEPARSKO IN AVTOLICARSKO STROKO — pogoj: končana osemletka Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri komunalnem podjetju »Ceste ~ kanalizacija« Celje razpisuje prosta delovna mesta: 1 DELOVNO MESTO USLUZBENCA-KE z dovršeno srednjo ekonomsko šolo za dela v računovodstvu 1 DELOVNO MESTO GEOMETRA 1 DELOVN OMESTO INDUSTRIJSKEGA TEHNIKA aH STROJNEGA TEHNIKA z najmanj 5^-letno prakso 1 DELOVNO MESTO GRADBENEGA DELOVODJE, po možnosti z minerskim izpitom 1 DELOVNO MESTO UPRAVUALCA BULDOŽERJA 1 DELOVNO MESTO UPRAVLJALCA AVTOBAGERJA (LIEBCHER> 1 DELOVNO MESTO STROJNIKA ZA GREDER Osebni dohodki so določeni po Pravilniku o delitvi osebnih do- hodkov. Ponudbe je poslati pismeno do vključno 31. marca 1964. Svet združenja študijskih centrov višjih in visokih šol v Celju razpisuje za takojšen nastop delovno mesto TAJNICE ZDRUŽENJA Pogoj za sprejem: končana ekonomska srednja šola, obvlada/nje administracije in ifinanono materialnega poslovanja ter najmanj dve leti prakse. Osebni doh«B4 po dogovoru. Grand hotel »Union« v LJubljani sprejme takoj VEC KVALIFICIRANIH NATAKARJEV ALI NATAKARIC, POMIVALKE V KUHINJI IN SNAŽILKO RESTAVRACIJSKIH PROSTOROV. Osebni prejemki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prošnje poslati na direkcijo z navedbo dosedanje zaposlitve. stran 8 CELJSKI TEDNIK St. 11 — 20. marca 1964 Spori-Šport r Spori - Spori NAJBOLJŠI V OKRAJU ZAPIS Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO V ŽALCU — Glede na delo, ki ste ga opra- vili, ste prav gotovo najboljša občin- ska zveza za telesno kulturo v celj- skem okraju, je med drugim v raz- pravi na nedeljskem letnem občnem zboru zveze za telesno kulturo žalske občine ugotovil predsednik okrajne zveze za telesno kulturo Franc Vi- tanc. Hkrati s tem priznanjem je tudi čestital vsem prizadevnim amater- skim telesnovzgojnim delavcem za tisto požrtvovalno delo v organizaci- jah, ki navadno ne dobi "ustreznega družbenega priznanja. Delček te res- nice je bil očiten tudi v udeležbi go- ,,stov, saj se je uspešnega pregleda dela udeležil le predstavnik občin- skega odbora SZDL Žalec, medtem ko so vsi ostali manjkali. Udeleženci zbora so zlasti pogrešali predstavnika občinske mladinske organizacije. V uvodnem delu občnega zbora sta o delu, uspehih in problemih poro- čala predsednik Rudi Pur ter .sekre- tar občinske zveze za telesno kulturo Žalec, Vlado Veber. Ce bi se ustavili pri težavah, potem bi morali omeniti finansiranje telesnovzgojne dejavno- sti, strokovne kadre ter igrišča, telo- vadnice in ostale športne objekte. Finansiranje je pereče zlasti v tistih krajih, kjer ni večjih gospodarskih organizacij, ki so odmaknjena od sre- dišč. Sicer pa primanjkuje sredstev na vsakem koraku.'ne samo za redno delo organizacij, marveč še predvsem za investicije, za vzdrževanje objek- tov itd. Spričo vsega tega bo treba uveljaviti stalno obliko finansiranja telesnovzgojne dejavnosti, in zagoto- viti, da se bodo v občinski sklad za telesno kulturo stekala zadostna sred- stva. To si telesnovzgojna aktivnost v žalski občini tudi zasluži, saj zdru- žujejo vsa društva okoli 6.000 članov, kar je približno 19 odstotkov vseh prebivalcev. Navzlic precejšnji množičnosti te- lesne kulture v občini, pa niso do- segli ustrezne kvalitetne ravni. Vse to opozarja na strokovno pomanjklji- vo delo v osnovnih organizacijah, ozi- roma na pomanjkanje vaditeljev, zlasti pa še trenerjev. Četudi so dobili nekaj objektov v Žalcu, na Polzeli in Vranskem, pa navzlic temu pri gradnji novih na- prav ni dosežen zadovoljiv napredek. Potreba po izgradnji telovadnic in igrišč je zlasti pereča v Žalcu, Pe- trovčah, Preboldu in Braslovčah. Po- dobne težave se pojavljajo tudi pri vzdrževanju domov. V tej zvezi so opozorili, da bi morala skrb za nji- hovo vzdrževanje prevzeti celotna občinska skupnost, ne pa samo dru- štva. Več igrišč kot doslej pa bo tre- ba urediti pri šolah. Občinska zveza za telesno kulturo v Žalcu združuje vsega skupaj 45 os- novnih organizacij. Hvaležna je ugo- tovitev, da so našli skupen jezik z vsemi organizacijami, ki se ukvarja- jo s telesno kulturo. Zato ta zveza ne povezuje samo 11 partizanskih dru- štev ter 7 šolskih športnih organiza- cij, marveč tudi 12 strelskih družin preko občinskega strelskega odbora, 10 enot taborniške organizacije. 2 šahovska kluba. 2 planinski društvi ter 1 kegljaški klub. V vseh teh or- ganizacijah dela 62 vodnikov ter 5 inštruktorjev, kar je vsekakor pre- malo. In ker smo že pri strokovnih kadrih še to — delo občinske zveze za telesno kulturo v Žalcu si je spri- čo obsežnosti in nalog težko zamisliti brez profesionalnega strokovnega de- lavca; tudi tega bodo morali najti in namestiti. Stvar odgovornih činite- Ijev v občini pa je, da zagotovijo zanj ustrezna sredstva. V razpravi so načeli še vrsto dru- gih vprašanj. Tako so opozorili, da bi morali v društvih več napraviti za vadbo ženslcih oddelkov. Z dogovori in razumevanjem vseh činiteljev pa bi lahko dosegli še večjo izkorišče- nost nekaterih domov v vaseh in krajih Spodnje Savinjske doline. Kri- tičen je zlasti primer v Petrovčah, kjer stoji več ali manj prazna dvo- rana zadružnega doma, temošnji Par- tizan na nima prostorov za svoje os- novno delo. Kako se dajo ti proble- mi zadovoljivo rešiti, so zlasti poka- zali v Grižah. Ne povsem zasedeno je tudi kegljišče v Zabukovici. V tež-^ kem položaju so se znašli na Taboru, kjer so uredili telovadnico, je pa zmanjkalo sredstev za plačilo vseh del. Na zboru so sprejeli program tek- movanj, ki predvideva občinska pr- venstva v atletiki, v nogometu za pi- onirje, v košarki za vse oddelke, prav tako v rokometu, nadalje v odbojki, v vajah na orodju, v namiznem teni- su in smučanju. Poleg tega bodo v okviru praznovanja občinskega praz- nika (tokrat v Preboldu) večja tek- movanja v različnih panogah. M. B. FOTOKRONIKA Naši poklici v današnji številki predstavljamo nekaj ustvarjavcev oziroma obliko- vavcev našega tednika, istočasno pa tudi najbolj znane poklice v grafič- ni industriji. Prva slika nam predstavi jedkar- ja, ki skupaj z reprodukcijskim fo- tografom pripravlja in izdeluje kli- šeje. Jedkarji in reprodukcijski fo- tograf nam s svojim delom omogo- čajo, da lahko v časopisu objavljamo še tako zahtevne fotografije in ilu- stracije. Tiskar na drugi sliki upravlja izredno zapleten in zahteven tiskar- ski stroj. Stroj sicer ni tisti,i na ka- terem tiskamo časopis, ker }je le-ta mnogo prevelik, da bi ga lahko na- zorno prikazali na tako m^hni fo- tografiji, je pa eden najsodobnejših in kvalitetnejših strojev, na katerem tiskamo večbarvne prospekte, re- klamne kataloge, večbarvne repro- dukcije, razglednice, etikete itd. To so dela, ki zahtevajo od grafičnega delavca obilico znanja, izkušenj smi- sla za leiF>oto in ljubezni do poklica. Na tretji' in četrti sliki sta ročni in strojni črkostavec. Oba poklica sta visoko cenjena, saj sodi. recimo delo pri časopisu pravzaprav med manj zahtevna dela. Opraviti je tre- ba mnogo zahtevnejše stvari kot so razne znanstvene knjige, knjige v tujih jezikih, tehnični in večbarvni prospekti itd. Vsi grafični poklici so zelo zahtev- ni. Dela pa so prijetna, raznolika in zanimiva. Na to opozarjamo zlasti zato, ker je za te poklice Časopisno podjetje »-Celjski tisk« v Celju tudi v šolskem letu 1964-65 razpisalo pro- sta učna mesta. Razumljivo je, da so pogoji za sprejem precej zahtevni, podjetje zahteva od kandidatov do- končano osemletko s prav dobrim oziroma z odličnim utpehom. Podjetje sprejema le kandidate s stalnim bivališčem v mestnem pod- ročju Celja. G. E. I Čudodelna piščalka I v ZDRAVILIŠČU NOVO CELJE I E Mladinski ansambel »Delavske- : 5 ga odra« je minulo nedeljo na j = otroškem oddelku v zdravilišču j = Novo Celje odigral mladinsko • = igro Čudodelna piščalka. S svo- j = jimi vzgojiteljicami in bolniškinii ■ = sestrami so otroci z zanimanjem j s spremljali predstavo in se od = srca nasmejali, ko je Gojko za- ■ s piskal na piščalko in je »trdo- ! 5 srčni minister Debelin« moral i s zaplesati in preklicati kazen za j E njega in sestro Cvetko. Posebno S so uživali, ko Je ozdravljena E princesa Violeta zaplesala z med- E vedom Rjavkom. = Ob zaključku se je v imenu = uprave in otrok zahvalila igral- = cem Silva Sut iz Gresovčaka pri i S Ljutomeru in jih ponovno po- j E vabila. Mladi igralci Delavskega E odra so obljubili, da bodo radi S še prišli. S Mali Ivan Jurgec iz Ptuja Je = glede igre rekel: »Lepa je! NaJ- = bolj mi je bil všeč medved, ko E je rešil Gojka, Cvetko in mamo j = pred hodobno Curibabo i« Mr- E kunom. J. Z. RADIO C E LJ E META RAINER: RANE . . . Tudi v tednu od 23. do vključno 28. marca bo v oddajah celjskega radia kro- nika vsak delavnik ob 17.00, obvestila ob 17.10, oddaja naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo ob 17.35 ter zabavna glasba in reklame ob 17.45. Razen tega bodo v tem tednu na vrsti še naslednje govorne oddaje: ponedeljek, 23. marca: športni pregled ob 17.25; sreda, 25. marca: šola za stairše ob 17.20; četrtek, 26. marca: radijska univerza ob 17.25. Glasbene oddaje pa se bodo zvrstile ta- kole; vsakokrat ob 17.15: ponedeljek, 23.,^marca: ansambel Les Paul; torek, 24. marca: pesmi o pomladi; sreda, 25. marca: dve popevki; četrtek, 26. marca: stari angleški na- pevi; petek, 27. marca: naši zbori pojo; sobota, 28. marca: za prijeten konec tedna. V nedeljo, 28. marca pa bo spored Ra- dia Celje takle: 12.00 — pogovor s poslušalci, 12.10 — obvestila, 12.15 — naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo, 12.25 — nekaj po- skočnih za prijetno razpoloženje in pb 12.45 — Meta Rainen: Rane (pesmi iz časa NOB). Radio Celje oddaja na srednjem valu 202 metra. KOMENTIRAMO REMIJA IN PORAZ Prvo kolo spomladanskega dela tekmovanja v slovenski nogometni ligi je za nami; lah- ko rečemo, da z več ali manj pričakovanimi izidi, vsaj kar se tiče celjskih enajstoric. Kla- divar je zamudil priložnost, da bi tudi v tekmi izven konku- rence ter z oslabljeno postavo premagal drugo moštvo Olim- pije. Tako se je dvoboj končal z miroljubnim izidom 3:3. Celjski železničarji so v sre- čanju s favoritom prvenstva, trboveljskim Rudarjem, doka- zali, da bodo še marsikomu prekrižali račune. Tokrat je le za las manjkalo, pa bi jo Tr- boveljčanom pošteno zagodli, saj so gostje iz Zasavja dosegli neodločen rezultat tik pred zaključkom dvoboja. Tekma se je končala z rezultatom 1:1. Olimp, od katerega smo naj- več pričakovali, je razočaral že »v prvi spomladanski tekmi na blatnem igrišču. Ekipa iz No- ve Gorice si je zmago z rezul- tatom 4:0 pošteno priborila. Navzlic porazu še ne kaže vre- či puške v koruzo. Po tej prvi preizkušnji v le- tošnjem letu, ki je povsod, spričo razmočenih igrišč, zah- tevala veliko naporov igralcev, je kladivar ostal na vrhu lest- vice z 20. točkami ter tekmp manj od zasledovalcev. Celjani so zadržali četrto mesto; sicer pa imajo 14 točk. Olimp tiči na zadnjem mestu s komaj dvema točkama. Do najbližje- ga soseda, Dolamarisa, ga loči šest pik. V drugem zavrtljaiu povrat- nega dela tekmovanja bo Kla- divar doma igral z Alumini- jem. Lansko srečanje v Kidri- čevem s.e je končalo s Kladi- var jevo zmago 2:0. Celjski že- lezničarji bodo od:šli v goste kranjskemu Triglavu. Lani so zmagali Celjani s 3:1. Olimp pa bo nastopil v Trbovljah, kjer ga čaka tak nasprotnik, ki je lani na igrišču pod Go- lovcem zabeležil visoko zmago 8:1. Torej tudi tokrat zanj nič kaj dobri obeti. Zagrebčani boljši od Celjanov Dominko Uršič na »dilcah« V soboto je bilo na smučiščih Sle- mena pri Zagrebu devetindvajseto srečanje mestnih reprezentanc Celja in Zagreba v smučanju. Tokrat so se pomerili v veleslalomu. Tekmovalci niso imeli najbolj idealnih pogojev; medtem ko je v gornjem delu proge sijalo sonce, je bil zadnji del zavit v meglo. Kakor med posamezniki, tako so Zagrebčani zmagali tudi v ekipnem ocenjevanju. Od Celjanov pa se je najbolje držal izkušeni Dominko Ur- šič, ki je zasedel častno drugo mesto. Med posamezniki je zmagal Za- grebčan Bahovec v času 1:32.4. Osta- la najboljša mesta pa so zasedli: 2. Uršič (C) 1:33.4, 3. Markulin (Z) 1:34.1. 6. Janko Cetina 1:36.7, 7. Peter Cetina 1:37.1, 8. Marjan Nunčič 1:37.7, 9. Herbert Košič 1.38.3, 11. Pe- ter Kopinšek 1:38.5, 14. Pavel Cater 1:39.9 itd. V ekipnem ocenjevanju (vsako re- prezentanco je sestavljalo po dva- najst tekmovalcev) je Zagreb zbral 16:13.9, Celje pa 16:36.9 minute. Prih(Kinje leto bo na vrsti jubilej- no, trideseto srečanje celjskih in za- grebških smučarjev. Tekmovanje bo v organizaciji celjskega smučarskega kluba. ZMAGA TRBOVEIJSKIH TEIOVADCEV v nedeljo je bil v Storah dvoboj v vajah na orodju med člani trbovelj- skega in štorskega Partizana. Doma- čini so nastopili brez svojega najbolj- šega člana, Tineta Srota. Dvoboj je bil zelo zan^rn^v. Telovadci iz Stor so vo- dili vse do zadnjega orodja z več kot sedmimi točkami prednosti. Ker pa v zadnji disciplini zaradi poškodbe ni nastopil Jože Srot. so v končni oceni zmagali Trboveljčani. ki so zbrali 199.10 točke, medtem ko so jih Storčani dosegli 198.85. Domačini so v ekipnem ocenjeva- nju zmagali na štirih orodjih in to na konju z ročaji, krogih, bradlji ter drogu, gostje iz Trbovelj pa v pre- skoku čez konja in parterju. Med posameznik' so naiv^č točk zbrali: Trogar (T). Fd' Srot (S), Bez- govšek (T) ter Pavčič (S). ŠPORTNIKI ZA PRVI MAJ V počastitev mednarodne.f^a praz- nika, prvega maja, je občinski sindi- kalni svet Celje razpisal tokmovanie v delavskih športnih ifrah, ki .se jih bodo lahko ui^ežile ekipe vseh sin- dikalnih podružnic. Tekmovali bodo v malem nogometu, odbojki, namiz- nem tenisu, šahu, kegljanju, rokome- tu in streljanju. Tekmovanja bodo v Storah; začela pa se bodo 15. aprila. Partizan-Kovinar Store ima v pro- gramu še telovadni dvoboj z repre- zentanco Maribora. \ A. M. PRIJETNO SREČANJE STRELCEV V ARTICAH V okviru kontrole ligaškega tek- movanja so se v nedeljo v Artičah srečali domači strelci s člani strelske družine iz Šempetra v Savinjski do- lini. Srečanje ni bilo pomembno sa- mo zaradi športnega tekmovanja, marveč predvsem še zaradi prijetne- ga ra'?noloženja in programa, ki so ga pripravili domačini. Tako so jim raz- kazali kraj, peljali pa tndi v šolo na razstavo, ki so jo pripravili tamošnji pionirji. Četudi je strelska družina v Arti- čah stara komaj eno leto, se je že zdaj lepo uveljavila. Zato je prav, da je tudi v občinskem strelskem odbo- ru v Brežicah našla hvaležno oporo. V ekipnem ocenjevanju so zmagali domačini s 1.438 krogi pred strelci iz Šempetra, ki so dosegli 1.373 krogov. Med posamezniki pa je zmagala Sem- petrčanka Milena Ramšakova s 163 krogi, pred Francem Držaničem iz Artič 161 ter Adijem Klavoro iz Šem- petra s 156 krogi. ^ SAH V nedeljo, dne 22. marca 1964 ob 9. uri, se bo vršilo v veliki dvorani Narodnega doma, pod pokrovitelj- stvom predsednika občinske skupšči- ne Celje, tov. Učakar Marjana, X. brzopotezno prvenstvo šestčlanskih mestnih reprezentanc Slovenije. Na tem turnirju bodo nastopili naj- boljši slovenski šahisti. Prijatelji šahovske igre vabljeni! Vstop prost! ZA 2 TOČKI PREMALO Prvi del izbirnega tekmovanja za se- stavo državne kegljaške reprezentance ,ie končan. V tem delu tekmovanja je na- stopil tudi Celjan Jože Lubej, ki je zbral vsega skupaj 81 točk in zasedel 22. mesto. Glede na to, da je 20. mesto osvojil tekmovalec, ki je zbral 79 točk, je bil Lubej le za dve piki prekratek za ude- ležbo v nadaljnji preizkušnji. -o- __^-...^ Starejši člani so imeli doslej en nastop. V vodstvu Je Vinko Mejač, član Olimpa, s 383. 2. Mljač 379, 3. Kolenc 373, 4. Vodi- Car 364, 5. Kerstanj 361, 6. Fllipič 361 itd. ZAČETEK ŽENSKE LIGE V soboto in nedeljo, 21. in 22. tega me- seca bo ženska kegljaška ekipa Celja na- stopila v Kranju in Ljubljani na ekip- nem republiškem prvenstvu. Naslednja' dva nastopa bosta 4. in 5. aprila v Celju ozirom.a Mariboru. Celjsko ekipo bodo sestavljale štiri tekmovalke iz Stor ter po dve članici KK Celja in Ingrada. DRUGA IN TRETJA OSNOVNA SOLA V nedeljo je bilo na vrsti drugo in zadnje kolo zimske atletske lige za učen- ce in učenke osnovnih šol v Celju. Med učenci je zmagala 11. osnovna šola s 933 točkami, 2. IV. osnovna šola 799, 3. III. osnovna šola 767 itd. Pionirske: l. I. os- novna šola 635,. 2. II. osnovna šola 592, 3. Hudinja 183 točk. DRUŠTVENI KROS KLADIVARJA V nedeljo, 22. tega meseca ob 16. do- poldne bo društveni kros Kradivarja, ki bo hkrati veljal kot izbirno tekmovanje za sestavo ekip, ki bodo teden dni \po- zneje sodelovale na državnem prvenstvu Y Hrosu v Indm. . >............__________ NOVICE IZ ŠTOR Sindikalna podružnica enote livarne si- ve litine Je pretekli teden zborovala. Ugotovili so zelo lep uspeh pri izpolnje- 19 verjetno, da je bil vžigalnik zlat.« Heppel se je zasmejal: »^Rekli ste, da živi dve milji.. .« »Približno. Nikjer ni pepela, cigara je torej že skoro dogorela, ko je prispel sem. Rahel vonj po portskem vinu pove, da si je cigaro prižgal po večerji, cigara pa gori največ pol ure. Ce predpostavimo, da se je odpravil na pot, takoj ko jo jc prižgal, je prehodil približno dve milji.« »Kaj pa če se je del poti peljal v kočiji?« »Na tak sestanek se nihče ne vozi v kočiji!« Heppel se je veselo namuznil in segel v žep po pipo. »Lotite se pisanja, mr. Clay,« je rekel. »Po- znam nekoga, ki nima niti pol toliko domišljije kot vi, pa služi s psanjcm takih reči kar čedne denarce.« »Vam torej ogorek in vžigalica ne pome- nita ...« »Tega nisem rekel. Čisto mogoče je, da je imel Hope v ponedeljek ponoči sestanek v senč- nici. Zanimivo je vsekakor, da nam tega ni po- vedal.« ' 1^.___.^L.^^ Na pošti nas je doletelo razočaranje. Priča- koval sem, da bomo imeli opravka s prijazno starejšo gospo, ki bo vesela, če nam bo mogla postreči z izčrpnimi podatki. Toda za okencem je sedela preklasta škrofulozna devica pri pet- indvajsetih, ki se je vneto ukvarjala z reševa- njem križanke. Heppel je kupil nekaj znamk, da bi navezal pogovor. Poštarica pa je vrgla denar v predal in se spet lotila svoje križanke. Inšpektor jo je z najprijaznejšim glasom vprašal po pismih. »Zares nimam časa, da bi se zanimala za pi- sma drugih ljudi,« je odsekano zabrusila detek- tivu. »To je proti predpisom.« Njen svičnik je , pri tem hitel po papirju in pisal ETNA. Tedaj se je vmešal Clay. »Formular za starostno pokojnino, prosim!« »Za vas?« je rekla strogo. »Za pokojnino ste premladi!« »Ko bom dobil formular, očitno ne bom več.« Devica se je namrdila, nam obrnila hrbet in pričela iskati po predalih. Clay je bliskovito segel skozi okence, zgrabil blok s kopijami te- legramov in ga skril pod plašč. »Tega ne bi smeli,« je re^r Heppel, ko smo zapustili pošto. »Dekle bo imelo nevšečnosti.« »Nič ne de. To bo zanjo pravi blagoslov. Oho! Poglejte!« »Oddano popoldne po umoru.« Bili so trije telegrami: dva za London, eden za Glasgovv; vsak je vseboval po dve besedi in podpis. »Telegrami za stave na konjskih dirkah«, je rekel Heppel. Vprašal sem ga, kako to ve. »Briskfoot, Elijah in Clutterbuck! Trije pod- pisi, za katerimi se najbrž skriva en človek.« »Ali ni mogoče, da bi bili trije v torek stavili na istega konja?« »V tem primeru je zelo dvomljivo. Telegra- mi so bili oddani ob isti uri«. ' DVANAJSTO POGLAVJE Četrt ure pozneje smo spet na Lineotu. Na naše zvonenje se je pojavil Freeman. »Pismo za vas, sir,« je rekel Heppelu. »^Prišlo je z drugo pošto.« Inšpektor je pogledal poštni žig, pisma pa ni odprl. , »Vreme je prelepo, da bi ostali v hiši,« je re- kel, »Prebral ga bom na vrtu.« ^ »Iz East Teddinga,« je rekel Heppel, ko smo počasi stopali proti mrežastim vratom, ki so vo- dila med grede, na gosto zasajene s številnimi rožami. »Bomo videli, če je Freeman pismo na klub konservativcev res oddal.« ^ Ostal sem, da, bi si ogledal čudovito vrtnico. Sklonil sem se k ogromnemu cvetu; pri tem sem pogledal skozi majhno odprtino v živi meji, ki je obdajala rotundo. Zagledal sem dve roki: žen- sko, na kateri se je svetlikal diamanten prstan, in drugo, ki je bila sicer tudi mehka in bela, a je nedvomno pripadala moškemu. Ženska roka je držala bel zavojček. Tedaj je nekdo zašepetal: »Spravite denar! Nekdo je tu!« Potem sta se roki spet ločili. Ko sem se pridružil Clayju in Heppelu, me je slikar vprašal, od kdaj se zanimam za botaniko. Po poti iz rotunde sta prišla čez čas mrs. de Manca in Leviš Hope, kar me ni posebno prese- netilo. Brez vsakršne vznemirjenosti sta se na- potila proti nam. Tajnik je bil prijazen in rožnat kot vedno. »■Vi pa zgodaj vstajate, inšpektor,« je rekel Hope. »Spada k mojemu poklicp,« je odvrnil Heppel. Nekaj minut smo kramljali, potem sta tajnik in njegova spremljevalka odšla. »Gospod Hope kaže nagnjenje do odročnih kotičkov,« je pripomnil slikar, ko je gledal za/ njima. »Poslali so mi pismo, ki ga je v ponedeljek pred umorom natipkala miss Eyre. Tri vrstice,« je rekel Heppel. Ko smo se čez čas vrnili v grad, smo v avli srečali Delio Eyre. »Samo besedico, če utegnete,« jo je prijazno ogovoril Heppel. »Včeraj ste rekli, da ste tipkali pet minut?« »Da.« »Ali ste takrat napisali samo eno pismo?« Delia je prikimala. Tedaj je Heppel potegnil iz žepa pismo. »Je to tisto pismo, ki ste ga natipkali?« Nekaj časa je premišljala. »Da, seveda j^.« »Za te tri vrsjice ste porabili pet minut?« »Oh, seveda! Pozabila sem vam povedati, da sem ga morala napisati dvakrat, ker sem se pr- vič zmotila.« \ Dopoldne je hotel Heppel govoriti s sirom Johnom, toda Freeman mu je povedal, da se je mladi lord pred dobro uro odpeljal v London. Heppel je naročil slugi, naj telefonira po avto. »Prej ali slej bi tako moral na Scotland Yard,« mi je rekel. »Gresta z mano?« »Jaz ne,« je odvrnil Clay. »Imam še nekaj drobnih opravkov.« Dve uri pozneje sva iztopila pred poslopjem Scotland Yarda. Detektiv mi je dal znamenje, naj mu sledim. Nekaj časa sva hodila po labi- rintu hodnikov in stopnišč in se končno ustavila pred odprtimi vrati majhnega, mračnega pro- stora. Soba je bila pusta; gole stene, na katerih se je tu pa tam krušil omet, so bile obarvane z umazano zeleno barvo, ki je bila od prahu že skoro čisto obledela. Na obešalniku je visel star klobuk, pisalna miza je bila odrgnjena, na njej ni bilo drugega kot velik tintnik in pola popac- ka-nega pivnika. Edini okras je predstavljala ne- okusna stoječa ura z oguljenimi amorčki iz bron- ce, ki je hripavo tiktakfala na kaminu. »Darilo hvaležne soproge,« je pripomnil Hep- pel, ki je opazil moj pogled. »Ker ste ji rešili moža?« - »Ker sem mu priskrbel deset let ječe.« Zanemarjena, starikava tajnica je sedela za mizo poleg okna. »Mackenzie je pravkar telefoniral iz neke tr- govine na Newman Street.« Heppel je vzel kup pisem in jih drugo za drugim odpiral. »Kaj je rekel?« >->Lord Baxter je parkiral pred številko osem- najst.« Inšpektor je bil videti presenečen. Vprašal je, če Mackenzie ve, kdo tam stanuje. »Da. Mrs. Maud Johnstone.« »Nemara je le naklučje,« je zamrmral Heppel zase. »Najprej greva nekaj pojest, potem pa bova obiskala mrs. Johnstone.« Taksi naju je odložil na začetku Newman Street; nisva še dolgo hodila, ko se je Heppel ustavil pred velikim izložbenim oknom proda- jalne avtomobilov. Za vogalom elegantne limu- zine je sedel mlad mož z bledim obrazom in si- vimi očmi. Skrbno oblečeni prodajalec mu je ne- kaj uslužno pojasnjeval. Vstopila sva. »Ali imate prospekt s podrobnejšim opisom?« je vprašal kupec. Prodajalec je vzdihnil in oddrsal proti ozadju trgovine. ^ »Tam je, nama je rekel Mackenzie hitro in z gibom glave pokazal vezna vrata na nasprotni strani ceste. »Pol ure je že tam.« Potem nama je povedal, da mu je zjutraj te- lefoniral eden izmed agentov, ki so nadzorovali ceste do Lincota, da je sir John na poti v Lon- don. Pričakali so ga na cesti in mu sledili do Newman Street. Toda oseba, ki jo je iskal, je bila najbrž zdoma, ker se je takoj spet vrnil iz hiše. Dve uri je sedel v kavarni in se je prejle spet. vrnil. Tedaj me je Heppel sunil od okna. Na ploč- niku se je pojavil lord John in se napotil proti svojemu avtu. Mackenzie je skočil izza volana in že je bil na cesti; sedel je v črno limuzino, ki ga je čakala, in se počasi odpeljal za avtom sira Johna. Ko sva hotela oditi iz trgovine, me je Heppel nenadoma zadržal: »Poglejte!« Po pločniku je prihajal Maks Rothmann. Pred hišo, iz katere je bil pravkar odšel lord John, se je ustavil, pogledal nazaj in potem iz- ginil v veži. »Ne bo vas spoznal,« mi je zašepetal inšpek- tor. »Pojdite za njim in poglejte, h komu je šel.« V veži sem slišal korake po kamenitih stop- nicah. Ce je bil,namenjen v zadnje nadstropje, bi ga moral dohiteti. Potem so se koraki ustavili; F>ozvonilo je. Tekel sem do tretjega nadstropja in videl, ko so se vrata pravkar zaprla. Bila so vrata številka šest. I VITA ŽILINSKAJTE: | I STROGI I I BON- TON I I (Humoreska) I I Bilo je soparno, prašno po- = i poldne... Sicer pa v takšnem H I primeru vreme niti ni važno. | I Sla sva vzdolž glavne mestne i = ulice. Jaz in on. Oprostite, on i = in jaz. = = — Boš morda jabolko? sem | = vprašala. = I — Ne, je odsekal. = i Z zadovoljstvom sem sama = I pričela jesti jabolko. On me je = I nezadovoljno pogledal: | I — Ne spodobi se na ulici je- 1 I sti jabolko. To je nekultur- § i no ... I E Zaletelo se mi je in zakaš- 5 = Ijala sem. S = ' — Tudi kašljanje ni spodob- S i no. Človek se mora vzdržati. § i Kaj naj bi rekla, pripomba = I je bila popolnoma umestna. | § Oblila me je rdečica in obraz | I sem si zakrila z roko. | E — Kdo nosi jabolko v roki? E E Spravi jO v žep. Lahko se zgo- E E di, da naju kdo sreča. E E Nisem še utegnila spraviti E E nesrečne jabolke v žep, že sva E I srečala znanca. Veselo sem ga S = pozdravila: E I — Zdravo! Kako živiš? = I Moj sopotnik me je ostro po- E E gledal in didaktično rekel: E E — Kaže, da ne znaš niti po- | E zdravljati. Kaj je tako težko i E reči enostavno dober dan? E E — Ni težko, sem priznala. | E Srečala sva ženo z otrokom. S E Ta naju je pogledal in pri tem E = naredil tako smešno grimaso, E E da sem se nehote zasmejala. E E — Že spet! je vzkliknil moj S I svetovalec. — Smejati se na S i vsa usta v središču mesta! Kaj E I bodo rekli ljudje? Ne morem | E te več učiti... E E Obljubila sem mu, da se bom | E spodobno obnašala; zastala S E sem, da bi premestila, težko E E torbo iz ene roke v drugo. S E — Stopi, prosim te, na des- E I 710 stran, da ti s to torbo ne | I bom strgala hlače. E I — Kje si videla, da moški | E hodi na desni strani? Učim te, E E učim, pa nič od vsega! | S Poslušno sem težko torbo zo- E E pet premestila v desnico in na- S = daljevala sva pot — po stro- S E gem bon-tonu. ■ E Iz naftalina ANEKDOTA Fridrich II. se je tako zanimal za gardo, da je osebno poznal vsakega vojaka. Brž ko je za- gledal v vrstah kak nov obraz, je stopil k ftovincu in ga — skoraj vselej v istem vrstnem redu — vprašal, kako se piše, koliko je star, koliko časa je v armadi in ali je dobil kruh in zaslužek. Zgodilo se je, da je stopil v gardo mlad Francoz, ki ni znal besedice nemško. Tovariši so ga naučili nemške odgovore na znani vrstni red kraljevih vpra- šanj, da ne bi bilo zadrege. Nekaj dni pozneje obišče gardo kralj, zapazi novinca in začne s spraševanjem, vendar pomotoma z drugim vpraša- njem: — Koliko časa si že v arma- di? — Enaindvajset let, veličan- .stvo! strumno odgovori nič hu- dega sluteči Francoz. Kralj je nekoliko presenečen, a vseeno nadaljuje: — Koliko si pa potem star? — Šest mesecev, veličanstvo! — To je pa že preveč! za- grmi kralj, — ali si norec ti ali pa jaz! — Oba, veličanstvo! si od- dahne gardist. MISLI E Nesreča je že sama dovolj | I velika, srečo pa je mogoče | = prav občutiti šele takrat, če | I jo z vami uživa še kdo. = I Mark Tvvain i E Pravo prijateljstvo je ti- | E sto, ko od prijateljev priča- = E kujemo veliko — toda ni- = E koii ničesar ne terjamo. = 1 S.B. i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiir stran 10 CELJSKI TEDNIK Št. 11 — 20. marca MH \ JUŽNO POHORJE V MUZEJU RAZPIS OB RAZSTAVI V SLOVENSKEM ETNOGRAFSKEM MUZEJU V LJUBLJANI v Slovenskem etnografskem mu- zeju v Ljubljani je od srede decem- bra odprta razstava o etnografskih značilnostih južnega Pohorja. Pri- pravili so jo etnografi s sodelova- njem in finančno pomočjo konjiške občine. Prikazan je. matet-ial, ki so ga našli v doslej zelo malo znanem področju prvih pohorskih obronkov nad Vitanjem do Skomarja in Res- nika ter Zreč in Oplotnice. Razsta- va, katero si je ogledalo že nad de- set tisoč ljudi, ne prikazuje le etno- grafske značilnosti lepega predela, temveč seznanja javnost tudi z vse- mi drugimi značilnostmi in zname- nitostmi. Direktor Slovenskega etnografske- ga muzeja tovariš Boris Kuhar je povedal, da so bili obiskovalci pre- senečeni, da je na tem področju še ohranjena tako stara, nepotvorjena ljudska kultura. Dejal je, da je raz- stava lepa propaganda za turizem, ki bi se naj razvil na tem področju in za katerega vlada med obiskovalci ve^ liko zanimanje. In zdaj še beseda, dve o razstav- ljenih predmetih. Značilne za po- krajino so samotne kmetije, ki so gospodarsko neodvisne. Vse pred- mete izdelujejo doma: primitivne le- sene sklede, lesene umivalnike >»mivčke«, trske za razsvetljavo, orodje in hišno opremo. Zanimiv je jedilnik za vsak dan, za gostije in za »fifroše«. Zanimivi so tudi izdelki iz lesa. Lesena postelja jim služi obenem kot miza, zibelka za dojenčka je po- vsem brez okraskov, lesena šolska torba, s katero hodijo otroci ure da- leč v šolo, je težka. Cokli, vsakdanje in praznično obuvalo Pohorcev, so skrbno izdelani. Prikazano je kom- pletno orodje za izdelovanje cokel. Coklarjev, ki oskrbujejo prebivalce s to značilno obutvijo, je še šest. Glažute so na Pohorju propadle sredi prejšnjega stoletja. Razstav- ljeni okrasni in uporabni predmeti iz stekla so iz glažute Rakovec. Lončarstvo je bilo nekdaj na Po- horju zelo razvito. Danes deluje le še lončarska delavnica v Vitanju. Edina domača obrt,*ki je še razvita, je pletarstvo. Prebivalci si zimske večere krajšajo še zmeraj s plete- njem. Njihovi izdelki so lepi in skrb- no izdelani. Veliko pozornost vzbuja prostor, kjer je razstavljeno orodje za izde- lovanje blaga za oblačila. Vsi doma- či izdelki so grobi, vendar pa zelo trpežni. Ljudska uriietnost ni tako razvita kot na drugih področjih. Saj so vsi predmeti, ki jih izdelujejo ljudje, na moč preprosti in namenjeni vsakda- nji uporabi. Okraskov skoraj ne po- znajo. Ohranjenih je le nekaj slik na steklu, nekaj plastik in nagrobnih spomenikov ter votivnih darilc. Pohorske hiše so opremljene z grobo otesanimi predmeti, izdelani- mi doma. Stolov v tem predelu ne poznajo. Sedijo na preprostih lese- nih klopeh. Prebivalci še zmeraj verujejo, da lahko z ognjem in dimom preženejo točo in radovednežem pokažejo dre- vesa, pod katerimi je po njihovem verovanju zakopano zlato tele. Na razstavi je prikazano tudi goz- darstvo, poljedelstvo in živinoreja, ki je v tem predelu najbolj razvita. Ob razstavi večkrat predvajajo filme, ki jih je posnela ekipa med raziskovanjem. V tem mesecu bo na sporedu več predavanj o značilnostih in znamenitostih južnega Pohorja. Tovariš Kuhar mi je ob koncu na- jinega sprehoda po zanimivi razstavi povedal, da je bil ob otvoritvi naj- bolj oblegan in občudovan »objekt« nad sedemdeset let stare, Ana Pe- taci iz Vitanja, ki je obiskovalcem pripravila pravo poho]:;sko pojedino. Vsi so bili navdušeni nad kruhom, ki ga je spekla in so ga na mah po- spravili. Kako tudi ne bi. saj velja Ana za najboljšo kuharico na juž- nem Pohorju in kljub sedmim kri- žem še zmeraj hodi po gostijah in tako dobro kuha, da se svatje kar oblizujejo.. . -me POVSOD V OKRAJU RAZPRAVE O STATUTIH KOMUN V skorajda vseh občinah so že v teku poslednje priprave za razprave — marsikje pa so z i^azpravami že pričeli — o občinskih statutih. V Laškem bodo o njem razpravljali vsi občinski forumi do 20. tega meseca, politični aktivi pri krajevnih orga- nizacijah SZDL in v delovnih orga- nizacijah do 15. marca, zbori voliv- cev pa bodo v času od 15. do 25. tega meseca. V Sevnici zbori volivcev o osnutku občinskega statuta že pote- kajo, V Vidmu-Krškem pa so statut natisnili v prilogi glasila občinskega odbora Socialistične zveze, tako da bo ta pomemben dokument dobila vsaka družina v občini. V Žalcu so o osnutku statuta razpravljali na iz- vršnem odboru občinskega odbora Socialistične zveze in na skupnem sestanku s pred.sedniki krajevnih or- ganizacij. .V občini deluje tudi poli- tični aktiv, od katerega sta po dva člana zadolžena za vsako krajevno organizacijo. Zbori volivcev pa bodo v začetku naslednjega meseca. VELIKI NAČRTI ZA LAŠKI TURIZEM Skrita idila-odprta svetu? v kratkem bodo začeli s priprav- ljalnimi deli na ribiško-rekreacij- skem centru laške občine, ki bo v do- lini Lahomnice iznad Marije Grad- ca. Dolinico, v kateri kraljuje Rajho- va domačija, bodo preplavili in spre-, menili v jezero. Pobudo in večino sredstev bo prispevalo Ribiškoi dru- štvo skupno s Turističnim društvom. Dolina Lahomnice se razteza od Savinje skozi Marija Gradec proti Tevčam. Štiri kilometre od Marije Gradca se zoži v idilično sotesko. Na koncu soteske se v ozkem koritu pre- liva čez stene Lahomnica. Tik ob slapu je stisnjen ob stene mlin. Ob zajezitvi bi nivo vode segal do njega, vendar s tem idilika ne bi bila okr- njena, saj bi bil urejen dohod k mli- nu z zgornje strani. Organizatorji predvidevajo, da bi na desni strani jezera uredili v dru- gi ureditveni fazi weekend naselje in čolnarno. Okrog jezera bodo uredili sprehajalne steze, v to svrho bodo izkoristili tudi nekdanji tunel rudni- ške železnice, katerega bodo razsve- tlil in uredili. Jezero bo dolgo okrog osemsto met- rov. V njem bodo gojili ameriško po- strv za odlov. V kratkem se bodo za- čela meritvena in sondacijska dela za postavitev jeza. Po teh delih bodo začeli takoj z gradnjo hotela, katere- ga bodo v prihodnosti obogatili z de- pandanso. Z idilično Rajhovo dolino bodo Laščani dobili lep rekreacijski center. j. s. NAMESTO REPORTAŽE : PISMO Korenito spreminjam mnenje... Tovariši! Kar precej sem izmučen od nedav- nega pohoda po Graški gori. Kaj ho- češ, nekaj so kriva let^, nekaj pa šib- ko zdravje: precej pa, ker nimam za to potrebne kondicije. Pismo ne pišem zato, da bi prav to povedal, temveč, da še enkrat izrazim svoje zadovoljstvo, da sem na poho- du sodeloval, kjer je bilo res lepo. Zelo me veseli dejstvo, da do tnene ni bilo izražano spoštovanje le kot do bivšega borca NOV. Mogel sem opa- ziti resnično tovarištvo, ki je bilo za- res pristno — ne navidezno, dasirav- no sem bil najstarejši med vami. Vesel sem še dejstva, da bom moral o naši mladini korenito spremeniti precej skeptično gledanje, češ, da se le-ta zanima zgolj še za twist, ne- okusne popevke, kavboj stvo in dru- ge take reči. Oa ne bom preveč opti- mističen, to se še dogaja, vendar ne pri večini mladine, to pa je najvaž- nejše. Na poti sem opazil resnično zani- manje za lepote naše domovine, za- nimanje za našo revolucijo. Odme- vale so partizanske pesma, ki so bile spontane — le tu in tam je bilo slišati brundanje kakšnih popevk. Dalje sem opazil, da mladina gleda realno na sedanjost in z optimizmom na prihodnost, ve, da je to zasluga naše revolucije — vseh preživelih, predvsem pa padlih borcev. Ni bilo malo primerov, da so tova- riša Vrtačnika in mene spraševali (še izven »uradnega« pripovedovanja) o NOB. Rada sva .jim pripovedovala ... Morda bo še kdaj nanesla prilika za takšno sodelovanje. Seveda za dol- ge pohode nisem, zmogel pa bi še daljšega kot je bil naš zadnji, če bi bil tempo počasnejši. Skoda, da se nam je tako mudilo. Organizacija »-Počitniška zveza« ali »Ferialni savez« ali kako se že temu reče, je res dobra stvar — kori.stna za mladino. To vidim! Poleg rekre- acije, obnavaljanja tradicije NOB, in to na način, ki koristi mnogo več, kot če bi ure dolgo pripovedoval v kakš- nih zatohlih prostorih. Kakor si mi pravil, pa imate take stvari še v pro- gramu. Ce se bodo moji hčerki in sin hoteli vključiti v to organizacijo, ne bom imel nič proti. Dnevnice mi ni treb^ pošiljati, ker navsezadnje nisem imel nobenih stro- škov, sem se pa razvedril, kar vsa leta nazaj pogrešam. Vedno sem bil preveč obremenjen, poleg službe. Skupina ferialcev na partizanski Me- nim (1963) PRVA PARTIZANSKA MISIJA Letalo, s katerim smo nadaljevali pot, je bilo natrpano z zaboji in vrečami. Mi smo bili edini potniki. Ker smo mo- rali pristati v Tarantu, smo odločili, da tu izstopita Hout in Poduje ter skušata dobiti zvezo z viceadmiralom Power- jem, ki nam je še pred odhodom iz Italije obljubil pomoč pri preskrbi na- ših ladij. S Tompsonom sva nadaljevala pot v Bari, da bi pripravila teren za pričetek dela naše baze. Obisk viceadmirala Povverja je bil ko- risten. Ta je dal praktična navodila za začetek našega dela in obljubil vso po- moč pri organizaciji baze. Pomoč je bila dragocena; nanj smo se morali obrniti večkrat. Hkrati nam je Power dal kot prvo pomoč iz skladišč morna- rice 20 vagonov hrane in medicinskega materiala, kar je pomenilo v tistem času pomembno količino. Medtem sva s Tompsonom prispela v Bari. Na »Bakru« je bilo vse brez spre- memb. Tovariši so nas nestrpno pri- čakali, ker o Tias ni bilo nobene vesti. Od zaveznikov niso mogli nič dobiti ne za preskrbo ne za popravilo ladje. Vse so lahko le kupili v italijanski bazi za preskrbo trgovskih ladij. Ladja »Bakar« je vzbujala veliko pozornost in simpa- tije zavezniških vojakov in mornarjev. Vsak večer so prihajali nanjo, obsipa- vali naše tovariše z majhnimi darili in skupaj z njimi peli svoje in partizan- ske borbene pesmi. V kratkem času je »Bakar« postal središče pozornosti v. tem delu pristanišča. Nekega dne je skupina angleških vojakov prinesla celo balo uniform, kar je omogočilo, da so tovariši slekli svoje dotrajane italijan- ske uniforme. Vesti iz Jugoslavije so bile ugodne. Dva dni poprej je prispela iz prista- nišča Vela na Korčuli ena izmed manj- ših ladij z židovskimi emigranti. Tova- riši z ladje so pripovedovali, da je po- ložaj nespremenjen. V naših rokah so bili otoki in večji del,obale. Se ni bilo znamenj o kakšnih pomebnejših pre- mikih Nemcev na obali, zato za dolo- čen čas ni bilo pričakovati sprememb. To so bile dobre vesti za uspeh ope- racij, ki smo jih pripravljali. Takoj po vrnitvi v Bari smo se lotili urejanja naše baze za sprejem in trans- port materiala, ki smo ga pričakovali. Toda pri tem smo naleteli na vrsto ne- pričakovanih ovir. Čarobne besede »po ukazu generala Eisenhowerja«, ki so v Alžiru odpirale vsa vrata, tu niso za- dostovale. Na vsakem koraku smo čutili prste četnikov in oficirjev izdajalske vlade, ki so, sklicujoč se na svojo »legalnost«, poskušali preprečiti izvršitev nalog. Na- ša »legalnost« je bila bolj šibka, naš položaj je bil najmanj zavidanja vre- den. V takšnih okoliščinah so nam nu- dili veliko pomoč oficirji za zvezo^i ki so nas nekajkrat izvlekli iz zel« težkega položaja. j OSNOVANJE NASE BAZE v italiji Pri nekaterih vojnih zgodovinarjih j^ še danes sporen datum osnovanja naš«^ baze v Italiji. Pripomniti velja, da ta baza ni bila vzpostavljena z nikakršnim pravnim aktom ne z naše ne z zavez- niške strani. Baza je de facto nastala 3. oktobra 1943. leta ob deseti uri zjut- raj, to je tisto uro, ko je »Bakar« pri- stal v pristanišču Bari. Tedaj so tova- riši z »Bakra« prevzeli nase vse funk- cije, ki na zavezniškem ozemlju pri- padajo bazi oboroženih sil neke drugfe zavezniške države v vojni, in to tako glede ladij pod njeno zastavo, kakor glede njenih državljanov in ustanov, ki so se znašle na tem ozemlju. Vse na- še ladje so se ob prihodu v pristanišče javljale »Bjakru«. Naši bivši interni- ranci, vojni ujetniki in ostali državlja- ni so prihajali na »Bakar« kot v svojo bazo in edino priznano predstavništvo. Uprave naših bolnišnic v Italiji so svoja redna poročila prav tako dostavljale tovarišem na »Bakru« in od njih preje- male direktive, Zat«rej ni bjlo važno, ali je bila baza na »Bakru« ali na kakš- nem drugem plovnem objektu ali v pi- sarnah na kopnem. Naši tovariši so vedeli, kaj je to »baza« in so jo zato znali najti na pravem mestu in ob pra- vem- času. Samo ob spoštovanju baze s strani naših državljanov smo lahko pričakovali, da nas bodo zavezniki pri- znali. Tako je bil torej storjen prvi korak v tej smeri. Da bi lahko osposobili bazo za nove naloge, je bilo treba rešiti dva prob- lema. Najprej najti ustrezne kadre in nato zagotoviti zadostno število ladij za prevoz pomoči iz Italije na naše otroke. Pred dvemi tedni smo objavili kratko notico o pohodih, ki jih po sledeh XIV. divizije prireja POČITNIŠKA ZVEZA. (Pri tem smo se v naslovu zmotili in pohod pripisali tabornikom.) Zdaj objavljamo pismo nekdanjega borca tovariša FILIPA LESJAJKA, ki je »fcrialce« na tem pohodu spremljal: Nagrada čaka na vas! ŽREBANJE DOBITKOV BO V SOBOTO 28. MARCA, ZATO PORAVNAJTE NARbCNINO ZA CELJSKI TEDNIK VSAJ ZA POL LETA. Uredništvo St. 11 — 20. marca 1964 CEliJSKI TEDNIK Straa ll Čudo' brez imena MED DEČKOVO IN LJUBLJANSKO CESTO Bliža se čas, ko bodo dela na pro- stem spet omogočena. Kaj ko bi se enkrat lotili ceste, ki povezuje Deč- kovo cesto z Ljubljansko mimo vete- rinarske bolnišnice? Kakšna je ta cesta, ki je »vzdrže- vana« samo z občasnimi nasipi de- belega gramoza pomešanega z bla- tom, je težko opisati. Je polna jam, v dežju lokev in luž, pešce pa ogroža kamenje, ki frči izpod koles motor- nih vozil. Cesta je sama po sebi do- volj ozka, pa jo vrh tega oži še gra- moz, ki je deponiran ob njej že več kot pol leta. Težko je najti.ime za ta objekt med Dečkovo in Ljubljansko. Kolovoz ni, cesta ni. Predlagam, da bi cesto letos ure- dili. Ce ne asfaltirali, potem pa vsaj uredili makadamsko cestišče, tako, ki to ime zasluži. Prav zares ne bi bilo čisto nič »od- več«, če bi pri ureditvi tega kosa ceste, ki je po svoje celo »tranzitna«, pomagala podjetja, ki jo najbolj upo- rabljajo in to z težkimi vozili: »In- grad«, »Cestno podjetje« in »Vodna skupnost«. Pravzaprav je vsako od teh podjetij tudi strokovno kos taki nalogi. Prebivalci Lave pričakujejo pojas- nila pristojnega komunalnega pod- jetja, ki mu je urejevanje cest na- loženo v dolžnost. Marjan Kotnik Sana Kje naj najdem zaščito ? Sem upokojenec in stanujem na Mari- borski cesti 54a, v hiši Jožefe Volf. Tu sem dobil sobo in kuhinjo že leta 1939. Vsa nesreča je v tem, da je nad stano- vanjem podstrešna soba. Kajti v to sobo je letošnjo zimo skozi streho pritekla voda in ker jo strop ni mogel zadržati, si je utrla pot še niže, na moje pohištvo, ki je utrpelo veliko škodo. Tu pa se pravzaprav zgodba šele prične. V isti hiši je družbeni lokal, ki spada v pristojnosti zavoda za nepremičnine. Zavod je od lastnice stanovanja že lanj dobil naročilnico, da popravi oziroma na- pravi novo pločevinasto streho. Toda do danes tega še ni storil, pač pa je res, da si je prišel streho ogledat klepar, ki je bil vinjen. Z gospodinjo sem bil osebno na zavodu za nepremičnine, ki iz ne- razumljivih razlogov stvar zavlačuje; vi- del sem vse polno uslužbencev, delavcev pa, kaže, nikjer ni. Zaradi takšne skrajno neodgovorne brezbrižnosti sem iskal svo- jo zaščito na različnih mestih, nazadnje pa so mi svetovali, da vložim na okraj- nem sodišču tožbo. ^ Poplava je namreč naredila takšno ško- do, da je kot upokojenec ne morem po- ravnati. Uničeno je boljše pohištvo, par- ket, strop, soba je praktično neuporabna, pri čemer dosega Skoda, ki jo je povzro- čila ta »elementarna« nesreča po zaslugi izključne malomarnosti, najmanj 100.000 dinarjev, če ne več. Na tem mestu me predvsem zanima, kaj misli o zadevi zavod za nepremičnine in s čim sploh lahko utemeljuje takšen postopek? Franc Arnšek PISMO Z VRHA NAD LAŠKIM: NENAVADNA ŽELJA Oglašam se z Vrha nad Laškim v ime- nu delavcev, ki se dan za dnem vozimo na delo v dolino, saj se tukaj nimamo kje zaposliti, stanovanj pa v dolini ni. K nam v hribe ne vozi nobeno javno prometno sredstvo, zato se vozimo v službo največkrat s kolesi, ali pa v naj- boljšem primeru z motorji. To je zelo naporno, posebno pozimi v snegu. Pa tu- di v poletni vročini ni prijetno porivati kolesa poldrugo uro v hrib. Ce pa si že lahko nabaviš motor, imaš z njegovim vzdrževanjem take stroške, da jih z niz- kimi osebnimi prejemki komaj zmoreš. Delavcem, ki se vozijo na delo z jav- nimi prometnimi sredstvi, povrnejo del stroškov podjetja. Mi pa, ki teh sredstev ne moremo uporabljati, ker jih pač ni, ne dobimo nikakega dodatka za vožnjo, čeprav se nam s tem podaljša dejavnik na 12 ur dnevno. Zato bi bilo prav, da bi kje razpravljali tudi o tem problemu, in ne samo razpravljali, pač pa tudi našli primerno rešitev zanj. Ce že podjetja ne morejo organizirati prevozov za svoje delavce, naj bi jim vsaj delno i^adome- stila trud in stroške prevoza s tem, da bi jim priznala dodatek za vožnjo v taki višini, kot bi znašali stroški, če bi upo- rabljali javno prometno sredstvo. Matija PRIPIS tJREDNiSTVA: Tovariš Matija z Vrha nad La.šktm se je verjetno pozabil podpisati s polnim imenom in priimkom ter napisati tudi svoj polni naslov. Običajno takih nepod- pisanih prispevkov ne objavljamo, toda sedaj smo napravili izjemo, ker problem, ki ga tovariš načenja dobro poznamo in vemo, da je že čas, da se poišče njegova rešitev. Prosimo pa vse, ki nam pišejo, da vedno napišejo tudi svoj naslov, ker vse prispevke tudi honoriramo. PISMO IZ JLA: TOVARIŠI, KI PRIHAJATE Ze dolgo je od tega, kar sem dobil poziv za odhod v JLA. Po prejemu poziva so dnevi hitro minevali. Kmalu je prišel dan, ko sem se moral posloviti od staršev, prijateljev in de- kleta. Sele ko sem prispel v svojo enoto sem zvedel, kaj se pravi biti »mlad vojak«. Ob za- dolževanju z vojaško opremo sploh nisem vedel za kaj vse te stvari služijo. »Stara voj- ska« je imela z nami veliko dela, predno nam je pokazala čemu služijo »gle/.njaci« in raz- lično orožje. Takrat sem si mislil: »Ali bom kdaj star vo- jak?« Toda minevali so dnevi, me- seci in končno je minulo tudi leto. »Stara vojska« je odšla in prišel je dan, ko smo tudi mi postali »stari vojaki«. Mladi tovariši! Mi vas pričakujmo! Verjemite mi, da smo priprav- ljeni vam pokazati, vse kar je treba. Tovariši rekruti! Bodite ko- rajžni, ko se boste poslavljali od svojih najdražjih, posebno od dekleta. — Saj dVe leti ni tako dolga doba! Desetar NIKO PRIČE OBTOŽUJEJO KOBAL FERPINAND IZ PREBOLDA, TABORIŠČNA ŠTEVILKA 19.508. NE ENKRAT - STOKRAT SO KRIVI Sem taboriščnik iz različnih nem- ških koncentracij- skih taborišč. Ker pa zdaj sodijo krv- nikom, ki se baje ne spominjajo ni- česar, kar bi bilo v nasprotju s člo- večnostjo, bom na- vedel nekaj pri- merov, ki se jih toliko bolj spomi- njamo žrtve njihovega krvoločnega divjanja. Delali smo zunaj taborišča. Nek Žid po mnenju SS^ovca ni dovolj pridno delal, zato mu je bila odmer- jena kazen pet udarcev z bikovko. Slaboten možic je zdržal samo tri. Ko je ležal na tleh ga je SS-ovec br- cal in skakal po njem ne meneč se za občutljive organe. Prinesli so ga potem v taborišče, moral je še poča- kati do večernega apela, potem pa so ga odpeljali in nikoli več ga nismo videli. Nekoč smo spet prej zapustili delo. Ko smo se vrnili v taborišče, nam je bilo jasno zakaj. Pod pripravljenimi vešali so stali štirje jetniki; dva Ru- sa, en Poljak in en Ceh. Oficir je zbranim taboriščnikom na ves glas čital obtožnico in obsodbo. Ti štirje nesrečniki so bili ujeti na begu. Vsi so imeli že zaimke okoli vratov, ko je Rus vzkliknil: *2ivela Rusija!« «-2ivel Stalini* V tem trenutku je priskočil Boger ena največjih zveri v taborišču (zdaj je med obsojenci v Frankfurtu), po- tegnil Rusa za noge in mu t^ko pre- trgal glas v grlu ... Pretepali so nas ob vsakem času, ves dan in brez vsakršnega povoda. Nekoč mi je stražar z udarcem prebil zob, da je iz ostale polovice še nekaj dni visel živec in mi poškodbe ni nihče popravil. Šele po treh dneh mi je nek Poljak živec zdrl, škrbino za- mašil ter me tako rešil neznosnih bo- lečin. Doslej še ni nihče povedal, kako je bilo, ko so Auschwitz izpraznili za- radi bližine prodirajoče Rdeče arma- de. Morali smo dneve in dneve peš. Vso našo pot so zaznamovale prejš- nje kolone s trupli pobitih in straho- vito iznakaženih jetpikov. Eno takih kopic mrličev ob cesti sem preštel. Bilo jih je 111. Eden ob drugem. Ta- kih prizorov je bilo ob cesti nešteto. Prav grozovito je bilo videti k dre- vesu prislonjeno žensko v civilni ob- leki, ki je še živela in kri ji je iz ra- ne na prsih curljala v tri velike lo- ..ke krvi. Morda je bila vaščanka, ki je kakorkoli že želela pomagati ka- teremu od jetnikov. To je bilo seve- da že na Češkem. Na Češkem so nas potem naložili na odprte živinske vagone in nas pri- peljali V nič manjši pekel — v Maut- hausen. BIZJAK ANTON IZ LUTUSA — TABORIŠČNA ŠTEVILKA 62.210: KREMATORIJ JE POČIL OD VROČINE Devetnajstletni fant sem bil, ko sem prišel v tabo- rišče. Po mesecu in pol sem zbolel na tifusu. Nekaj časa sem skrival bole- zen, ker je pač bilo znano, da iz bol- nišnice redko kdo pride živ. Naposled so me le odkrili in me dali na bolniški oddelek. Še danes se mi čudno zdi, da nisem kon- čal v krematuriju, saj sem potem le- žal v bolnišnici več kot mesec dni. Ves čas sem bil domala nezavesten. V decembru leta 1942 sem se prebu- dil, oziroma ovedel. Bil sem brez las in olupljen po vsem telesu. Koža se mi je lupila od visoke vročine. V bolnišnici sem bil v taki sobi, od ko- der je bil razgled na stavbo, kjer so vsak dan »selekcionirali«. Manjšina je šla v bolnišnico, večina jetnikov pa v prostor, kjer so jim z inekcijami zavdajali in potem mrtve vozili v krematorij. To se je dogajalo vsak dan. Včasih so jih za smrt izbrali sa-r mo po dvajset, včasih pa nad 100. Pretekli so meseci, pa tudi leta. Po- leti 1944 sem imel razlog, da bi po- polnoma obupal. Delal sem v grad- beni skupini in nekega dne me je vodja skupine obvestil, da moram na delo v krematorij. Vsi smo vedeli, da ljudje, ki tam delajo, sicer dobro je- do, da pa nikoli ne bodo videli svo- bode, ker so pač preveč vedeli o zlo- činih nacizma. Toda ni mi pomagalo da sem se otepal. Na srečo nisem de- lal pri pečeh, pač pa v skupini, ki je popravljala enega izmed treh krema- torij ev. Zaradi dolgoletnega »obrato- vanja«, vročine in drugih vplivov, je dimnik enega krematorija počil.' Raz- poka je bila debela za močno moško pest. To razpoko smo zamašili, ves dimnik opasali z železnimi obroči in stisnili z vijaki. Delal sem na strehi, toda dobra hrana mi ni preveč tek- nila, saj sem imel ves dan pred očmi preostala dva krematorija, ki sta noč in dan »obratovala« s polno paro. Spet sem imel srečo. Po opravljeni nalogi sem se vrnil v staro skupino* in ostal v tem taborišču do takrat, ko so ga zaradi bližnje fronte morali sprazniti. Kot vsi ostali sem potoval iz Auschwitza čez Češko v Mathau- sen, kjer se je ves ta peklenski si- stem iztrebljanja nadaljeval, pa če- prav je takrat že ves svet pričakoval zmago zavezniškega orožja nad fa- šizmom, * V treh nadaljevanjih smo objavili celo vrsto spominov na grozote, ki so jih počenjali hitlcrjevci nad vsemi narodi, nad slabotnimi starci, žena- mi in nad otroci. Danes sedijo neka- teri teh zločincev pred sodiščem in se posmehujejo roki pravice, posme- hu jej o se svojim žrtvam. Nesramnost teh ljudi, ki zanikajo svoje zločine bi lahko zavrnili še z izjavami tiso- čerih Jugoslovanov in miljonov lju- di vsega sveta, ki nosijo »prstne od- tise« zločincev na svojih telesih, v svojih zdravstvenih knjižicah in kar-' tonih. Zal kazen ne more biti dovolj visoka, kajti smrt je enkratna, zaslu- žijo pa tisočkratno! Pa tudi te ne bo- do, kajti v Nemčiji (morda prav za- radi tega) smrtne kazni nL Posnetek iz leta 1960, ko je pogorelo skladišče Hmezada. Posnetek je ob pol dveh zjutraj napravil novinar Jaka Slokan MANJ RDEČIH PETEimOV USPEHI PREVENTIVNEGA DELA V ŽALSKI OBČINI V žalski občini je preteklo leto uspešno zaključil delo Svet za no- tranjo pohtiko, ki je v svojem delu rešil in obravnaval vrsto zadev. Med svojim delom je analiziral delo in- špekcijskih služb, ki ni bilo vsepo- vsod najbolj učinkgvito. Analiziral je tudi delo preventivne službe na področju požarne varnosti, ki je do- seglo viden uspeh, škoda, ki je na- stala pri požarih v 1960. letu je znašala okrog 360 milijonov dinar'- jev. Po nekaj letih preventivnega dela se je število požarov zmanjša- lo, tako da je v preteklem letu bi- lo škode le za 17 milijonov dinar- jev. Velike uspehe je dosegla tudi ko- misija za varnost in vzgojo v cest- nem prometu. Navzlic stalnemu na- raščanju tranzitnega in turistične- ga jprometa ter vse večjemu številu koristnikov cest, se je zmanjšalo število prometnih nesreč in materi- alne škode. Tako je bilo na primer v letu 1962 kar 11 smrtnih žrtev, v lanskem letu pa samo tri. Mate- rialrie škode je bilo v lanskem letu 15 rnilijonov dinarjev, ali za 10 mi- lijonov manj v primerjavi s pred- lanskim. Da bi se to število promet- nih nesreč še zmanjšalo, je svet razpravljal o ureditvi obvoznih cest in kolesarskih stez. Na področju osebnih državljan- skih stanj je svet obravnaval delo in organizacijo matične službe pri krajevnih uradih. Razen tega pa je svet posredoval na podlagi obdela- nega materiala vrsto priporočil go- spodarskim in družbenim organiza- cijam. Na novo sprejeti delovni program, ki ga je svet pred nedav- nim sprejel, je jamstvo za še večje uspehe. SLABŠE KOT ..NJEGA DNI" Ze lani sem sc zavzemal, da bi v okolici Šmarja pri Jelšah pošto do- stavljali vsaj trikrat tedensko in ne samo dvakrat. Zdaj pa je še slabše kot »njega dni«. Na dan, ko dobim navadno »•^Celjski tednik« in z njim ostalo pošto, ni bilo pismonoše. Zvedel sem kako je bilo. Pismonoša, ki po Šmar- ju raznaša pošto je zbolel. Naš okoli- ški poštar je moral zanj znositi pošto po trgu. Zaradi tega smo v okolici ostali na »cfedilu«. Zdaj hočejo, da bi ta edini pismo- noša obvladal trg in okolico. Ubogi človek, toda tudi mi, saj nas bo obi- skal vsak teden samo enkraV— če bo zmogel tudi to. Kaj pa če še on zboli? Zanima me, ali je to res tak prob- lem in ali ni povsem razumljivo, da bi vsaka pošta morala imeti tudi zamenjavo za primer bolezni, za do- pust itd? Vsekakor želim odgovor, zakaj tak »mačehovski odnos« do prebivalcev izven središč. Jože Leskovšek Globoko pri Šmarju BESEDA OBČANOV PREVELIKE RAZLIKE V CENAH Včasih se mimogrede, ko grem iz službe, ozrem v katero izmed izložb v našem mestu. Kot ostale potrošni- ke, tudi mene najbolj zanimajo cene. To, kar sem videla včeraj, pa me je kar ujezilo! V prenovljeni »Vesni« sem 4. mar- ca namreč kupila ročno torbico in plača zanjo 7.320 dinarjev. V izložbi pri Ljudskem magazinu pa sem za- gledala prav takšno torbico, ki je stala samo 7.020 dinarjev. Od kod ta razlika? In to v istem kraju; trgovini sta skoraj sosedi! Vem, da bomo adaptacijo »Vesne« občutili tudii potrošniki, mislim pa, da so nekatere cene že tako previso- ke in bi bilo treba pri tem dviganju malo bolj pomisliti. Takih primerov je v celjskih trgo- vinah veliko. Ker mnogi od njih niso na mestu, človeka resnično spravijo v slabo voljo. Marija Volavšek, Prešernova 12, Celje POZDRAV IZ SMIHELA Radii čitamo Vaš in — če dovolite — tudi naš časopis Celjiski tednik. Tudi naročnilke smo že zlbirali zanj, toda pisali vam še nismo. Zato u^pa- mo, da ne 'boste zavrgli našega do- pisa. Sporočiti vam želimo, da smo vneti smiučarji, igralci in pevci. V s^emesitralnih i[>očitni'cafh smo se dvalkrat izbrali in se poskusili v smuku. Tekmovali smo na Verbu- čevih rtjivah, kjer so lepi smučar- s^ki tereni. Ob novem letu smo naštudirali ig- rico Pailčki. Na domiačem odru smo jo zaigrali 5. januarja, sipomladi pa bomo šli gostovat k -sosednjim šo- lam. Zelo radi tudi prepevamo. Imamo pcvslki izlbor, ki Šteje 23 članov. Že ,v(,'čkrat smo iiaistopiali na občiniskih in okrajnih revijah. Tovariši od RTV Ljubljane pa so naše ipesmi posneli na magnetofonsiki trak. V naiS kraj je ispeljana tudi ce- sta. Ko bo vzel slovo še ta sneg in ko bo iprišla |X)ml'a{l. pa nas pridite obiskat! ' Vladimir Levstik stran 12 CELJSKI TEDNIK St. 11 — 20. marca 1964 12 jeznih je reklo: kriv! BO JACK RUBY SEDEL NA ELEKTRIČNI STOL? Pred dnevi je pred sodiš- čem države Teksas v ZDA predsednik sodniškega tribu- nala zaključil obravnavo pri- mera Jack Ruby, moža, ki je ustrelil domnevnega aten- tatorja na predsednika Ken- nedyja: — Sodišče in porota odha- jata na posvet. — Dve uri so bili sodniki in porotniki v posebni sejni so- bi in odločali o kazni, ki naj zadene lastnika dallaškega nočnega zabavišča, moža s sumljivimi zvezami, nejasno preteklostjo. Dvanajstčlanska porota je imela samo eno na- logo. Odločiti se je morala za to ali je Ruby kriv dejanja, kakor ga je kvalificirala ob- tožba ali ne. Porota, dvanajst ljudi, ki so jih s tolikšno te- žavo zbrali in spravili skozi pasti obtoženčeve obrambe, je reklo: >>-Guilty!« — torej kriv. Ali bo Ruby sedel na elek- trični stol? Ko je bila obsodba razgla- šena, se je vihar za in proti iz sodne palače razširil čez ves kontinent. Za in proti. Zločinec in heroj. Električni stol in odlikovanje. Vse to se plete med vrsticami tiska, prodira skozi eter v radijske oddajnike. Prava burja. Rubyjev branilec je že vlo- žil pritožbo, grozi z obnovit- vijo procesa. Kaj je zopet to? Resnica o zločinu v Dallasu še ni jasna in menda uradno nikoli ne bo. Je zavzemanje za »-piona« Rubyja odkrito- srčno? Ali pa morda le ko- medija, v resnici pa je zago- vornikom prav, če Ruby čim prej utihne — za vselej. NAJMLAJŠI KOLESAR Najmlajši kolesar v naši državi je Denis Ivas iz Vo- dic pri Sibeniku. Star je ko- maj dve leti in pol, kolo pa se je naučil voziti že pred šestimi meseci. Ne le, da ga spretno vozi, zelo dobro po- zna tudi osnovne prometne predpise. Zato mu mati do- voljuje, da vsako jutro s ko- lesom odnese kosilo očetu, ki je zaposlen v nekem podjetju. KADILSKI PREPLAH, KI JE PRIZADEL PROIZVAJALCE CIGARET Potom, ko so 11. januarja letos v Ameriki objavi po- ročilo o zvezi med kajenjem in rakom, je nekaj milijonov ameriških kadilcev olpustilo kajenje ^li pa je zmanjšalo dnevno potrošnjo cigaret. A- meriško finančno ministrstvo je spričo tega seveda zaskrb- ljeno. V nekaterih krajih na jugu ZDA so zaprli celo ne- kaj tobačnih tovarn. Davek na cigarete je bil ja- nuarja v New Yorku za 5 odstokov nižji kot prejšnje mesece. To pomeni, da so prodali okrog 10 milijonov škatel manj kot običajno. V Kaliforniji so celo v M^ojem proračunu predvideli padec cigaretne potrošnje, zaradi česar so v finančnem pro- računu za letošnje leto pred- videli tudi za dva milijona dolarjev nižji davek na ci- garete. Optimisti vseeno upa- jo, da se bodo kadilci po pre- stanem preplahu vendarle zopet »oprijeli« gtare navade. ZADOVOLJNO BRUNDA MEDVEDJA MAMA Mati medvedka je sedla na zadnje šape, se zravnala in poklicala svoje malčke h ko- silu. Trije zavaljeni kosma- tinci, mladina je vedno, lač- na, so se skotalili k materi in se okrepčali. Mati — severna medvedka, zadovoljno brun- da, včasih pa s šapo poči ka- terega, naj pri sesanju ne uporablja zob, ki taki mali mreini že krepko ponagajajo. Prišla bo pomlad, mladiči bo- do dobili ribe in kmalu bo prišlo tudi slovo. Hamburški zoološki vrt bržčas ne bo za- držal vse družine in bo mla- diče zamenjal za druge živali ali pa prodal za devize. GROZOVITO Američan se je vrnil z do- pusta in pripovedoval svo- jim znancem o dogodkih in doživljajih: ... Sprehajal sem se po piiebliL mehiških Indijancev. Naenkrat pred mano Indi- janec, za hrbtom drugi, na ] levi tretji, na desni četrti... — In kako si se rešil? je z grozo vprašala znanka s tresočim glasom. ^ — Tako pač. Kupil sem od 1 .vsakega po en spominek. ] ^ ZNANSTVENI ? SPEKTICIZEM ! Profesor predava dijakom: ' »Horac navaja, da so Rimljani jedli neko rumeno kašo. Domnevam, da je bi- la to polenta ...« »Koruza je vendar prišla v Evropo šele s Kolumbom!« ga prekine dijak. Profesor malce pomisli. »Tudi to utegne biti res.« DROBNE MODROSTI Kdor nima v srcu prostO;; ra za sočutje je najtežji srčni bolnik. Bob Hope * Tri metode poznam, ki jih lahko starši uporabijo pri vzgoji svojih otrok: 1. Osebni vzor, 2. osebni vzor in 3. osebni vzor. A. Schvveitzer * Dolgočasnež govori navad- no v prvi osebi. Čvekač upo- rablja yedno le tretjo osebo. Le res dober sobosednik se trudi z drugo osebo. KAKO GLOBOKO Magalhaes je nekje v otoč- ju Tiamotu ukazal spustiti grezilo. Izmerili so 360 me- trov, pa jim je zmanjkalo vrvi in Magelhaes je sveča- no izjavil, da se nahajajo nad najglobljim delom oce- ana. APLAVZ Ii\ ŽVIŽGANJE Po devetih letih molka se je ameriški dramatik Arthur Mil- ler zopet vrnil na oder. Njegova najnovejša drama »Po padcu« je povzročila v New Vorku pravo senzacijo. Dramo, v kateri je razgrnil svoje življenje s pokojno Mari- lyn Monroe, je pisal tri leta. Z- njo dokazuje sebi in drugim, da ni kriv za tragični konec svo- je druge žene. Njen lik je v dra- mi odigrala 27-letna Barbara Lo- den (Meggy). Miller je zahteval, da Barbara dobi lasuljo in da jo masker napravi podobno slavni igralki. Sam pa ji je celo Izbral kostime (večerno obleko z glo- bokim dekoltejem, spalno sraj- co ...) In jo naučil govoriti z istim glasom in naglasom, kot je govorila Marilyn. Po premieri, ki jo je napolnilo 1200 gledalcev, je Miller doživel aplavz in žvižganje. Mnenja so bila deljena. Kritik Walter Kehr je zapisal: »Vtis imam, ko da nas je gospod Miller povabil, naj pogledamo skozi ključavnico nje- govega prejšnjega stanovanjfMi. Nekateri kritiki so celo trdili, da je dramatik izkoristil najnižje efekte, kot slačenje na odru, da bi si zagotovil uspeh pri občin- stvu. Med tistimi, ki ga hvalijo, je vplivni Howard Taubman, ki pravi; »Bodimo veseli, da se je Arthur Miller vrnil«. Sladoled proti prehladu Sladoled je priljubljen zla- sti poleti, toda v mnogih dr- žavah ga jedo tudi pozimi. Za tiste, ki ga jedo vseskozi, je vsekakor razveseljiva u- gotovitev skupine moskov- skih zdravnikov, ki pra- vijo: >^Jejte sladoled tudi po- zimi, ker vas bo zaščitil pred prehladom!« Raziskave so namreč pokazale, da uživa- nje sladoleda v zimskem času preprečuje nahod in prehlad. Pogosto, hitro in trajno ohla- jevanje nosne votline in grla navaja sluznico na spremem- be temperature, tako da jo v nekem smislu okrepi. V vsa- kem primeru takšna preven- tivna terapija ni neugodna, še zlasti za tiste, ki imajo radi sladoled. Ta je gotovo bralka misli. Za nič mi je prisolila zaušnico. VODORAVNO: 1. nevestino pre- moženje; 5. visoka gora v Kam- niških Alpah; 10. jugoslovanski izumitelj na področju elektroteh- nike (Mihajlo); 11. vrtnina; 13. reka v Srbiji, pritok Zahodne Morave; 14. kratica za »Gostin- ta; 5. športna igra z žogo; 6. vzdih; 7. mitološko bitje pd veri starih Slovanov; 8. departnia v severni Franciji; 9. ogled na lastne oči, raztelešenje mrliča zaradi sumljive smrti; 10. klavir- ski virtuoz; 12. preudarno rav- sko šolo«; 15. vinska rastlina; IG. skrajšano ameriško moško ime (Arthur); 17. državna blagajna; 19. ladjedelniška naprava; 20. medmet; 21. kraj na Štajerskem s svojo radijsko postajo; 22. za- četnici »očeta slovenske književ- nosti«; 23. vrsta vrbe; 25. popu- larni pevec popevk (Paul), 26. grška črka; 27. padavina v zim- skem času; 29. kemični znak za galij; 30. nevednež, nestrokov- njak; 31. gorata dežela v Avstri- ji; 33. moško ime (šahovski vele- mojster Pire); 34. lani umrli hr- vaški pisatelj (»Svojega telesa gospodar«, 35. del obraza, NAVPIČNO: 1. svetovno znano letoviško mesto ob južnem Ja- dranu, 2. predstojnik samostana; 3. tračnica; 4. nemški predlog, tudi začetnici izumitelja dinami- nanje> .strategija; 14. ameriški filmski igralec starejše genera- cije (Stewart); 17. žensko ime; 18. uničevalka železa; 24. tovarna barvil v Celju; 2S. nastava, zan- ka; 28. zadetek pri nogometu; 30. izrastek na glavi; 32. nota iz solmizacije; 33. kitajsko moško ime. (F. P.) REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. amater, 7. csla, 11. milord, 12. Mainz, 14. brana, 15. tanker, 16. Akra, 17. Ford, -a, 18. som, 19. Zeta, 20. luč, -a, 22. grlo, 23. mate, 24. dvo- rec, 27. Krpan, 28. Arnič, 29. Ro- vinj, 30. Hoče, 31. kraste. NAVPIČNO: 6. R(iko) D(ebe- njak). PNAPAKA POLKOVNIKA ABELA ARIIŠKA ODLOČITEV REINA HAVHANENA Letalo je podrsalo po betonskem vzletišču pariškega letalskega pristanišča. Reino Hay- hanen, iz ZDA odpoklicani kapetan sovjetske varnostne službe je izistopil. Pa ni šel k bla- gajni, da bi kupil vozovnico Pariz—Moskva. Sel je iz pristaniške zgradbe, najel taksi in se odpeljal v Pariz. Taksi ga je odjožil pred zgradbo veleposlaništva ZDA v Franciji. — Jaz sem Reino Heyhanen. častnik sov- jetske tajne službe. Pet let sem delal na ozem- lju vaše države. Potrebujem vašo pomoč. Osuplost ameriških diplomatov v Parizu je bila velika. Hayhanen se je zapletel v novo mrežo. Cena za tvegano zaščito ZDA je bila jasna: sodelovanje z FBI. Desetega maja leta 1957 je Hayhanen v spremstvu agentov FBI odletel v New York. Dobro je vedel, da se zlepa ne bo v6č svobod- no gibal. Tega si tudi ni želel, zlasti če je po- mislil na ljudi, ki so ga čakali v Moskvi. Govoril je in povedal vse kar je vedel. Od- kril je celo vrsto sledi, toda najvažnejši je za FBI bil »Mark«. Opis, ki ga je bivši sovjetski vohun dal za »^Marka«, ni odgovarjal podat- kom nobenega od znanih sovjetskih agentov. Kje »Mark« stanuje in dela, tega Hayhanen ni vedel. Hayhanenova prejšnja naloga je bila; zbi- rati podatki o ameriški vojski in oborožitvi, zbirati med priseljenci sodelavce. Njegov nad- imek je bil »Vik«. Zvezo z »Markom« je dolgo časa vzdrževal posredno. Sporočila in podatke je »Vik« skrival v razna skrivališča. To so bila: drog javne razsvetljave v Fort Tryon parku, v votlem stebru železne ograje na sed- mi aveniji, na nekaterih krajih v centralnem newyorškem parku, v Prospect parku in v Brooklvnu. Člani špijonske mreže so s poseb- nimi znaki na ograji \^ Central parku s kredo ».sporočali«, kje je treba spoTOČila in podatke iskati. Prvikrat se je »Vik« osebno srečal z »Mar- kom« v veliki kinodvorani. »Mark« se je dal spoznati z rdeče in plavo črtano kravato in tobačno pipo v ustih. Od takrat sta se pogosto srečala. Največkrat na postajah podzemeljske železnice in na zelo obljudenih cestah. Nekoč sem položil podatke za »Marka« pod odkrušen del betonske stopnice v Prospect parku, pripoveduje Hayhanen. Sporočilo je bi- lo v malem lesenem tulcu. Ker po dogovorje- nem času ni bilo nobenega sporočila o spreje- mu, sem bil vedno bolj na trnju. Sel sem tja in videl, da je odkrušena stopnica spet zalita s cementom. Toda kje je sporočilo? Pri »Mar- ku«? Ne, sporočil bi. Je zazidano? To bi bilo najbolje. Ali pa je morda v rokah FBI. Potem lahko čakam nanje ... PRIHODNJIČ: Obisk je bil usodna napaka. Fevdalno drevo NAD GRIŽAMI JE PADLO POD SEKIRO Na posestvu Štefana Jur- harja v Pongracu nad Griž'a- mi je še nedavno stal ko- stanj, ki je bil zasajen okoli leta 1600. Drevo je tako de- belo, da ga pet ljudi komaj obseže. Ker se je drevo za- čelo sušiti, je lastnik zanj do- bil dovoljenje za posek in ta- ko je ta lesena starina padla pod sekirami. Nehote človek pomisli, kaj vse bi to drevo znalo pove- dati, če bi moglo govoriti. Zrastlo je v srednjem veku in prešumelo stoletja, »pre- živelo« graščake, Napoleono- va osvajanja in številne voj- ne do danes. V njegovi senci so se ves ta čas včasih ohla- dili tudi Jurharjevi, ki prav tako dolgo živijo na tem po- sestvu. Tako je pač razvid- no iz kronike. P. Z.