v I'm j^BH’ ' AM€mCAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) nrrrrarirq ■ ■ SLOVGNIAN HORNING NGWSPAPfiA CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 30, 1982 VOL. LXXXIV !£:tSd0V Zelo velika udeležba na el salvadorskih volitvah presenetila Iz Clevelanda in okolice Ženska, k; je povozila do smrt! 8 ljudi, sama ohso;ena na smrt RENO, Nev. — Porota v tem mestu je obsodila na smrt 53 let staro Priscillo Ford, ki je na Zahvalni dan 1980 povozila do smrti 8 pešcev in poškodovala 23 drugih. Državni tožilec je trdil, da je to Fordova storila namenoma, njen odvetnik pa je dejal, da Fordova ni bila prisebna v trenutku, ko je storila zločin, niti ni prisebna danes. Priscilla Ford je sama pričala na sodni obravnavi in povedala, da se smatra za prerojenega Kristusa in torej sploh ni zmožna nikakršnega zločina. Ko je povozila ljudi na pločniku, je dejala, da jc~ šlo za navadno nesrečo. Ali bo res prišlo do usmr/ lit ve Fordove, je vprašljivo. Usmrtitev v zvezni dfžavL Nevada čaka 11 obsojencev, zadnja smrtna kazen je bila izvršena 22. oktobra 1979. ... . —- • O • --r— Razmere na Kosovu š& nestalna; Črnogorci in Srb! se izseljujejo BEOGRAD, SFRJ. — Sodeč po ropočilih, objavljenih v vodilnih jugoslovanskih občilih. so politične razmere na Kosovu še vedno nestalne. Dne 11. marca, poroča Tanjug. se je okoli 500 demonstrantov udeležilo demonstracij, v katerih so udeleženci zahtevali med drugim, da bi postalo Kosovo republika v okviru SFRJ. Demonstracije so bile v Prištini, Suvi Reki in Podujevu. Predstavniki oblasti trdijo, da želijo demonstranti motiti volitve, ki so v teku tako na Kosovu kot po vsej SFRJ. Kot kaže, pravijo ti oblastniki, bo treba nadaljevati s čistko tako v partiji kot v drugih ustanovah, posebno med študirajočo mladino. Najvišji partijski organi v Srbiji se ukvarjajo zadnje mesece s problemom izseljevanja Srbov in Črnogorcev s Kosova. Na zasedanju srbske skupščine je o tej kočljivi Zadevi poročal podpredsednik skupščine Veljko Markovič. Delež Srbov v številu prebivalcev na Kosovu je danes 13,2 odstotka, leta 1961 pa je bil 23,55 odstotka. Delež Črnogorcev v istem razdobju se je zmanjšal s 3,9 na 1,7 odstotka. Zelo so napredovali Albanci, ki jih je bilo na Kosovu 1. 1961 že 67,7 odstotka, sedaj pa jih je kar 77,5 odstotka. V svojem precej odkritem referatu o tem problemu, je Markovič navajal, kakšni so bili pritiski albanskih nacio-mdistov na ne-Albance, bivajoče na Kosovu: uničili so jim posevke, sadovnjake in Vinograde, skrunili njihove spomenike ter se brutalno in Vandalsko vedli do njihovih zona in otrok. V razpravi po Markovičevem referatu je prevladovalo mnenje, da kljub ocenam, ki Ke pojavljajo v javnosti in ki pravijo, da so razmere na Kosovu veliko boljše, govorijo dejstva nasprotno. •-----o------ Ct* še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes! Novi grobovi Mary Kroyer V nedeljo, 28. marca, zvečer je v St. Vincent Charity bolnišnici po kratki bolezni umrla 87 let stara Mary Kroyer /. 1099 E. 64 St., rojena Vallette v Lockbourn, Ohio, od koder je prišla v Cleveland leta 1939, prej poročena Watson, vdova po leta 1981 umrlem možu Johnu, mati Eileen McKnight (pok.), Beatrice Layton (Columbus, O.), Rite Tucholski, Betty Gullett, Mary Lou Morris. Johna, Rose Adamic in Patri-cie Hale (Ga.), 32-krat stara mati, 62-krat prastara mati, 8-krat pra-prastara mati. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v četrtek, 1. aprila, ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče West Park. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Joseph Brozich V veteranski bolnišnici v Los Angelesu, Kalif, je po kratki bolezni umrl Joseph Brozich, rojen v Widenu, W. Va., od koder je prišel v Cleveland leta 1930 in bival na Reno Ave. v Nevburgu, dokler se ni pred 14 leti preselil v Los Angeles, kjer je oil zaposlen kot strojnik, samski, brat Josephine Oberstar (Hecker Ave. v Clevelandu), Mary (pok.), Anne Vrh, Ivanke Brozich, Viktorja, Mihaela (pok.) in Fredericka, veteran druge svetovne vojne, član dr. št. 1 ADZ. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v torek, 30. marca, ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. John Dolinar st. V soboto, 27. marca, je v St. Alexis bolnišnici umrl 95 let stari John Dolinar st., rojen v vasi Butajnova, fara Šent Jošt, od koder je prišel v ZDA leta 1911, mož Antoinette, roj. Kebe (dne 25. septembra 1981 sta praznovala 65-letnico poroke), oče Johna in Josephine Walters, 5-krat stari oče, 1-krat prastari oče, BUENOS AIRES, Ar. — Po dolgotrajnem odlašanju so končno jugoslovanske oblasti objavile rezultate lanskega ljudskega štetja. Po teh rezultatih naj bi imela Jugoslavija lani 22,4 milijona prebivalcev. L. 1971 pa 20,5 milijona. Kot je znano, smatrajo v Jugoslaviji za pripadnike narodom le tiste, ki živijo v svojih narodnih republikah, to je Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci in Črnogorci. V republiki Bosni in Hercegovini pa so Srbi, Hrvati in Muslimani. Narodnost pa označujejo danes tiste, katere so včasih smatrali za narodne manjšine (Albanci, Madžari, Romi, Turki, Slovaki, Romuni, Bolgari, Vlahi, Čehi, itd.) Pripadnost “Jugoslovanskemu narodu” ali “jugoslovanski narodnosti” po ustavi ni niti predvidena niti ne prepovedana. Najbolj zanimiv pojav med rezultati zadnjega štetja je ta, da je nepričakovano narastlo Jasir Arafal grozi JERUZALEM, Izr. — Arabci, ki bivajo za tkzv. Zahodnem bregu, nadaljujejo ž množičnimi demonstracijami zoper izraelsko vojaško oblast. V spopadih doslej je bilo ubitih najmanj 5 Palestincev, nek izraelski častnik pa je umrl, ko je v njegovem vozilu eksplodirala ročna granata. Izraelci trdijo, da imajo zanesljive podatke o tem, da pripravlja Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) obsežno vstajo na Zahodnem bregu. Vstaja naj bi se začela maja meseca letos. Voditelj PLO Jasir Arafat ki biva v Libanonu, je dejal v intervjuju za libanonski časopis, da PLO ne bo stala ob strani, medtem ko izraelski vojaki preganjajo Palestince. Dogodki na Zahodnem bregu so že imeli za posledico, da je Srednji vzhod zopet na pragu možne eksplozije, je pripomnil Arafat. Osem palestinskih županov je podpisalo deklaracijo, v kateri naznanjajo, da ne bodo pod nobenim pogojem sodelovali s tistimi od Izraelcev postavljenimi civilnimi uradniki, kateri naj bi začeli , u-pravljati določene zadeve na Zahodnem bregu. Ustanovitev takšne civilne administracije smatrajo Palestinci in posebno PLO kot prvi korak k eventuelni priključitvi Zahodnega brega Izraelu. Analitiki izraelskih razmer soglašajo, da ima vlada Me-nahema Begina namen, priključiti Zahodni breg Izraelu na isti način, kot je priključila vzhodni del mesta Jeruzalema in Golansko višavje. Vprašanje je le, kdaj bo to storila. * v zaposlen kot mizar pri gradbenih podjetjih v Nevburgu, Garfield Hts. in Maple Hts., član dr. št. 5 SNPJ. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Go-lubski-Deliberato na Turney Rd. in Garfield Hts. Blvd. danes, v torek, v cerkev sv. Lovrenca ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vseh svetnikov v Northfieldu. število tistih, ki so kot svojo narodno pripadnost navedli “Jugoslovan”. Leta 1971 je bilo 273.000 “narodno neopredeljenih Jugoslovanov”, pri zadnjem štetju pa jih je 1,2 milijona v rubriki narodnost navedla “Jugoslovan”. Število neopredeljenih pa se je znatno znižalo in sicer precej pod 100.000. Samo na Hrvaškem znaša število “Jugoslovanov” 397.000 (8,2'/' prebivalcev), v Bosni in Heregovini 326.000 (1,9% prebivalcev), v Vojvodini 8,1%, v ožji Srbiji 4,7%, v Sloveniji le 1,4% in v Makedoniji le 0,7%-, Ta porast “jugoslovanske narodnosti” je očitno presenetil tudi uradne kroge in jih spravil v zadrego. Iz tega dejstva je namreč' razvidno, da so se ravno v naj občutljivejših na-' rodnih in narodnostnih odnosih izvršili nepričakovani premiki. V Bosni in Hercegovini se procentualno (39,6%) število SAN SALVADOR, El Sal. —- Preteklo nedeljo so; bile dolgo pričakovane volitve v El Salvadorju. Gverilci in drugi levičarji so odklonili sodelovanje na teh volitvah, gverilci so storili vse, da bi bila udeležba El Salvadorcev na volitvah čim manjša. Vsa prizadevanja gverilcev so bila, kot kaže, zaman. Navzočih v El Salvadorju preteklo nedeljo je bilo veliko tujcev, med njimi več uglednih Amerikancev. Njihov namen je bil, ugotoviti, ali so bile volitve res svobodne. Med Amerikanci je bilo več kongresnikov kakor na primer sen. Nancy Kassebaum (R.-Kan.) ter privatnikov kot predsednik univerze Notre Dame, rev. Theodore Hes-burgh. Vsi opazovalci so bili silno presenečeni nad voliv-no udeležbo El Salvadorcev in njih navdušenjem, da gredo na volišča. Posebna komisija, ki je izvedla volitve, očitno ni bila pripravljena na tako veliko udeležbo. V mestu Santa, Teda, v okolici glavnega mesta, je bila vrsta tistih, ki so čakali pred voliščem, dolga več sto metrov, v njej je stalo o-koli 10,000 volivcev. Na nekaterih voliščih je celo zmanjkalo volivnih listkov. Dokončen izid volitev še ni znan, vendar vodi z relativno večino sedanji predsednik Jose Napoleon Duarte. Kot sedaj kaže, bo njegova stranka prejela okoli 40% vseh glasov. Drugi je skrajni desničar Roberto D’Aubuisson, ki bo prejel okoli tretjine vseh glasov. Na volitvah je sodelovalo 5 strank, ki so vse desničarsko ali konservativno u-smerjene. Ker Duartejeva stranka ne bo imela večine v novem parlamentu, menijo opazovalci el salvadorskih razmer, da bo sestavljena koalicijska vlada. Znano pa ni, s katero stranko se bo Duarte sporazumel, tudi ne, kakšno je razpoloženje v vojski. D’Aubuisson, ki ga Muslimanov ni bistveno spremenilo, četudi se je njih število zaradi naravnega prirastka (okrog 147.000) zvišalo na 1,63 milijonov; medtem ko se je število Srbov v tej republiki znižalo za 64.000, Hrvatov pa za 14.000. Kot smo že navedli je v Bosni in Hercegovini 326.000 “Jugoslovanov”. Pri zadnjem štetju je bilo le 18.000 neopredeljenih medtem ko jih je bilo pred desetimi leti 50.000. V kategorijo “Jugoslovan” so se vpisali tudi mnogi Srbi. ki živijo na Hrvaškem. Število Srbov na Hrvaškem je znašalo 1. 1971 14,2% prebivalstva in se je v desetih letih znižalo na 11,5%. Tudi število Hrvatov se je na Hrvaškem znižalo za 1,7%. Glede Srbov na Hrvaškem prevladuje mnenje, da so postali “Jugoslovani” zato ker so že od nekdaj večji “unitaristi”, kakor Srbi iz Srbije. Poleg tega pa so med njimi močne nekateri imajo za tajnega voditelja desničarskih terorističnih skupin v državi, katere izvršujejo atentate na levičarje in druge osebnosti, je izjavil, da je dokaj zadovoljen z volitvami, da pa ne more veliko zaupati Duarteju. Reaganova vlada je zadovoljna z izidom volitev. V Beli hiši prevladuje mnenje, da bodo predlogi za povišanje gospodarske in vojaške pomoči El Salvadorju odslej naleteli na ugodnejši odmev med kongresniki. ------o------ Danuta Walesa: Moj mož veliko bere, kadi in posluša rad!o LONDON, V. Br. — V intervjuju s francosko poroče-valno agencijo Agence France Presse je Danuta Walesa, žena priprtega delavskega voditelja Lecha, orisala način življenja svojega moža v rezidenci, kjer ga zadržuje vojaški režim gen. Jaruzelskega vse od 13. decembra lani. Veliko časa prebiva Lech Walesa v svoji spalnici, kjer bere in posluša radijske oddaje iz tujine. Le na ta način pride do resničnejših vesti o dogodkih na Poljskem in v -tujini, je pojasnila Walesova. Na žalost, Walesa veliko kadi, je nadaljevala žena, in ima dolgo brado. Okoli rezidence, ki je močno zastražena, je vrt, a se Walesa redko sprehaja po njem največ zato, ker mu je zoprno, da ga povsod spremljajo stražarji. Dejstvo pa je, da so odnosi med Waleso in stražarji dokaj dobri in da skupaj igrajo namizni tenis. Režim je določil kuharico za Waleso, ki ima več vrst hrane na razpolago. Predstavniki režima ne zaslišujejo Walese, skušajo ga zlomiti s tem, da ga izolirajo. Danuta Walesa je priznala, da je postal njen mož zelo nervozen. komunistične postojanke in zato smatrajo narodno pripadnost “jugoslovanstvu” kot nekaj najbolj “naprednega”. Opredelitev za “Jugoslovane” je opazna tudi pri nekaterih narodnih manjšinah. Tako se je npr. v Vojvodini okrog 40.000 Madžarov izjavilo, da so “Jugoslovani”. Število Italijanov se je tudi znižalo tako na Reki kakor v Istri; v slovenskem Primorju pa je povzročilo pravo senzacijo to, da se je število Italijanov znižalo od 25.000 na 15.000. Opazovalpi so mnenja, da je v mnogih navedenih primerih bil vzrok naravna asimilaciia, bodisi zaradi mešanih zakonov ali preseljevanja. Drugi pa kažejo na nekatere agresivne jugoslovanske komentarje ob povsem drugih vzrokih o razvoju na račun slovenskih narodnih manjšin v Avstriji in Italiji. S.S. Butare pri Sv. Vidu— Kakor vsako leto, bodo tudi letos učenci Slovenske šole pri Sv. Vidu, njih starši in prijatelji delali butare za Cvetno nedeljo. Zbrali se bodo v soboto, 3. aprila, ob 9.30 dopoldne v dvorani pod cerkvijo. Vabljeni ste, da se jim pridružite. Naprošeni ste, da prinesete s seboj šibe, vrhove mačice in zelenje. Krofi— Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo prodajo krofov v soboto. 3. aprila, v društveni sobi farnega avditorija. Koncerta uspela— Preteklo soboto zvečer je priredil pevski zbor Glasbena Matica večerjo, koncert in ples v SND na St. Clairju. Navzočih je bilo okoli 500 veselo razpoloženih gostov. Isti večer je pa pevski zbor Zarja priredil večerjo, koncert in ples v SDD na Recher Ave. v Euclidu. Tudi tu je bilo navzočih okoli 500 gostov. Lep dokaz, da smo Slovenci še kar zdravi in številčni! Odlična predstava— Preteklo nedeljo popoldne je Dramatsko društvo Lilija uprizorilo veseloigro “Stric v Toplicah” v nabito polni spodnji dvorani Slovanskega doma na Holmes Ave. Igralci, skoraj vsi pripadniki mlajše, “ameriške” generacije, so bili izvrstni. Čestitke vsem, posebno pa režiserju Petru Dragarju! Kosilo— Na Cvetno nedeljo, 4. aprila, bo priredil Materinski klub pri Sy. Vidu kosilo z govejo in kurjo pečenko. Kosilo boste lahko nesli domov. Pridite! P.T.U. odsek vabi— Redni mesečni sestanek P.T.U. odseka farne šole pri Mariji Vnebovzeti bo v četrtek, 1. aprila, ob 7.30 zvečer v sobi študijskega kluba. Vsi starši otrok, ki obiskujejo to šolo in vsi prijatelji šole vljudno vabljeni. Lepa podpora— Lastnik hotela Bled v Rimu, Italija, g. Vinko Levstik, je obogatil naš tiskovni sklad s prispevkom $43.83. Ta moderen hotel je na Via S. Croce in Gerusalemme 40 v Rimu. Ako boste kdaj na obisku v večnem mestu, oglasite se v tem hotelu! Mladinski zbor št. 2— V nedeljo, 4. aprila, ob 4. popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. priredi mladinski pevski zbor kr. št. 2 SNPJ pod vodstvom ge. Cilke Valenčič-Dolgan koncert. Vstopnina bo $3.50. Po nastopu ples in zabava, za katero bo igral Ray Polantz orkester. Vsi vabljeni! Tiskovnemu skladu— Stanley Gerdin, Kirtland, Ohio je daroval $15 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Frank Lovšin, E. 72 St., Cleveland, Ohio je daroval $12 v naš tiskovni sklad. Cyril Yenko, Rancho Cordova, Kalif., je tudi daroval $12 našemu listu. Ga. Frances Vasle, Euclid, Ohio je prav tako prispevala $12 Ameriški Domovini. G. in ga. Frank Gorenc, Vancouver, B. C. sta pa darovala $10 temu listu. Vsem darovalcem naša iskrena hvala! Butare pri Mariji Vnebovzeti— Kot lani; bo tudi letos Slovenski folklorni inštitut delal butare za Cvetno nedeljo pri fari Marije Vnebovzete v Collin wood u. Vsi ste vabljeni, od najmlajšega do najstarejšega, da pridete delat butare to petek zvečer od 6. ure dalje in v soboto, od 9. ure dalje. Naprošeni ste. da prinesete s seboj tudi zelenje in druge potrebščine. V nedeljo ob 10. dopoldne bo blagoslovitev butar v veliki dvorani, potem pa procesija v cerkev k sv. maši. Vsi ste vljudno vabljeni. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima v nedeljo, 4. aprila, pri sv. maši ob osmih zjutraj skupno sv. obhajilo. Sestanka v aprilu ne bo. 30. obletnica smrti— Danes je 30. obletnica smrti drugega župnika pri Sv. Vidu, msgr. Jerneja Ponikvarja, ki je vodil župnijo nad 40 let. V nedeljo. 4. aprila, ob 10.30 dop. bo sv. maša v cerkvi sv. Vida v spomin te obletnice. ---—o------- Zadnje vesti • Cape Canaveral, Fla. — Napovedan včerajšnji pristanek vesoljske ladje Columbia 3 je bil odložen za en dan zaradi slabega vremena na pristajalnem mestu White Sands Air Force Base v New Mexico. Veter je pihal s hitrostjo do 55 milj na uro in bi bilo varno pristajanje Columbia 3 zelo tvegano. Ob tem poročanju pričakujejo, da bo Columbia 3 pristala danes ob 11.07 dopoldne na White Sands, ako bo to vreme dopuščalo. V slučaju slabega vremena — zopet namreč pričakujejo močan veter —, bi Columbia 3 pristala na posebni stezi v Cape Canaveral, Fla„ ali pa čakala še dan ali dva. Strokovnjaki NASA zatrjujejo, da astronavta Lous-ma in Fullerton nista v nevarnosti zaradi podaljšanega poleta. • Limoges, Fr. — Sinoči je eksplodirala bomba na vlaku blizu tega mesta. V eksploziji. ki je razdejala 3 vagone, je umrlo najmanj 5 oseb, 23 drugih je bilo ranjenih. Ni znano, katera teroristična skupina je odgovorna za atentat. Nekateri preiskovalci so mnenja, da je bomba eksplodirala pomotoma in da je bila namenjena drugemu cilju. • Bejrut, Lib. — Nedavna iranska vojaška ofenziva zoper Irak je bila precej uspešna. Že dalj časa se zanima iraški voditelj Saddam Husein za premirje, Iranci pa ne kažejo nobenega zanimanja. Zahodni analitiki pravijo, da je iranska vojska boljša danes, kakor je bila ob začetku vojne z Irakom. -----o------ »it a mi- Zelo vetrovno danes z možnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura okoli 64 F. Pretežno oblačno jutri, zopet z možnostjo krajevnih neviht. Naj višja temperatura okoli 56 F. V četrtek spremenljivo oblačno in prijetno. Naj višja temperatura okoli 65 F. Pomlad je tu! Presenečenja po objavi rezultatov ljudskega štetja v Jugoslaviji AMERIŠKA DOMOVINA 6117 ST. CLAIR AVE. - 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Beseda iz naroda... James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and I ridays except first two week* in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece [ Kanada in dežele izven Združenih držav: ^ $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6’ months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 25 Tues., March 30, 1982 “Rdeča doba” bo le žalosten spomin . Ko so na nekem intervjuju vprašali uglednega španskega, politika, katera je njegova naj večja želja v zvezi z bodočnostjo Španije, je odgovoril: “Želim, da bi Špance vedno družila bratska ljubezen, ne pa strah pred kakšnim totalitarističnim režimom.” Slovenci v emigraciji mnogokrat občutimo krivično stališče jugoslovanskih vladnih krogov do politične emigracije. Če napravimo enostavno asociacijo idej, bi lahko dobili odgovor: politična emigracija je tisti del slovenskega naroda (če konkretiziramo v našem primeru), ki ni vključen v krog njihovega ustrahovanja. Že od vsega začetka pa tudi niso mogli prodreti med emigracijo z režimsko propagando. Ni nobena skrivnost dejstvo, da ves jugoslovanski režim temelji na teh dveh stebrih: ustrahovanje in propaganda. Za' naivneže sežejo po reklami; za tiste, ki mislijo z lastno glavo, pa imajo na razpolago strožja sredstva. S prefinjeno reklamo sleparijo tisto manjšino ljudstva, ki večji del še ni prestopil domačega praga in zato lahko verjame v “izredni” jugoslovanski ekonomski napredek, ki pa se kot fatamorgana razblinja v vrtincu današnje gospodarske krize. Jugoslovansko gospodarstvo, ki je temeljilo na neuresničljivi teoriji in na neodgovorni praksi, je pokazalo šibke točke, ki so bile do sedaj prikrite z lažnivo reklamo. Druga propagandistična krilatica pa je bajeslovna predstava o Titu kot “odrešeniku” Jugoslavije. Če bi objektivno analizirali Tita, bi prišli do zaključka, da je v javnem življenju imel eno samo pozitivno lastnost. In ta je, da je prosjačil za razna posojila pri zahodnih državah. Pri teh posojilih so bile izredno radodarne ZDA, ki smatrajo Jugoslavijo za ameriško interesno področje. Takšno stališče je Tito neomejeno izkoriščal kljub,svoji politiki “neuvrščenosti”. Kot smo že omenili je drugi obraz režimske politike ustrahovanje prebivalstva. S takšno politično potezo pa sleparijo sami sebe. Jugoslovanski komunistični voditelji podcenjujejo jugoslovanske narode, če si predstavljajo, da imajo tako lahkoverne prebivalce, da bi verjeli vladnim krogom, da je v Jugoslaviji svoboda in spoštovanje človekovih pravic. Zamenjujejo imena organizacij iz “komunistične” na “socialistične”. kot da bi s to zunanjo spremembo lahko prikrili dejstvo, da je njihova politična linija še vedno ostro marksistična. Pravtako ne morejo zatajiti stvarnosti, da je oblast monopol v rokah partijske oligarhije s tako malomeščansko mentaliteto, _ kakršne ne pomni jugoslovanska preteklost. Besedi revolucija in akcija sta sestavljali besednjak komunistične ideologije. Od-tega so ostali le celi kupi papirjev o samoupravljanju. katerih nihče ne prebere, ker je njihova vsebina dolgočasna, nerazumljiva in neuresničljiva. V nobeni zahodni državi ne bi mogli slišati v poročilih toliko praznih in pompoznih fraz kot v Jugoslaviji. Zanimivo bi bilo prešteti, kolikokrat na dan gredo “čez eno uho noter in čez drugo ven” besede kot: neuvrščene države, samoupravni sporazum, stabilizacija, pluralistični odnosi, sektaštvo, bratstvo in enakost, fašizem, reakcionarne nacionalistične sile, itd. Če bi zaprosili Jugoslovane naj nam definirajo te pojme, bi ostrmčli nad odgovori, ker nimajo najmanjšega pojma o teh besedah. Da jugoslovanski prebivalci živijo pod stalnim partijskim pritiskom, naj zadostujeta za pričo dve dejstvi. Prvo, da otroci že od mladih let vedo, kaj lahko govorijo v šoli in česa ne smejo. Drug dokaz: srednješolska mladina, ki ne simpatizira z režimsko politiko ve, da si ne more obetati tiste bodočnosti, katera bi ji pripadala po strokovni pripravi, nadarjenosti, odgovornosti, itd. / Velikokrat se slišijo pritožbe: Prišel je Slovenec (politični ali ekonomski emigrant) domov na obisk. Ko se je vrnil, je blatil Slovenijo. Pravi Slovenec ne bo nikoli omalovaževal ali blatil Slovenije. Zaradi naravne simpatije do sonarodnjaka bo skušal opravičiti pomanjkljivosti slovenskega značaja. Slovenija kot naravna pokrajina se mu bo zdela še lepša kot je, ker jo bo ocenjeval z zornega kota sina slovenske zemlje. Drugačna zade-va je pa kritika konkretnega družbenega sistema, določene politične stranke, začasnih* vladnih krogov ter njihov vpliv na prebivalstvo. Če ne bi podal na teh področjih kritične ocene, ne ti bil avtentičen patriot. V današnjem svetu kroži mnogo političnih teorij, a v tem času se ni uveljavilo načelo, da bi neka zemlja in njeni prebivalci bili last konkretne politične stranke. Srednjeveški fevdalizem je pač že daleč v preteklosti Ker nas vladajoča partijska klika ni mogla prekaniti na noben način, ima za. politično, emigracijo drugačna merila in ocenitve kot pa za tiste skupine, ki simpatizirajo z dahašnjim reži-nicm ali pa ga vdano tolerirajo.. ■ ; Vsi zavedni Slovenci pa vemo, da se slovenska zgodovina ni Slovenski folklorni institut na Cvetno nedeljo pri fari Marije Vnebovzete v Gollinwoodu CLEVELAND, O. — Odbor S.F.I. s svojo predsednico go. Edo . V. Pušl je tudi letos sklenil obdati bogoslužje Cvetne nedelje — prvega velikonočnega praznika —, z vso lepoto in sijajem slovenske liturgične folklore. Treba bo dosti dela! Rabimo na stotine pridnih in spretnih rok, mladinskih, moških in ženskih, da bo lep sprevod v cerkev in maša, y spomin Jezusovega ■ slovesnega vhoda v Jeruzalem, ko je šel tja za nas trpet in umret,' Butarice v slovenskem slogu, povezane s trakovi v slovenskih barvah, bomo sestavljali v petek in soboto, popoldne in zvečer, v spodnji cerkveni dvorani. Odbor S.F.I. skupaj s farno duhovščino prosi in vabi ne samo starše in mladino S.F.I, ampak tudi vse druge dobre ljudi, ‘naj pridejo pomagat. Kdor lahko dobi in prine- se kakršnokoli zgodnje zelenje in cvetje, posebno vrbove mačice, pa tudi vse drugo, naj ga nabere in prinese s seboj. Skrbne gospodinje in matere lahko prinesejo kaj prigrizka in okrepčila za pridne delavce, mlajše pa tudi starejše. Delali bomo morda pozno v noč, a pri delu bo vladalo veselje in praznično razpoloženje. Spored in navodila za prekrasni sprevod v cerkev in slovensko mašo ob 10.30- dop. bomo objavili v petkovi izdaji Ameriške Domovine. Ali še veste, kako smo nekoč z. butaro cvetno v cerkev hiteli? Kmalu, oj, kmalu Velika bo : noč ... z nami škrjančki v zraku so peli. L. Tomc Afrika - Poljska LEMONT, 111.Od 12. do 19. februarja je papež obiskal te afriške države: Nigerijo, Benin, Gabon in Ekvatorialno Gvinejo. Namen njegovega potovanja je bil pastoralnega značaja. Prave sodbe o Afriki ni lahko dati v nekaj besedah. Ko so afriške države dobivale svobodo, je misijonsko delo utrpelo hude u-darce. Iz več držav so bili misijonarji izgnani, vendar si je Cerkev opomogla in v nekaterih deželah dobila več domače duhovščine, kot so pričakovali. Ovire za širjenje krščanstva so velike. Kljub temu, da so v afriški tradiciji duhovne in verske vrednote, je z njo združenih mnogo navad, ki ovirajo širjenje krščanstva. Ena med njimi je mnogoženstvo. V Afriki je mohamedan-stvo utrjeno, a zgleda, da ni edinosti med njihovimi verskimi voditelji, a to srečanje je bilo odpovedano- zaradi ne-edinosti med raznimi mohamedanskimi skupinami. Menda se niso mogli zediniti, kdo bo papeža pozdravil; tudi niso mogli priti do zaključka, kje bo kdo sedel skladno s svojo častjo. Poleg tega imajo mohamedanci odpor do krščanstva. Papež je imel pripravljen govor za muslimanske voditelje. Ker ga ni mogel imeti, ga je prebral guvernerju zvezne države Kadune (Nigerija). V Nigeriji ima katoliška Cerkev veliko spreobrnjencev iz mohamedan-stva. Lani so fanatični mohamedanci v severnem delu Nigerije povzročili hude upore delno tudi zaradi rasti katoliške Cerkve. V Kaduni se je papež srečal tudi s skupino 300 Poljakov, misijonarjev in bolniških delavcev. Nosili so poljske zastave in bandera Solidarnosti. Tudi Afrikanci so ga ponekod pozdravljali s poljskimi-zastavami. Med povratkom iz Afrike v Rim se je papež v letalu razgovarjal s časnikarji. Povedal jim je, da je dnevno dobival poročila o položaju na Poljskem; izjavil je, da postaja položaj tam zelo resen. Najvažnejši dogodek med potovanjem v Afriki je bilo papeževo srečanje z nigerijskimi škofi v Ibadanu; po številu jih je 32, od katerih je 26 domačinov Nigerijcev. Med nagovorom je odgovoril na očitek mohamedancev in pripadnikov naravnih verstev, da je Cerkev vsiljevala Afrikancem evropsko kulturo: “Cerkev spoštuje vsako kulturo. Ko oznanja evangelij, ne želi uničiti ali pokvariti tistega lepega, kar vsebujejo kulture. Priznava vse kulturne vrednote, jih sprejema, nekatere pa dviga in očiščuje z močjo evangelija. Cerkev prinaša Kristusa, ne pa kake določene kulture ... Božje razodetje presega vsako kulturo in vse kulture skupaj.” V sredo, 17. februarja, je papež obiskal majhno državo Ibadan. V tej državi pripada večina prebivalcev naravnim verstvom, 14 ali 15% je katoličanov. Vlada je komunistična pod vodstvom majorja Ahmeda Kerekou, ki je prevzel oblast po državnem udaru 1972. Državna ureditev je marksistično leninistična. Tu je moral papež s svojim spremstvom poslušati 24-mi-nuten govor Kerekou-a, ki je hvalil sebe in svoje uspehe. Prva leta svoje vlade je bil nasilen, pozneje se je u-miril, za kar je imel besede samopohvale med svojim govorom. Odnosi ts Cerkvijo so po ustavi iz 1977 urejeni. V državi je sedem škofov, med njimi šest domačinov. Je precej duhovniških poklicev, med katoličani je razvita dobrodelnost. Cerkev je vedno pozivala k sodelovanju za blaginjo države. Naslednji obisk je veljal državi Gabon. Odnosi med državo in Cerkvijo so prijateljski, čeprav je postal predsednik Omar Bongo iz kristjana mohamedanec. Vladajoča demokratska vlada priznava protestantom in katoličanom velike zasluge za razvoj dežele in visoko življenjsko raven. Skoraj vsi Gabonci, ki so sedaj vodilni, so bili v misijonskih šolah. Skozi državo poteka evkator. pričela leta 1945. Pravtako se bo nadaljevalo življenje slovenskega naroda, v novih obdobjih, v katerih bo “rdeča doba” le žalosten spomin. Pričakujejo, nas svobodni časi, ko ne bo več vladal strah med Slovenci, ampak bratska ljubezen. ; Katica Cukjati v S.S. Gabon je bogat zaradi svojih naravnih bogastev. Nekaj ur se je papež mudil $ tudi v Ekvatorialni Gvineji. Q To je najmanjša afriška dr- ^ žava, ima le 28,000 kvadrat-nih kilometrov in 260,000 pre- ^ bivalcev; od teh je 240,000 ka-toličanov, ki so bili stanovitni ^ v veri v času hudega prega- 95 njanja od 1968 do 1979 pod ^ vodstvom Maciasa Nguema, 95 ki je bil ljudožrec. Hotel je popolnoma u n i č i ti stoletno delo misijonarjev. Zaprl je vse katoliške šole in cerkve, ki jih je spremenil v skladi- ,£f šča. Izgnal je vse katoliške 91 0 Vse rojake vabimo, da voščijo veselo Veliko noč svojim prijateljem in znancem potom velikonočnega oglasa *? 0 0 r 0 v Ameriški Domovini, p 0 Kličite čimpreje tel. (216) 431-0628 ali pišite na: 0 AMERIŠKA DOMOVINA g* 6117 St. Clair Ave. 0 Cleveland, Ohio 44103 ^ duhovnike in pobil precej zvestih katoličanov. Odstranil ga je njegov nečak, sedanji predsednik Teodor Obiang Nguema, ki je obnovil katoliško življenje in delovanje v deželi. Papežev osebni tajnik Irec Magee bo odšel na novo službeno mesto, zamenjal ga bo Afrikanec Emery Kabungo, duhovnik iz Zaira, ki je bil doslej zaposlen na apostolski nunciaturi v Braziliji. . Rev. Kabungo še nima 40 let. Tako bo sedaj en papežev tajnik Poljak, drugi pa Afričan. Ko so časnikarji vprašali papeža, ali to pomeni, da bo Cerkev navezana na Poljsko in Afriko, je odgovoril: “Ne. Cerkev je vesoljna in noben narod ni pred drugim. Že Pavel VI. je začel z internacionalizacijo kurije. Svoje naj-ožje sodelavce je izbral iz različnih narodov. Zdaj lahko rečemo, da gre proces naprej z mednarodnim sodelovanjem.” V teh odstavkih sem želel podati nekaj misli o papeže-. vem obisku Afrike. Obisk je imel misijonski in pastoralni značaj. Cerkev mora izvrševati Kristusovo naročilo: “Pojdite in učite vse narode!” To je imel papež v svojih namenih pri vseh svojih homi-lijah in govorih. Pri nekaterih njegovih mašah so bili v večini mohamedanci. Papež je šel v Afriko, da oznani Kristusovo blagovest tudi mohamedartcem, pripadnikom naravnih verstev in tudi agnostikom in ateistom. P. Fortunat OFM B. C. NOVAK: Velikonočna prosSafa polic na West Parku CLEVELAND, O. — Ženski odsek Slovenskega narodnega ga doma na West Parku si je končno nabavil ndv mešalec za testo. Mešalec je iste znamke, kakršno uporabljajo pekarne. Ta stroj bo ne samo olajšal naše delo, ampak tudi občutno povečal našo pekarsko “kapaciteto”! Že se pripravljamo na našo velikonočno prodajo potic, ki bo v torek, 6. aprila. Prednaročila sprejemajo: Theresa (267-1246), Jan (676-6340) in Marge (251-7756). Prišli boste lahko po te potice od 6. do 8. zvečer prihodnji torek. Ženski odsek se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so nam pomagali pri zadnji prodaji krofov dne 19. marca letos. Zahvala vsem, ki so kupili krofe in listke. Vaše sodelovanje nam je omogočilo, da smo mogle kupiti nov, tako prepotreben mešalec za testo. Zelo smo bile vesele tako velikega obiska in pomoči naših prijateljev z vzhodne strani Clevelanda. Zahvaljujemo se tudi slovenskim časopisom in radijskim oddajam za njih pomoč. Prejele smo mnogo pohval za naše okusne krofe. Prepričane smo, da vas bomo zadovoljile tudi z našimi poticami. Torej, pokličite že danes in si naročite okusno, pristno slovensko potico za velikonočne praznike! Ponjo boste lahko prišli prihodnji torek zvečer! Novo delo o Trstu in še kaj I. TOLEDO, O. — Čeprav je bilo napisanih o Trstu, Julijski krajini in o Svobodnem tržaškem ozemlju že mnogo knjig in še več člankov, je vendarle delo mlade slovenske znanstvenice ge. Nadje Magajna-Jevnikar važen dodatek k dosedanji zgodovinski literaturi. Njeno delo Trieste 1945-1949: Nascita del movimento politico autonomo slov en o (Trst 1945-1949: Nastanek samostojnega slovenskega političnega gibanja) (Trst, 1980) je spisano v italijanščini. Kot takega ga je avtorica novembra 1979 branila kot svojo diplomsko tezo na tržaški univerzi ter prejela zanj odlično oceno, pozneje pa še nagrado “Dr. Frane Tončič”. Dr. Rafko Dolhar, ugleden kulturni in politični delavec v Trstu, je delu napisal uvod, krožek za družbena vprašanja “Virgil Šček” pa je delo izdal. Delo je razdeljeno na sedem poglavij in obravnava tržaške dogodke med koncem druge svetovne vojne ter prvimi volitvami leta 1949. Posebna pozornost je posvečena vzrokom in okolju, v katerem je prišlo do ustanovitve dveh slovenskih demokratskih političnih strank, liberalne Slovenske demokratske zveze ali SDZ in katoliške Slovenske krščansko-socialne zveze ali SKSZ, ki sta bili neodvisni tako od Jugoslavije kakor od Italije, torej popolnoma samostojni in samo v službi slovenskih interesov. V prvem poglavju poda Magajna v zgoščenih obrisih politično, kulturno in gospodarsko delavnost Primorskih Slovencev pred letom 1945. Sem je vključila čas pred prvo svetovno vojno pod Avstrijo, dobo med obema vojnama pod Italijo ter dogodke med drugo svetovno vojno. V tej zvezi nakaže, da je med različnimi političnimi skupinami na Goriškem prevladovala katoliška stranka, kjer so imeli krščanski socialci večino, dcčim je na Tržaškem gospodovala liberalna Edinost. V imenu slovenskih koristi in narodne sloge je zahtevala, da so vsi narodno • zavedni tržaški Slovenci podpirali njeno politiko in pri volitvah volili njeno listo. Vendar tudi Edinost ni bila edina politična stranka na Tržaškem. Konec 19. stoletja so socialisti ustanovili svojo Jugoslovansko socialno-demokratsko stranko. Po prvi svetovni vojni so se združili z italijanskimi socialisti, ko so' se pa ti na livornskem kongresu leta 1921 razdelili na socialiste in komuniste, je večina slovenskih socialistov vstopila v ko- Vsem vam želim vesele velikonočne praznike! Theresa Stefanih munistično partijo. Nadal]6 izvemo, da so imeli tudi katoliški krogi na Tržaške^ svoje lastne organizacije. K temu vprašanju pa se avtorica povrne v četrtem poglavju, ki govori o katoliškem gi' banju. Po prvi svetovni vojni, konec dvajsetih let, je zamri0 slovensko politično, kulturno in gospodarsko življenje P0^ fašistično diktaturo. Ko so se začeli bližati usodni dnevi, iS je leta 1938 ustanovil Narodni svet, v katerem so sodelovali liberalci in krščanski socialisti, ne pa katoliška skupina, ki ji je načeloval dn Janko Kralj. Med drugo svetovno vojn0’ nadaljuje Magajna, je priš^0 od pasivnega odpora in pos3' meznih terorističnih napad°v j (Borba, TIGR) do masovnej oborožene borbe pod vod ^ stvom Osvobodilne fronti (OF), ki so se ji pridruži'1 j Primorski Slovenci komp^1 |i no (“compatti”), ker so vid0;; li v njej možnost narodne 1 j politične osvoboditve. Naj tukaj pristavim, da bilo bolje rabiti izraz “v ve'1 j ki večini” kot kompaktno, k«r! pisateljica pozneje v tretjo’^ in četrtem poglavju sama menja posamezne liberal1’ voditelje in duhovnike, ki ^ ! so podpirali OF. Drugo poglavje prikaže Pr), hod jugoslovanske vojske 1 Primorsko in v Trst, ter oV jugoslovansko upravo na žaškem od začetka maja 12. junija 1945, ko so se ^ rali Jugoslovani umakniti Trsta. Kot povsod drugod ^ tudi v Trstu jugoslovanski blasti uvedle novi upravni s stem, ki je bil več ali kopija ruskih sovjetov, le jj so jih Jugoslovani imenov‘ osvobodilne odbore. v„ V Trstu je bila vsa upra . na oblast v rokah Tržašk0 osvobodilnega sveta (CorlSle)\ Uo di Liberazione di TrieS^S ali na kratko CLT, ki je P^1 ‘k 0' stavljal izvršni odbor skega sosveta (Consults nicipale). CLT je bil sesta.f Ijen iz enajstih Italijani j 'sedmih Slovencev, sosvet pa je štel 137 član0^, CLT je imel pod svojo lastjo tudi ljudska sodišč3 narodno zaščito (policl-% Lokalna uprava je '"1o stavljena slovenskih komunistov, Pa ^ di nekomunistov; vsi s° J bili pod vodstvom jLlS° ^ vanske partije, ki je krat stalinistična in bila iz italijanskih h N A prosovjetska. Ko So ---- # .r| prevzeli oblast, so uvedb ^ Anglo-Amerik3^, jo upravo, poznano kot vezniška vojaška uprav3 ZVU, in poskušali dosed delovanje CLT CLT. VeIT kraj J3 je zalite val vso pr” no upravo zase in ko ^'^j-Amerikanci na to niso 0 stali, so komunistični v°,ep' Iji odklonili vsakršno so (Dalje na str. I) Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta m ZBOROVANJ: Pri Svetem Gregoriju Velikem Dne 7. marca me je pot zanesla k sosedom v Hamilton. Bila je krasna zgodnjepomladanska nedelja. Rojaki so me povabili na svoje 14. letno zborovanje. V dvorani njiho-yvega doma se je zbrala slovenska srenja na uradno zasedanje, na občni zbor, kjer naj bi župljani slišali in zvedeli, kaj se med njimi in zanje dela, povprašali naj bi, če česa ne razumejo, potrdili naj bi, kar je bilo narejeno, ponudili naj bi svojo pomoč za delo in končno izvolili nove može, ki bodo naslednja tri leta mislili, delali in vodili za dobrobit vseh. Zbralo se je lepo število ljudi, ki so bili pripravljeni žrtvovati lep nedeljski popoldan skupni stvari. Zbor se je začel kmalu po drugi uri in ga je vodila posebna, v ta namen izvoljena komisija, ki ji je predsedoval g. Hull Lid-vik in to zelo spretno in demokratično. Prvo besedo je dobil župnik č,g. Karel Ceglar. V lepih besedah je posvetil zborovanje Večnemu in Ga prosil za razsvetljenje. Težko bi bilo samo na kratko povzeti vso aktivnost, ki je bila razvidna iz poročil odbornikov in načelnikov raznih odsekov. Poročali so: g. Maks Pavličič je podal celotno finančno poročilo. G. Ignac Horvat je razložil prosvetno delo; ga. Pavla Pelcar je poročala za K.Ž:L.; za mladinski odsek g. Toni Horvat; o športu g. B’rank Pinter; odsek za veselice je deloval pod načelstvom p o d p redsednika g. Karla Volfa. Zadnja leta je bil v župniji zelo delaven gradbeni odsek in finančni pododsek, ki sta pripravljala vse potrebno, zlasti nabiranje sredstev za zidanje cerkve. Finančni pododsek je vodil g. Kazimir Žižek, gradbenega Toni Horvat, glava in duša in srce vsega tega dela pa je bila gdč. Cecilia Mlinarich. Kot zadnji odbornik je spregovoril predsednik cerkvenega odbora g. Martin Malevič, zaključno besedo pa je imel zopet g. župnik. Sledile so volitve. Pred izidem volitev pa je podal kratko poročilo tudi blagajnik župnijske kreditne zveze Slovenija; povedal je o njenem delu na tem področju in priporočil sodelovanje. Izvoljeni novi odborniki so: gg. Jože Prša, Štefan Raj in Ignac Sarjaš. Že število odsekov govori o razgibanem življenju v tej slevengki skupnosti. Ce bi mogel navesti vse prireditve p-eteklega leta, bi se razgiba-Tiost pokazala v še večji meri. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da je bilo pri vsem tern delu veliko sloge in povezanosti v dobri volji. Tudi občni zbor, ki je bil temeljito pripravljen in urejeno voden, je imel na sebi to oznako. Vsakdo je v prijateljskem, vzdušju pripomogel k skupni stvari, kolikor je mogel. Prijateljstvo, dobra volja in pripravljenost za delo, rodijo u-spehe in vodijo do velikih podvigov. Finančno je bila župnija sv. Gregorija Velikega v letu 1981 zelo uspešna. V svojem poročilu je blagajnik prikazal ?'!J4,Q35 dohodkov in $82,443 izdatkov. Med izdatki pa je tudi postavka $35,902 kot prispevek od rednih dohodkov za gradbeni sklad, ki ga u- pravlja škofija. V ta sklad so sedaj nabrali čez 175,000 dolarjev. Zato imajo že dovoljenje, da začnejo graditi novo cerkev in župnišče, ker bo o-stali denar posodila škofija po nizkih obrestih. Predpriprave, kot razna dovoljenja, načrti, iskanje prostora in podobno, so zahtevale dve leti časa. Dne 21. marca pa bo ha-miltonski škof sam zasadil prvo lopato in dela se bodo začela. Slovencem v Hamiltonu je treba čestitati k njihovi delavnosti, predvsem pa k junaški odločitvi: postavili bomo božjo hišo, slovensko cerkev. Bog daj srečo! Por. V Slovenskem domu V nedeljo, 14. marca, ob treh popoldne naj bi se zbrali člani Društva Slovenski dom na 864 Pape Ave. v Torontu. Tako je vabilo v svojem pismu, ki ga je tajnik razposlal. Društvo Slovenski dom ima svoje letno zborovanje vsako leto v mesecu marcu, tako da novi odbor lahko pripravi začetek nove sezone po Veliki noči. Tudi ta nedelja je bila suha in polna sonca, tako, da je narava prepričljivo dokazovala, da pomlad ne more biti več daleč, da je morda že za vogalom, toda kdo ve za katerim. Občni zbor se je začel točno ob napovedani uri. Z molitvijo ga je začel predsednik g. Franc Arhar. Zapisnik zadnjega občnega zbora je prebral g. Frank Brence ml. Člani' so pohvalili izredno skrbno napisan zapisnik. Predsednik je v svojem poročilu poudaril pohvalno delavnost vseh odbornikov in tudi sodelovanje članov na splošno. Omenil je pet banketnih prireditev, popravilo ogrevalnih naprav in strehe. .'Poročal je tudi, da je poklicni ocenjevalec ocenil zemljišče in stavbp za $200,000. Tajnik g. dr. Peter Klopčič je v svojem poročilu navedel, da je imel odbor 10 sej, da je nudil Dom štreho 21 prireditvam večjega obsega, da je v njem trenutno kuharski tečaj, ki ga vodi ga. Hace in da je STZ dvorano uporabljala tedensko. Blagajniško poročilo g. Lino Podgornika je izzvenelo zelo optimistično. Navedel je $26.-C00.00 dohodkov in okrog $22.-000.00 izdatkov. Prikazal je sedanje dobroimetje ustanove, ki nima nikakega dolga in je narastlo tako, da se je vrednost vsake delnice povečala za najmanj 60%, ne glede na Domovo tržno vrednost. Za nadzorni odbor je poročal g. Peter Markeš. O odborov! delavnosti je imel pohvalno besedo in je odboru, ker so člani vsa poročila sprejeli in potrdili, predlagal razreš-nico. Sledile so volitve, ki jih je izvedla volilna komisija, ki je 'bila v ta namen izvoljena. Predsednik komisije je bil g. Frank Brence. Izvoljeni pa so bili: gg. Franc Arhar za predsednika, Janez Gonorio za I. podpredsednika, Lojze Dolenc ml. za II. podpred. Peter Markeš ml. za tajnika in Lino Podgornik za blagajnika. Za odbornike so člani izvolili: gg. Mihael Muhič, Peter Klopčič, Frank Kramar. Andrej Dolenc, Franc Ješe, Franc Hočevar ml. Lojze Dolenc, Frank Nagode, Jože Fortuna, Miha Dolenc, Janez Kušar, Peter Skok. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni; gg. Peter Markeš, Stanko Šajnovič, Frank Brence ml. Pri slučajnostih je bil kratek razgovor, nato pa so po zaključku bili vsi povabljeni na čaj in prigrizek, kar vse je pripravila gospa Arhar, ki je kot gostiteljica stregla veliki družini. Bil je lep, prijeten in koristno porabljen popoldan in vroč čaj se je prilegel. Por. delničar ustanove. Poseben mejnik je bil tej ustanovi postavljen z zadnjim občnim zborom v novembru. V ustanovo je unesel umirjenost in jo stabiliziral. Prvi meseci nove poslovne dobe so to pokazali in počasi vračali vsa dogajanja na stari tir normalnosti. Še se prijavljajo novi člani; celo novi business-i priglašajo svoje račune: povpraševanj po posojilih je še vedno dovolj; vloge še prihajajo, čez 6 milijonov dolarjev je bilo vloženega v teh nekaj mesecih; seveda tudi dviganje vlog se nadaljuje, vendar v manjši meri. Veliko članov se je poslužilo možnosti pri nas kupiti R.R.S.P. in R.H.S.P. Oboje je cenejše, kot kjerkoli drugje, ker nihče ne plača nič za administracijo. Kapital je zopet začel naraščati; denarner ga prometa je bilo 14 milijonov dolarjev. Zadružna misel med Slovenci je živa in zadružna zavest trdna. Zadr. Por. Ontarijska Zadružna zveza je zborovala V zadnjih dneh marca vsako leto zboruje zadružništvo v Ontariju. Ontarijska Zadružna Zveza je imela v dneh 25., 26. in 27. marca svoj redni letni občni zbor. Kakih 2000 delegatov, namestnikov, predstavnikov oblasti in sorodnih organizacij se je; zbralo v naj.yec-jem torontskem hotelu Royal York. Za mnoge je to sola zadružno-organizacijškega značaja, za druge doživetje zadružne miselnosti, ki druži, za .tretje izkušnja moči, ki jo nudi zadružna povezanost. Nekateri pa bodo v vseh teh doživetjih imeli tudi primeren oddih od vsakdanje enoličnosti. Letošnji občni zbor je velike važnosti za zadružno gibanje v Ontariju. Ekonomske razmere so temu gibanju lansko leto zadale težke rane. Tudi Zveza jih je utrpela in v gotovem oziru še hujše kot včlanjene Hranilnice in Posojilnice (Credit Unions). Te rane se sedaj zdravijo. Glavni ravnatelj in njegov finančni pomočnik sta odstopila, čeprav ne zaradi kake osebne krivde pri poslovanju. Upanje se kaže, da bo leto 1982 manj viharno in bo nudilo dovolj prilike za zdravljenje in. konsolidiranje. Tem razmeram primerno je prirejen tudi letošnji občni zbor, ki je nekak tridnevni tečaj, da so se mogli udeleženci temeljito poučiti o eko-nomsko-finančnem stanju v deželi, o stanju zadružništva, o ranah, ki sp mu bile zadane, o poživljanju in zdravljenju tega gibanja. Seve so bile pa vmes tudi redne točke občnega zbora kot poročila odbornikov, auditorjev, razprava in glasovanje o resolucijah in volitve novih odbornikov. Upanje je, da so se na tem zboru zadružne sile še bolj strnile okoli edino zdravih zadružnih principov v gospodarstvu in da je iz tega občnega zbora izšlo zadružništvo močnejše in privlačnejše, da bo lahko vsakdo spoznal, da je zadružna misel odrešilna misel v današnjem gospodarskem neredu. Slovenski delegat. Žup. Hranilnica in Posojilnica Slovenija Cas beži. Tudi pusti zimski dnevi hitro minevajo. Žup. Hranilnica in Posojilnica Slovenija ima za seboj že skoro polovico poslovne dobe. Samo se nekaj mesecev in dopolnjenih bo 25 let življenja, dela in lahko zapišem tudi uspehov tega slovenskega denarnega zavoda. Tudi ta zadružna ustanova ni mirno plula po lanskih ekonomskih vodah, ki so jih neprijazni vetrovi delali nemirne. Vendar pu zaradi različnosti članstva in zaradi geografske raztresenosti članstva nemira ni toliko čutila, kot nekatere druge njej podobne. ODMEVI S PRERIJE.. LETHBRIDGE, Alta. — Ker se menda bolj poredko oglašam, sem dobil v božični pošti več povpraševanj, kaj vendar počnem, odkar sem v “odsluženih letih” tj. v poko-1 ju. Naj torej odgovorim: Zaposlen sem kot “tisti za zidom”, kot smo še doma rekli, cel dan kaj brkljam, pa ni kaj prida pokazati, ko se izteče dan v večer. Ubogam, kar nam svetujejo iz vseh strani: veliko hodim, zmerno telovadim, dobro in najbrž preveč jem. Izprašan kuhar še nisem, četudi kdaj pa kdaj kaj prismodim, se doslej s hrano še nisem zastrupil. Sem pa specialist za enolončnice, vse sorte ostankov jedi (nič ne merim prenatančno), pome-^ rim že v loncu, tako da želodec nima preveč dela s sortiranjem in mešanjem. Te-le zimske mesece spet premerjam zasnežene razdalje s smučmi “cross-country” in bolj po ravnem, ker je do smuških strmin predaleč in tudi zasoljeno vse drago. Za navdušeno čredico upokojencev vodim smuške tečaje, od katerih so večina pričeli smučati šele zdaj v pokoju. Povprečna starost naše smučar-ške grupe je 68 let. Recite, kar hočete, damo se pa ne in amen. - , Zadnji dve leti se mi je ponovno vzdramila potovalna žilica. Rad bi predvsem spoznal več prostrane Kanade, zemlje, ki nam je pred več kot 30-imi leti odprla vrata, po vojni torej, ko se nas je lsvet predvsem zaradi zlagane rdeče propagande bal in nas nekako odrival. Lani sem obiskal Vancouver in Victorio, spoznal vsaj del Britanske Kolumbije, ki mi jo je znanec Ted Kramolc leta po prihodu semle opisoval, da je po lepoti to Kanadska Švica. Res je, le da jo je on v letu garanja na železniški progi, ko je odbrenkaval obvezno delovno pogodbo, spoznal vse podrobneje kot pa jaz, ki sem užival njene lepote le bežno iz vlaka in avtobusa. Pa je bilo potovanje res hvaležno. Koncem poletja so me zvabili hribi, teden dni sem, spet z našim klubom vandral preko Calgaryja v Banff, največji in menda naj lepši kanadski prirodni park, pa skozi 170 km dolgo rajdo prelepih Skalnatih gora do Jasperja in preko Edmontona spet domov v našo sončno Alberto. Lepa je tale, zdaj tudi naša, Alberta. Novembra sem izrabil priliko, ko smo upokojenci obiskali znani Royal Winter Fair, tj. predvsem poljedelsko in živinorejsko razstavo v Torontu, kjer tekmujejo v pridelkih ih prirastkih kanadski živinorejci in poljedelci, zraven se pa pritakne še to in ono za pestrost. Potovali smo z vlakom, da bi videli spotoma čim več Kanade vsaj ob poti. Potovanje na vlaku je bilo topot vse udobneje kot ob našem prihodu v Kanado, takrat iz Halifaxa v Lethbridge, topot pa v obe smeri. Potovanje je bilo lepo, le vsaj mesec prekasno, ker lepa, raznobarvna in radi žita pozlačena jesen je že minevala. S a s k a t c hewanska in manitobska polja so bila pospravljena, žitno bogastvo v shrambah. Ontario je že obiskovala zima, delno so bila mnogoštevilna jezera že poledenela. Vtis pokrajin je bil nekako puščoben, pogledi v dalje dolgočasni. V Torontu smo imeli vsak dan programe obiskov in spoznavanj zanimivosti tega 3-milijonskega velemesta. Čutil sem se v njegovem vrvenju in razširjenosti nekako nedomač, saj je naše, sicer ljubko mestece Lethbridge komajda vasica, čeprav smo v Alberti z nekaj nad 50,000 prebivalci tretje mestece. Po zaslugi ge. Francke Zim-feld in moža Rikija ter prijatelja g. Francija Cerarja, ki so me večkrat prepelj avali po mestu, sem se srečal z mnogimi znanci še zdoma ali pa koroških begunskih taborišč. Ga. Francka je ljubljanska šentpeterčanka kot jaz in o-derska soigralka iz spittalskih taboriščnih dni. Cerarjevi so pa prišli z nami v Alberto, pa so jo po odbrenkani delovni pogodbi pobrali v Toronto, kjer se je po vojni zbralo največ slovenskih beguncev. Obiskal sem obe slovenski torontski cerkvi, na kratko poklepetal z našimi duhovniki, ki so nam menda vsi obiskali kot misijonarji, tudi na zahodu. Zlasti pred in po maši sem poklepetal z našimi ljudmi in po 30 letih mnogih nisem niti poznal. Pa prijateljstva in znanstva se kaj brž obnove in res sem užival v teh ponovnih srečanjih z njimi. V Torontu sem velikokrat pomislil, da naši tam verjetno ne dojemajo docela, kakšen žegen ali blagoslov je življenje v večji narodnostni in versko zavedni skupnosti, posebno še, če je ta delavna, kot sta obe torontski. V objemu domačega okolja in pesmi, sem, četudi v cerkvi, menda pozabil moliti. Preveč je bilo nepričakovanih doživetij naenkrat. Kar domotožje po rojstni domovini in njenih časih se me je lotevalo, ko sem čutil toploto in domačnost v slovenski srenji. Višek srečanja je bilo kosilo s preč. g. škofpm Alojzijem Ambrožičem. S prijateljem Francijem Cerarjem sva v njegovi prijetni-družbi prebila kaki 2 uri. Za čast povabila in žrtvovanja njegovega vedno skopo odmerjenega časa mu tule ponovno izražam še enkrat: Iskrena hvala! Večja skupina znancev me je prepesetila z nenapovedanim srečanjem in večerjo v slovenski restavraciji Lipa, kjer se je zbralo vkljub delavniku zvečer precejšnje število znancev. Odlična večerja, ki samcu vse drugače Gizella Hozian poroča iz Chicaga... NOVO CERKEV BODO ZIDALI Župnija sv. Gregorija velikega v Hamiltonu, Kanada, bo zidala novo cerkev. Ta mesec na dan sv. Jožefa bodo zasadili prvo lopato v zemljo in začeli z gradnjo. V tej fari je večina Slovencev. Že dalj časa se pripravljajo na to. Pa v današnjih časih tudi to ni lahko. Ideja je dozorela sedaj in zdaj je tudi največja potreba. Nekateri se še spominjate, ko smo pred par leti tja romali, kako lepo so nas tam počastili in tako po kraljevsko sprejeli, ljubeznivo in bratsko pogostili. Kdo bi mogel na to njihovo dobroto pozabiti? Tam smo bili tudi pri sv. maši. Takrat in to še berejo v dvorani, ki je bila s šolo pred morda dvajsetimi leti postavljena. Bila je majhna in vedno napolnjena. Sedaj so se opogumili in šli bodo z delom naprej. Mnogo tam žrtvujejo, posebno Slovenci. Za načelo so si izbrali ali postavili besede preroka Agija: ^ “Pogum! Na delo! Zakaj jaz sem z Vami! Ne bojte sel Slava druge hiše bo večja kot je bila prve. Moja hiša se bo imenovala hiša molitve!” Ker se je vse zelo podražilo, zato trkajo tudi na naša srca. Pravijo, da bodo za dobrotnike molili ne samo to pomlad, ko bodo z delom zečeli, ampak še dolgo potem, ko bo cerkvica sv. Gregorija Velikega dovršena. Vsem dobrotnikom naj veljajo besede sv. Pavla: “More Vam pa Bog vsako milost v obilni meri podeliti, da boste imeli v vsem vedno vsega dovolj in Vam bo še obilno ostajalo za vsako dobro delo. On, ki daje sejavcem seme in kruha za živež, bo dal in pomnožil Vaše seme ter povečal sadove Vaše pravičnosti, da boste v vsem bogateli za vsako radodarnost.” Tako lepo pišejo in nas s temi prekrasnimi besedami vzpodbujajo za pomoč pri njihovem velikem in še komaj začetem delu. Pri gradbenem odseku so tudi sledeči naši rojaki. To so Cecilia Mlinarič, Ludvig Hull in Ignac Horvat. Nikakor ne smemo pozabiti, da so tudi oni nam mnogo pomagali, ko smo zidali cerkev na Bistrici. Zato tudi mi moremo sedaj v tej potrebi odpreti svoja srca in pokazati našo hvaležnost. Vsak najmanjši dar bo z hvaležnostjo sprejet. Dar lahko pošljete spodaj podpisani ali pa na- +*+++*»****++**+**+++***t*++i tekne \ družbi, po tej izmenjava pozdravov (šli smo se hudo oficielno oz. uradno), nakar sem se res iz srca skušal zahvaliti za dobrodošlico in sem seve vse povabil na obisk zahoda, ki pa je bil nekaterim že poznan. Vsaj delno, ker se precej, predvsem mladine, ki je končala univerzitetne študije, seli v Alberto in v dobre službe. Povečerjali smo in okusno jedačo primerno zalili, nato pa zapeli. In kako zapeli! Saj so bili med nami Cerarjevi fantje, Medenov Jože, pa Viktor Novak, Jože Ovčjak, dr. Bratina Vojko'in njihove ženke. Nekaj imen mi je pa izpadlo. Da je bila “poja” zaresna, je- seve poskrbel Blaž Potočnik. Ko je pevska ubranost bila na višku, sta se nam pridružila še oba .slovenska birta, torej pevski Zbor kompleten. Blaž pa topot ni samo pgl, ampak tudi jodlal, kot izgubljen vzhodni Tirolec med Slovenci. Vsem, katerim mi je bilo dano stisniti desnico, pokramljati z njimi: “velik Boglonaj”. Razpisal sem se, ker so pač spomini nepozabni- (Dalje) ravnost v Hamilton. Bog pla-' čaj že v naprej. KAM BOMO LETOS ROMALI? To vprašanje mi stavlja-jo kamor koli pridem te dni. Pa žal, za letos nimamo nobenih velikih načrtov. Prav gotovo pa bomo skušali organi-zirai vsaj za en avtobus za Holy Hill v mesecu avgustu. Prav je, če tudi smo že tam večkrat bili in je samo za en dan. Naših romanj ne prekinemo. Tudi na ta način Marijo skupno častimo z molitvijo in pesmijo in jo imamo v mislih. Prijetna nam je tudi družba in vedno tako potrebna. Saj se Slovevenci radi vidimo pa kjerkoli. Za drugo leto pa, če Bog da, bomo poromali v Hamilton k sv. Gregorija, da si bomo ogledali novo cerkev. Kako prisrčno nam bo, če bomo v njej videli ali našli tudi nekaj kamnov, ki bodo sestavljeni iz naših žuljev. Daj Bog, da se nam bodo še te sanje uresničile. Mislimo, planirajmo in zidajmo sedaj, ko je naj večja potreba. KOLINE SLOVENSKE FOLKLORNE SKUPINE Kakor vedno so tudi sedaj bile pravi slovenski praznik. Domača pristna hrana — vse zelo okusno — vsega povoljno in dpbra postrežba. Razni na stopi folklornih skupin so nas lepo zabavali. Te se delijo v tri dele. Vseh skupaj je 60, kar je vredno vse pohvale. Teh najmlajših je 30. Če bi le ostali zvesti, pa bodo odnesli mnogo lepega in zanimivega od teh vaj in nastopov, kar bo tudi bogatilo njihovo poznejše življenje. Res, vsi od kuharic do nastopov in iskrenih in požrtvovalnih voditeljev, zaslužijo čast in priznanje. Vsi vemo, da dokler se družimo, cenimo nastope naše mladine in žrtve njih učiteljev, bomo ostali Slovenci. Daj Bog, da bo to še dolgo, dolgo. ZVESTOBO STA SI OBLJUBILA Mladi Louis Čebular in Lidija Erman. Oba sta poznana Slovenca in se sedaj mudita na medenih počitnicah. Mlademu paru častitamo in želimo mnogo sreče in božjega varstva na novi skupni življenjski poti. UMRL JE JOHN KRAMER Pred kratkim je za vedno zaspal in se preselil v večnost 87 let stari John Kramer. Zapušča ženo Mary, hčerko Mrs. Mary Kumer z družino in sina Michaela z družino ter še nekaj ožjih sorodnikov. Vsem žalujočim naše najgloblje sožalje, rajnemu Johnu pa večni mir in pokoj. ------o----- ■ Milijoni izgubljajo svobodo New York, N.Y. — Ustanova “Freedom House” poroča, da je v preteklem letu 325 milijonov ljudi po vsem svetu izgubilo demokratične svoboščine, kakršne smo jih navajeni v Ameriki. V najmanj 13 državah je bila lansko leto zelo okrnjena svoboda tiska, najmanj 22 časnikarjev je bilo umorjenih. Samo 36% svetovnega prebivalstva še uživa demokratične svoboščine. 20% od vseh ljudi je le delno svobodnih. Kljub tem tragičnim izkušnjam je v še svobodnih državah opažati le malo volje o-hraniti svojo svobodo, kaj še pomagati drugim, ki se borijo za svojo svobodo. KOLEDAR društvenih prireditev •+*+***********4+4++*******+44*+*+***»H*"f»f***4*t**4*44*++*4+,+7i APRIL 3. — “Fantje na vasi” iz To-i ronta priredijo koncert ob 7. zvečer v dvorani župnije Brezmadežne na Brown’s line v Torontu. 17. — Tabor DŠPB Cleveland priredi pomladni “Družabni večer” v Slovenskem : domu na Holmes Ave. v Cpllinwoodu. Igrajo Veseli Slovenci. 18. — Pevsko društvo “Slovan” poda koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne. 24. — Pevski zbor Planina priredi pomladanski koncert ob 7. zvečer v Slovenskem domu na 5050 Stanley Ave. na Maple Hts. Po koncertu ples. 24. — Zbor “Slovenska pesem” priredi peti letni koncert v dvorani pri Sv. Štefanu v Chicagu, 111. Začetek ob 7.30 zvečer. Po koncertu bo za ples igral orkester “Glas Slovenije.” 25. — Klub slovenskih upokojencev na St. Clairju I priredi kosilo in ples v spodnji dvorani SND. Serviranje od 1. do 2.30 popoldne. MAJ 1. — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Pričetek ob 7.30 zvečer. 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. 16. — S.K.D. Triglav, Milvvau- kee, Wis. — priredi Materinski dan v parku. 22. — Mladi harmonikarji prirede svoj pomladanski koncert v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer. Po koncertu domača zabava. 30. -— Društvo SPB Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Heights, Chardon Rd. 31. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan v parku. JUNIJ 5. — Dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ obhaja 60-letnico obstoja. Počaščeni bodo 50-letni člani. 6. — Otvoritev Slovenske pristave s piknikom. 20. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo pri spominski kapelici Orlovega vrha Slovenske pristave, za pobite Slovenske domobrance, četnike in civilno prebivalstvo. 20. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj prvi piknik v parku. JULIJ 3. in 4. — V Lemontu, 111. bo praznovanje spomina 120-letnice smrti slovenskega svetniškega kandidata, škofa Antona Martina Slom-šeka. Praznovanja se bo udeležil tudi mariborski škof Franc Kramberger. Istočasno bo vseameriško slovensko romanje v Le-niont. 11. — Misijonska Znamkarska Akcija ima svoj piknik na Slovenski pristavi. 18. — Slovensko-ameriški Primorski klub priredi piknik na lovski farmi. 21. — Klub slov. upokojencev priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. 25. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v parku. AVGUST 1. —• Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 22. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v parku. SEPTEMBER 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11,30 do 2. pop. 26 — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 2. — “Fantje na vasi” iz Clevelanda prirede koncert ob 5. obletnici svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. uri zvečer. 3. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v parku. 9. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida. 9. — Slovenska folklorna Kres priredi program slovenskih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 9. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi Slovenski večer prireditev na Cleveland State univerzi. 16. — Tabor DSPB Cleveland priredi jesenski “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collin-woodu. Igrajo Veseli Slovenci. 16. — Klub slov. upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi vsakoletni banket s plesom v Slovenskem domu na E. 80 St. Serviranje večerje od 6. do 9. zvečer, za ples igra od 8. do 12. orkester Ed Buehner. 17. — Občni zbor Slovenske pristave. 31. — Pevski zbor Zarja priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 31. — Slomškov krožek postreže s kosilom v šolski dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 dopoldne do 1.30 popoldne. NOVEMBER 6. — Štajerski klub priredi vsakoletno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. 13. — Belokranjski klub prireja svoje tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Igra John Hutar orkester. ANDREJ KOBAL; SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE III. VOJNA LETA Psihološko delo za armado Kmalu po japonskem napadu na ameriško mornarico ter razdejanju pristanišča Pearl Harbor na Havajskem otočju sem sprejel ponudbo od vojnega departmana (ministrstva) v Washingtonu za sprejem službe prvega poročnika. Opravkov ali osebnih stikov z vojno upravo nisem prej imel in nikdar iskal, a ponudba me ni presenetila. Ravnatelj urada za predsedniški seznam znanstvenega osebja (Roster of Scientific Personnel) mi je v osebnem pismu že 28. avgusta 1941 javil o vključitvi mojega imena v seznam psihologov in strokovnjakov za upravo o-sebja. Opisal je seznam kot načrtno pripravo za primer .mobilizacije ter pridal tiskan formular z nasvetom, da ga izpolnim in vrnem njegovemu uradu. Slednjega nisem storil. Novo delo o Trstu... (Nadaljevanje z 2. strani) vanje z ZVU. Še več, od svojih somišljenikov so zahtevali bojkot ZVU in njenih institucij. Ta zgrešena politika je povzročila mnogo narodne škode tržaškim Slovencem. Premalo pa Migajha poveže to negativno zadržanje komunističnega vodstva, ki je takrat edino lahko predstavljalo slovenske interese pred An-glo-Amerikanci, z negativnim zadržanjem ZVU do slovenske manjšine, ki ga sicer močno poudari. Če je bilo anglo-ameriško zadržanje nasproti Slovencem negativno, so bili tega v veliki meri krivi prav komunisti, ki so odklanjali vsako sodelovanje pri sestavi nove demokratske uprave. Dokumenti danes jasno pričajo, da so bili Anglo-Ameri-kanci pripravljeni sodelovati s Slovenci, tudi s komunisti, vendar na demokratski podlagi. V novi krajevni upravi naj bi bili zastopani Italijani in Slovenci vseh političnih skupin, razen seveda fašistov, ne pa samo italijansko-slo-venski CLT. Seveda nočem trditi, da se Magajna ne zaveda te zgrešene in škodljive komunistične politike, saj o njej obširno razpravlja tudi drugod, posebno v šestem poglavju. Hotel sem le nakazati, da bi morala po mojem posebno tukaj povedati, da je bila ta zgrešena komunistična politika glavni vzrok, da ZVU ni upoštevala v večji meri slovenskih narodnih pravic. Mogoče pa je, da se s to povezavo Magajna ne strinja z menoj. Ko so komunisti uvideli, da bodo Anglo-Amerikanci ustanovili Svojo lastno upravo, če treba tudi brez njih, so ustanovili 12. avgusta 1945. leta novo krovno organizacijo, Slovensko-italijansko antifašistično unijo — Unione anti-fascista italo-slovena, ali SIAU-UAIS, ki je povezovala in predstavljala vse politične, kulturne in gospodarske pro-komunistične organizacije. Komunisti so si tako ustvarili orodje, preko katerega so lahko izvajali pritisk na anglo-ameriško upravo z opozicijo, bojkotom in grož-nj ami. (Dalje prihodnjič) Ponudba, da v enainštiri-desetem letu sprejmem uniformo, me tudi ni zanimala, ne glede na stroko oficirske službe. Plača prvega poročnika bi ne dosegla niti polovice dohodkov, katere sem prejemal pri podjetju Colts kot direktor osebja. Tudi če bi bila plača ista ali boljša, me ni nič mikalo postati oficirček in se podrejati vojaškim ukazom. Ponudba je sicer velevala, da bo služba povsem strokovna v uradih in laboratorijih brez vsakih regularnih vojnih obveznosti z orožjem ali vežbami. Dobro sem vedel, kako brezpomembne so pri vojaštvu take napovedi; ko se civilist zapiše vojaški oblasti in obleče uniformo, je podvržen poveljem predstojnikov, ki se malo zmenijo za posebne stroke in premeščajo podrejene po svojih potrebah. A razlogi, da sem pismo s ponudbo iz Pentagona vrgel v koš, so bili še drugi, bolj važni. Sinova sta bila še deteti, stara štiri in tri leta, tretji, naj mlajši, je umrl ob porodu. Nisem si mogel misliti, da bi Nado puščal samo. Če bi služba za armado bija omejena na strokovno poslovanje doma, v Ameriki, bi mogoče še sprejel, toda ponudba ni nudila v tem oziru nikakega jamstva. Z gotovostjo sem mislil, da bi me kmalu po sprejemu u-uniforme komanda premestila v kake druge vojne odrede. Zapuščati prijetno službo za kaj vojaškega s tolikanj negotovo bodočnostjo, se mi je zdelo nesmiselno. Na pismo iz Pentagona torej nisem odgovoril. Nada se je veselila, a ko je izpraznila koš, da sežge zavrženi papir, je ohranila pismo z vojno ponudbo. Tragedija v neposrednem sorodstvu je povzročila spremembo v mojem mišljenju glede vojne službe. Frank, Valentinov mlajši sin, visoke postave in lep korenjak, mi je bil po smrti njegove matere kot sin. Ko je dovršil u-niverzo v državi Indiana, je prišel k meni na posvetovanje kot neštetokrat poprej. Vprašal me je, kaj mislim o priložnosti za vojno zrako-plovno službo. Iz njegovega vidnega navdušenja sem uvidel, da se je dobri nečak že odločil in ni prišel po “nasvet”, temveč zgolj iz vljudnosti in spoštovanja do mene. Vpisal se je med letalce, dovršil njih šolo in nastopil službo kot poročnik letalski pilot. Padel je med prvimi žrtvami v spopadih z Japonci na Tihem oceanu. Njegovo truplo je bilo najdeno in pripeljano v Illinois za pogreb v družinski grobnici. Po izgubi naj ljubšega človeka sem izgubil veselje do odgovorne in prijetne službe. V Illinoisu sem ostal pri bratu Valentinu dva tedna, da bi mu nudil tolažbo, katere sva bila oba potrebna. Nobena izguba v življenju me ni toliko pretresla kot Frankova smrt, a to sem občutil toliko globlje v družbi z Valentinom. Ni točil solza, le molčal je, a z o-braza mu je odsevala obupna bol. 4 Na povratku v Hartford se mi ni ljubilo iti v službo. Bilo bi mi težko odgovarjati prijaznim kolegom na vprašanja o pokojniku in izrazom sožalja. Tudi doma je bilo težko strpeti. Nada je objokovala Franka, kot da bi bil njen sin. Oba sta bila otožna; tedaj mi je nekega dne predložila zavrženo pismo s ponudbo iz Pentagona. Namesto da bi ga bila sežgala z drugimi odmetki iz koša za smeti, ga je ves čas hranila. Izkazala se je kot prava junaška Srbkinja: “Ko je en Kobal padel,” je rekla, “pa naj se dva odzoveta na njegovo mesto.” Mislila je s tem mene in Frankovega brata Valentina mlajšega, od katerega sva ravno prejela obvestilo, da se je javil k vojakom. Prečital sem ponudbo znova, ugovarjal Nadi, da ji bo težko sami z otrokoma . “Če tega ne sprejmeš kot oficir,” je menila, “te bodo pa pozneje potrdili kot navadnega vojaka.” Res, mobilizacija je postajala splošna in v armado so klicali že starejše letnike, kot sem bil jaz. Pisal sem torej v Pentagon. Čez tri dni sem prejel brzojavko z ukazom, da se v teku petih dni javim v krajevnem nabornem uradu v Hartfordu. Po zdravniškem pregledu sem brž bil potrjen in zaprisežen, da bom zvesto služil. Takoj so mi izplačali denar v gotovini, da si nabavim uniformo in predpisane vojaške pritikline. Vse je bilo pripravljeno neki torej, ko sem že imel u-kaz, javiti se naslednji ponedeljek na komandi prve armade v Bostonu. Boston je bil oddaljen iz Hartforda sto milj. Da bi se vsaj konec tedna vozil domov k družini, ni bilo videti mogoče. Sporazumel sem se torej z Nado, da čimprej poiščem stanovanje za preselitev. To je bil začetek tako rekoč stalnega preseljevanja družine v vojnih in povojnih letih; tako so zahtevali posli in oba sva si prizadevala, da živimo skupaj. S to preselitvijo se je tudi začela doba čisto novih, vedno menjajočih se pisanih doživetij. Moja psihološka služba za armado, ki je trajala skoraj eno leto, je bila tako zelo raznovrstna, da bi bil vsak splošen opis nemogoč. V nabornem oddelku za rekrute sem posloval z dvema drugima strokovnjakoma dva meseca. Urad je bil blizu stanovanja, katero sem najel z družino v razkošnem rezi-denčnem delu Bostona. Služba je trajala od osme do pete vsak dan, često tudi ob nedeljah, ker armade, kakor tudi mnoge industrije med vojno niso dovoljevale to ugotavljal sposobnost za u-čenje jezika in opravljanje vojne službe. Odrejal sem obvezno vpisanje v kratke tečaje v angleškem jeziku. Podobne teste kakor za Kitajce sem uporabil za portugalske rekrute. Tudi te sem sprejemal v skupinah ob sobotah. Nešolani ribiči z otokov ob o-brežju Nove Anglije so isto-tako znali samo svoj materin jezik. S poklicnega stališča bolj zanimive naloge je nudilo klinično poslovanje, katero mi je bilo poverjeno tretji mesec službe za armado. To sem opravljal v trdnjavi De-vens (Fort Devens), okoli petintrideset milj iz Bostona, torej ločen od družine v mestu. Komanda prve armade je tja pošiljala vojne prestopnike, ujete dezerterje in kriminalce zaradi opazovanja in morebitne rehabilitacije, da se vrnejo v redno vojno službo. (Se nadaljuje) MALI OGLASI STANOVANJE V NAJEM 5 sob, neopremljenih. Kličite 531-2022 od 3. pop. do 6. zv. (24-25) V NAJEM 5 opremljenih sob, zgoraj ali spodaj, na E. 76 St. Kličite 881-3824 (24-27) FOR RENT 4 rooms up. 6719 Bliss Ave. Prefer middle aged woman. (24-26) Apartment For Rent Near St. Vitus, off St. Clair. Two bedroom apt. down. Call after six. 361-6858. (X) PrijaieS’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 6S St. 301-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS. MALfOGLASI POMOČ IŠČEMO Iščemo žensko za popolno oskrbo starejše gospe, priklenjene na vozičku. Pet dni na teden, od 8.30 zj. do 4.30 pop. V okolici. Za pojasnilo, kličite 361-4976. Po 6. zvečer. (TX) Slovenka, razočarana, želi spoznati dobrosrčnega in poštenega moškega, starega od 55 do 60 let. V poštev pridejo le resne ponudbe, zaželene s sliko. Slika bo vrnjena ob priliki prvega pisma (po želji). Odgovorite na naslov: Box 1982, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103. ROJAKI POZOR! Izvršujem vsa dela na hiši, znotraj in zunaj. Kuhinje, porči, stopnice. Betoniram privatne ceste (driveways). Brezplačen predračun. Kličite 944-1470 ali 486-5545. U) REMODELING Kitchens, baths, dry wall, porches, garages & roofing. Call Andrew Kozjek, Tom Žnidaršič 481-0584 or 692-0633 (21-30) 3 Sobe Se oddajo mirni osebi. Tel. 881-4787 (24-27) Woman Needs 1 furnished room, near bus line. Willing to pay $80.00 a month. Call 944-3430 after 6 p.m. (25-26) 3 rooms furnished (up) with garage. Security deposit. E. 66 St. House for Rent Mineral Springs, Fla. 942-4747' (25-30) PRVI SLOVENSKI KOVANCI na razpolago je še nekaj zlatnikov in srebrnikov kovanih leta 1978. Na kovancih, ki so krasno darilo za poroko, krst, sorodnike v domovini so ovekovečeni Cankar, Prešeren, Trubar, Baraga, Slomšek in Krek še Bled, Brezje, zemljevid Slovenije, Vojvodski prestol in mariborski in ljubljanski grb. Nakup predstavlja izvrstno naložbo ker cena še posebej sedaj ko je zlato in srebro padlo več kot ugodna. Srebrna serija na razpolago po originalni ceni od 1978 to je USA $93.—, zlata serija v krasni šatulji pa USA $348,— informacije: Dr. Peter Urbanc, 1 Daleberry Place, Don Mills Ont., Canada M3B 2A5 tel: 447-4332. (21) praznikov. Moja naloga je bi- la s testi in osebnim izpraše- o Let Your Life Insurance ' <£> Work for You & /> American Mutual has a new concept which combines Z your life insurance with an exciting new benefit program. Z Scholarships, social activities, and recreational facilities pro- Z vided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations Z in Ohio. For further information, just complete and mail Z the coupon below. vanjem d o 1 o č ati razumsko sposobnost dvomljivih posameznikov za vojaško službo. Teh je bilo nemalo. Med njimi so bili naborniki, ki so bili v resnici umsko zaostali in kot taki nesposobni. Veliko pa je bilo takih, ki so se delali neumne. Po zdravniški preiskavi jih je naborni oficir poslal v moj oddelek, da jih preizkusim. Zbrani skupini do dvajset kandidatov sem s pomočjo narednikov določal in razdeljeval pismene in za analfabete slikovne teste. Ko so jih dovršili, sem vsakega posameznika izpraševal. Redek je bil primer, da bi na podlagi testov in razgovorov ne mogel določiti, kdo je v resnici slabega uma in kdo se dela neumnega. Bolj težko je bilo delo v primerih v Ameriki rojenih /> A A A A A A A A A A A A A . A A 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235