P,b„b
kulturno -polHično glasilo-
Motorne iagc znamk: Stihi, JO BU (Tiger) Pioneer — že od šil. 3.900,— naprej vam nudi
Johan Lomšek
TI HOJA 2, P. Dobrin v3S - Eberndorl
tel. (04237) 246
Štedilniki, peči in kotli vseh velikosti stalno na zalogi. — Naročite takoj. — Zahtevajte cenik! — Brcaplačno predvajanje žag in dostava na dom.
s vetovnih m domačin do gpdkov
Poštni urad Celovec 2 — Verlagsposlamt hlagcn turi
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XIV./ŠTEVILKA 50
CELOVEC, DNE 10. DECEMBRA 1964
CENA 2.— ŠILINGA
I
Podjunski parlament je zasedal
Osemdeset gospodarjev pri celodnevnem politično-gospodarskem tečaju v Skocijanu.
Nakazuje se nova smer najega narodnega življenja.
Minulo nedeljo se je zbralo v škocijan-skem farnem domu osemdeset mlajših in starejših gospodarjev podjunskih občin na celodnevnem politično-gospodarskem tečaju. Otvorila ga je sv. daritev v farni cerkvi, kjer je škocijanski g. župnik Koglek v pridigi pozival može, naj nikar ne zapadejo sodobnemu duhu uživanja in udobnosti, marveč naj se v smislu evangelija in tudi Po koncilu nakazanih novih smeri verskega življenja notranje obnovljeni včlenijo v veliki advent verskega preroda.
GOSPODARSKO-SOCIALNI DEL POSVETOVANJ
Po otvoritvi tečaja po predsedniku Kmečke gospodarske zveze g. Fricu Kumru 2 Blata in pozdravu navzočim č. gg. Kogle-ku, Lampichlerju, Valjavcu in pozneje To-uiažu Holmarju ter vsem številnim zbranim gospodarjem je podal svoj referat g. Prof. dr. Vinko Zwitter o temi:
„DR2AVA IN GOSPODARSTVO".
Uvodno je naglasil, da ne doživljamo danes samo preokreta v stoletnem dosedanjem kmetovanju in tudi ne samo v dejstvu, da Prehaja danes težišče gospodarsko-social-nega življenja na delo, marveč da je tudi °dnos države do gospodarstva danes bistveno drugačen od dosedanjega.
Sodobna država in še bolj država bodo-^lh let prevzema in utrjuje gospodarska spoznanja dosedanje dobe. Gospodarski trg, svobodni podjetnik in trgovsko urejevanje Vsakršnega gospodarstva so veliki pozitiv-ni sadovi kapitalističnega gospodarstva. Vendar pa je država dolžna, da se uči tudi °d socialističnih držav, da je važna skrbni-08 socialne blaginje. Država nosi danes ve-uko odgovornost, da ne bo nikdar več brezposelnosti in nikdar več gospodarskih ter socialnih kriz.
Kako gospodari sodobna država?
Modema država izhaja v svojih socialno-gospodarskih odločitvah iz novih pogledov jn spoznanj javnega življenja. Njeni ukrepi Shajajo iz za vsako leto izračunanega narodnega dohodka, to je svote gospodarskih donosov, plač in zaslužkov vseh gospodarskih panog ter dohodkov javne uprave. Po j®m narodnem dohodku določuje svoje dogodke in izdatke predstoječega leta v tako ^vanem državnem proračunu in Izračunava r državnem obračunu dejanske izdatke in dohodke minulega leta.
Avstrija je kot država največ-P Podjetnik, največji delodajalec in najvažnejša socialna ustanova. V minulem letu je Podelala v svojih podjetjih okroglo 18 mi-jard šilingov, v davkih je pobrala 42 mili-lar<L Od teh je dala deželam in občinam o-12 milijard, ostali denar je v proraču-n*1 določila za vse panoge javnega življenj8, zastopanega po pristojnih ministrih. ^8 novo leto 1965 ceni narodni do-kodek na 170 milijard. Davkov ceni na 57 ndlijard in lastnega donosa 28 milijard. Pro-račun predvideva 64 milijard izdatkov in 20 jnjBjard deleža občinam in deželam. Za jhetijstvo je predvidenih v zelenem načrtu .,,k milijonov in za kmetijske kredite 1 mi-. l^da šilingov. — Ker torej država, dežela *!* občina danes bistveno posegajo v gospo-r^sko in socialno življenje državljanov, je ^ naša dolžnost, da se bolj živo zanlma-0 ia politično javno življenje. Saj gre tudi 48 oaše denarje in našo korist.
»OBČINSKO GOSPODARSTVO"
Janežič Janko je vodil pozor-navzočih v občinski svet. Podčrtal je
občino kot našo najbližjo upravno edinico, ki ima danes bistveno nove naloge. Nam vsem in posebno občinskim možem je najprej potrebno, da jasno vidimo stvarne potrebe občine. Kdor pozna socialne in gospodarske nujnosti svoje občine, temu bodo odločilna mesta nujno morala dati svoj posluh. Stvarnim razumskim razlogom se tudi politično drugomisleči ne morejo zapirati. Danes na Slovenca marsikod v občinah ne gledajo več postrani. Ljudje z značajem spet pridobivajo na veljavi. Spoštujmo drugomisleče, nezavedne in nemške soobčane, sami pa se urimo v vsestranski razgledanosti in izobrazbi.
G. M i rk o Kumer je pokazal gospodarske nujnosti občinske politike. Občina
mora danes stati gospodarjem ob strani, kadar koli sami ne zmorejo časovnih nalog. Pomagati jim mora pri mehanizaciji gospodarstev, napravi vodovodov, zadostiti gospodarskim in socialnim nujnostim našega časa.
Sledil je živahen razgovor, tičoč se našega tujskega prometa, občinskih zemljevidov v obliki tako zvanega „Flachemvidmungs-plan-a“, občinskih knjižnic, pomoči občin pri vlogah občanov na oblasti in ustanove in dr.
Po govorih in razgovoru so se navzoči podali na skupen obed, ki ga je č. s. Gabrijela s svojimi pomočnicami pripravila nadvse okusno.
Narodno-kulfurni cilji
Po obedu je najprej govoril dr. R e g i -nald Vospernik, tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev o „Sodobnem reševanju manjšinskega vprašanja v dežel i".
Prikazal je uvodoma spremenjeni in docela organizirani čas, prikazal je obenem spremenjene življenjske prilike. Manjšini je danes treba vsestranskega prodora iz narodnega geta, ki nam je na mnogih področjih že uspel. Mnogoličnemu obrazu modernega sveta odgovarjajoči, na široki izhodiščni bazi stoječi svetovni nazor, ki odkla-
nja preveč izhojene poti, naj nam raste na osnovi močnih osebnosti. Samo na podlagi širokih razgledov bomo našli zdrav odnos do ljudi, ki so nam še ali že odtujeni. Manjšinski problem, to je bilo poudarjeno, je danes predvsem človeški problem. Zdrava rast v avstrijski kulturni svet, prizadevanje za kontakt z vsemi sloji, dvojezične kulturne prireditve v poletnih mesecih, pot do mladine, pot do nezavednih Slovencev, zdrav odnos do kulturnega ustvarjanja v Sloveniji, vse to so problemi, katere moramo re-(Nadaljevanje na 5. strani)
Miklavž je prišel
Nastop dijakov Slovenske gimnazije v celovškem mestnem gledališču
Dijaki slovenske gimnaziiije so nas za
8.	december povabili k opereti ..Miklavž prihaja" v celovško mestno gledališče. Odmev na vabilo je bil izreden. Prihiteli smo v gledališče od blizu in daleč starši in prijatelji dijakov ter z velikim zanimanjem sledili poteku operete.
Tu im tam na podeželju so že uprizorili opereto Miklavž prihaja in so tako nekatere melodije, zlasti mladimi, že v ušesih. V Celovcu pa je opereta ob sodelovanju orkestra celovškega mestnega gledališča zadobila še bolj slavnosten značaj. Tudi okvir prireditve: oder, razsvetljava sta doprinesla svoje do prodornega uspeha.
..Miklavž prihaja" je mladinska opereta v treh dejanjih (petih slikah). Skladatelj dr. Jenko Oržlmčič, ki živi v Argentini jo je za celovško uprizoritev nanovo priredil. V prvem dejanju smo se po izraziti uverturi razgledali v nebo in trumo angelcev. Ob petju in rajanju smo se vživeli v razpoloženje med mebeščami kot vlada pred praznikom sv. Miklavža. Največ dela sta pač imela KrOšpim, zavetnik vseh čevljarjev in Gerard patrom vseh krojačev. Posebno prisrčen je bld prizor ob Krišpmovi čevljarski mizici; Peter, 'ključar pa je miril angelski drobiž, fci ni mogeil 'dočakati, da bi v spremstvu Miklavža pohitel na zemljo. Nežne ■melodije 50 angelčkov so osvojile srca poslušalcev in res pričarale v dvorano nekaj nadzemskega. Za kratko so nam ti božji 'kriCatci pregnali skrbi in bridkosti z verzi;
Mi angelci smo malli, nas Bogec rad ima, kaj žalost je, ne vemo', za bol nihče ne zna! Svilena nam je krila pripela božja moč, da nosimo povelja do revnih zamskih koč.
Pri drugem dajanju smo se znašli v modernem peklu. Tudi scenerija je bila izrazito peklenska. V soju rdeče svetlobe je
nastopil Lucifer in razglasil „deset zapovedi", fci so pravo nasprotje božjim zapovedim. Vragi so se zelo razživeli in podali živo sliko pekla, kot si ga navadno predstavljamo. Končno je Lucifer vrage poslal na delo na zemljo. Še prej pa so zapeli svojo vražjo himno, ki so jo spremljali s plesom.
Tretje dejanje se je odigravalo na zemlji — v Celovcu. Angelčka Kodrček In Serafin-ček sta prva priplavala tu sem. Nato sta se priklatili a še hudička Škratuldn in Kosmatin in mojstrsko odpela dvospev. Zastop-nifcoima vragov in angelov so sledili na oder vsi angelci in vsi parklji. Končno je dospel Se Miklavž. Mogočen zbor iz 100 grl je ob spremljavi orkestra zapel dobrodošlico božjemu poslancu. Po obdarovanju otrok se je Miklavž poslovil in oder mu je zapel v slovo:
Sedaj, glej odhaja s častitljivo brado, nebeških ga angelov spremlja zbor, na rajskih poljanah naj vsem vam zasije sreče in radosti večne zor.
Mklavž je še blagoslovil dvorano, angelci so mahali, oder pa so zagrnili. Ploskali smo, da smo še videli svetnika s spremstvom, končno pa smo se razšli.
še pred prireditvijo, še bolj pa po njej smo razmišljali, koliko truda, koliko drobnih in velikih žrtev je bilo potrebnih do uprizoritve na odru. Od pobude do izvedbe je dolga pot. To pot od začetka do konca, z vsemi ovirami, je prehodil dr. Cigan. Njegova brezprimerna vztrajnost in požrtvovalnost sta omogočili uprizoritev. Kamne in kamenčke k tej lepi zgradbi so prispevali pa vsi: solisti in angelčki, parklji in godbeniki. Gotovo tudi tisti, ki so učili rajanje in plese, tisti, ki so delali maske in skrbeli za sceno, celo tisti, ki so vabili
OBJAVA
DRŽAVNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE
V	tem šolskem letu končamo prvo tromesečje 12. decembra 1964 in ta dan dobijo dijaki tudi prva spričevala.
V	soboto, 19. decembra 1964, ob 9. uri dopoldne je v Modri dvorani Doma glasbe (Konzenthaus) občni zbor Združenja staršev.
Popoldne od 13. do 16. ure je na šoli v Lerchenfeldgasse Dan staršev. V tem času so vsi profesorji na šoli in prosimo, da se starši te priložnosti tudi polnoštevilno po-služijo.
Ravnateljstvo
Vprašanje gradnje gimnazije
Prosvetni minister dr, Piffl-Perčevič je sprejel ob priliki svojega obiska na Koroškem v prostorih deželne vlade v Celovcu predstavnike slovenskih organizacij ter Združenja staršev na Slovenski gimnaziji. Razgovoru sta prisostvovala tudi sekcijska šefa v prosvetnem ministrstvu dr. Wohl-gemut in dr. Frček.
Zastopniki koroških Slovencev ter Združenja staršev so seznanili prosvetnega ministra s težavami popoldanskega pouka ter z drugimi vprašanji, ki otežkočajo delo na gimnaziji. Prosvetni minister je kazal za iznesene želje veliko razumevanja, vendar bo gradnja gimnazije možna šele, ko bo padla odločitev glede Pedagoške akademije, ki mora biti dograjena do jeseni leta 1968. Iz tega sledi, da pred tem letom tudi z otvoritvijo lastnega poslopja za Slovensko gimnazijo ni računati. Gradnja gimnazije bo razpisana v prihodnjem letu.
Segni podal ostavko
Italijanski predsednik republike Segni je podal ostavko na svoje mesto in utemeljil odločitev z zdravstvenim stanjem, ki mu ne dovoljuje, da bi mogel še nadalje opravljati predsedniške posle.
Po ostavki Segnija je začasni predsednik republike Merzagora naslovil na prebivalstvo svojo poslanico. V nedeljo je predsednik vlade Moro sprejel ministre in jim sporočil ostavko Segnija.
Predsednik poslanske zbornice Bucciarelli Ducci je sklical poslansko zbornico in senat na skupino zasedanje za 16. december, da bi izvolili novega predsednika italijanske republike. Za prva tri glasovanja, ki bodo prvi dan, je potrebna za izvolitev dvetretjin-ska večina, po tretjem glasovanju pa zadošča le navadna večina. Spričo dejstva, da ima Italija 945 izvoljenih parlamen:a'rcev, 5 imenovanih senatorjev ali pa takih, ki jim ta funkcija pritiče po zakonu, ter 13 predstavnikov petih avtonomnih dežel s posebnim statutom, znaša dvetretjinska večina 642 glasov, navadna večina pa 482 glasov.
k predstavi. Prav vsak kamenček je bil nujno potreben za tako veliko in lepo uprizoritev. Naj bo na tem mestu izrečena iskrena zahvala vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli do tolikšnega uspeha.
Mnogi rojaki, posebno veliko mladih je obiskalo prireditev. Med častnimi gosti pa so bili: deželni glavar Ferdinand Wedenig, prelat dr. Rudolf Bliiml kot zastopnik pre-vzvišenega gospoda nadpastirja, ravnatelj dr. Joško Tischler, generalni konzul Jugoslavije Franc Pirkovič, kulturni referent pri koroška deželni vladi dr. Rudan, dvomi svetnik Papst, nadzornika dr. Inzko in Rudi Vouk, predsednik združenja staršev na slov. gimnaziji dipl. trg. Urank ter zastopniki slovenskih organizacij, radia in tiska.
Melodije iz operete ..Miklavž prihaja" pa še dolgo ne bodo izzvenele.
Politični teden
talom, s katerim je 34 ur prej odpotoval v Latinsko Ameriko.
FRANCIJA ZA PREUSTROJ NATO
Pa strelu ...
GLAVNA SKUPŠČINA OZN ZASEDA
Minuli teden se je začelo devetnajsto zasedanje glavne skupščine Organizacije združenih narodov. Za predsednika letošnjega zasedanja je bili izvPljen stalni predstavnik Gane v OZN Alex Quaison-Sackey.
Po otvoritvi zasedanja je povzel besedo glavni tajnik Združenih narodov U Tčnt. V svojem govoru je U Tamt povedal, da so voditelji delegacij dosegli načelen sporazum, na podlagi katerega med g'avno razpravo o svetovnih problemih ne bodo načenjali takšnih vprašanj, ki jih ne bi mogli proučiti brez splošne soglasnosti. Glavni tajnik U Tanit je namreč predlagal načrt, po katerem naj bi se začasno izognili vsakemu glasovanju.
Ta U Tantov načrt pa je Sovjetska zveza sprva odklonila in s tem je pretila velika nevarnost odkritega spora med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. ZDA so namreč pred kratkim zagrozile, da bodo zahtevale, da se uporabi proti Sovjetski zvezi 19. člen glavne skupščine OZN, po katerem se lahko odvzame glasovalna pravica članici, ki ne poravna svojih dolgov zadnjih dveh let. Gre za ogromno vsoto preko 52 milijonov dolarjev.
Videti je, da so torej še pred zasedanjem ‘Uspeli za silo poravnati spor zaradi tega, ali imajo države, ki ne plačujejo nekaterih prispevkov pravico glasovanja (po 19. členu). Tako je z omenjenim načrtom glavnega tajnika U Tanta odstranjena vsaj nevarnost neposrednega obravnavanja dolgov svetovni organizaciji.
Novoizvoljeni predsednik OZN je nato imenovali verifikacijski odbor, ki bo med drugim obravnaval vprašanje kitajskega predstavništva. Glavna skupščina je' nato soglasno sprejela v članstvo svetovne organizacije Malto, Malavi in Zambijo, tako da šteje sedaj Organizacija združenih narodov 115 članic.
Med 92 točkami dnevnega reda so številni važni problemi, med katerimi imajo prednost predlogi konference OZN o trgovini in razvoju, problemi v zvezi z razorožitvijo, kolonialna vprašanja, kodifikacija načel po-ilitiike koeksistence in socialni problemi.
RAZGOVOR RUSK—GROMIKO
Ameriškii zunanji minister Dean Rusk in sovjetski zunanji minister Gromiko sta se v ikratkem času sestala že drugič. Prvič sta se sestala malo pred otvoritvijo glavne skupščine Organizacije združenih narodov. Obalkrat je šlo za dolgove Sovjetske zveze do OZN. Kakor je pozneje ameriški zunanji minister Rusk izjavil, ni prišlo na teh dveh sestankih z zunanjim ministrom Gromiikom do nobenih zaključkov, kar se tiče plačevanja za posebne prispevke OZN, vendar pa je bil sestanek koristen. Govorila sta tudi o razorožitvi. Politični opazovalci so mnenja, da sta oba ministra razpravljala o evropski varnosti in o trgovini med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo.
JOHNSON ZA VEČSTRANSKO JEDRSKO SILO
Minuli teden je govoril ameriški predsednik Johnson na univerzi „Georgetown“, v Washingtonu, kjer so mu podelili častni doktorat za pravne vede. Med drugim se je dotaknil tudi večstranske uporabe jedrske sile v okviru Organizacije severnoatlantskega pakta. Dejal je, da vsak drug načrt — poleg ameriškega —, ki se tiče jedrskega orožja, zasluži skrbno obravnavo. Na vsak nač:n, je rekel predsednik Johnson, moramo rešiti ta problem.
V svojem govoru je Johnson izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene ob tesnem posvetovanju s svojfmi zavezniki razpravljati s Sovjetsko zvezo vsak predlog, ki hi mogdl povečati možnost trajnega miru.
Ameriški predsednik je na to navedel štiri točke za sodelovanje z Evropo: 1. Zavezniki NATO morajo iskati okrepitev enotnosti Evrope. 2. Delati morajo za poglobitev vezi med Severno Ameriko in Evropo.
3. Delati morajo tako, da bo Zahodna Nemčija zmerom veljala za častnega soudeleženca v zadevah Zahoda. 4. Vsi, ki so pripravljam skupno delati, morajo odločiti, da gredo skupno naprej ob spoštovanju interesov ostalih in s tem, da pustijo odprta vra-ta za tiste, ki bi se jim mogli pozneje pridružiti.
PERON NI SMEL V LATINSKO
AMERIKO
Bivši argentinski predsednik Juan Peron se je pretekli teden najprej nameraval podati v Urugvaj, od tam pa v Paragvaj, ki naj bi bla njegova prva etapa na poti v Argentino. Iz Buenos Airesa in Montevidea pa so hkrati sporočili, da oblasti v Argentini in 'Urugvaju niso dovolile španskemu letalu pristati v teh dveh državah. Letalo torej, ki bi moralo pristati v Montevideu je .pristalo na letališču v Rio de Janeiru. Brazilske oblasti so letalo zadržale in izjavile, da ne bodo dovolile, da bi letalo nadaljevalo pot, dokler Peron ne opusti svoje namere in se vrne v Španijo.
V Madridu pa je policija izjavila, da bo Peron nadaljeval pot v Montevideo in nato v Paragvaj. V španskem zunanjem ministrstvu pravijo, da so bili vsi Peronov dokumenti v redu. Domnevajo, da je bivšega argentinskega predsednika Perona spremljalo pet članov, ki so organizirali njegov povratek v Argentino.
Argentinski zunanji minister je označil ravnanje 'brazilskih oblasti naproti Peronu kot izvrsten prispevek prijateljstvu med obema državama.
Sedaj pa se je že izvedelo, da je Peron prispel zopet v Španijo, in sicer z istim le-
Francoski zunanji minister Pierre Mess-mer je v pariamentarni razpravi o proračunu francoskih atomskih sil zahteval nekatere spremembe v organizacijii Atlantskega pakta. Po mnenju Messmerja ni nujno, da je neodvisna država v mirnem času vključena v kakšno zvezo. Koristno je iskati nove metode. Naša obveznost je, da si prizadevamo doseči tesnejše stike z našimi evropskimi sosedi. Francoska vlada daje v okvira te zamisli prednost lastni obrambni politiki. Vsem je znana naša privrženost Atlantski zvezi, vsem pa morajo biti znane tudi naše kritične pripombe k administrativni in vojaški organizaci ji severnoatlantskega pakta, v kateri so potrebne spremembe.
GRŠKI VOJNI MINISTER V ZDA
Po vesteh iz New Yorka je gršk' vojni minister Garufalias — kamor je prispel minuli teden — razpravljal z ameriškim obrambnim ministrom MCNamaro o vprašanih strategije in vojaških problemih jugovzhodnega Sredozemlja. Po mnenju grškega obrambnega ministra Garufaiiasa bi morali zamisel o obrambi jugovzhodnega Sredozemlja nekoliko spremeniti. O svojem stališču bo grška vlada obvestila Organizacijo severnoatlantskega pakta na sestanku v Parizu, ki bo ta teden, 12. decembra.
m uri m% v Avstriji
TUDI V »DUNAJSKI DEŽELI44 NE GRE
GLADKO...
Zadnjo nedeljo oktobra so bile voli tve tudi na Dunaju in sicer v občinski svet (mestni senat) in za dunajsko deželno vlado. (Dunaj namreč politično-upravno ni le samo-istojno mesto, ampak tudi kot samostojna avstrijska dežela in je v ta namen razdeljen na več poilitično-upravnih okrajev). Izidi teh dunajskih dežeinozborskih volitev so bili sledeči (v oklepaju so podatki enakih volitev 1. 1959): EFP 0 (1) poslanskih mandatov, FPOe 2 (3), KPOe 2 (3), OeVP 35 (33), SPOe 60 (60).
Sedaj so že nekaj časa v teku pogajanja med OeVP in SPOe o sestavi mestnega sveta (mestnega senata) in deželne vlade, ki pa so zelo težavna, kajti v bistvenejših točkah ni prišlo še do nikakega soglasja. Posebne preglavice dela sestava mestnega senata in vprašanje, da H naj bo mesto župana upoštevano pri določevanju „zname-nitega“ proporca ali ne. To ni bilo več v praksi že od 1. 1954, proti čemur pa je izrekla Ljudska stranka kot tudi mnogi pravniki svoje ustavnopravne pomisleke, če bo šlo vse po sreči, bo novi občinski svčt sestavljen mogoče prihodnji petek. Takoj po svojem imenovanju bo imel ne posebno prijetno nalogo: sestaviti proračun za leto 1965.
ZOPET »STRAŠIJO44 S POVIŠANJEM
CEN?
Uprava avstrijskih državnih železnic je pred kratkim kar nepričakovano javila, da bo s 1. januarjem 1965 zvišana tarifa za prevoz nekaterih vrst blaga in sicer n. pr. pri umetnih gnojilih, železni rudi, okroglem lesu, lahkih gradbenih ploščah, koksu in domačem premogu, ki so doslej imeli izjemno prevozno tarifo. Isto velja tudi za prevoz mleka.
Gospodarska javnost je nad tem korakom zaprepadena — to še posebno zato, ker je finančni minister oh priliki nedavne proračunske debate še posebej poudaril, da se ni bati kakih znatnejših povišanj davkov ali drugih javnih dajatev.
Nadalje je komisija za cene pred tednom obravnavala predloge avstrijskih elektro-družb za zvišanje cene električnemu toku. Po daljšem obravnavanju je poslala predmetno poročilo notranjemu in prometnemu ministrstvu v nadaljnjo obravnavo in v dokončno odločitev. Nad tem korakom povišanja pa so se zelo začudili zastopniki kmetijskega, prometnega in finančnega ministrstva kot tudi Zvezne trgovske in kme-tijske zbornice im zahtevali, naj o povišanje cen električnemu toku predhodno obravnavata gospodarski im celotni ministrski svet.
Prav 'tako hud udarec bi bilo za potrošnike (zlasti za nižje sloje) zvišanje cene kruhu, kar bi rada dosegla krušna industrija (peki) z utemeljitvijo, da sedanje cene niso preračunane po pravem gospodarskem vidiku, temveč po političnem. — Tudi električna in železarska industrija hočeta doseči višje prodajne cene.
če bo iz vseh teh predlogov in zahtev po povišanju cen postala resnica, potem bo to nehote izzvalo neštevilno drugih povišanj in zahtev po zvišanju plač: vse to pa povzroča vedno večje razvrednotenje avstrijskega šilinga! Upajmo, da bodo odgovorni organi znali to vsaj v večji meri preprečiti in da ne bo ostalo le pri lepih besedah in obljubah!
ŠPIONAŽNI KROG NA DUNAJU
Konec tedna se je po vsej državi razširila neprijeitna novica, da so varnostne oblasti na Dunaju prišle na sled krogu vohunov. Precej skromno poročilo iz notranjega ministrstva javlja, da je bilo prijetih pet oseb, ki so bile v službi »neke inozemske špio-nažne organizacije".
Nekateri časopisi poročajo iz zanesljivih varov, da je bil vodja neki agent iz sovjetske cone Nemčije, ki živi že 12 let v Avstriji in se mu je posrečilo dobiti mesto tehnika pri VOeESTU-u v Linzu. Namen te vohunske službe je bil med drugim, izvedeti podatke, načrte in formule metalurgično važne tovarne »Plansee" v Reutte na Tirolskem in največjega avstrijskega podržavljenega podjetja VOeEST (Združene avstrijske železarske in jeklarske tovarne) v Linzu ob Donavi, pa tudi menda nekaj vojaških tajnosti.
Med prijetimi je neki inženir v tovarni Plansee, in inženir, zaposlen v VOeEST-u. V afero je zapleten tudi neki oficir avstrijske vojske, službujoč na Tirolskem. Notranje ministrstvo prve dni po odkritju te vohunske afere ni hotelo dati nikakih točnej-ših podatkov niti v parlamentu, zato pa je bila javnost tembolj iznenadena, ko je po ovinkih zvedela, da je minister Czettel bolj podrobno o aferi poročal prejšnji teden na nekem sestanku socialistične mladine v St. Poltenu, ki se je čutila seveda posebno počaščena, da je kot prva uradno zvedela o tem iz ust samega notranjega ministra! Tem manj pa so bili tega nenavadnega načina informiranja javnosti veseli v notranjem ministrstvu.
ZVIŠANJE POKOJNIN V NEVARNOSTI?
Kot smo že svoječasno poročali, je prišlo po večmesečnih pogajanjih o zvišanju rent oziroma pokojnin v koalicijskem odboru obeh vladnih strank (OeVP in SPOe) dne 22. oktobra t. 1. vendarle do sporazuma. V njem je bilo sklenjeno, zvišati pred 1. jan. 1960 odobrene pokojnine (rente) s 1. jan. 1965 za 4,5 odst. in s 1. jul. 1965 za nadaljnjih 4,5 odst. Pokojnine (rente), došle po 1. jan. 1960 v izplačevanje, naj bi bile v nekoliko manjši meri zvišane.
Hkrati je bilo tedaj sklenjeno, da je treba do 1. maja 1965 izdelati zakon o tako imenovanem dinamičnem zvišanju pokojnin; nadalje, da mora biti s 1. majem 1965 zakonito urejen oz. določen prispevek države za izplačevanje pokojnin in z istim datumom naj bo na račun izboljšanega pokojninskega zavarovanja zvišan prispevek socialnega zavarovanja za 1 odstotek na plače (polovico naj plača delojemalec, polovico pa delodajalec).
SLOVENCI
dema in po sovtu
50-Ietnica patra Korbiča
Nedavno je slavil svojo petdesetletnico pater Rono Korbič, predstojnik slovenskega frančiškanskega samostana v Lcmontu v Združenih državah Sev. Amerike.
Rojen je bil v Zbiljah pri Smledniku. V fran čiškanski red je bil sprejet leta 1931. Za duhovnika je bil posvečen 7. julija leta 1940. Vojna leta j« preživel v frančiškanskem samostanu ter je imel nalogo skrbeti za jetnike v ljubljanskih sodnih zaporih. Leta 1944 ga je Gestapo aretirala in po slala v zloglasno taborišče Dachau. Tu je moral ostati vse do zloma Hitlerjevega nacizma, to je do leta 1945. Po vojni je odšel najprej v Združene dr žave Amerike, nato pa v Avstralijo, kjer je s p Okornom ustanovil verski mesečnik »Misli”. Potem sta se oba vrnila v Združene države Amerike, kjer je bil p. lično Korbič najprej določen za kaplana na slovenski fari v Wisconsinu, leta 1961 pa je p° stal predstojnik lemontskega frančiškanskega samostana.
V župniji Marije Brezmadežne v Kanadi so imeli nedavno izreden dogodek. JUla-goslovili so namreč nove orgle. Po blagoslovitvi jc bil orgelski koncert. Kot solista sta nastopila rojaka župljana fare Brezmadežne Blaž Potočnik in Miro Mesesnel. Prvi je zapel Bizcjev »Agnus De*” drugi pa Mendlov Largo: »Skloni se nadme”. Župnijski pevski zbor pa je zapel Tomčevo darovanje iz njegove slovenske maše in Prenniovo »Marija dobrotno nam ohrani dom in rod”. Orgle je igra' stolni organist Brian Rae ter vzbujal pozornost * odigranimi orgelskimi skladbami.
Tržaški rojak-šolnik odlikovan
Predsednik italijanske republike je odlikoval t* žaškega rojaka — znanega šolnika -- inšpektorja Alojzija Boleta z redom viteza. Inšpektor Aloj7 Bole ima namreč velike zasluge za šolstvo na T* žaškem.
Kmalu po prvi svetovni vojni je maturiral na slovenskem učiteljišču v Tolminu. Prišla je temna doba in nato po drugi svetovni vojni vstajenje t* šolstvo na Primorskem. Takoj se jc inšpekto* Alojz Bole vključil med prve graditelje njene povojne stavbe. Med temi graditelji je danes mnog*' zaslužnih in daleč po svetu znanih mol ^aj omenimo tudi nekaj njegovih ožjih sodelavcev, kol na primer inšpektor Benčič, ravnatelj Štubcj, *at natelj Ščuka in še danes aktivna ravnatelja Sancin in Fcrluga. Ti so vsi trdno stali ob strani inšpek torju Boletu in skupno z njim lepo in skladno 7 drugimi šolniki sodelovali tako v razburkanih, k71 kor v boljših časih, ki jih je preživela šola na Tržaškem.
Medtem ko so pakojmmski zavodi delal’ zadnje tedne „z vso paro", da bi bilo dc
1. jan. 1965 vse pripravljeno za izplačevanje povišanih zneskov, pa je konec tedfl3 prišlo v koalicijskem odboru obeh viadnm strank do precej hudega razpora ob izdela^ tozadevne zakonske novele — že štirinajst — k zakonu o socialnem zavarovanju, ki morala biti od 16. t. m. že od parlamenta odobrena. Zastopniki Ljudske stranke o£-finančni minister dr. Schmitz stojč namr6^ na stališču, da je treba istočasno z odobritvijo omenjene 14. novele sprejeti tud določbe o plačevanju povišanega prispevka za socialno zavarovanje, kajti le na ta č:m da bo dejansko zagotovljeno redno plačevanje povišanih pokojnin (rent).
Socialistični zastopniki pa vztrajajo P*'* 1 trditvi, da je bilo v omenjenem sporazuma 22. oktobra t. 1. določeno, da l-odstotni P°j višek socialnega zavarovanja, ki naj stoP’ v veljavo 1. maja 1965, nima nič skupneg8 s povišanjem pokojnin, katero bo delno v veljavi že od 1. jan. 1965, temveč le z ^ omenjeno pokojninsko dinamiko, kar pa t' daj pni pogajanjih navzoči zastopniki L jun ske stranke zanikajo.
Izhod iz te zavožene situacije bi bilo 1110 goče možno najti do 16. t. m., če bi se P° srečilo do tedaj sporazumno rešiti vsa vpr8 Sanja glede dinamične rente, državnega spevka v fond za zvišanje pokojnin (1-011' in glede zvišanja prispevka za socialno z8 varovanje — vse to pa na tak način, da d bila i ena d druga stranka (OeVP in SPOe’ prepričana, da ni kakorkoli izigrana. Ure0' tev vsega tega pa je po mnenju finančneg ministra do roka, t. j., do 16. t. m., že 4 tehničnih razlogov skoraj nemogoča, da je malo verjetno, da hi začeli že s L 1965 z izplačevanjem 4,5 ost. višjih pok°J nin (rent), kar bo seveda zopet vzbujalo zadovoljstvo med prizadetimi upokoje*1 (rentni ki)!
Misijonska pol papeža Pavla VI.
Kakor v toliko drugih stvareh je nepozabni Janez XXIII. tudi glede papeževega bivanja v Vatikanu prekinil z nepisano tradicijo, ki se je uveljavila kot izraz protesta zoper zasedbo Rima po italijanskih četah leta 1870, da je namreč papež prostovoljni jetnik svoje hiše, ter začel zapuščati svoje sitanovanje v Damazovi palači.
Najprej je začel obiskovati revne župnije, dobrodelne zavode in kaznilnice v svoji lastni škofiji, v Rimu. Nato pa se je odločil za nekaj čisto novega: zapustil je Rim in kot ponižni romar obiskal Loreto ter Assisi, da pomoli za uspeh predstoječega II. vatikanskega koncila.
Pavel VI. pa je storil še korak naprej: kar 9i je Janez XXIII. le plaho v srcu želel, je on brez oklevanja izvedel. Prepustil se je letalu tar v teku treh dni obiskal kraje, ki se jih je dotaknila Gospodova noga.
še dvakrat je letos sv. oče zapustil Rim. V avgustu je poletel s helikopterjem v Or-vieto, konec oktobra se je pa v avtomobilu povzpel v samostan Montecassino.
Za zaključek leta je nato papež Pavel VI. postavil krono vsem svojim potovanjem: letalo ga je poneslo v daljno Indijo, k: jo je bila po krščanski tradiciji orosila mučeni-Ska kri sv. apostola Tomaža in kjer je te dni Jezus v presv. oltarnem Zakramentu vzpostavil svoj prestol, da ponovi besede, ki jih je bil izrekel svoj čas ob Genezareškem jozeru: ,,Jaz sem življenje in vstajenje!"
Zakaj potuje sv. oče
Kadar sv. oče potuje, se to ne sme istovetiti in primerjabi s potovanjem državnih Poglavarjev in slavnih politikov. Papež ne Potuje zato, da bi dal poudarka svoji osebi ali da bi bili okras kaki zunanji manifestaciji.
Sv. oče potuje, a istočasno ostane na svojem mestu; vrši naprej svoje poslanstvo. Potovanje pomeni zanj sodoben način stika z današnjim človekom in razgovor z njim, ki aaj ga privede do vere.
Za Kristusovega namestnika je potovanje nadaljevanje tisti potov, ki jih je hodil naš Gospod za časa svojega zemeljskega bivanja, je obisk očeta, ki se želi pogovoriti s svojimi otroki, je srečanje z dušami, ki so ^&}ne milosti božje ter lačne Boga.
Potovanje pomeni danes za sv. očeta se-stop z višin nekdanje nedostopnosti v nižino človeške bede, revščine in moralne slabosti. Kristusov namestnik mora vedeti, ka-ko živijo njegovi sinovi in hčere, kakšne te-žave jih tarejo, kako se preživljajo, kako trPijo in kako tudi umirajo.
Ko je hotel Janez XXIII., dasi mu je smrt gledala iz oči, vendarle spolniti svojo obljubo in obiskati benediktinske menihe v samostanu Montecassino, so ga zdravniki okušali pregovoriti, češ da mu na potovanju med obiskom samostana lahko postane "abo. Pa je sv. oče odvrnil: „Le kaj lepšega b' si mogel želeti papež, kot da umre na bragu meniške celice ali ob priliki avdience, kc so ga prišli obiskat njegovi otroci, ali ^di ceste, kjer se poslovi od življenja vsak toliko njegovih sinov?"
Papež je znova šel na pot, ker se zaveda, 113 je danes veliko več vredno poiskati člo-Voka tam, kjer je, namesto da bi naslovili naaj tisoč besed resnice. Današnji svet je ■'amreč že sit besed, lačen pa izrazov dobrote.
Danes se sikoro nihče več ne spominja, kaj je povedal Janez XXIII. ob priliki obiska veličastnih bazilik v Loretu in Assisiju; e vedno pa je v spominu vseh, ki so se tisti srečali z njim, njegov dobrohotni obraz °b oknu vagona, istočasno smehljajoč in braprost ter ožarjen od evangelija. Tako bo jivet piraj a,].; sjej pozabil tudi na izredno globoke govore, ki jih je imel Pavel VI. v Jeruzalemu, Nazaretu im Betlehemu, toda nik-ne bo pozabil njegove poti po jeruza-batskih ulicah Vie dolorose, ko se je mukoma kot nekdaj njegov Gospod prebijal sko-1 množico ljudstva proti Kalvariji im cerkvi ^V. groba.
Potovanje papeža v Sveto deželo ni bilo 'amo romanje Kristusovega namestnika v kraje našega odrešenja. Pomenilo je Z^ogo več: bila je vsa Cerkev, ki je šla z l!m, da proži svojo Ljubezen in vez brat-j. ga sožitja narodom vseh kontinentov dn O^-stvom vseh ras, ki prebivajo na zemlji. ^ uprt je bil tako nov način razgovora z raz-verami in okrepilo se je upanje, da bodočnost človeštva bolj svetla kot se-^jost
Edinstven dogodek v zgodovini
Sedanja pot sv. očeta v Indijo pa nosi na sebi še drug pečat. Tam se je sreča! ne le s kristjani, ki od daljnih vekov stanovitno in zvesto pričajo vero v Jezusa Kristusa; srečal se je tudi in predvsem z ogromno množico ljudsitva, ki živi po nauku budizma ter deloma tudi na podlagi Mohamedovega korana. Prav njim je s svojo navzočnostjo im s svojo besedo oznanil Kristusa, edinega Odrešenika človeštva ter jih opozoril na vero, ki je nosilka božjih obljub in božjega razodetja.
Res je sicer, da krščanstva na noben način ne moremo primerjati z budizmom ali mohamedanstvom, kajti krščanstvo je od Boga razodeta vera. Toda Cerkev, ki spoštuje svobodo ljudi in njih versko prepriča-
nje, ne beži pred razgovorom z narodi, ki imajo drugačno versko pojmovanje, kot ga ima ona. Prav te razgovor bo utrdil bratstvo med narodi in pospešil uresničenje krščanskih nad.
Koncilski očetje, ki so že trikrat prišli v Rim na zasedanje, so tja prinesli skrbi, tegobe in pričakovanja svojih ljudstev. Sedaj je odšel iz Rima sam sv. oče, da se od blizu spozna z vsem, kar teži ljudske množice, in jim ponudi neizčrpne zaklade Kristusove dobrote, ljubezni in miru.
Gre torej za dogodek, ki je edinstven v zgodovini človeštva; gre za dogodek, ki vabi k razmišljanju o našem poslanstvu v svetu in ki sili k apostolski dejavnosti, tako kot je vzkliknil sv. apostol Pavel: „Ljube-zen Kristusova nas priganja!"	ej
Leto 1965 — Sibeliusovo leto
Keir bo leta 1965 100-letniica rojstva naj-večjega finskega komponista, je finska vlada proglasila to leto za Sibeliusovo leto.
Prihodnje leto bodo v ta namen prire-diiliii v glavnem mestu Finske, Helsinkih tekmovanje vidliniLstov, ki se ga bodo lahko udeležili vicilimisti vseh narodnosti, ki .so roicnl med leti 1932 in 1948. Podelili bodo tri nagrade v denarju, in sicer bo dobil prvi 75.000 šilingov, drugi 50.000 in tretji
25.000	šilingov. Dodatno k tem nagradam upa adibor za proslavo Sibeliusovega leta dclbiibi denar še od raznih ustanov.
Prvi nagrajenec tekmovanja bo imel potem priložnost n. pr. dgraibi na glavni pri-reditvi, dne 8. decembra 1965 — na dan lOO-fleitmice glasbenikovega rojstva — Sibeliusov „Vioil:nsM koncert". Ta violinski koncert bo za vse one obvezen, ki so prestali zadnjo preizkušnjo, in sicer dodatno k enemu od njiih samih izbranemu violinskemu koncertu. V razsodišču bodo trije finski in sedem tujih glasbenih strokovnjakov. Pred-sedniik razsodišča je poznani finski dirigent Tauno Hanmikaiimen.
Glavni dogodki bodo prihodnje leto osredotočeni na Sibeliusove slavnostne igre v Helsinkih. Na teh slavnostnih igrah bodo sodelovali najznamenitejši dinigenti sedanjega časa. Tako bosta zagotovo sodelovala Herbert vom Karajan z Berlinsko filharmonijo in orkester iz Clevelanda z Georgom Szesscm. Pogajanja z drugimi evropskimi in ameriškimi dirigenti so pa v teku.
Ne glede na to, da bodo Finci skušali čim-več zastopnikov finske glasbe poslati v inozemstvo, pa bodo v sami deželi prirejali koncerte in koncertne turneje vzajemno s finskim radiom, finskimi glasbenima slav-
nootnimi Igrami, orkesitri, solisti in podobno.
V Sibeliusovem letu bo imel glasbeni svet priložnost pobliže spoznati ne samo Sibe-lliusa, marveč tudi drugo finsko glasbo. Številne radijske družbe se že sedaj zanimajo za koncerte modeme finske glasbe in finske umetnike.
Koncerte z deli Sibeliusa bodo igrali v Zahodni Nemčiji, a v Franciji bo njih narodni orkester decembra 1965 priredil v Parizu koncert, posvečen stvaritvam Sibeliusa.
Vsakoletna slovesnost v Nemčiji, posvečena glasbeniku-geniju Sibeliusu, bo prihodnje leto verjetno še posebno slovesna v Hamburgu, medtem ko v Londonu glasbeni krogi šele ugibajo in razpravljajo o stoletnem slavju na čast tega velikega komponista. Trenutno je znano, da pripravlja v Združenih državah dirigent Eugene Orman-dy turnejo s Philadelphijskim orkestrom, ki bi obsegala pet do šest koncertov. Slavni dirigent Leopold StO'kowski pa bo jeseni verjetno dirigiral nekaj Sibeliusovih koncertov.
Tudi nekatere druge države nočejo zaostati za omenjenimi deželami in se bodo vključile v proslave Sibeliusovega leta.
Poučni material, kot na primer: seznami, knjižice in katalogi so zato nujno potrebni. Različne objave so v načrtu, tako n. pr. Sibeliusova knjižica v šestih tujih jezikih, kakor tudi slavnostni sp:s, dalje bibliografija (= seznam knjng in člankov) o Sibeliusu, ter katalog s ploščami Sibeliusovih kompozicij. Razen tega sta predvideni: zbirka časopisnih člankov in pa obsežna Sibeliusova razstava.
Mejniki na poti do Združene Evrope
9.	maja 1950 — je francoski katoliški državnik Robert Schuman, po rodu iz obmejne pokrajine Alzacije, kjer se mešata dva naroda, francoski in nemški, Objavil svoj zgodovimslki predlog: francoska in nemška država naj postavita svoje pridobivanje premoga in jekla pod Skupno oblast.
18. aprila 1951 — je ta predlog postal resnica. V Parizu so podpisali državniki, ne ile nemški in francosiki, ampak tudi belgijski, nizozemski, luksemburški in italijanski, pogodbo, ki je ustanovila »Evropsko Skupnost premoga im jekla" (C. E. C. A.). Premog in jeklo sta dve reči, brez katerih modema industrija ne more delovati. Če pridobivanje teh dveh združimo, potem so države, ki se združijo, navezane droga na drugo, so združene v zelo važni stvari.
10.	avgusta 1952 — je začela v mestu Luksemburg v mali zapadnoevropski državici ta evropska skupnost poslovati. Za njenega predsednika so izbrali francoskega moža Jeana Monneta. Treba je bilo veliko priprav, treba je bilo vzpostaviti celo skupno organizacijo, da je ta skupnost začela delovati.
10. februarja 1953 — je bilo ostvarjeno skupno tržišče za premog in železo, odnosno železne izdelke. I. maja isto leto je bilo ositvarjeno tudi skupno tržišče za jeklo.
Omenjenih 6 evropskih držav se je s tem odpovedalo, da bi same odločale glede pro-liizvodnje premoga in jekla, pa tudi glede prodaje in nakupovanja premoga in jekla. 'Prepustile so vse to Skupni oblasti, ki od-dlej zanje v tem pogledu odloča. Seveda je ta skupna Oblast postala močna in pomembna. Druge države so morale začeti upoštevati to silo, mnogo bolj, kot so do-
tlej upoštevale to ali ono državo. Med prvimi, ki začno s to ustanovo računati, je Angijja.
21. decembra 1954 — narode Angleži z Evropskim skupnim tržiščem posebno pogodbo. Pogodba je podpisana v Londonu. Tako se v pogledu proizvodnje in prodaje jekla in premaga tudi Angleži na nek način pridružijo tej skupnosti.
1. do 3. junija 1955 — je v Messini na Siciliji konferenca zunanjih ministrov 6 za-padnoevropskih držav. Dogovorijo se za na daljne korake na poti gospodarskega združevanja.
25. marca 1956 — podpišejo državniki omenjenih držav v Rimu pogodbo o skupnem gospodarskem tržišču in o Euratomu. Sklenejo ne le skupno gospodariti glede premoga in jekla, ampak sploh glede vseh reči, torej tudi v pogledu druge industrije lih kmetijstva. Kar je pomembno pri tem, je določanje carine. Države sklenejo carino pri medsebojnem uvozu in izvozu polagoma popolnoma odpraviti. Pri izvažanju in. uvažanju iz drugih držav, ki niso v evropski skupnosti, pa sklenejo enotno ravnati.
1. januarja 1958 — ta rimska pogodba stopi v va'ijavo. Isto leto se začne noV na-črn združevanja evropskih držav. Od 19. do 21. marca se sestane prvič Evropski parlament. Vsaka narodna skupščina od šestih držav Evropske gospodarske skupnosti pošlje v ta parlament svoje zastopnike.
1. januarja 1959 — izvedejo te države prvo skrčenje medsebojnih tarif in razširjenje gospodarskih kontingentov: omenjenih šest držav odpre vrata med seboj za določene pridelke in proizvode. Nekatere
reči postanejo carine proste. S tem se pospeši trgovanje med državami. Ustanovi se tudi skupno tržišče za atomske prvtae. Izgradnja atomske energije je silno draga reč. če si države med seboj pomagajo, je to lažje in cenejše.
10.	do 12. maja 1960 — sklenejo zastopniki omenjenih držav gospodarsko združevanje še pospešiti.
9. julija 1961 — se pridruži tej skupnosti tudi Grčija. Vidi, da je ta skupnost 'Silno močna in da bo zanjo velika škoda, če se ji ne bo pridružila. Ker pa je treba s pridiružemjem vzeti nase ne le do ure, ampak tudi slabe posledice, pomeni za vsako državo, ki se pridruži evropski zvezi, tak odltočT.nii trenutek. Vsaka nova država mora marsikaj žrtvovati, čim kasneje se pridruži, tem več mora žrtvovati. Nasproti tej evropski zvezi se je pojavila zveza nepri-druženih držav, ki pa so kmalu sipoznale, da njihova skupnost nima take moči kot Evropska gospodarska skupnost. Tudi ko-munilisitlične države so se povezale v svojo akupnoist, da bi lažje gospodarsko obstale, Naslednji! meseci so pokazali, da se želi pridružiti gospodarski zvezi cela vrsta novih držav. Ker bi seveda te države ob združitvi utrpele rade čim manjšo škodo, se pogajajo in ta pogajanja se dolgo vlečejo. Med temi državami je tudli Avstrija. Celo Jugo-iSlavija ne more mimo sile Evropske gospodarske skupnosti in bi si rada zavarovala določene koristi.
18. julija 1961 — objavi šestorrica zunanjih ministrov v Rimu izjavo o nekaki politični zvezi svojih držav. Vendar je do politične združitve Evrope še dolga pot.
15. maja 1962 — se skupnost odloči za novo pospeševanje združevanja, za novo odpravo ovir medsebojnega kupovanja in prodajanja.
JčcatUe* kuttucHe. vz&ti
KULTURNI VEČER V ZDA
Slovenska oddaja ameriške radijske postaje WXENFM je imela nedavno v Slovenskem narodnemu domu na St. Clalr Ave kulturno zabavni večer. Na prireditvi so sodelovali znani solisti Glasbene matice ga. Prince in ga. Valentič ter tenorist El da Ke-nik, prav tako člani kulturnega društva Kres s plesnimi točkami, Za veselo razpoloženje je skrbel orkester »Veseli Slovenci".
RAZSTAVA NAIVNIH SLIKARJEV
V znani newyorški galeriji Salnt Bttien-ne so odprli razstavo del naivnih slikarjev iz več držav. Prireditev je posvečena dvajseti obletnici delovanja te galerije, ki je doslej organizirala veliko mednarodnih razstav.
TEKMOVANJE SLIKARJEV V OPATIJI LETA 1965
Kulturmo-prosvetna skupnost Reke in njena podružnica v Opatiji sta sklenili, da prihodnje leto organizirata v Opatiji javno tekmovanje slikarjev, na katero bodo povabljeni tudi umetniki iz Italije, češkoslovaške, Poljske, Sovjetske zveze, Bolgarije, Avstrije, Romunije, Grčije in Madžarske. To bo prvo mednarodno slikarsko tekmovanje v Jugoslaviji. Pobudo za tekmovanje je dal reški siLilkar Vlado Potočnik.
ZDA NAJEČ TELEVIZORJEV
Zdaj je na svetu 143 milijonov televizijski sprejemnikov, če to število primerjamo s številom prebivalstva na svetu, pridemo do zaključka, da pride v svetovnem povprečju eden na 22 prebivalcev. Pred dvema letoma so imele ZDA več televizorjev kot vse druge dežele skupaj. Sedaj jih imajo 61 milijonov, drugod po svetu pa jih je 81 milijonov. Druga za ZDA je Japonska, ki ima 14 milijonov televizorjev in 80 radijslko-televizijsikih oddajnikov. Na tretjem mestu je s 60 oddajniku in 13 milijoni televizijskih sprejemnikov Velika Britanija, medtem ko je Grčija edina evropska dežela, •ki še nima lastne televizije.
ZAVOD ZA FOLKLORO
pri romunski akademiji znanosti je zaznamoval v letošnjem letu nad 2 tisoč ljudskih umetniških in književnih stvaritev. Na akademiji pripravljajo prikaze posameznih folklornih področij v deželi; letos so izdali zbirki romunskih balad in narodnih pesmi.
V RIMSKI OPERI
Tistim obiskovalcem rimske Opere, ki zamudijo uverturo in se znajdejo pred zaprtimi vrati, poslej ne bo več treba čakati do konca prvega dejanja. Na notranjo televizijsko mrežo je v okrepčevalnici priključen sprejemnik, na katerega zaslonu lahko spremljajo predstavo do prvega odmora.
ŠT. JAKOB V ROŽU (Poroka)
V nedeljo, 8. novembra, je Pr:mkov Loj-zej v Gorinčičah naznanil po č. g. župniku vsem faranom, da bo kmailu zaipustil samski stan. Potem smo premišljevali, kdaj naj bi bila njegova hojiset. Šteli smo dneve in tedne in končno uganili, da bi bilo to 22. novembra. In res nismo se zmotili. Prišel je 22. november in s tem zadnja nedelja v cerkvenem letu. Primkov Lojzej je to nedeljo popoldne pripeljal svojo izvoljenko, Iboivnifcovo Matildo iz Bistrice v Št. Peter pred poročni oltar.
Ko so ju gospod kaplan vprašali, če sta pripravljena stopiti v zakonski stan, sta oba odgovarila: „Da“. Potem je ženin peljal nevesto na svoj dom. Tam so Primkovi domači poskrbeli za vesele ure. Ponoči pa je ženin ves v strahu ugotovil, da mu je zmanjkala ljubljena nevesta. Kaj sedaj? Prejšnja veselost ,se je umaknila žalosti, a navzoči so ga tolažili, da mora nevesto poisKati, kar je tudi iz srca rad storil.
Mladima novoiporočenceroa želimo obilo božjega blagoslova. Primkov Lojzej naj bi pa še nadalje tako pridno sodeloval pri domačem odru.
ZENITOV ANJE
Zdaj godec stopi na svoje mesto, da modro besedo spregovori:
„Bog živi ženina in nevesto, da dobro se jima vedno godi.
Ti ženin, glej, da v hiši ne bode ženica tvoja nosila hlač;	>
ne pleši, kadar ona ti gode, pa tudi ne bodi pust goidmjač.
In tebi svetujem, srečna nevesta, lepo mi z možem svojim ravnaj; družica mu bodi pridna in zvesta, pa tudi duška malo mu daj.
Dovolj mu bodeš ti in družina preglavice delala in skrbi; privošči mu včasih kozarec vina, da v družbi veseli se razvedri."
Josip Stritar
ŠMIHEL
(O škofu Rožmanu)
Iz Amerike smo zvedeli, kako lepo so tam proslavili 5-latnieo smrti našega rojaka škofa dr. Gregorija Rožmana.
V nedeljo, 15. novembra, je takoj po popoldanski pobožnosti v cerkvi sv. Vida v Clevelandu ljudstvo napolnilo veliko novo dvorano. Nobenega teh ljudi ni lepo vreme Izvabilo kam ven, kljub temu da so šli lepi in za izlete primerni letošnji jesenski popoldnevi proti koncu.
Oder je bil zelo primemo opremljen. Spredaj ob strani odra je visela lepa škofova slika v oljnih barvah, delo slikarja Franceta Goršeta. Pred njo je g. Nemanich, glavni predsednik Ameriške slovenske katoliške jednote, po svojem uvodnem govoru prižgal rdeče lučke in sveče. Franček Kolarič, ki je proslavo režiral, je bral nekatere značilne pokojnikove besede. Med celim spominskim sporedom je moški oktet pod vodstvom Janeza Riglerja nastopal s primernimi pesmimi. Samo „Usliši nas, Gospod," je bila prava žalosti,nka, druge pesmi niso bile, pa so vendar vsi čutili, kako veljajo za škofa Rožmana. Deset deklet plesnega krožka „Kres“ je z žalnim cvetjem v rokah veličastno in ganljivo podalo spominski ples. Tudi njihove obleke so se skladale z resnobo sporeda. Rado Menart je podal nekaj na traku posnetih izvlečkov iz govorov velikega pokojnega škofa, Tone Jeglič pa je kazal barvne slike raznih nastopov rajnega škofa med rojaki v Ameriki. Tako so ljudje ne samo gledali škofa kakor živega pred seboj, temveč tudi poslušali njegov glas na magnetofonskem traku. Pisatelj Karel Mauser je govoril glavni spominski govor. ,,Kot človek nam je bil po-ikojni škof brat, kot duhovnik in škof pa nam je bil oče," je rekel med drugim. Končno se je za udeležbo vsem zahvalil č. g. Julij Slapšak in zaključil spominsko proslavo z molitvijo.
Spored je trajal dve uri. Ves ta čas je v napolnjeni dvorani vladala svečana tihota: nobenega šuma, nobenega ploskanja ni bilo, temveč vse je pazno gledalo in poslušalo, kaj se je godilo na odru. — Tako pišejo iz Amerike in dostavljajo:
„Ko mislimo na tiste, ki so priredili to spominsko priredbo, ko mislimo na vso veliko množico tistih, ki so prišli na to proslavo, ker jim je svet spomin na pokojnega škofa Rožmana, smo še posebno ponosni in
Z dr. Ogrisom na Jepo
Sedaj umrli upokojeni župnik v Ločah, gospod doktor Josip Ogris, je bil rojen v šmarjeti v Rožu, 3. junija 1887. Dopolnil je torej 77 let. Dolgo vrsto let je bil župnik v Ločah ob Baškem jezeru. Ko se je začela prva svetovna vojna, je moral iti kot vojni kurat v vojaško službo. Tri mesece pred toncem vojne, to je: poleti leta 1918 se je vrni domov. Zopet je prevzel faro. Tedaj je bil v svoji najlepši mošk' dobi, star 31 let.
Njegov sosed dr. Ivan Lučovnik, tudi vojni kurat v prvi svetovni vojni, se je že malo prej vrnil domov. Gospod dr. Lučovnik je bil župnik v sosednji župniji Šteben pri Beljaku.
Ko se je g. dr. Ogris vrnil domov, smo napravili izlet na Jepo. Bili smo štirje duhovniki in en laik. Poleg dr. Lučovnika je prišel obiskat g. dr. Ogrisa ob njegovi vrnitvi domov tudi vojni kurat g. Jožef Stich, zdaj župnik v Bilčovsu.
Jepa je jako lepa gora, visoka 2143 metrov. Ima podobo odsekane piramide. Na koroški strani je vsa skalnata im tukaj je dostop na vrh nemogoč. Na kranjski strani pa je Jepa poraščena z drnom, vmes med grmičjem pa so skale. Pot na Jepo iz Loč je dolga 5 ur hoda im ni težavna.
Najprej smo šli na vrh Karavank. Hodili smo po cesti, ki so jo par let prej zgradiCii ruski vojni ujetniki Avstrija se na laško sosedo ni zanesla. Zato je dala zgraditi na vrh Karavank lepo cesto, po kateri bi lahko vozili topove. A do tega ni prišlo, ker Lahi niso prodrli tako daleč. Njihove sile so se že izčrpale ob Soči.
Šli smo torej po tej cesti, poleg ceste je tekel potoček, v katerem smo si lahko gasili žejo. Tako smo prišli na vrh Karavank. Sedaj je bilo treba iti po kranjski strani do vrha Jepe. Še eno uro hoda. Gospod dr. Lučovnik je hodil bos. On je sploh rad bos hodil in je imel torej noge oz. podplate že utrjene za tako hojo. Prav na vrh Jepe je šel bos. Vsi drugi pa smo imeli nakovane II nažebljame čevlje razen gospoda dr. Ogri-
sa. On je imel škorence, ali si jih je nabavil že pred vojno ali jih je prinesel od vojakov, mi ni znano. Te škorence pa niso 'bile nič nažebljame. Dokler smo hodili po cesti, so se škorenci čisto dobro obnesli. A pot proti vrhu Jepe je postajala zmeraj 'bolj strma. In za hojo po strmini, po suhi travi, se škorenci rtlso obnesli. Da, če bi bili nakovani! A Mii so na podplatih in na petah gladki. Gospodu dr. Ogrisu je začelo drseti.
Še dobro je koračili naprej, bil je med prvrni. Naenkrat smo zapazili, da se dr. Ogris ne more več obdržati, niti se ustaviti. Gnalo ga je navzdol; da, če bi se mogel prijeti za kako drevo ali za kak grm1 A nobenega drevesa ali grma ni bilo. Gospod doktor se je hotel prijeta za kako skalo. Pri tem se je močno ranil na dlani. Ostra skala mu je pretrgala .kožo. Gnalo ga je po istmmilni navzdol, zdaj zdaj bo padel. Tedaj se je enemu Izmed nas posrečilo, da je skočil k njemu im ga zagrabil. ,.Hvala lepa!" je rekel gospod doktor, ves bled od strahu, ker se ni mogel ustaviti. Saj pa tudi ni šala hoditi z gladkimi škornji po suhi travi na Jepo!
K sreči je imel naš la'k s seboj angleški Obliž. Tega sta nalepila na rano in roko obvezala. Potem smo srečno prišli na vrh Jepe.
Z Jepe se nudi hribolazcu veličasten razgled. Tik spodaj pod nami se zrcali Baško jezero, potem Vrbsko in Osojsko jezero. Na levi je Beljak in dalje Dobrač. Krasen je pogled v Ziljsko dolino. Proti jugu pa vidimo mogočni Triglav im druge vrhove Julijskih Alp.
Ko smo se naužili razgleda, smo se malo okrepčali. Potem smo se napotili zopet navzdol.
Od tedaj je poteklo že 46 let. Verjetno, da je gospod doktor potem še kdaj šel na Jepo, a gotovo ne več z nemakovammi škornji! In zdaj se je podal na veliko „rajžo“, od koder ga ne bo več nazaj.
Počivaj v miru!
srečni, da smo Slovenci." Zato pravimo tudi mi: velikega moža je dala naša fara. Slava in čast njegovemu spominu!
SKOCIDOL — VERNBERG (Posvetitev obnovljene samostanske cerkve)
Grad Verberg, sedaj rmsijomišče Vem-berg, leži na ozemlju župnije Skočidol. Po zadnjih uradnih poročilih slavnega in tozadevno edinstvenega spisa nepozabnega č.g. Stefana Singerja župnika in dekana: ..Dekanat Rosegg, Burgen u. Kirchen" je MU grad Vemberg pozidan od leta 1226 dalje na zemljišču Vemberg. Tekom stoletij so se lastniki gradu vedno spet menjavali. Leta 1672 je kupil ta grad osojski samostan benediktincev, ki so radi sončne lege Vernberga raje bivali tu kakor v senčnem Osoju.
Leta 1783 je cesar Jožef II. grad prodal Bogoljubu Ankershoffenu. V letih zasedbe koroške dežele po Francozih je pa postal njegov lastnik beljaški komisar Nagele. Leta 1830 je kupila ta grad Ana v. Jochlim-gen, roj. Batthyanyi, od katere je prešlo lastništvo na grofinjo Ivano Orsini - Rosen-berg in Ernestino v. Wagensberg. Naslednji posestniki gradu so pa bili baron Frohlich, nato baron Fischer, potem Olga Mihalovič, za njo pa g. in ga Kostrica, ki še zdaj v Pragi živi, dočim je njen mož pred leti tam umrl. Za njima pa so bili lastniki grof Leo v. Zeppelin-Parcus, za njim pa (1934) inž. Leo Hiibner. Leto nato pa je po zasilni dražbi postala lastnica gradu ..Kongrega-cija hčeri presvete krvi Gospodove" (CPS i. e. Ccngregatio Pretiosissimi Sanguinis) iz mestne hiše Arles Nixles iz Nizozemske kraljevine.
To združenje CPS je lastnica graščine še dandanes. V tem času je grad, sedaj misi-jonišče, doživljal marsikatero preuredbo. zlasti je bila velika slavnostna dvorana v I. nadstropju preosnovana v kongregacij-sko cerkev. Ta je bila od leta 1935 do 1964 redovno hišno svetišče za to misijonsko kongregacijo. Ko je pa hišno vodstvo, zlasti lani in letos, preuredilo staro v sredi 19.
stoletja v hlev spremenjeno pritlično samostansko cerkev zopet v misijonsko svetišče, je to praznovalo v sredo, dne 25. listopada t. 1. — god sv. Katarine, dan svoje po škofu naše škofije (Ddr. Jožefu Kbstnerju) izvršene obnovitvene posvetitve.
Obredi so trajali tri ure (od 9. do 12. ure). Navzočih je bilo mnogo duhovnikov iz več dekanatov in poleg visokoštevilne samostanske družine (več ko 100 oseb) tudi mnogo vernikov iz soseščine in tudi veliko k tej slovesnosti od samostana vabljenih gostov. Obnovljena cerkev je tudi na novo opremljena. Posebno edinstven je novi oltar, dvojni kor, zakristija z novimi okusno narejenimi omarami za shrambo para-mentov itd., novi stoli in nova spovednica. Misdjonišče je samostojno, okoliško prebivalstvo pa spada pravno k župniji Skočidol. K nemalim stroškom vseh teh mnogobroj-nih obnovitvenih del kongregacije CPS je prispeval tudi državni spominski urad (Denkma!amt). Grad Lma seve kakor od nekdaj sem tudi zdaj svoje lastno veliko kmetijsko in gozdarsko gospodarstvo in vrtnarstvo, ki ga pod vodstvom upravitelja gospodarstva upravljajo sestre, članice te kongregacije (CPS). V poletnem času je to misijonišče obenem tudi gostišče za mnogoštevilne goste in letoviščarje iz raznih krajev Avstrije in Nemčije ter drugih evropskih držav.
Zdaj je ta samostanska cerkev ne le blagoslovljena, kakor je bila od letošnje spomladi, temveč tudi posvečena (konsekrira-na) na zunaj in znotraj ter na stenah znotraj kakor vsaka farna cerkev zaznamovana tudi z apostolskimi križi kot kraji maziljenja cerkvenih sten. Škof je imel med sveto mašo, ki je sledila obredom posvečevanja, tudi navduševalno pridigo o zakramentalni navzočnosti Kristusa v svetišču, o podeljevanju in prejemanju sv. zakramentov v obnovljeni cerkvi ter je izrekel tudi ■iskreno zahvalo kongregaciji za izredna dela, kakor tudi priznanje vsem mnogoštevilnim podjetjem: tvrdki Campddell, zidarjem, tesarjem, mizarjem.
Stari mohorjani dajejo zgled
Knjige Družbe sv. Mohorja se še dobijo in jih toplo priporočamo vsem. — Leta 3 8 8 5 so bili po naših vaseh naslednji mohorjani:
Sele. — Rakeb Jože, oskrbnik; Ogris Janez, Ogris Tomaž, cehmoštra; Užn k Andrej, župan; Kelih Jakob, Mlečnik Marka, Piskernik And., Užnik Juri, Piskernik Lorene, Dovjak Gregor, Plažnlk Lenart, Olip Tomaž, Užnik Lorene, Juh Egid, kmetje; Wirt Martin, čevljar; čertov Andrej, Travnik Urban, Kelih Janez, kmečki sinovi; Kelih Mica, Oraže Neža, kmečke hčere; Damej Reza, kuharica; Nuk Meta, hišnica.
Borovlje. —- čemer Rok, Glančnik Marjeta, Ubiičnik Tomaž, Fortin Flor., Koprivnik Miha, Varovnik Janez, Fuger Simon, Fuger Janez, Oraže Urša, Plaveč Janez, Umnik Franc, Satman Marija, Bister Neža, Mličnik Valentin, Majher Ana, Francoz Alfred, VVinkler Šimen.
Slov. Plajbcrk. — Elnšpieler Andr., župnik; Ogriz Mart., Užnik Janez, Sašelj Marija, Bizer Val., Bizer Juri, Bizer Andr., Gruden Val., Lavseker Val., Ogriz Marko, Ogriz Lona, Plaznik Anton, Lavseker Urša, šašelj Marija, Ogriz Andr., Lavseker Marija, Mayrer Ignac, Koprivnik Val.. Travnik Greg., Einspieler Mar., Ogriz Matevž,
Nikar v novo leto
brez DRUŽINSKE PRATIKE 19651 Naročite jo na naslov:
DRUŽBA SVETEGA MOHORJA Viktringer Ring 26 Celovec - Klagenfurt
Bizer Štefan, Bizer Prim., Koprivnik Jože, Lavseker Greg., Travnik Tereza, Farna šola*
Ljubelj. — Mavrer Urban, Mavrer Peter, Koprivnik Janez, Mavrer Miklavž, Pošinger ■Neža, Pošinger Janez, Hladnik Kaišpar Smidmajer Juri, Kelih Juri, Potisk Pet., Ko-leaprat Fr., Mavrer Mih., čavko Terezija. Farna šola.
Globasnica. — Eichholzer Albert, župnik; Sadlak Urban, figovec G a špar, cebmoštar; Križnik France; orglar; Šein Matevž, Wutti Aleks, Hutter Pet., kmetje; Stergar Jerca, Strošneider Jože; Frohlich Lovro, fužinar; Pacher Adolf, dijak; Greiner Matevž, kaj' žarjev sin; Skitek Matevž, hlapec; Gale Alojzija, dekla; Farske pevkinje.
Sv. Lipš. — Petek Janez, Petek Anton. Kovač Zdravko, Karicelj Aleks, Žagar Tomaž, posestniki; Plantov Janez, mizar; Sušnik Katra, kmečka hči; Lipuš Jože, Jošti Franjo, Urh Juri, Primož Franc, škrutl Gre-
g0r'	/a
škocijan. — šervicelj Matevž, župnik v-
izvoda); Lesjak Tomaž, nadučitelj; Rus Miha, župan in gostilničar; Silan Janez, Hame1 Jože, Kačnik Matija, Krajnc Anton, Mihev France, Miller Lorene, Jernej Luka, Plaveč Tomaž, Prajnik Juri, Ebenvoin Anton, Pl' cej Urban, Povoden Kocjan, Povoden Urh. Pukart Janez, Ožmolc Jože, Rožun Boštjan. Ročičjak Martin, Koltrič Matevž, Škof •1°' že, Singerl Lorene, Petrič Jože, TLšler Jože, Prunner Luka, kmetje; Holcer Kocijan, krojač; Lajmiš Juri, čevljar; Tratnik Urban. Miklavec Tone, žagarja; Majndl Jakob, mlinar; Mohor Juri, Slugovec Andrej, Vani4 Šimen, Petelin Tone, Kranjc Boštjan, P®' kart Lorene, Rožun Jaka, Silan Luka, kme£' ki fantje; Fido Marija, Krajnc Marij9' Brežmjak Helena, Vovk Marija, Ljube« M9' rila, kmetice; Pivk Marija, šivilja; Fingef Job., Količ Lonica, Marolt Urša, Peteline Mojcfka, Kivk Marija, Pivk Meta, PetefiJ! Marija, Silan Anca, Škof Leniča, Šervicejl Mica, Bedenfk Marija, kmečke hčere; Kolman Genovefa, Kokič Marija, Kurnik M9' rija, gostje; Germ Lona, dekla; Sorgo J0®" krčmarica; šervicel Ana, kuharica; Fari*9 šola.
Kamen. — Skerbinc Jože, župnik; Kuh9f Matej, Huderc Gregor, Vrank, Deutschm9’’ Jurij, kmetje; Štrukel Pavel, lončar; Schvve1} ger Anton, Sorgar Blaž, mladenič; Smol9.^ Terezija, Pec Micka, Vantar Neža, Ivan M0*!' ca, Vuherer Lucija, dekla.
Pri slovesnosti so bili zastopani tudi ra® ni uradi: župan, orožništvo itd.
Stolpa in zvonov pa svetišče nima. M°5 strsko de'o so vhodna vrata, klopi in ra?-9 omare! Obrnjena je Cerkev ne proti vZ^ du, temveč proti zahodu. Kora ima c& dva. Slava podjetni kongregaciji, ki sluje po reku: „Ecce omnia facio (Glej, vse naredim novo).
<
;
t
i
\
r
c
i
i:
ii
r
c!
i
n
t
P
v
r
v
n
P
P
ž
v
n
č
P
n
ti
n
Ži
(I
Sl
d
c
S
«i
u
d
41
IL
tv
Ž(
til
k
k
»J
Pl
c*-V &	<5 >
DAS HAUS, DAS ALLEN GERECHT V/5RD
KLAGENFURT, THEATERGASSE 4






Podjunski parlament je zasedal
(Nadaljevanje s 1. strani)
‘tevati z budnim srcem. Ob analizi v „Fur-che“ odtisnjenega članka „Die Zukunft SUdtirols“ izpod peresa znanega avstrijskega publicista Heer-a je bilo stavljeno vpra-žanje, kje stojimo koroški Slovenci v dobi Vedno močnejšega prodora tehnike. Moč-ne osebnosti, ki so razumele klic časa, bodo mogle v svobodi odločanja in v svobodi ukrepanja izvesti kulturno avtonomijo ter Ograditi politično in gospodarsko dejavnost. Razveseljivo je, da je ta miselnost širokega gledanja na svet prišla do izraza v
vseh predavanjih. Janez XXIII. je začel širiti obzorja; ljubezen in mir, ki jih je oznanjal, naj sta tudi nam kažipota v bodočnost, v bodočnost, ki bo boljša. Toku nivelizacije, to je izenačenja, se bomo mogli upreti na temeljih krepkih značajev.
V razgovoru, ki je predavanju sledil, pa je bilo poudarjeno še, da so na žalost koroškim Slovencem manjkala tla, iz katerih bi mogle rasti krepke osebnosti, čeprav imajo koroški Slovenci tudi takih mož in žena. Kljub temu pa je velik doprinos do tega cilja lastna srednja šola v Celovcu.
Politični položaj pred volitvami
bne 14. marca 19S5 bodo na Koroškem ^eže!nozborske volitve. Vsled tega je ra-'Uunljivo, ako je bilo zavzeto na zborova-uju naših gospodarjev v škocijanu tudi k temu perečemu vprašanju jasno stališče. „0 Političnem položaju pred deželnozborskimi Volitvami“ je spregovoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. V a -Gntin Inzko. Dejal je, da koroški Slo-y°nci pri deželnozborskih volitvah ne bo-mo stali ob strani, temveč bomo zavzeli kot Pd volitvah v Deželno kmetijsko zbornico, M državnozborskih volitvah, volitvah dr-'avnega prezidenta ter pri občinskih volit-Vah stališče, pri katerem so ob upoštevanju u^elnega vidika varovani na najboljši na-l!1 naši življenjski in narodnostni interesi.
Pri volitvah v koroški deželni zbor more P^jti na podlagi izidov tokrat do precejš-Pph sprememb tako v deželnem zboru kot u^‘ v koroški deželni vladi. Zadnje držav-uuz^orske volitve so pokazale, da je 5. de-^»ozborski mandat svobodnjaške stranke ' POe) močno ogrožen, s tem pa tudi za-^°Pstvo te stranke v koroški deželni vla-’ To tembolj, ker je trenutno tudi I POe v ezi z vprašanjem svojega sodelovanja s P?e močno kompromitirana, kar so poka-dogodki okoli nekdanjega notranjega bistra Olaha.
. ^ tudi za socialiste bo izvedba koroških 0<olnozborskih volitev zelo težavna, ne sa-
mo vsled krize, v kateri se stranka trenutno nahaja, temveč tudi vsled dogodkov o-koli celovškega mestnega magistrata, ki jih javnost še ni pozabila ter vsled spremembe v vodstvu stranke. Saj je znano, da pri teh deželnozborskih volitvah sedanji deželni glavar VVedenig ne bo več nositelj socialistične liste. Dočim je SPOe pod Wedenigo-vim predsedstvom od volitev do volitev napredovala, je njen nadaljnji razvoj popolnoma nejasen, njeno stališče do Slovencev pa zaenkrat nerazčiščeno. Vsled tega je ob nakazanem socialistična stranka glede volitev v deželni zbor upravičeno zaskrbljena.
Bolj optimistična je Avstrijska ljudska stranka. Tudi ona je v zadnjih letih od volitev do volitev napredovala, vendar ji je kljub temu manjkalo pri deželnozborskih
volitvah leta 1960 4000 glasov za 13. mandat, ki bi ji šele omogočil tudi enega zastopnika več v koroški deželni vladi. 2e enkrat je skušala stranka priti do zaželenega uspeha, vendar cilja leta 1960 ni dosegla. Tudi tokrat ima resne izglede le, ako bo upoštevala gotove realnosti, med katere spada brezdvomno upoštevanje slovenskega elementa v deželi. Prav od tega zavisi tudi naše zadržanje pri deželnozborskih volitvah. Vztrajno in smotrno delo naših zaupnikov je omogočilo, da smo obvladali težke politične situacije, tako okoli volitev v Deželno kmetijsko zbornico itd., občinske volitve pa so pokazale, da so naši glasovi odločali pri izvolitvi županov v marsikateri občini. Vse to je krepilo našo politično moč in narodno zavest, predvsem pa prepričanje, da smo koroški Slovenci v deželi politični faktor, ki ga mora vsaka stranka tudi pri deželnozborskih volitvah vzeti na znanje. To dejstvo bo bistveno olajšalo našim zauonikom odločitev glede zadržanja pri deželnozborskih volitvah, o katerem bo sklepal zbor zaupnikov Narodnega sveta v prvi polovici meseca januarja. —
V zavesti, da močno sooblikujemo duhovno lice dežele ter sousmerjamo politično življenje v deželi, so bila polna optimizma zaključena naša politična razmotrivanja.
Nadvse lepo usneli Podjunski dan je pokazal, da se v naših narodnih vrstah resnično pripravlja novi advent: kulturni, social-no-gosoodarski in politični. Z novim pogumom in z novimi mislimi hočemo graditi sebi in potomcem leno bodočnost vsega ljudstva in tako sograditi na obnovi naše države in vse Evrope.
DIJAKI DRŽAVNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE
priredijo v nedeljo, 13. decembra 1964, ob 14. uri v Mestnem gledališču v Celovcu opereto
MIKLAVŽ PRIHAJA
ob sodelovanju orkestra celovškega Mestnega gledališča.
Vstopnice dobite v .šolski pisarni.
Za naše gospodinje
Šipkovo vino
to je najboljši premrznjen, nekoliko . aiehčan šipek. Očistimo in preberemo en ji'.cr in pol šipka in ga damo v večjo stakle-(|!c° za vlaganje. Prekuhamo dva litra vo-e z enim kilogramom sladkorja in ohlaje-;-p^a v’‘'-'jemo na šipek. Steklenico preve-,v^0 z gostejšim blagom aM s pergamemt-.ali celofan papirjem, ki pa ga nekaj-na vrhu prebodemo in pustimo v kuhi-do 3 mesece, da se kvasi. Ko popadajo či!w na ^no 'n ie tekočina na njih jasna in I,, a> odlijemo vino previdno v manjše ste-j^ice. Zamašimo jih z zamaški, ki smo jih
iVj,	• »-'CliUclo lil IV/	Z.CHlIvlOIVi j xv.»	j
v u, hale v vreli vodi. Steklenice hranimo ^odnetm prostoru. Šipkovo vino je okus-'b zdravo.
Brinjev liker
ka«6?0, debele, zrele brinove jagode zmeč-%	Poliješ z dobrim žganjem. Na četrt
r« a iagod vzamemo 1 in tri četrt litra žga-Steklenico dobro zamašimo in če je 710> jo postavimo na sonce, sicer pa na
primerno temperiran prostor. Steklenico večkrat pretresemo, da se vse dobro premeša. Po 14 do 20 dneh mešanico precedi--mo in dodamo v četrt litra vode kuhan sladkor (pol do tri četrt kg) in vse skupaj dobro premešamo. Pustimo v steklenici, da se u-stald, nato ponovno precedimo in nalijemo v steklenice, katere dobro zamašimo in hra-inimo na hladnem.
NASVETI
Gumijaste gobe, ki jih dlje časa uporabljamo, postanejo sčasoma močno prepojene z milnico in so spolzke. Da bodo zopet čiste in služile svojemu namenu, jih položimo v boraksovo raztopino (na liter mlačne vode dodamo zvrhano čajno žličko boraiksa). V -tej raztopini gobe dobro stiskamo in jih spiramo v topli vodi do čistega.
Termofore takoj po uporabi izpraznimo in jrh obesimo odmašene. Od časa do časa pa jih umijemo z mlačno vodo, kateri smo dodale nekaj kapljic glicerina. Tako bodo ostali trpežnejši.
PONOVNA RAZSTAVA V GALERIJI 61
V sredo, dne 9. decembra, je otvorila celovška Galerija 61 razstavo likovnih del petih avstrijskih slikarjev dn kiparjev.
Na razstavo, ki bo dprta do 23. decembra (od ponedeljka do sobote od 16. do 19. ure), opozarjamo naše rojake še zaradi tega, ker razstavlja tudi naš rojak Valentin Oman.
GLEDALIŠČE V CELOVCU
Petek, 11. decembra, ob 19.30: (Geliebter Lllgiicr (Ljubljeni lažnivec) — komedija Jeroma Kiltyja; gostovanje dunajskega Burgtheatra s Kathe Gold in Paulom Hoffmannom, cene od 16.— do 80.— Sil. — Sobota, 12. decembra, ob 19.30: Die Landstrcichcr (Potepuhi). — Nedelja, 13. decembra, ob i9.30: Die Vcrkttndigung (Oznanilo); za GWK-nedelja, 5. predstava (izjemoma oh 19.30). — Torek, 15. decembra, ob 19. uri: Othello (opera) — zaključena predstava; za mladinski abonmčt 1$. — Sreda, 16. decembra, ob 19.30: Verkiindig-ung (Oznanilo); 7. predstava za M-abonmd in GWG-srcda. — četrtek, 17. decembra, ob 19.30: Der Frcischtitz (čarostrelec), premiera, opera, Karla Maria v. Wcbra; 8. preetnava za D-abonmA in GWG-četrtek; 6. predstava za GVVK-četrtek; 5. predstava za podeželski četrtkov abonmd.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
RADIO CELOVEC
PONEDELJEK, 14. 12.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Žena in dom. 18.00 Športni obzornik piše Mirko Bogataj. — TOREK, 15. 12.: 14.15 .Poročila, objave. — Koroškii kulturni pregled. — Poje prvo .slovensko pevsko društvo „Lira” iz Kamnika. — SREDA, 16.	12.:
14.15 Poročite, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 17. 12.: 14.15 Poročite, objave. — Prišel je čas okrog Božiča . . . .Literarna oddaja. — PE
MOHORJEVE KNJIGE 1965 so izšle.
Ali jih že imate?
Ali jih že imajo Vaši znanci?
Še so na razpolago!
Pišite na naslov:
DRUŽBA SVETEGA MOHORJA Viktringer Ring 26 Celovec - Klagenfurt
TEK, 18. 12.: 14.15 Poročila objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri domačih ljudeh. Domače vesti. — Adventne pesmi. — A. Gallhuber: Mala davčna abeceda. - SOBOTA, 19. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Voščila. — NEDELJA, 20. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
LJUBLJANA (327,1 m)
NEDELJA, 13. decembra: 8.00 Mladinska radijska igra. Anton Ingolič: Tajno društvo PGC. — 8.54 Iz albuma skladb za otroke. — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. — 12.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo. — 13.30 Za našo vas. — 17.30 Radijska igra. - PONEDELJEK, 14. decembra: 8.55 Za mlade radovedneže: Dečki — iznajditelji. — 12.05 Radijska kmečka univerza. — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. — 17.05 Glasbena križanka št. 5. - TOREK, 15. decembra: 8.05 Nastopajo Veseli planšarji in Trio Rudija Bardortcrja z vokalnim sekstetom bratov Plcško. — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo. Svet onkraj Mure. — 12.05 Kmetijski nasveti. - 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo. Umetnik ledene dobe. — 14.35 Pet minut za novo pesmico. Karel Pahor: Konjički. — 17.05 Koncert po željah poslušalcev.— SREDA, 16. december: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. Janez Švajncer: Rena liz kleti. — 10.45 človek in zdravje. 12.05 Kmetijski nasveti. Uspeh s pridelkom topinamburja. — 12-15 Trio Avgusta Stanka. — 14.05 Radijska šote za srednjo stopnjo. Svet onkraj Mure.
—	14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu. — 17.05 Slovenski reproduktivni umetniki v preteklosti in danes. 3. oddaja: Pianist Anton Trost. — 20.40 Giuseppe Verdi: Othello, (opera). — ČETRTEK, 17. decembra: 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo. Umetnik ledene dobe. — 12.05 Kmetijski nasveti. — 14.35 Naši poslušalci čestHajo in pozdravljajo. — 18.15 Nastopa tenorist Ludvik Li-čer. — 18.45 Jezikovni pogovori. — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. — PET EK, 18. decembra: 9.35 Pet minut za novo pesmico. Karel Pahor: Konjički. 12.05 Kmetijski nasveti. Množenje lesnih okrasnih rastlin z grebeničenjem. — 14.05 Radijska šote za nižjo stopnjo. Pojte z nami, otroci.
—	20.40 Vloga zbora v evropski glasbi. — SOBOTA, 19. decembra: 8.05 Vokalni kvintet Niko Štritof ob spremljavi štirih fantov. — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo. Pojte z nami, otroci. — 9.25 Mlatil glasbeniki pred mikrofonom. — 12.05 Kmetijski nasveti. Reja prašičev v 'kooperaciji. — 12.30 Iz doma če glasbe. — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. — 15.30 Zbor Primorskih študentov Vinko Vodopivec. — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Moj dnevnik
Dnevnik ali zaipismik iz vsakdanjega življenja je bil v iprojišnij! generaciji splošno v modi. Skoro vsak študent, še bolj pa študentke so skrbno vodili svoj dnevnik.-Marsikateri .izobraženec se je še v poznih letih mogeil pobahati, da je sleherni dan svojega življenja sam opisal v svojem dnevniku. Večkrat so taki zapiski zelo zatnimivii, saj so prave kronike dogodkov in razmer iz vsakdanjosti. Nekateri dnevniki pa so postali celo pravi biseri literature, kot je znani ..Dnevnik Ane Frank“.
Pravijo, da je pisanje dnevnika danes postalo nemoderno, celo starokopitno in preveč zamudno; kvečjemu si zabeleži današnji človek svoje opazke v koledarček s par besedami. Nekdanji dnevnik je povsem zamenjal gospodarski ali blagajniški dnevnik.
In vendar ima dnevnik tudi še danes svoj pomen in je zato v gotovih ozirih priporočljiv. Da si zapišemo važnejše doživljaje in opišemo posebne dogodke iz lastnega življenja, je vsekakor hvalevredno. Vsaj družina bi naj vodila nekako „dmžin-sko kroniko", ki bi naj šla skozi več rodov. To bi vsekakor bilo vsaki družini v ponos.
Ker je v sedanjem času kullitumno-prosvet-no življenje vsakega posameznika zelo razgibano, priporočajo, da zlasti mladina vodi nekak ..Kulturni dnevnik”. V njem je zabeleženo vse kulturno udejstvovanje: vsak nastop in vsaka udeležba pri kulturnih akcijah in njih ocena; prav tako tudi vsaka prireditev na domačem odru ali v gledališču oziroma v kinu z odgovarjajočo oceno. Nekateri vodijo poseben „kiino-dnevnik“, v katerem zapisujejo svoje osebne kritike filmov, katere so sami videli. Tfebi seveda, ki morajo videti vsak film, nimajo časa in tudi ne kritične zmožnosti, ker so postali „klno-požeruhi“, da bi presojali in zapisovali svoja filmska doživljanja.
Za dijaštvo je posebno priporočljiv „knjdž-mi dnevnik", ki je že bil nekdaj v navadi. V njem si čitatelj beleži vse, kar je pomembnejšega našel v prečltanih knjigah. Zapiše s;i tudi kratko vsebino in lastno oceno, kar pozneje večkrat prebere in si tako osveži spomin.
Za ta namen priporočajo zvezek z vloženimi stranmi, katere je mogoče poljubno zamenjati oziroma jih dodajati po abecednem razporedu. Tako more za vsako knjigo dodati .poseben list, ob koncu pa točno registrira po različnih vidikih vse zapiske, da so čim bolj praktično in razvidno urejeni. Tako more postati tak ..knjižni dnevnik" velik pripomoček in zakladnica pri kuitur-nem delu čitatelja.
Dnevnik sicer zahteva nekaj truda in časa, vendar, je zlasti za mlade ljudi zelo koristna stvar, že sama skrbnost, da redno in vestno piše svoj dnevnik, je velikega sa-movzgojnega pomena. Dnevno presojanje dogodkov ali kulturnih doživljanj je važna vaja v samokritiki in oblikovanju svojih
ZA MLADI

Pustiti mladini svobodo?
Zakaj bi ne pustili mladine v miru, da se brez umetnih omejitev razvija naravno in svobodno? Mladina se v neizprosnem oklepu nadzorstva in večnega poučevanja nikdar ne bo mogla sprostiti v naravno rast in samostojno udejstvovanje! Zato: pustite mladini svobodo!
Mladina sama že zahteva od starejših in vzgojiteljev čim večjo sproščenost, pa tudi mnogi, ki se delajo mladini prijatelje, kaj radi udarjajo na to struno. Jim pač gre, da si ohranijo „dobre zveze" z mladino.
Važno pa je predvsem, v koliko so te zahteve upravičene. Prav gotovo noben resen človek ne bo odrekal mladini pravice, da se naravno razvija v poštene, izobražene in solidne člane družbe. Vsak čas ima svoje poti, toda načela, ki morajo človekovo rast
O filmski umetnosti i.n produkcija smo v svetovnem poročanju še malo slišali. Toda tudi Poljaki so že zgodaj začeili proizvajati svoje filme, ki pa francoskih, nemških in ameriških zdaleč niso dosegali. Ko pa je nacizem opustošM Poljsko in je bilo vse izcbraženstvo pobito ali pregnano, je tudi filmska umetnost popolnoma zamrla. Po vojni pa se je Poljska počasi gospodarsko in
kritičnih zmožnosti. Končno je pa tak dnevnik tudi nekak priganjač k solidnosti in natančnosti pri vsem udejstvovanju mladostnika.
usmerjati, so nadčasovna in nepremenljiva. Dobro ostane vedno dobro, zlo pa pravtako zlo!
Dejstvo življenja pa je: človek je slaboten, nestanoviten in dovzeten za vplive. Nedorasla, svetovno nazorno nedograjena mladina pa še toliko bolj in bila bi usodna prevara, če bi kdo trdil: „Na mene nihče ne vpliva!" Že mnogo takih „neodvisnežev“ je končalo v duhovni sužnosti...
Tudi mladini je treba vzgoje in dobrih vplivov. Mar vinogradnik ne obrezuje mnogih mladik, da trta bolje rodi? Mar ni na novih nasadih najti napise: „Ne trgajte cvetja! Ne hodite po travi! Ne uničujte drevja!" Mar ne postaja po mnogih deželah najtežje vprašanje ravno tako imenovana „mladina z ožganimi krili — teddy boys?“
kulturno opomogla in tako je tudi nanovo začelo filmsko življenje. Leta 1948 so izdelali svoj prvi film „Zadnje obdobje", katerega so kazali tudi v Avstriji. Deset let pozneje pa so že izdelali na leto po 20 lastnih filmov. Tako so izdelali v 15 povojnih letih ca 140 filmov, med katerimi je kar 24 prejelo mednarodno .priznanje. Poleg tega pa imajo še več kratkih filmov, ki so kvalitetno prav dobri. Vsa filmska industrija na Poljskem je razdeljena na osem filmskih centrov in v Lodzu imajo posebno filmsko šolo. Vseh kmo-podjetij je nad 4000 in v letu 1960 so prodali 190 milijonov vstopnih kart. Polovica kino-podjetij upo-
Raca z račkami
Ko bi raca šteti znala, se za mlade ne bi bala; ker pa šteti nič ne zna, le po glasu jih pozna.
Učakaj jeseni
ose Listje odpade?
Hudiči so zavrženi angeli, ki so še zmerom upali, da pridejo nazaj v nebesa. PO' stali so neučakani in bara!! so Boga: „Kdaj bo to?"
Bog pa je dejal: „To bo tedaj, ko bo vse listje odpadlo!"
Hudiči so čakali na jesen. Listje je zapO' redoma padalo z dreves.	*
Le dob je še vedno držal svoje liste na vejah, da jih tudi najmočnejša viharji niso mogli odtrgati. Sneg je padel in listje je S® vedno viselo na vejah. Tedaj so se hudič’ v svoji jezi spravili na dobe in so začeli listje trgati z vej. Ker pa imajo preveč nerodne kremplje, so ga samo scefrali. Ko so to svoje zlobno delo končali, je Bog razsodil.
„Dob bo nosil od zdaj naprej poiet: in p°' zimi scefrane liste. Hudiči pa nikdar več ne morejo priti v nebesa."
Narodna iz Roža
rablja 16-mm trak, pa tudi v šolah uporabljajo film, za kar imajo na razpolago ca
15.000	aparatov. Obstojajo tudi posebni filmski ikiubi s 40.000 člani. Ti klubi irnaj0 podoben .namen kot pri nas „Akcija za dober film" in mnogo pripomorejo, da je poli' siki film umetniško in moralno dober.
NAJMLAJŠA ZDRAVNICA
Še vedno se najdejo študentje, ki se odlikujejo v navdušenju za svoj bodoči poklic. Toda Angležinja Antonia Wemer je bila v tem oziru skoraj preveč navdušena. V Angliji je namreč predpisana starost z® medicinski študij (18 let). Toda Antonij Werner je bila še premlada za ta študij, po katerem je tako hrepenela. Pa si je znala pomagati. Ponaredila je svoje rojstne dokumente za r.ri leta. Tako je mogla na medicinski kurs v Trinity College v Dub' lin. Danes je Antonia Werner stara 21 k 1 dokončala je medicinski študij in je tak° najmlajša zdravnica na Angleškem.
Če se dekle preseli v velemesto
Te dni je izšla knjiga pisatelja Maxa Wy-ITia „Carear GM, Watoh Your Step!", v kateri svari dekleta, ki so se iz malih mest ali z dežele preselila v velemesta, naj se ne smatrajo za vame. Pisatelj Max Wylie ima brez dvoma razlog za itako svarilo, saj so mu umoril! lani hčerko v stanovanju sredi New Yorka, kjer je živela s svojo prijateljico enakih let.
..VeHemesito mli varen kraj za mlada dekleta," ipiše oče nesrečnega dekleta, ki je za-Ikflljiučiflo masllmo svoje življenje, ko jč bilo komaj na njegovem pragu. Vsem, ki so šie tja, .svetuje, naj skrbno preiščejo razmere kraja, kjer se misli!j o naseliti, tako v dnev-
nem času kot v nočnih urah. Ko se vselijo v stanovanje, naj zamenjajo ključavnice na vratih in poskrbe, da bo v teh odprtina, skozi katero bo mogoče opazovati obiskovalce, preden se jim dovoli vstop v stanovanje.
Na poštni predal naj ne dajejo celega imena, ampak samo priimek, ne hodijo naj v dvigalo za samouporaba, če vidijo, da je v njem že kak njlim neznan tujec, zapomnijo naj si telefonsko številko najblžje policijske postaje, da bodo mogle .to vsak čas klicati, na cesito naj ne hodijo brez kakega trdnega ostrega predmeta v svoji nočni torbici, da se bodo mogle vsaj za silo braniti pred morebitnim napadalcem ali nasilnežem.
Film na Poljskem
kriminalni roman
Prevedel:
AVGUST PETRIŠIČ
13. NADALJEVANJE
	
	
lili SAX ROH M ER
illllllllllll
j H !
SKRIVNOST
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
dt>0 ~
Pogledal je nanjo, vstal in mi jo izročil ter segel po svoj klobuk, ki je ležal na pisalni mizi. „Bog nam pomagaj, Petrie!" je rekel.
Brzojavka je vsebovala to: „Sir Lionel Bartou umorjen. Pridite takoj v njegovo hišo. — Weymouth, nadzornik."
Zelena megla
Četudi sva opustila vsako nepotrebno odlašanje, je bila skoraj že polnoč, ko je najin taksi zavil v temen senčni drevored, na čigar daljnem koncu sva kakor skozi .predor videla, kako se je mesečina svetlikala na oknih Lionelove domačije. Ko sem .pred prage m stopil iz voza, sem videl nizko, dolgo poslopje, ki je bilo, kakor je Smith .povedal, vse obdano z drevjem in grmovjem. Pročelje je bilo poraslo s tistimi neznanimi plezalkami, zrak pa je bil prena-sičen z duhovi venečega rastlinja, s katerimi se je mešal težak vonj malih rdečih nočnih cvetk, ki so bohotno cvetele na plezalkah.
Vse je bilo pravcata divjina, in ko naju je nadzornik Weymouth sprejel v veži, sem videl, da se je notranjost kaj ujemala z zunanjostjo. zakaj veža je bila zgrajena po
vzorcu neke sobe asirskega templja, in debeli stebri, nizki sedeži im zavese, vse je bilo zanemarjeno in na debelo pokrito s prahom. Zatohli vzduh je bil notri skoraj tako močan ko pod drevesi. Detektiv naju je vodil v knjižnico, v kateri so bila tla' preplavljena s književnimi proizvodi.
„Moj Bog!" sem zavpil, „kaj pa je to?"
Nekaj je skočilo z vrha knjižne omare, šlo tiho čez preproge in knjige in je kot zlata lisa smuknilo iz knjižnice. S plašnimi očmi sem zrl za tistim. Nadzornik Wey-mouth se je suho zasmejal.
„To je mladi puma (puma je zver mačje vrste v Ameriki) ali nekaj takšnega, doktor," je dejal. „Ta hiša je polna presenečenj — in skrivnosti."
Njegov glas ni bil čisto miren, se mi je zdelo, in skrbno je zaprl vrata, preden je nadaljeval.
„Kje je on?" je rezko vprašal Nayland Smith. „Kako se je zgodilo?"
Weymouth se je usedel in si prižgal cigaro, ki sem mu jo ponudil. „Menil sem, da bi hbtela zvedeti, kako je prišlo do tega, kolikor mi je znano — preden si ga ogledate."
Smith je prikimal.
„Prav,“ je nadaljeval nadzornik, „mož,
ki ste ga poslali sem, je zavzel svoje mesto zunaj na cesti, od koder je lahko pregledal vrata. Videl niti čul ni ničesar, doklet se ni ob po! enajstih pojavila neka mlada dama in šla noter."
„Mlada dama?"
„Miss Edmonds, strojepiska sira Lionela. Opazila je, ko je prišla domov, da je njena torba z denarnico izginila, in vrnila se je, da bi videla, ali je ni pustila tu. Napravila je hrup. Moj mož, ki je s ceste slišal hrup, je šel v hišo. Potem je zdirja! ven in nas po telefonu poklical. Prišel sam im nato neutegoma brzojavil po vas."
..Pravite, da je slišal hrup. Kakšen hrup?" - „Misš Edmonds je dobila hud živčni napad."
Smith je korakal po sobi, bil je ves razburjen.
„Opišite, kaj je videl, ko je vstopil!"
„Videl je strežaja črnca — v tej hiši ni ne enega Angleža — ki se je trudil, da bi pomiril dekle v veži, medtem ko sta se en Malajec in še neki drug barvanec tolkla po čelu in tulila. Nič jasnega ni mogel spraviti iz nj h; zato se je sam lotil raziskava-mja. Položaj stavbe si je bil že prej ogledal: potem je ob soju luči v nekem oknu spoznal v pritličju lego delovne sobe; tako se je podal, da si ogleda vrata. Ko jih je našel, je videi, da so od znotraj zaklenjena."
„No, in?"
„ŠaI je ven in okrog do okna. V oknu ni nikakega zastora, da se iz grmovja lahko vidi v ropotarnico, ki jo imenujejo delovna soba. Pogledal je noter, kakor je bržkone pred njim storila tudi Miss Edmondsova.
Kar je videl, mu je dalo razlago za njefl živčni napad."
Oba s Smithom sva ga napeto poslušaj
Med šaro na tleh je na boku ležala tovska skrinja za mumijo, čez njo pa je 1 žal z licem navzdol in z rokami naprej &1 Lionel Barton."	-v
„Ti moj Bog! Da. Dalije!"
„V sobi je gorela le ena namfzma sve* ka, ki je stala na stolu in sijala naravo06 nanj, ker je metala svetlobni krog prav ° tisto mesto." Nadzornik je z rokama V0^. zal veličino svetlobnega kroga. „No, ko r mož vlomil šipo in odpri okno ter sp'62^ noter, je opazil še nekaj, kakor pravi.“ ^ stal je.
„Kaj je opazil?" je hlastno vprašal SiO1'1^
„Nekako zeleno meglo, sir. Pravi, da mu je zdela živa. Plazila se je po tleh, kako v višini enega čevlja, in sicer strao^ njega proti nekemu zastoru na drugem k©0 cu študijske sobe."
Nayland Smith je uprl pogled v gej nika. „Kje je prvič videl zeleno meglo?‘
„Pravi, da se mu je zdelo, da je izhaja1 iz skrinje za mumijo."
„Da, in dalje?"
,,To je še dobro, da je spleza! Skozi potem, ko je bil tisto ugledal. Preobrni* J telo, in sir Lionel je bil videti strašen-je mrtev. Potem je Croxted — tako je 1110 ~ ime — šel do tistega zastora. Za njj11 ... bila steklena vrata — zaprta. Odprl jih .* v držala so v nekako shrambo — se !Prai^Vr izbo, ki je bila od tal do steklenega s pa natlačena še z drugo ropotijo. bilo temno, vendar pa je prihajalo dov*
!
A
O
B “ R 00 A
defii ./mailoh sester revežev", kS so napravile dom za stare onemogle Kitajce in ne sestre, iki žimi v džunki sredi džunikelsikega meata beguncev v Aberdeenu. Ne bi šli v ikatioCiIiSke zavode k sestram usmilijenkam, ne v čudovite salezijanske zavode, kjer vzgajajo le deloma 'krščansko,, po večini pa 'pogansko mladino, kjer Imajo po 1500
B. TRAVEN:
Coikaik črnke -
Mmkdfa&i$a mirne
(Popotne vtise koroškim bralcem opisuje g. Vinko Zaletel)
(4. nadaljevanje)
Vlada hoče odpraviti vsa zasilna,, človeka nevredna 'Stanovanja in zato gradi in zida in deia... Prav ogromno gradi, odstra-ajuje hribe, zasipa morje, nastajajo nova mesita ogromnih nebotičnikov. Doslej še nikjer na svetu, tudli v Severni in Južni Ameriki ne, nisem videl, da bi se toliko naenkrat gradilo. Lahko rečem, da se na tisoč 'palač in nebotičnikov gradi in mesto •■aste ;in se spreminja. V mestu izgmjajo stare in male hiše, da dajo prostora velikim modernim. Kar pa zidajo tudi privat-niiki, družbe, ker gre kapital v stavbe, pa je seveda prostor drag kot zlato. Za vsak me-■ ter sveta se tepejo reveži in bogatini. Ker ie ves svat okrog mesita vladni, zato seveda vlada veliko zasluži, ta denar pa porabi za stanovanjske hiše. Cerkvenim, karitativnim organizacijam/in šolam pa vlada rastonj da stavbni prostor.
Občudoval sem to socialno delo vlade, roda še bolj sem občudoval, kako so kato-Kčani razumeli čas in potrebo in aktivno Posegli v boj proti revščmi in vsemu zlu,
sledi iz revščine. Hong Kong je pc vsem svetu znan po šund-romanih in filmih, ki v,9i zajemajo snov le iz podzemeljskih kanalov, smradu, umazanije, zločinstva. Prav tedaj, ko sem odhajal na pot, so v Celov-^ 'in Zurichu vrteli film: „Weisse Tracht ftir Hong Kong". So mnogi im tudi na Ko-toškem, ki mislijo, da se mladina vzgaja tako, da se uvaja v življenje, da „spozna življenje" im se ji mora zato pokazati vse blato, ki je zares na svetu ali pa le v nji-hovni umazani fantaziji. Če bi imel časa, bi tudii o življenju v Hong Kongu marsikaj pojasnil. Toda pisatelji in reporterji Iščejo le ‘P0 zloglasni Henessy Road in obiščejo bar Suzie Wcmg, ne gredo pa n. pr. v »Cathotic Centre", da bi videli ogromno požrtvovalno deilo katoličanov, ki so tam ustanovili urad 29 Posredovanje dela, šolo za ribiče in motorne ribiške čolne, ambolante (= kraj za P^o zdravniško pomoč) in klinike, kjer za-^onj zdravijo reveže, otroške vrtce, sirotiš-b‘00, mladinska društva, domove za stare 'vtuti, dom za silepe, bolnišnice, knjižnice, tjudske fcuhimje, tečaje za šivilje, obrtnike
delavce, in celo tovarno za testenine (NudeOfatorik), ki jih v zastonjskih kosilih de% potrebnim, in tako dalje in dalje ...
Ne bi videli katoliških zdravnikov, ki za-^tonj zdravijo v 17 bolnicah... ne bi vi-
učencev v šolah in obrtnih šolah, kjer jih res 'prav pripravljajo za življenje, za poklic lin kjer edino se lahko zapuščeni otroci kdaj poigrajo in še malico dobijo ... Koili-fco bi še lahko našteval, toda naj povedo nekaj statistike:
Eno tretjino vseh ljudi zajame katoliško šolstvo in karitativno delo, toda katoličanov je ie 6.5 odst.! V 170 šolah je več kot
100.000	šotobveznih otrok, 16 odst. vseh otrok obiskuje katoliške šole. Zato tudi uspehu: 0. 1950 je bilo le 42.000 katoličanov, danes juh je že blizu 200.000. V Hong Kongu deluje versko, vzgojno in karitativno 330 duhovnikov, 110 bratov in 650 sester!
(Konec)
Velešndusirialec
V majhni Indijanski vasi v Mehiki se je pojavil Amerikanec, ki je nameraval proučevati deželo in njene prebivalce. Med svojim potovanjem je prišel do kolibe revnega indijanskega kmeta, ki si je svoje skromno življenje skušal izboljšati s tem, da je v prostem času pletel majhne košarice.
Te košarice je pletel iz ličja, ki je bilo pobarvamo z najrazličnejšimi barvami, barve pa so Indijanci pridobivali iz rastlin in lesa. Mož je znal svoje mnogobarvne pramene ličja tako umetniško preplesti, da je košarica, ko je bila izgotovljena, vzbujala občutek, kot da je prekrita s figurami, ornamenti, rožami in živalmi.
Indijanec je čepel na tleh pred svojo kolibo in pletel košarico.
Amerikanec ga je vprašal: „Koliko stane takšna košarica, prijatelj?"
..Petdeset centavov, senior," je odgovoril Indijanec.
„V redu, kupim jo, že vem, koga bom s tem razveselil," Pričakoval je, da bo košarica stala dva pesa.
Ko se je tega jasno zavedal, je takoj po-miElliil na posel. Vprašal je: „če vam bi pa sedaj tako/j odkupil deset košaric, koliko bi potem stala ena?"
Indijanec je nekaj časa premišljeval in potem odgovoril: „Potem bi stala košarica petinštirideset centavov."
„A1 might, muy bien, in če jih kupim sto, kotllko stane potem ena?"
Indijanec je spet nekaj časa računal: „Potem stane košarica štirideset centavov."
Amerikanec je kupil štirinajst košaric. To je bila vsa Indijančeva zaloga.
Ko je Amerikanec mislil, da je videl Mehiko in da ve vse, kar je treba vedeti o Mehiki in Mehikancih, se je vrnil v New
Vouk. In ko je bil spet sredi svojih poslov, je začel premišljevati o košaricah.
Odšel je k nekemu veletrgovcu s čokolado in mu rekel: ..Ponudim vam lahko košarico, ki bi bila zelo pripravna za izvirno darilno embalažo za fino čokolado." Trgovec s čokolado si je ogledal košarice z velikim strokovnim znanjem. Poklical je svoje družabnike in končno še svojega mana-gerja. Posvetovali so se in potem je trgovec rekel: „Za košarico, napolnjeno z najfinejšimi praiinejamd, lahko dobim štiri dolarje, morda celo pet. To je najizvirnejša in najlepša embalaža, ki jo lahko ponudimo tržišču. Plačam dva in pol dolarja za kos, luka New York, carina in prevoz na moje stroške, pakiranje na vaše."
Potnik, ki je prepotoval Mehiko, je računal. Indijanec mu je pri sto kosih ponudil košarico za štirideset centavov, kar je pomenilo dvajset centov. Prodal pa b’ jo za dva dolarja in pol. S tem bi zaslužil pri kosu dva dolarja in trideset centov ald približno tisoč dvesto procentov.
..Misilčm, da lahko pristanem na to ceno," je rekel.
„Toda pod zelo važnim pogojem. Preskrbeti me morate z najmanj deset tisoč kosi. Manjša količina nima zame nobene vrednosti, ker se drugače sploh ne izplača reklama, ki se je moram poslužiti zaradi te novosti. In brez reklame ne morem postaviti te cene."
..Sklenjeno," je rekel poznavalec Mehike. Zaslužil je približno štiriindvajset tisoč dolarjev, odbiti je bilo treba samo potovanje in transport do nabližje železniške postaje. Takoj je spet odpotoval nazaj v Mehiko in poiskal Indijanca. ..Veliiik posel imam za vas," je rekel. „Bi lahko izdelali deset tisoč takih košaric?"
„Ja, to bi lahko. Kolikor hočete. Nekaj
00	00 I 00
časa bo že trajalo Z ličjem je treba skrbno ravnati, to požre precej časa."
Amerikanec je pričakoval, da bo Indijanec na pol mrtev, ko bo slišal vest o tej veliki kupčiji, kot kak ameriški trgovec z avtomobili, ki na en mah proda petdeset dodgeov. Toda Indijanec se ni razburil. Mirno je dalje pletel košarico, ki jo je pravkar imel v rokah. „Rekli ste, da mi proda-ste košarice po štirideset centavov, če kupim sto kosov," je rekel Amerikanec. „Ce pa sedaj naročim deset tisoč kosov, kako visoka je potem cena?"
Indijanec je sedaj prenehal z delom, da bi vso stvar preračunal. Cez nekaj časa je rekel: „To je preveč. Tega ne morem tako hitro izračunati. Jutri vam bom povedal."
Amerikanec je prihodnje jutro prišel k Indijancu, da bi izvedel za ceno.
„Precej truda in skrbi sem imel, da bi v redu in točno izračunal in da vas ne bi oškodoval. Cena je točno izračunana. Če naj naredim tisoč kosov, potem stane košarica dva pesa, in če jih naj naredim deset tisoč, tedaj stane košarica tri pese."
Amerikanec je bil prepričan, da' ni prav slišal. Morda je bila tega kriva njegova slaba španščina.
Da bi popravil nesporazum, je vprašal: „Dva pesa za kos pri tisoč in tri pese za kos pri deset tisoč košaricah? Toda saj ste mi vendar rekli, da stane pri sto kosih košarica štirideset centavov."
„To tudi drži. Sto košaric vam prodam za štirideset centavov po kosu." Indijanec je ostal zelo miren, kajti vse si je dobro izračunal in ni Mio razloga za prepir. „Snior, saj morate sami uvideti, da imam pri tisoč kosih mnogo več dela kot pri sto in z deset tisoč kosi imam še neprimerno več dela kot * (Nadaljevanje na 8. strani)
Jesenski dež
Jesenski dež prši na medle šipe in ulice so puste in vsakdanje, le ti se, dragi, kot srebrna nitka prepletaš tiho skozi moje sanje.
Tajko si daleč, a si vendar blizu, da vsaka stvar te v moji sobi sluti.
Če ne bi bruna prasketala v peči, bi mogla še besede tvoje čuti.
In svetla sveča je prižgana v srcu, ker sem s teboj, čeprav te ni ob meno. ker vem, da tudi ti samotni dnevi za naju niso čisto izgubljeni.
In ko se, dragi, kot srebrna nitka prepletaš tiho skozi moje sanje, jesenski dež prši na medle šipe ih ulice so puste in vsakdanje.

■^etlobe iz delovne sobe — ki pa je v repici soba za bivanje — ko je privil vse ^ebillke, da bi si še enkrat natančneje ogledi tisto plazečo se meglo. Tam držijo tri ftopnice dol. Na stopnicah je ležal mrtev vitajec."
».Mrtev Kitajec!"
».Mrtev Kitajec."
»»Ali ju je zdravnik pregledal?" je nada-‘Jeval Smith.
»Da, neki tukajšnjo zdravnik. Bil je ves ^eden, to sem opazil. Zakaj trikrat si je z ^Javo samemu sebi nasprotoval. Sicer pa Potrebno nikako drugo mišljenje — pre-
<3 e«
ne pride mrliški oglednik.*'
»Da Croxted?“
»Croxted je obolel, Mr. Smith, in so ga ^bratij 9 taksijem spraviti domov."
»>Kqjj mu je bilo?"
Detektivski nadzornik Weymouth je dvi-obrvi in skrbno otresel pepel s cigare. »Vzdržal je bil, dokler nisem prišel, mi jjtoedai vso zgodbo in se kar onesvestil. eial je> da ga je, tako se mu je zdelo, v rambi nekaj pograbilo za vrat."
»Ali je to misli! dobesedno?"
”Tega ne vam. Prav tako smo morali po-^ domov tudi dekle."
NayiaTOj	je Ves zamišljen mečkal
^J levi uhelj.
»Ali ste si ustvarili kako razlago? je ne-■^nia vprašal.
'Veymonth je skomignil z rameni.
;,j'’N'itd ene, ki bi pojasnjevala zeleno me-Sj.1" je odvrnil. „Ali gremo zdaj noter?" Slno skozi asirsko vežo, kjer je bila
zbrana vsa prepadena služinčad. Bili so štirje. Dva izmed njih sta bila črnca, dva druga pa vzhodnjaka neznanega plemena. Pogrešal sem Kitajca Kvveeja, o katerem je bil Snrith govoril, im Italijanskega tajnika; po načinu, kako se je moj prijatelj oz;ral okrog po senčnih predelih veže, sem uganil, da se je tudi on začudil zaradi njiju odsotnosti. Stopili smo v študijsko sobo, nekakšen prostor, ki mi ga je težko opisati.
Takoj so mi padle na misel Smithove besede .potres pri starinarju’, kajti soba je bila naravnost natlačena z raznoliko šaro — priplenjeno v Afriki, Mekstiki in Perziji. Na nekem praznem mestu ob ognjišču je stala na zaboju plinska pečka, okrog pa so ležale razne potrebšč:ne za kuhanje na prostem. Duh po gnijočem rastlinju, pomešan z ostrim vonjem tistih ponoči cvetečih cvetic, je skozi odprto okno vel v sobo.
Na sredi tal je poleg prevrnjene rakve ležala postava, oblečena v d'omačo haljo ne-razloSIjilve barve, z licem proti tlom in rokami, vrženimi predse čez bok starinske skrinje za mumijo. Moj prijatelj je stopil k skrinji in pokleknil k mrtvecu.
„Dobri Bog!"
Smith je sunkoma vstal in se z nenavadnim obrazom obrnil k nadzorniku Wey-mouthu.
„Ati ste poznali sli,ra Lionela Burtona osebno?" se je obregnil.
„Ne,“ je pričel Weymouth, „toda ..
„To ni sir Lionel. To je tajnik Strozza."
„Kaj!“ je zavpil Weymou'th.
„Kje je oni drugi — Kitajec ... Brž!" je zakričal Smith.
„Ukazal sem, naj ga pustijo, kjer so ga našli — na stopnicah v shrambo," je odgovori! nadzornik.
Smith je stekel do omenjenega prostora, kjer je lahko skozi odprta vrata opazil nagrmadene posebnosti. Ko je odgrnil zaveso, da bi več svetlobe padlo na stopnice, se je skloni! čez zvito postavo, kii je ležala pod nji':m na stopnicah.
„To je on!" je zavpil glasno. „To je lio-nalov sluga Kwee!“
Weymouth in jaz sva se spogledala nad telesom Italijana; potem sva obrnila pogled tja, kjer je s srditim obličjem stal prijatelj nad mrtvim Kitajcem. Rahel vetrič je zaše-lestel skozi listje; močan val tujega vonja je dahnil skozi okno proti zastrtim vratom.
Bi! je dih vzhoda — ki je stegnil svojo rumeno roko na zapad. V tem se je izražala pretkana, neprijemljllva sila doktorja Fu-Mančuja, kakor je bil vitki, prožni, od burmsikega sonca ogoreli Naylamd Smith poosebljenost britanske sposobnosti, 'ki je hotela premagati lokavega sovražnika.
„Ena stvar je jasna," je rekel Smith, »nihče v hiši, izvzemši Strozzo, ne ve, da sira Lionela ni bilo doma."
»Kako pridete do tega zaključka?" je vpraša! Weymouth.
»Služinčad v veži ga obžaluje kot mrtvega. Ako bi ga bili videli oditi iz hiše, bi vedeli, da leži tam nekdo drug."
»Kaj pa s Kitajcem?"
»Ker ni druge možnosti za vstop v shrambo kakor skozi duri delovne sobe, se je Kvee mora! skriti tam ob nelkem času, ko njegovega gospodarja ni bilo v sobi."
„Croxted je našel zvezna vrata zaklenjena. Kaj je umorilo Kitajca?"
»Miss Edmonds in Croxted sta pa našla vrata delovne sobe od znotraj zaklenjena. Kaj je umorilo Strozzo?" je odvrnil Smith.
»Najbrž ste opazili," je nadaljeval nadzornik, »da je tajnik oblečen v domačo haljo sira Lionela. Ko je Miss Edmonds pogledala skozi okno noter, ga je pomotoma imela za gospodarja — in posledica tega je bila, da nas je spravila na napačno sled."
»Obleke! se je tako, da bi vsakogar, ki bi pogleda! skozi okno, prepričal, da je v sobi sir Lionel," je pojasnil Smith.
»Zakaj?" sem vprašal.
»Ker je prišel sem z neko zločinsko namero. Poglej?" Smith se je pripognil im pobral več kosov raznega orodja. »Tu leži pokrov. Prišel je, da bi odprl rake v. Notri je bila mumija kake znamenite osebe, ki je živela za vlade Meneptaha II. Sir Lionel m: je prej pravil, da je najbrž mnogo dragocenih nakitov in draguljev skritih med ovoji mumije. Nameraval je stvar odpreti in vsebino nocoj preiskati. Podoba je, da je spremenil svojo namero — na vso srečo zanj."
V zmedi sem si bredel z roko po laseh.
»Kaj se je torej zgodilo z mumijo?"
Naytlaind Smith se je rezko zasmejal.
»Po vsem videzu je zginila v obliki zelene megle," je odgovoril. Pogiejre Stroz-zovo obličje."
(Dalje prihodnjič)
Veleindusfrialec
(Nadaljevanje s 7. strani)
s tisoč. To je vsakemu pametnemu človeku popočncma jacno. Za tisoč kosov potrebujem mnogo več ličja, moram neprimerno daiije iskati barve in jih kuhata. Ličje ne leži kar tako pripravljeno. Potrebno ga je dobro im skrbno sušiti. In če naj naredim toliko tisoč košaric, kaj bo potem z mojo koruzo in mojo živino? In potem m: bodo mojii sinovi, meijli bratje in moji nečaki in stric morah pomagati pri pletenju. Kaj pa bo potem z njifoovimii polji koruze in njihovo živino? Zaradi tega se vse zelo podraži. Verjemite mi, da sem vam skušal čimbolj ustreči in ostati pri najnižji ceni. Toda to je tudi moija zadnja beseda, senior."
Amentkanec je govoril in barantal z Indijancem skoraj ves dan, da bi mu pojasnil, da se je pri preračunavanju zmotil. Porabil je kompletno novo beležnico, da bi s številkami dokazali, da lahko Indijanec zasluži celo premoženje pri ceni štirideset centa-vov za kos in kako se izračunavajo stroški in materiaiini izdatki in mezde.
Indijanec si je z razumevanjem ogledal številke, občudoval naglico, s katero je Amerikanec zapisoval te številke, jih sešteval, de#! ‘in množil. V bistvu ipa ga je to
ftainovejše kmetijske	III
stroje, štedilnike, pralne	
stroje, gospodinjske po- ■	$
trebščine	I
ugodno in na obroke pri	1
HANS WERNIG	
KLAGENFURT, Pautitschgasse (Prosenhof)	
neznatno prizadelo, ker številk in črk ni znal brati, iz pametnega, narodno gospodarsko zelo pomembnega Amerlkančevega predavanja pa ni imel nobene druge koristi kot to, da se je naučil, da lahko Amerikanec govori ure Ln ure, ne da bi kaj povedal.
Amerikanec se je ves besen vrnil v New Ycirk in edina stvar, ki jo je lahko povedal trgovcu s čokolado, da bi razveljavil pogodbo, je bilo: „Z Mehikanci ni mogoče trgovati, za te ljudi ni upanja."
Tako je bil New York obvarovan pred tam, da bi ga preplavili tisoči teh ljubkih majhni:h umetnin. In tako je bilo tudi mogoče preprečiti kruto usodo, ki bi čakala vse te prelepe košarice v posodah za smeti pa Park aveniji, v katerih bi končale prazne, brez bonbonov in torej za Amerlkance tudi brez vrednosti.
Vse za šport -od kolesa do televizije -na zalogi
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje RUTAR & Co.
Dobrla ves-Eberndor! tel. 04236-281

v našem listu
I
Radioaparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
^adiohnus
K E R N
Klagenfurt. Burggasie
Zimski plašči
ženski, moški in otroški
Smučarske taiaife in anoraki
Vse to dobite v strokovni trgovini
V, T&UM&HM
KLAGENFURT - CELOVEC,
Volkermarkter Str. 16, tel. 52-76
Velika izbica
perila in blaga
pri
£. fhautet
Klagenfurt, Al ter Platz 35
Ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
Goitfried flirather
Klagenfurt, 1’aulitschgasse 9
Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
Se kriket-
DAMSKA MODA
KLAGENFURT — CELOVEC
Kramergasse 11 O Tel. 33-95
PRIPOROČA MODNE
PLAŠČE in OBLEKE
Velika izbira!
POČITNICE NA SREDNJIH ŠOLAH
Za šolsko leto 1964/65 je prosvetno ministrstvo odredilo sledeče pouka proste termine:
Božične počitnice se bodo pričele letos povsod enako v četrtek, 24. decembra, in se bodo končale v sredo, 6. januarja 1965. Pouk se torej zopet prične v četrtek, 7. januarja.
Poletne (glavne) počitnice se bodo pričele na srednjih' šolah na Dunaju, Nižje-avstrijskem in Gradiščanskem s ponedeljkom, 5. jul ija 1965; vendar pa je pouka prost dan tudi že prejšnja sobota, 3. julija. Pouk se bo ponovno pričel v ponedeljek, 6. septembra 1965.
Za Zgomjeavstrijsko, Salzburško, Tirolsko, Koroško, štajersko in Predarlsko pa so drugačni predpisi: poletne počitnice se bodo pričele v ponedeljek, 12. julija 1965, a je pouka prost dan že prejšnja sobota, 10. julija. Ponovni pouk v jeseni se bo začel v ponedeljek, 13. septembra 1965.
Izbira in kvaliteta
preprog, zaves in posleljnin v trgovini opreme
L00101
VIL A C H	Lederergasss 12
T ij^koproinetni in gostinski obrati dobijo poseben popust!
... primerna darila za Vaš dom in Vašo družino
Dnevne sobe • Spalnice Kuhinje (tudi vdelane) Skrinje za perilo ® Stojala za časopise
Servirni vozički o Mizice za televizorje Stojala za rože 9 Krzna pri
HANZEJ KOVAČIČ Villach —Beljak
Gerbergasse, nasproti kina Apoll°
EK
SAMONIG-PREISE
erleichtern das Schenken
S
isti!,,,
Herren-Popelinehemden
Markonqualitat, in modernem Streif-de&sins .... 89.80 on in WeiB............/9.0U
terlon-Striimpfe
nahtlos, in Modefar-ben ..........12.50
Damen-Host-n
aus prima Raunu- mm n«« woHt,rikot. alile Gr. 1 I.SU
Damen-GuinmischUipfcr
mit Brakatplaitite
29.-
VZug-Schliipfcr, mm .80 cm brek 19.80 1‘t. 3*1
Pcrlon-Untcrkleidcr
n n n	gemu .tcrt, mit scho- . f.
ner .Spitze am Saum 49>
i)amen-l’yjanias
aus gutem Mako- — — gam, sehr wami
Herren-Hemden aus pri-ma Šport flancU 79.80
49.80
Damen-
W iischegami tur Hemd u. Hosc
29 80
Herren TrainiugsanzOge
179.-
beste Qualitat, mit keilbese ...........
Daanen-Stnutipfhosen
aus prima Krausel-n, 'ir farben,
gam, iin allen Mode- n**
59.- dS.—
Herren-Kt ausclsocket ts
sohr haltbar, einfar-big oder gemustert
9.80
T revira- Kravvatten in modernen Mustcm .... Z4.!IU	
Herren- Modeschals knitterfrei 		25.90
Herren-Makohosen	
TJiermoflauscli, lang, alle GroBen		49.—
Herren-Nachthcmden	
aus gutem, oinfarbi-gem FlancU, paspe-Mert		59.80
Herren- Handschulic reine WoHe		29.80
Herren- SVWo.,e 139.80	
Kindcr-Strumpfhosen
aus erstiklassigem Baumivollgarn . . ab
Knabcn-Hemdcn
aus sehr schonem Sportflanell ....
Kinder-Pyjamas aus prima Trikot, sehr \vann........
21.90
36.90
49.50
Damin- Krauselstiiiinpfc aus prima Helanca-Gam, Strapazquali- ^ ^
Handtucher
aus prima Baum-	, ,
ivollpikec, im dan- 'Z« thren gefarbt, fix u. .. fertig, 45X 100 cm . .	7.?U
Damast-Tischtvichcr
Markenware, ge-	on
saumt, U0X U0 on 49.011
Leinen-Sets
Buntdaniast-SchKipfer
Markenqualitat,	4AQ flfl
180X190 cm .	IZlr**'
Polstcrbcziige
aus prima Bi damast, 00X80 om
aus prima Bunt-	^0
Klcider-Kaschmirette
kn it teranu, in scho- m Q fl0 nen Mustom..........
Fraucn -T ragersch Urz.cn
aus prima Zepbir, normale Durch-sdinittsgroBe . . .
Kcpftucher
mit sehr schbncn T iirken-,I>ruckmu-stern ............
19.80
13.90
Garnitur, dreiteilig, in schbnen, indan-threnfarbigcn Jac-quardmustom ....
Vcrhange
aus guter Kiepp-QuHtat, 120 cm breit, imdanthrenfaT-biges Blumendessin .
49.80
19.80
Damast-Tischgesleck
fin’ 6 rersonen .
VVollbrokat
der ideale Kleidcr-stoff čn modernem Muistem, 90 cm breit
98.8®
59.8®
Damen-Quikoton-Blusc
Lamgarm, mit	on
Doppelmauschettc . 9D.OU |
Geschirrtucher
roine Baumwolle in Modekaros, gut sati gend, gcsiiumt, miit Aufhanger ......
6.90
SAMONIG
VILLACH AM SAMdNIG-E<*
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Na5 tednik — Kronika”, Celovec, Viktringcr Ring 26. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-09. — Naročnina stanc mesečno T-" šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev leuio. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radlšc, p. Žreler. — Telefonska številka uredništva
43-58. — Tisk: Tiskarna Druibc sv. Mohorja, Celovec, Viktringcr Ring 26.