Št. 5. V Ljubljani, 15. marca 1903. Leto XX.
Obseg: O vzgojnem in vsakoletnem obrezovanju cepljenih trt na Štajerskem ob kranjski meji in na Dolenjskem. — Gnojenje sadnemu drevju. — Iztrebljanje krone sadnemu drevju. — Mlekarsko knjigovodstvo. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske n0Tice. _ Uradno vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
O vzgojnem in vsakoletnem obrezovanju cepljenih trt na Štajerskem ob kranjski meji in na Dolenjskem.
(Dalje in konec.)
Preden preidem k popisu tukaj priporočane vzgoje (glej podobo 8. v zadnji številki) in k popisu vsakoletnega obrezovanja trte, moram omeniti še to, da smatram ta popis tem po-trebnejšim, ker so v mnogih krajih po Dolenjskem kakor tudi na Štajerskem ob kranjski meji nekteri pri-
prosti vinogradniki skoraj v zadregi, če jim gre za to, posebno iz v roki cepljenih bilf (korenjakov) vzgo-	-jiti rodovitne
trte. V zadregi Podoba 13. Podoba 14.	Podoba 15,
pa so pri tem
vsled tega, ker v prejšnjih časih, ko še ni bilo računati s trtno ušjo, nikakor niso bili vajeni nove vinograde tako zasajati s korenjaki, da bi trte koj prišle v pravo oddaljenost, v kteri naj bi potem tudi vedno
ostale. Oni so se marveč vedno posluževali grubanja, tako da so bile nove, s korenjaki ali pa s ključi izvršene vingradske zasaditve kaj redke. In odtod ravno izhaja tudi ta- napačnost, da se s cepljenimi bilfami že pri zasajanju napačno postopa, da se namreč marsikje pregloboko zasajajo, da se zeleno visoko cepljene pregloboko grubajo, tako globoko, da je mesto, kjer je ameriška trta cepljena z evropejskim cepičem, že pod zemljo, ko bi
moralo biti nekoliko nad površjem zemlje, recimo 5 do 6 cm. Tako pregloboko zasajene, oziroma zagrubane trte se potem na mestih, kjer so cepljene, kaj močno okore-ninijo, (okore-nini se cepič, ne podloga) in če se tako nastale evropej-
Podoba 16. Podoba 17. Pod. 18 ske korenine
pri okopavanju
trt leto za letom prav pazljivo ne odstranjujejo, pričnejo trte v kratkem času hirati ter se sušiti. To se pa godi zato, ker na cepiču nastale evropejske korenine v kratkem času v rasti nadkrilijo ameriške, na podlogi
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 32 K, na '/a strani 16 K, na '/4 strani 10 K in na '/8 strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe
vojvodine kranjske.
rastoče korenine, tako da prično hirati in da končno odgnijejo. Evropejske korenine pa napada trtnauš; in tako je v kratkem času tudi po teh, in trta se posuši, ko bi morala prav čvrsto rasti ter dobro roditi.
Na cepičih nastalih (evropejskih) korenin pa ne odstranjujejo povsodi, tako kakor bi to moralo biti, in sicer zato ne, ker se v prejšnjih starih vinogradih za privršne, rosne korenine nihče nič zmenil ni, ker seje celo za škodljivo smatralo odstranjati jih.
Če pa marsikje po Dolenjskem nove vinograde s cepljenkami že napačno zasajajo v ravno omenjenem zmislu, jih navadno tudi ravno tako napačno vzgajajo. V večini slučajev se trte veliko prehitro od tal dvigajo in se tako tudi veliko prehitro silijo k obilni rodovitnosti. Najdejo se pa tudi, dasi neprimeroma redkeje, nasprotni slučaji, ko se trte prepočasi od tal dvigajo, ter se tako tudi v rodovitnosti predolgo zadržujejo. Navedem naj torej, kako kaže to kolikor mogoče pravilno, načelno izvrševati, in sicer 1.) pri trti, ki je bila visoko na zeleno ali pa na suho cepljena ter potem grubana, in 2.) pri trti, ki je bila zasajena kot cepljenka (cepljen korenjak).
Visoko na zeleno ali pa na suho cepljeno ter potem grubano trto kaže, če je močne rasti, pri gru-banju obrezati le na 3, kvečjemu na 4 očesa, kakor to kaže podoba 13., ne pa morda kar na 5, 6 oče3, kakor se to lehko marsikje vidi. Če trta ni močne rasti, zadostuje popolnoma, da se jej pri grubanju nareže le palec dveh očes. Iz očes nastale poganjke je treba poleti povezovati navpik h kolu in jih ni treba skrajševati.
Naslednjo pomlad, torej v prvi pomladi po zagru-banju se taka trta obreže kakor se to po vipavsko pravi na „prerezavko". Prerezavka se imenuje v Vipavi 5, 6 do 7 očes dolg, iz najmočnejše mladike narezan napnenec (šparon), ki se pa ob kolu popolnoma navpik priveže, kakor to kaže podoba 14. Narezovanje prerezavk ima dvojni namen. Prvič naj trta, ker je za to že dovolj stara, vsaj šteje že štiri, morda še celo 5 let, odkar je bila vsajena, naj že rodi, in drugič naj se trta pri pravi, to je ne premajhni zdebelitvi od tal, dvigne od zemlje. Prerezavka se poleti takole obrezuje: Najvišji trije poganjki se puste in se privežejo h kolu; skrajšajo se šele kake tri, štiri tedne pred trgatvijo, in sicer v visokosti dveh metrov. Vsi nižji poganjki se pa skrajšajo nad četrtim ali petim listom, naj imajo kaj zaroda ali pa nič, kajti popolnoma odstraniti se nikakor ne smejo, ker bi sicer prerezavka kakor prihodnje deblo trte ostala prešibka.
Naslednjo pomlad, torej v drugi pomladi po za-grubanju, se taka trta prvič obreže za polno letino; obreže se prvič tako, kakor se mora potem stalno obrezovati leto za letom, namreč na palec treh očes in na napnenec šestih, sedmih, osmih očes. Napnenec se nareže iz najvišje ter najmočnejše mladike, palec pa iz najmočnejše nižje mladike. Vse druge mladike se kar odvržejo, to je z vejnim obročkom vred gladko odre-žejo. Napnenec se potem priveže kolikor mogoče sključen navzdol; če pa to ni mogoče, to je če bi se utegnil pri ključenju navzdol zlomiti ali odkrhniti, pa kolikor mogoče sključen navzgor. Podoba 8. v zadnji številki kaže tako obrezano ter privezano trto. Omeniti ali navesti mi je pri tej prilki še dvoje. Prvo je to, da po Dolenjskem skoraj vobče pod tako navezanim palcem in napnencem kaj radi puščajo še prav kratek palček dveh ali celo enega očesa, ki mu „pijanček" pravijo. Čemu to delajo pač ne vem, pa tudi tisti ne vedo, ki take pijančke narezujejo, kajti če jih kdo vpraša,
čemu to delajo, pravijo: „E, tako je pri nas navada." Tudi to se po Dolenjskem v novih vinogradih skoraj sploh lehko opazuje, da puščajo napnenec pod palcem, torej palec nad napnencem. Tako obrezovanje pač ni pravo, kajti trta se potem le prehitro zvišuje, in zato naj bi se le v sili tako obrezovalo, če namreč krepkost trtnih mladik to drugače ne dopušča. Napnenec naj bode namreč vselej prirezan iz močnejše mladike, palec pa iz slabotnejše, če ni mogoče obeh nare-zati iz enako močnih mladik.
Drugo, kar mi je pri tej priliki še omeniti, je to, da Francozi — pač prvi mojstri umnega vinstva — kadar kako mladiko na trti skrajšajo, bodisi da narezujejo palec ali pa napnenec, je ne skrajšajo nikoli tik nad najvišjim očesom, ki naj se z njim palec ali napnenec končuje, ampak jo skrajšajo šele skozi kolence naslednjega višjega očesa. Torej Francoz reže tako, da prereže mladiko, ki iz nje namerava napraviti palec treh očes, skoz četrto kolence (skoz četrto oko), ne pa skoz člen nad tretjim očesom. In za napnenec osmih očes prereže mladiko skoz kolence devetega očesa, ne pa skoz člen nad osmim očesom. Tako se pa na Francoskem trte obrezujejo iz dveh vzrokov. Prvič zato, ker pri takem obrezovanju vsako oko na palcu kakor tudi na napnencu gotovo zažene — seveda če ni sicer kako poškodovano — dočim pri skrajševanju skoz člen najvišje oko prav rado izostane, da ne zažene. Drugič obrezujejo na Francoskem trte tako tudi zato, da se grozdnemu črvičku vzams najboljše zakotišče za pre-zimovanje. Ta mrčes, ki povzročagnijenje grozdja, namreč kaj rad prežimuje v luknjicah, ki nastanejo na koncih palcev in napnencev, če se na ta način narezujejo, da se mladika prerezuje skoz člene, ne pa skoz kolenca.
Poletno prirezovanje na tako obrezani trti (podoba 8.) obstoji, kakor kaže podoba 15., v tem, da se na palcu izrasli poganjki povežejo h kolcu ter se puste, da mirno rasejo skoraj do trgatve, potem šele se v visokosti dveh metrov tri do štiri tedne pred trgatvijo skrajšajo. Na napnencu se pa odstranijo brezzarodni poganjki popolnoma, zarodni se nad četrtim listom nad najvišjim zarodom odščenejo. Kar izrase poganjkov po deblu trte, se seveda tudi vsi gladko odmandajo.
Kakor v tem letu, tretjem po zagrubanju, se potem trte obrezujejo leto za letom enako, bodisi pri zimskem ali pa poletnem obrezovanju. Nov palec in napnenec se vsako leto nareže iz treh mladik, rastočih na lanskem palcu, stari (lanski) napnenec se pa kar odreže. Tako se postopa tako dolgo, dokler ne presežejo trte v starem lesu, to je v deblu, tiste visokosti, ki se jim je določila, torej na Dolenjskem tako dolgo, da dosežejo debla dolgost 50, 60 do 80 centimetrov. Kakorhitro je ta dolgost presežena, je skrbeti za to, da se trte v starem lesu znižajo in da se jim torej nikakor ne pusti, da bi se v starem lesu še više vzdigovale, kakor je bilo to običajno prej, v starih dolenjskih vinogradih, ko so bila debla trt visoka tudi dva, tri metre. Kako se previsoke trte pravilno znižujejo, pojasnim v eni prihodnjih številk „Kmetovalca".
Zdaj hočem pa popisati pravilno vzgojo trte, ki je bila v vinograd vsajena kot okoreninjena cepljenka.
Pri zasajanju, ki iz že navedenih vzrokov (oko-reninjenje cepiče v) nikoli ne sme biti pregloboko, se bilfa odreže najbolje tako, da na na nji ostane le en sam prav kratek palček enega samega očesa. Tako obrezano ter vsajeno trto kaže podoba 16. Neredkokrat se vidi po Dolenjskem, da take bilfe pri saditvi tako obrezujejo, da ostanejo na njih tudi po 3, po 4 očesa.
Da, še celo na dva palca več očes jih obrezujejo, ker je seveda jako napačno, ker tako obrezovanje trte močno slabi, ko bi jih moralo krepiti. Iz edinega očesa na palčku (podoba 16.) zagnali poganjek se priveže h kolu. H kolu se lehko priveže tudi še najmočnejši iz spečih očes na vejnem obročku palčka izrasli poganjek; torej dva poganjka, dočim se vsi ostali iz spečih očes vejnega obročka nastali poganjki kar odvržejo.
Pri obrezovanju spomladi prvega leta po zasaditvi se vsaka trta obreže na palček dveh, kvečjemu treh jasno vidnih očes. Tri očesa se smejo pustiti le prav krepkim trtam. Tako obrezana trta, ki jo kaže podoba 17., se priveže h kolu. V poletnem času se tako obrezani trti pustita le dva, ali se puste trije poganjki, ki se ob kolu lepo kvišku privezujejo ter šele tri do štiri tedne pred trgatvijo v visokosti 1 Va do 2 metrov prikrajšajo.
V prihodnji pomladi, torej v drugi po zasaditvi, se trta obreže na dva palca, vsakega dveh očes, torej skupaj na obeh palcih na štiri očesa, kakor to kaže podoba 18. Ker je pa prav mogoče, da ima kaka trta v drugi pomladi vsled kake uime le eno močno mladiko, se iz nje nareže en sam palec, toda v tem slučaju treh do kvečjemu štirih očes. Pri mandanju se na vsakem palcu pustita le dva poganjka, torej skupaj štirje poganjki; kar jih še več iz spečih očes vejnih obročkov izrase, se kar omandajo. V tretji pomladi po zasaditvi se take trte obrežejo na „prerezavke" (podoba 14.) in se z njimi ob času mandanja tako postopa, kakor je bilo to povedano že pri podobi 14. In v četrti pomladi po zasaditvi se trta prvič obreže tako, kakor se mora potem obrezovati stalno leto za letom, torej na palec in napnenec, po podobi 8. v zadnji številki. Spomladanskemu obrezovanju sledi poletno po podobi 15. Obe obrezovanji se potom ponavljata leto za letom tako dolgo, dokler trte to obrezovanje prenašajo, to je, dokler v rasti rodovitnosti no opešajo. Kadar pa začno pešati, se morajo seveda drugače obrezovati, recimo le na dva palčka dveh očes, mogoče še celo le na en sam palček dveh do treh očes. Končno je pa treba opešane trte seveda dobro zagnojiti (razume se seveda samoobsebi da brez grubanja), in ko si opomorejo, ko začno zopet krepko rasti ter dobro roditi, se morajo pričeti obrezovati zopet po načinu podobe 8., in to tako, da se nahajata palec in napnenec vedno na dveletnem lesu. Po Dolenjskem puščajo neredko kje napnence kar na starem lesu, na deblu trte, kar je seveda kar naravnost neumno.	R. Dolenc.
Gnojenje sadnemu drevju.
V dosego primerne rodovitnosti in da se odvračajo drevesne bolezni, se na gnojenje sadovnjakov ne sme nikdar pozabiti. Kakor je pri živalih poleg snage dobra tečna hrana poglavitno sredstvo zoper mrčes in bolezni, tako velja isto v enaki meri tudi za drevesa in rastline sploh.
Izkušnja uči, da sadno drevo tem lepši sad prinaša in tem obilneje rodi in toliko večjo odpornost kaže tudi proti raznovrstnim škodljivcem, čim bolj se mu gnoji. Zato je potrebno sadnemu drevju gnojiti, ker je potem tudi obrodek obilnejši.
Za gnojenje sadnemu drevju rabimo lehko trdna in tekoča gnojila, v potrebi tudi umetna gnojila. Z gnojnico s pridom gnojimo zlasti blizu domačije nahajajoče se sadovnjake.
Od doma pridelanih gnojil pridejo v poštev:
1.	Hlevski gnoj, ki se v preperelem stanu poklada drevju, 1 do 1 '/a met. stota k odraslemu drevesu.
2.	Meša ne c, če primanjkuje hlevskega gnoja, 1 Va do 2 met. stota za veliko drevo.
3.	Tekoči gnoj, kakor gnojnica in straniščni gnoj, pomešan z lesnim pepelom, 15 do 20 velikih škropilnic k vsakemu drevesu.
Če se pa taka gnojila pri gospodarstvu popolnoma pogrešajo, se morejo rabiti umetna gnojila, in sicer:
1.	za hektar, t. j. skoraj 2 orala zveznega sadovnjaka :
o) od težko razkrojnih gnojil, ki se rabijo jeseni: 400 do 500 kg kajnita, 600 kg Tomasove žlindre in 200 do 300 kg žveplenokislega amoniaka:
b) od lehko razkrojnih, hitro učinkujočih umetnih gnojil: 200 kg žveplenokislepa kalija, 400 % ^odstotnega superfosfata in 200 do 300 kg žveplenokislega amoniaka.
2.	Za odraslo drevo, pokrivajoče 20 do 25 kvadratnih metrov sveta:
a)	od težko razkrojnih, jeseni porabnih umetnih gnojil: 1 Va kg kajnita, 2 kg Tomasove žlindre in 1 kg žveplenokislega amoniaka.
b)	od hitro vplivajočih umetnih gnojil: »/2 do 2kg žveplenokislega kalija, 1 do l 1/2 kg 16 odstotnega superfosfata in 1 do 1 '/a % žveplenokislega amoniaka.
Z ozirom na čas gnoj i t ve je pripomniti, da je trdna gnojila, kakor hlevski gnoj, mešanec in težko razkrojna umetna gnojila najbolje jeseni spraviti pod zemljo, dočim se tekoči gnoj lehko drevju priliva jeseni kakor tudi spomladi do junija. Od julija meseca pa naj se drevju več ne gnoji, da more les dobro dozoreti.
Glede načina, kako je gnojiti, bodi povedano, da naj se po starejših, že zveznih sadovnjakih hlevski gnoj v navedeni množini povrhu potrosi in jeseni pod-orje, v strmih legah pa podkoplje.
Spomladi potem se nasejejo rastline za zeleno klajo, pomešane s travnim semenom, iz kterega sčasom zrase lepša ruša, kakor je bila poprej. To rahljanje in zračenje zemlje in pa izdatna gnojitev stori, da ves sadovnjak nanovo oživi.
Posamezna večja drevesa pa gnojimo s trdnimi in umetnimi gnojili tako, da okrog drevesa pod zunanjimi vejami izkopljemo jarek, 1 m širok in 20 do 25 cm globok. V ta jarek nasujemo potem gnoja, pa ga zopet zasujemo s prstjo in pokrijemo z nastran položenimi važami. Če imamo gnojiti drevesa izpod 10 let, pod-kopljemo gnoj v izdatni množini pod. drevesnim kolobarjem. Tekoči gnoj se ob mokrotnem vremenu (drugače pa zredčen) kar po zrahljanem drevesnem kolobarju polije v zadostni množini (3 zalivače in več). Večjim drevesom se napravijo pod zunanjo krono 30 cm globoke in prav tako široke jame, 1 m vsaksebi v kolobarju okrog debla. V to svrho se z lopato odreže važa na treh straneh in se potem prevrže na četrto, neodsekano stran; pri velikih starih drevesih naredimo dva kolobarja takih jam. V te luknje vržemo po možnosti malo lopato lesnega pepela, potem vlijemo vanje gnojnice in jih zopet z važo pokrijemo. Pri vseh teh načinih gnojitve ostane trata okoli drevja nepoškodovana.
Da ostanejo drevesa krepka, kar jih ojači tudi na odpornosti napram škodljivim vplivom, zato naj se gnojitev ponovi vsaka štiri leta.
Dostikrat je slišati izgovor: „Za taka dela v sadovnjakih nedostaje časa." Ali to ni zmerom resnično.
*
Cesto ni pozimi in v prvi pomladi nič nujnega opravila pri gospodarstvu. Ta čas naj se porabi za navedena, zelo nujna in potrebna dela pri našem sadnem drevju. Če prebijemo vsak dan le nekoliko toplejših poldanskih ur v sadovnjakih, zmagamo delo, drevesa pa nam bodo trud dobro plačala.
C. GrOssbauer v „Gosp. Glasniku".
Iztrebljanje krone sadnemn drevju.
Jablana, pa tudi češplja, višnja in mlajša hruševa drevesa poganjajo vedno več mladik in vej, kakor jih morejo prerediti.
Umevno je torej, da take slabo rejene veje rodijo tudi manj lep in slabši sad. Kjer jih veliko iz sklede zajema, gredč lačni od mize, pravi pregovor, ki velja tudi tukaj. Da bo drevje rodilo lep sad za prodaj in ne bo veliko izbirka, je potrebno, da se včasih nepotrebno vejevje iz krone poreže. Stem in pa s pravilnim gnojenjem bodo napominane napake odstranjene, med rejencem in rednikom bo nastalo ravnotožje.
Ne sme nam biti žal za kako odžagano zdravo vejo, kajti vse drevo se stem okrepi, ostale veje dobč več hrane in plodovi na njih se razvijajo veliko lepše in popolneje. Manj odbirka, višja cena in večji dohodki so plačilo za to delo.
Tudi iztrebljanje se mora vršiti po pravilih. Pri mlajših, ravnokar vzgojenih kronah je treba srednjo vejo voditeljico podpirati tudi nadalje, da se razvija brez ovire in se obrase; tudi vse mlajše, v novejšem času iz voditeljice prirasle stranske veje je pustiti, razen nepotrebnih. Pač pa se morajo oni vejni deli, ki rastč od zunaj na znotraj proti sredini, ali od spodnjih vej v zgornje, izrezati brez izjeme. Isto velja tudi za starejše krone. Tudi tukaj odstrani vse naznotraj stega-joče se vejne dele, ki povzročajo v kroni veliko ne-rednost in zmešnjavo. Dalje je odstraniti vse veje, ki se križajo in drgnejo, sicer jih uniči rakava bolezen, in sicer se izreže vselej manj vredna ali neugodno stoječa veja. Tudi vse vodne poganjke ali izrasleke je treba vestno iz krone porezati. Odstraniti se pa morajo ti izrasleki prav globoko z drevesno žago, da ne ostanejo štrklji, ki povzročajo tvoritev novih mladik, kar se pri porabi škarij ali noža vedno dogaja. Iztrebiti se morajo dalje vse suhe in nalomljene veje, kakor tudi stari štrklji; zakaj tak mrtev les slabi drevo in daje škodljivemu mrčesu, zlasti lubadarju in zavrtaču varno skri\ališče. Tako suh jad poreži pri večjih drevesih najprej, ker s^e šele potem moie presoditi, ktere druge veje je še trt ba odstraniti. Naposled se postri-žejo vse bolehave kakor tudi tanjše veje, kjer se nabirajo kepe smole, in pa na tla viseče veje.
Ko smo odstranili navedene napačno stoječe veje, je drevesna krona navadno dovolj iztrebljena.
Ali drevesa, na kterih se tako delo doslej ni še nikdar izvršilo, kakor tudi mlada, zelo bujno rastoča drevesa, zlasti nekterih plemen, imajo še vedno pre-goste veje, tudi navzven rastoče. V takih slučajih iz-režemo nekoliko manj vrednih vej iz pregostih mest, da dobe okrog stoječe veje več zraka, svetlobe in hrane.
Ali vsako pravilo ima izjeme. Tako na pr. se ne smejo odstraniti vse navznoter rastoče veje; le debelejše veje in močnejši poganjki, na kterih je videti, da bodo še daleč navznoter rasli in zmešnjavo delali, se odstrižejo. Nikakor pa se ne sme porezati krajši rodni les z mnogimi cvetnimi popi, tudi če stoji navznoter, kakor se to večkrat dogaja; ta rodni les samo
skrajšaj in razredči, če je predolg in se prepleta. Isto-tako smo včasih primoraui, pustiti križajoče in drga-joče se veje, če bi drugače nastale prevelike praznine. V takem slučaju se napaki drgnjenja o'pomore, da se na ono mesto med veje porine majhna, trdna blazina iz slame ali mahu. Iz istega vzroka pustimo včasih, da izraslek iz debla naprej rase, če je na onem mestu treba zapreti po snegu ali viharju nastalo praznino. Iz takih izraslekov nastale veje so pozneje prav tako rodovitne kakor druge veje.
Prav skrbno in vestno moramo snažiti posebno drevesa boljših sadnih plemen, da dobimo lepo sadje za prodaj.
Isto velja tudi za češplje, da dosežemo redne doneske in debelejši sad. Pri hruškah pa je izrezovanje v toliki meri nepotrebno, ker hruševa drevesa narejajo itak redkejše krone.
Tudi na velikih črešnjevih, slivovih, breskovih in mareličnih drevesih odstranimo le najpreobilnejši in suhi les. To velja tudi o drevju za moštno sadje, ker tukaj nam je le za obilen pridelek.
Tudi orehe je treba le malo trebiti in le, kadar imajo listje, se zlasti odstrani suhi les.
Iztreblja naj se večkrat, vsaj vsako četrto leto. Da se pa v velikih sadovnjakih to zamudno in obsežno delo laže zmaguje, je priporočljivo, sadonosnik razdeliti na tri dele in vsako leto iztrebiti le en del; četrto leto se začne zopet s prvim delom.
Čeprav se sme sadno drevje iztrebljati, če nima sadja, tudi v poznem poletju, je vendar pravi čas za to delo pozna jesen in prvi čas pomladi do poganjanja popkov. Celo pozimi, če ni prehud mraz in so drevesa brez snega in nemokra, da se lehko pleza po njih, se more drevje iztrebljati brez škode.
C. Grossbauer v „Gosp. Glasniku".
Mlekarsko knjigovodstvo.
Piše M. Ivančič.
(Dalje.)
7. Letni zaključek, račun dobička in izgube.
Od vsakega trgovca, torej tudi od vpisanih (regi-strovanih) zadrug zahtev« zakon, da koncem poslovnega leta napravijo seznamek vseh svojih imovin in dolgov po tedanji vrednosti, taknimenovano „inventuro".
Glede seznamka inventure opozarjamo zadiuge na postavo z dne 9. aprila 1873, kjer ,«e v § 89. posebej glasi, da se pri tem ne sme ničesar zamolčati ali pačiti in da zapadejo udje načelstva in nadzorstva hudim kaznim, če v računskih sklepih in bilancah (isto-tako v opravilnih poročilih, v izkazu društvenikov in priobčilih) vedoma kaj krivega naznanijo ali potrdijo. Vse imovine in terjatve je vpisati po tedanji vrednosti, oziraje se na morebitna pravilna določila; dvomljive je vpisati po verjetni vrednosti, a odpisati je vse neizterljive terjatve.
Preden moremo sestaviti seznamek inventure, morajo biti predpisane, ozir. zaključene vse knjige, kakor smo ob priliki povsodi omenjali. Potem nam je skleniti razdelnik prejemkov in izdatkov za tekoče leto, da vemo, koliko je blagajna v preteklem poslovnem lelu vkup prejela in izdala. Letni zaključek pa naj pojasni, koliko skupnih dohodkov pričakuje vsak račun posebej, oziroma koliko mu gre stroškov. V ta namen moramo prištevati blagajničnim prejemkom in izdatkom še vsote, ki nam pretičejo glasom izpiska naših terjatev, oziroma
ki nam jih je plačati na obstoječe dolgove. Ta izpisek terjatev in dolgov napravimo na podlagi zaključenih osebnih računov v glavni knjigi; pri tem ne izkažemo samo skupne vsote, temveč razdelimo obenem posamične postavke na dotične stvarne račune, kakor pri sestavljenih blagajniških postavkih. Potem šele, šeštevši končne vsote razdelnikov in izpiska dolgov in terjatev, dobimo skupni prejemek in izdatek minulega leta.
In sicer predstavlja ta znesek čisti letni prejemek in čisti izdatek, če je račun bil sklenjen v prvem poslovnem letu. V drugem poslovnem letu pa moramo od skupnega prejemka in izdatka odšteti vse iz prejšnjega leta prevzete terjatve in dolgove, istotako tudi blagaj-nično stanje na podlagi lanskega zaključka; šele potem dobimo čisti prejemek in izdatek za tekoče leto.*)
Preidemo potem k sestavi seznamka imovin (aktiva) in dolgov (pasiva):
I.	Aktiva.
1. Nepremičnine, t. j. zemljišča in poslopja.
Prvotno stanje in vrednost poznamo iz lanske inventure. Primerjajoč to z res obstoječimi nepremičninami, doženemo izlahka vsakteri morebitni prirastek. Vrednost tega prirastka se mora seveda popolnoma vje-mati s končnim v tek. letu naraslim zneskom na račun nepremičnin. Morebitne odpadke nam je pač lehko kontrolirati. Odbitek je po pravilih določen in znaša v-aj 2 % na leto. Bolje je vzeti še višji odbitek (3 %), ker si stem utrjujemo zadružno podjetje; posebno je priporočljivo odpisati v dobrih letih izredne odbitke. Upo-števši torej prirastek, odpadek in odbitek, določujemo potem inventurno vrednost za ta in za vse naslednje oddelke inventarja po primeru, kakor smo ga že navedli pri razlaganju inventarja.
2.	Stroji, priprave in orodje in
3.	premičnine imajo odbitka po pravilih 10 °/o- Piirastek se mora vjemati s končnim izdatkom dotičnega stvarnega računa.
4.	Živi inventar navedemo po komadih in njega vrednost cenimo pri vprežni živini po dobroti, a pri opitani živini po teži.
5.	Zalogo je posneti iz dotičnih stvarnih računov po običajni (neprevisoki) kupni ali prodajalni ceni.
6.	Vrednostne popi rje sprejemamo v inventuro po kurzui vrednosti, nikar pa više od kupne cene.
7.	Izostale terjatve določujemo na podlagi sklenjenih osebnih računov v glavni knjigi, in sicer tako, kakor smo že omenili pri letnem zaključku; neizterljive terjatve se pri tem odštejejo.
8.	Gotovina v blagajni je zadnja postavka aktiv ter mora soglašati s sklepom blagajniškega dnevnika.
II.	Pasiva.
1.	Imovina, ki jo imajo terjati zadružniki.
2.	Rezervni zaklad.
3.	Obratni zaklad.
Te tri račune posnamemo naravnost iz glavne knjige.
4.	Različni dolgovi in njih obresti. Tudi te določamo na podlagi osebnih računov, enako kakor ob zaključku stvarnih računov.
Če primerjamo aktiva s pasivi, se nam pokaže „bi-lanca", t. j. pravi stan zadružnega premoženja. Bilanco nastavimo tudi, ko pričnemo sploh kako podjetje, in ta se zove »otvoritvena bilanca"; ko končamo, ali na leto vsaj enkrat,sestavimo letno bilanco.
*) V pojasnilo dodamo konci razprave praktičen primer letnega zaključka.
Če v bilanci aktiva presegajo pasiva, se pokaže dobiček, nasprotno pa izguba. Če aktiva presegajo pasiva že v prvem letu, je to čisti dobiček. V drugem poslovnem letu je pač treba odšteti od tega bilančnega preostanka najprej morebitni prepisek dobička iz prejšnjega leta; šele ostanek je čisti dobiček tekočega leta.
Čisti dobiček se razdeli, da mu odštejemo najprej po pravilih določene odpiske, ostanek pa je na razpolago občnemu zboru v nadaljno porabo.
Račun dobička in izgube.
Ta račun sestavimo na podlagi zaključenih stvarnih računov in inventure. Čisti dobiček izhaja po večini iz dohodka za mlekarske izdelke, kakor hitro prekorači ta izplačano mleko. Dobičku prištevamo dalje povračila za poštnino, voznino in zavojnino in morebitne dohodke iz oddanih stvari ter te izdelke beležimo sicer na račun izgube, oziroma jih smatramo za izgubljene že pri sestavi inventarja. Te podatke prepišemo naravnost iz stvarnih računov; iz teh razvidimo tudi še nadaljne možne dohodke, kakor obresti i. dr.
Da doženemo skupno vrednost izdelkov v tekočem letu, moramo prišteti gornjim dohodkom še založene izdelke, na drugi strani pa od bijemo vse one iz lanske zaloge prevzete izdelke. Če odbijem od te skupne vrednosti izdelkov vse za mleko izplačane zneske, ostane dobiček na izdelkih.
Izgubi prištevamo izdatke za poprave, kurjavo, sveSavo, mazilo, porabnine, plače in dnine, splošne stroške, obresti itd., iz odpadkov in odbitkov, doguanih pri sestavi inventure ter iz dvomljivih ali neizterljivih terjatev.
Izgubo onih računov, ki predstavljajo založene stvari (kurivo, svečavo, mazilo, porabnine, rezervne oprave) tekom poslovnega leta poizvemo, če prištejemo končni vsoti dotičnega računa še lansko zalogo ter od-bijemo tekočo. Onim računom pa, ki nimajo zaloge (plače, dnine, splošni stroški, obresti), izvem izgubo takoj iz sklepa dotičnega stvarnega računa.
Izgubo, nastalo vsled odpadkov in odbitkov, po-izvem iz inventarne knjige naravnost; izgube na dvomljivih in neizterljivih terjatvah nam pa predočuje glavna knjiga, oziroma izpisek izostalih terjatev.
Izračunši na ta način skupno vsoto dobička in izgube, zenačimo račun, in njega izid mora odgovarjati onemu razmerju, kakor nam ga predočuje bilanca.
(Dalje prih.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 51. Lansko leto sem od družbe naročeno češpljevo drevje vsadil neobrezano. Ali naj ga letos obrežem in kako naj ra?nam z drevjem, ki ga bom zopet letos sadil? (F. E. v L.)
Odgovor: Drevje koščičastega sadja, torej tudi češplja, naj se obreže po saditvi, iQ sicer na kratko. Kolikor slabša je krona, tembolj naj se skrajša če je na kroni že kaj rodnega lesa, naj se ta skrajša do zadnjih dveh vidnih očes Z lansko leto vsajenim drevjem je najbolje ravnotako postopati.
Vprašanje 52. Grovtdi, ki dobiva več slame kakor sena, sem namenil pokladati sol v obliki kamene soli, in sicer v velikih kosih, da jo bo lizala in potem zato bolj vodo pila. Kdaj naj goved sol liže, pred krmljenjem ali po njem, pred napajanjem ali po njem, oziroma, ali sme imeti kameno sol vedno pred seboj? Ali se konjem tudi sme dajati sol lizati? (A P. v J.)
Odgovor: Predvsem bodi povedano, da sa sol ne po-klada zato, da živina bolj pije, temveč zato, da rajia in
bolje prebavlja. Premočno napajanje dela velik treboh. Kameno sol za lizanje more imeti živina vedno pred seboj; istotako konji, ker žival le toliko liže, kolikor jo k temu sili naravni nagon. Vsekakor je pa bolje pokladati zdrobljeno sol med krmo, ker gre soljena klaja živini bolj v slast, sol se s krmo, zlasti pcznej v želodcu bolje pomeša, kar vpliva na boljše pre-bavljanje. Vibutega pa zdrobljena živinska sol komaj tretjino toliko stane, kolker kamena sol.
Vprašanje 53. Ali je kostna moka, ki jo prodaja kmetijska družba za umetno gnojilo, tudi dobra za pekladanje govedi namesto klajnega apna?
i Odgovor: Kostna moka, ki je za gmjenje, nik.kor ni poratna za prkladanje živini, ker ni dovolj čista ter ima primesi, ki utegnejo pt stati nevarne zdravju živine.
Vprašanje 54. V našem kraju je čez polovico krav, ki se po etelitvi po leto dni ne pojajo, večkrat tudi po dve leti ne. Kaj je temu vzrek? (M. H, v Z)
Odgovor: Upoštevaje razmere kakor so pri Vas, t. j. ča3 otelitve, nezadostno zimsko krmljenje, stradanje živine na Vaših zaremaijen h planinah i. t. d , re moremo drugega dol-žiti, da se krave po etelitvi dolgo časa ne pojajo, kakor cslabljenje zaradi nezadostne in neprimerne krme.
Vprašanje 55. Imam travnike, zarasle z resjem, z mahrm in s pusto travo. Zemlja je ze!o ile vrata. Ali bi bila Tcma-sova žlindra dobra za take zapuščene travnike in ali jaz
dobim to gnojilo pri družbi, ker sem le naročnik na .Kmetovalca" ? (J. K. v N.)
Odgovor: Prav gotovo bi bila Tcmasova žlindra v zvezi s kajnitom ali s kalijevo soljo dobro gnojilo za take travnike, vendar Vam gnojenje s temi gnojili moremo le jeseni pripo-čati. Da spravite mah s travnikov, jih morate vsekakor spomladi branati. Družba oddaja umetna gnojila le svojim udem, kar pa tudi Vi lehko postanete, kajti udnina inaša toliko, kolikor naročnina na ^Kmetovalca".
Vprašanje 56. Ali se more nemška detelja (lucerna)
ravnotako sejati V ozimino kakor štajerska detelja? (I. S. v S.)
Odgovor: Tudi lucerno morete bnz skrbi kakor domačo deteljo sejati pod ozimino. Sejte deteljo po njivi in jo potem dobro pobranajte; brananje ozimini ne bo le n'6 škodovalo, temveč ji bo še koristilo.
Vprašanje 57: Na njivi; kjer je prej 8 let rasla nemška detelja, je rasla potem ajda, za njo ozimina in lansko leto oves. Jeseni je bila njiva pognojera in sprašena. Ali morem spomladi sejati na to njivo zopet nemško deteljo, in sicer samo zase, brez žita, in ali ne sledi detelja prehitro za seboj? (I. s. v S.)
Odgovor: Brez skrbi lthko sejete na to njivo zopet nemško deteljo, vendar nikakor ne brez žita, ker mora mlada nemška detelja imeti nekaj varstva, drugače jo mraz ali suša gotovo pobereta. Sejte vmes ove3 ali ječmen ter pokosite žito še pred cvetjem za zeleno krmo. Jeseni Vam priporočamo nemlko deteljo zagnojiti s Tomasovo žlindro in s kalijevo soljo.
Vprašanje 58. Koliko potrebuje par navadnih (ne težkih) konj krme, če dobiva na dan 12 kg ovsa ter ima 12 do 13 ur težke vožnje? (I. K. v E )
Odgovor: Sodeč po Vašem vprašanju mislimo, da želite vedeti, koliko sena in slame naj dobiva konj pri težkem delu poleg 6 kg ovsa Na vsak kg ovsa se računa pol kg reza-niee, ki jo je najbolje mešati med oves. Sena je računati na konja 5 do 6 kg, a zvečer je dobro dati konju toliko sena, kolikor ga hoče in vrhutega naj mu še ostane, da lehko ponoči jč, če je lačen. Iz tega sledi, da mora konj dobivati poleg 6 kg ovsa še 3 kg elame (rezanice) in 6 kg sena.
Vprašanje 59. Hotel sem zažveplati vinski sod, a žveplo ni gorelo, dasi sta bila odprta veha in čep. Kako naj torej sod zažveplam?
Odgovor: Ker pri Vas o kletarstvu ni nič znanega, zato ste menda vzeli kar navadno žveplo v koscih, s kterim se pač ne da sod hhko zažveplati, ker žveplo v kose h ne gori rado. Za žveplsnje sodov se rabi posebno žveplo, ki je v tenki plasti namazano po tkanini. Kos take tkanine se obesi na primerno žico, se zažge in p usti dobro ogoreti ter se potem vtakne skoz vtho v sod. Čep nora biti seveda odprt, Žveplo gori, dokler je dovolj zraka v sedu. če je potrebno, se žveplo večkrat prižge, Ko je sod poln žveplenega dima, se dobro zapre. Na ta nač n se da sed zažveplati tudi, če čep ni cdprt, če na pr. zažveplamo sod, kjer je še vino, če ga hočemo ebvarovati bana.
\ Vprašanje 60. Imam kravo, ki je požrla trebilo.
Pri najboljši krmi vtdno hira in tudi nič kaj rada ne je. Ali je tirnu vzrok to, ker je trebilo požrla? Kravo napada sedaj skoraj vs;ke tri tedne žab:'ca, da pada na tla in brca. Kako je zdraviti to kravo? (J. 0. v Š )
Odgovor: Krava ni obolela zaraditega, ker je požrla trebilo, temveč je to in skoraj gotovo tudi poželenje po drugih rečth, kterih se govedo navadno ne dotakne, le znak bolezni v prebavilih Kje in kako v p'ebavilih je krava bolna, ne moremo vedeti, zato Vam ne rmremo dati sveta, temveč Vam priporočamo pozvati živinozdravnika. Da so prebavila bolna, dokfzuje tudi dejstvo, da je krava rečkrtt žabčna, t. j. da jo kolje. Prav lthko je vzrok pokladanje zmrzlega krompirja, repe i. t. d , kar se letos dest krat dogaja.
Vprašanje 61. Bral sem po časnikih, da se da prepričati 0 pristnosti vina Z jajcem, ki se dene v vino; če je vino pristno, morata jajce in viro ostati čista. Imam tirol.-ko vino, o kterem srn bil prepričan, da je pristno, a ko sem dal jajce notri, je to postalo temno, vino pa motno. Ali je ta peskušnja zanesljiva, in ako ne, kako naj se prepričam o pristnosti vina? (M K. v B.)
Odgovor: Popisana preskušnja vira z jajefm nič ne velja, ker označena sprememba jajca in vina ne more biti znak nepristnosti vina. če vino že samoobsebi ni tako, da se lehko kar naravnost smatra za nepristno, potem je mogoče nepristnost dognati edinole potom kemijske preskušnje, ki jo pa more zvršiti le kak kemik, na pr. v kmetijsko-kemijskem preskušališču c. kr. kmetijske družbe v Celovcu.
Vprašanje 62. Ali je debro mladim prašičkom pc-kladati klajno apno in ali ima to kaj vpliva na rast in debeljenje? (I. B v M)
Odgovor: Gotovo je klajno apno dobro za mlade prašičke, ker z njim dobe jako važno rudninsko redilno snev (fosforovokislo apno) v zadostni množini v se in se tako prenavljanje in pretvarjanje pravilneje vrši, vsled česar je rast čvrstejša, žival je bolj zdrava in se slednjič zato tudi rajša debeli. '
Vprašanje 63. Imam njivo, na kteri mi robida dela silno škodo; ona se širi na vse strani in mi uničuje poljske sadeže. Kako bi robido na njivi zatrl? (I. B. v H)
Odgovor: Eobida na polju je druge vrste kakor v gozdu ter je silo nadležen plevel, ki se le težko da zatreti in vrhutega še zemljo močno izsesuje. Eobida korenini do 1 m globoko. Edino sredstvo robido zatirati je ruvanje korenin, in sicer najbolje poleti, ko se pospravlja jarenina. Vrhutega se priporoča na dotični njivi pogosto saditi, oziroma sejati oko-pavine, ker se z njimi tla najbolj čistijo takega plevela.
Vprašanje 64. Ali se govedi, zlasti kravam, smejo parklji prirezovati, ker krave s predolgimi o ar ki j i težko hodijo in se spomladi zato nič kaj rade ne pasejo? (V. S. v 0.)
Odgovor: Tako porezovanje parkljev ni le neškodljivo, temveč je zelo priporočeno. V Švici, kjer je živinoreja jako umna, se zelo pečajo z oskrbovanjem govejh parkljev ter imajo večdnevne tečaje, kjer se kmetovalci uče, kako je ravnati s parklji. Pozimi, ko goved ne hodi iz hlevov, parklji vedno močneje rasejo, zato je tamkaj neobhodno potrebno, da se parklji nekaj tednov preden se prične paša prikrajšujejo na pravo, naravno velikost. Predolgi parklji ne otežujejo le hoje, temveč prelože tudi težišče života, vsled če3ar živina dobi napačno stanje, prednji nogi gresta v komolcu narazen, da se več ne tiščita prsi, in tako se krava vidi grda in stara.
Vprašanje 65. Ali se krava, ki ima storiti, sme pred porodom pomolsti, če ima z±lo napeto vime? (L, T. v H.)
Odgovor: Molzenje krave ali telice pred porodom je vsekdar slabo. Pač se pripeti, da dobe nektere krave ali telice pred porodom velika vimena, da se celo pokaže velika oteklina pod trebuhom tja do popka in se misli, da je skrajni čas pomoliti. Ce se pomolze, krava sicer dž mleko, a to ima slabo posledico, da potem krava lrtreje porodi kakor bi drugače, kar je slabo Nalalje nima potem krava, kadar stori, prav sestavljene mlezve, in t) je slabo za tele Napeto ali oteklo vime naj živinorejca ne skrbi, temveč naj inirao čaki do poroda Potem je seveda pridno molsti, in če treba, tudi ponoči.
Gospodarske novice.
*	Škodljivce in bolezni rastlin določuje in daje o njih zatiranju brezplačno strokovna navodila c. kr. postaja za varstvo rastlin na Dunaju. Naslov je: K. k. landw.-bakt. und Pfianzenschutz - Station in Wien, II, Trunnerstrasse 1. — Eastline je poslati zavite v vlažnem mahu, živalske škodljivce pa, seveda če to gre, v špiritu. Poslati je vsake reči dovolj.
*	Sadnega drevja druge vrste družba letos veliko odda, ker je drevje strogo prebirala. To drevje se cd laja po 30 h komad z zavojem vred in se more vsem tistim postreči, ki se takoj za to drevje zglase.
*	Krompirjevih vrst »Ljudski oče" in »Velikan
Goljat" ni veš v zalogi. Bili sta teden po razglasitvi že popolnoma razprodani.
*	Travnih semen družba nima v zalogi, zato p. n. gg. ude lepo prosimo, naj nas nikar z naročitvami nanje ne nadlegujejo. Kar ima družba v zalogi, to je i tako objavljeno v »Kmetovalcu", in na te objave prosimo ozirati se, da ne nastane nepotrebno dopisovanje, ki jemlje mnogo časa in denarja.
*	Plemenske prašičke angleške pasme bo kmetijska družba oddajala zopet to pomlad. Opozarjamo na dotični razglas med uradnimi vestmi današnje številke.
*	Zastran naročitev na živinsko šol vnovič opozarjamo, da je denar vsekdar naprej poslati, ker družba le posreduje pošiljatev soli pri c. kr. zalogi, kjer mora sol takoj plačati, a je nima v zalogi v svojem skladišču Družba zvrši naročitve na živinsko sol le tedaj, če se pošlje obenem denar.
*	Naročitve na modro galico, žveplo, škropilnice in Žveplalnike naj p. n. gg. načelniki podružnic izvolijo vsaj do 15. aprila zbrati in družbi prijaviti. Podružnicam se postavita žveplo in modra galica voznine prosto do sedeža podružnice, zato prosimo gg. ude, da blago naročajo le potom podružnic, ker jih potem to blago veliko manj stane.
*	Gospodarske potrebščine, ki jih družba oddaja 7 1. 1903. V nastopnem objavljamo vse gospodarske potrebščine, ki jih družba oddaja to pomlad, ter prosimo p. n. gg. ude, naj se o cenah pouče in ne povzročajo nepotrebnega pi-
sarjenja s povpraševanjem o rečeh, ki so že tako v listu objavljene. Nujno prosimo uvaževati naslednje:
1.	Naročila se sprejemajo le ni potrebščine, ki so navedene v »Kmetovalcu".
2.	Naročnik naj natančno pove, kako in kam naj se naročeno blag) pošlje; zlasti je navesti zadnjo železniško postajo in pošto.
3.	Blago se posameznim naročn'kom oddaja le za gotov denar ali proti povzetju.
4.	Pri skupnih naročitvah po podružnicah se blago pošlje na upanje, a podružnični načelnik jamči za redno plačevanje.
Družba ima v zilogi naslednje gospodarske potrebščine, in sicer po navedenih cenah: I. Semena.
1.	Deteljno seme, preskušeno glede čistosti od c. kr. semenskega preskušališča na Dunaju, in sicar seme domače, rdeče ali štajerske detelje kg po 1 K 65 h in seme lucerne ali nemške (večne) detelje kg po 1 K 45 h z zavojem vred.
2.	Seme krmske pese, in sicer rdeče mamutovke, rumene steklenke in rumene ekendorfarice kg po 80 h. — Pri naročitvah pod 5 kg se zaračuna zavoj in vozni list posebej.
3.	Laneno seme, pravo rusko iz Bige, kg po 38 h.
4.	Semenski krompir, in sicer vrste oneidovec, zborovec ter triglavan 100 kg po 7 K z vrečami vred. Krompir se oddaja le v celih vrečah po 50 kg.
5.	Semenski oves Milnerjev, izmed najboljših novih zgodnjih vrst ovsa, tudi pri nas z najboljšim uspehom preskušen, po 20 K zi 100 kg z vrečo vred.
6.	Semenski oves krkonoški (češki hribovski), na Kranjskem z dobrim uspehom več let preskušen, po 20 K za 100% z vrečo vred.
7.	Seme prave sive francoske ajde se bo oddajalo šele me3eca junija in julija ter se bo cena šele takrat objavila.
II.	Sadno drevje, z ozirom na dotične razglase v »Kmetovalcu", razen onega drevja, ki ga udje brezplačno dobe, po 70 h komad. Oddajajo se visokodebelne in pritlične hruške in jablane ter visokodebelne, dvakrat cepljene češplje.
III.	Močna krmila in živinska sol.
1.	Lanene tropine, zmlete, se oddajajo po 18 K 100 kg z vrečami vred, in sicer le v celih vrečah po 50 kg.
2.	Sezamove tropine, zmlete po 16 K n 100 kg z vrečami vred, in sicer le v celih vrečah po 50 kg.
3.	Živinsko sol priskrbuje družba le udom, ki ne morejo sami ponjo v Ljubljano, in sicer po 6 K 63 h za 100 kg in po 3 K 38 h za 50 kg Ta sol se pošilja v vrečah po 50 in 100 kg ter je denar naprej poslati. Brez denarja se nobena naročitev ne zvrši.
IX. Umetna gnojila.
1.	Tomasova žlindra v vrečah po 100 kg po naslednjih cenah:
16 o/0	17 o/0	18 o/o
6 K 20 h	6 K 50 h	6 K 80 h.
Žlindra se oddaja le v celih vrečah po 100 kg, in sicer se vselej oddaja tisto blago, kakršno je v zalogi.
2.	Eudninski superfosfat, zajamčeno s 14°/0 fosforove kisline, se le oddaja v vrečah po 100 kg po 7 K 25 h.
3 Kostni superfosfat v vrečah po 100 kg, 18od-stoten 11 K 50 h, Hodstoten 9 K.
4.	Kostna, brezklejna moka 100 kg 10 K.
5.	Kaj nit le v vrečah po 100 kg 5 K.
6.	Kalijeva sol, 40odstotna, 100% po 12 K 60 h v vrečah po 100 in po 50 kg.
7. Vsa druga umetna gnojila po tržuih cenah. Y. Potrebščine za vinstvo.
1.	Modra galica, v vrečah po 50 in po 100 kg, po 48 K. in sicer podružnicam postavljena voznine prosta do seieža podružnice.
2.	Žveplo, fino zmleto, najboljše, po cenah, ki se pravočasno objavijo.
3.	Trtne škropilnice, najboljš;ga izdelka, železni deli ponikljani, iz močne bakrene ploščevine, kos po 18 K.
4.	Žveplalniki najboljše sestave „Reksu, kos po 19 K.
VI. Orodja, stroji in druge priprave.
1.	Požiralnikove cevi, kos po 10 K.
2.	Kose bo družba oddajala ob času košnje po cenah, ki jih še objavimo.
3 Prave bergamaške osle. Cene objavimo prihodnjič
4.	Kmetijske stroje po izvirnih cenah z 20 do 25 ®/0 popusta
5.	Mlekarske stroje in mlekarske potrebščine istotako z 10 — 20 °/0 popusta.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
k a z g l a h
Ker se 2. svečana t. 1. občni zbor tukajšnje kmetijske podružnice zaradi nesklepčnosti ni mogel vršiti, bo občni zbor 25. marca ob 9 dopoldne v šolskem poslopju pri vsakem številu navzočih udov.
V Metliki, 27. svečana 1903.
Val. Burnik, načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice na Bledu, ki bo dne 22. marca t. I. ob treh popoldne v dvorani „Blejskega doma".
SPORED:
1.	Poročilo o delovanju in o računu za 1. 1902.
2.	Razni nasveti in predlogi.
3.	Predavanje g. ravnatelja G. Pirca. Bled, 12. marca 1903.
Ant. Wester, načelnik.
Razglas
o oddaji plemenskih prašičkov jorkširske (velike bele angleške) pasme.
Podpisani odbor bo oddajal, kakor doslej, tako tudi odslej
plemenske mladiče jorkšiiskega prašičjega plemena pod nastopnimi pogoji:
1.	Prašički se oddajajo po 10 in tudi več tednov stari, in sicer kakršne starosti se dobe.
2.	Cene prašičkom so za polovico nižje kakor jih plačuje družba.
3.	Oddajajo se ali samo mrjaščeki, ali pa svinjica z mrja-ščekom vred.
i. Kdor dobi prašiče, se mora zavezati:
a)	da jih obdrži za pleme, dokler so sposobni;
b)	da naznani odboru, kadar jih neha imeti za pleme;
c)	da bo pripuščal mijasca tudi svinjam drugih gospodarjev.
Došle prošnje bo odbor reševal povrsti, kakor bodo dohajale, in sicer vselej takrat, kadar dobi takih plemenskih prašičkov, ki seveda niso vedno v zadostnem številu na razpolaganje.
Glavni odbor c kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, 15. marca 1902.
Razglas.
Vsled sklepa XIX. javnega shoda dne 7. julija 1896 se razpisuje 20 premij po 20 ali po 40 K za uspešno pogozdovanje go-ličav kmečkega posestva pod naslednjimi pogoji:
1.)	Pogozdovanje mora biti izvršeno leta 1901. ali 1902. ter mora pogozditev obsegati najmanj 066 ha = 1 oral.
2.	Vrsto lesa in sadik si posestnik lehko izbere po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami obsegati več kakor 150 m.
Posestniki, ki hočejo za premije prositi, morajo svoje prošnje najdalje do konca junija t. I. vložiti pri kranjsko-primorskem gozdarskem društvu ter v njih navesti politični okraj, davčno občino, števila parcel in približne ploskovne mere pogozdenega zemljišča.
Pogozdovanje prosilcev se bo pregledovalo in presodilo jeseni 1904. leta; morda nastale pomanjkljivosti pri pogozditvi se lehko spomladi omenjenega leta popravijo.
Premije priznava in prisoja predsedništvo omenjenega društva, ter bode to dovoljevalo premije, ali pa bo v gotovih slučajih razdeljevalo tudi samo priznalna in pohvalna pisma.
Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo.
V Ljubljani, meseca februarja 1903
Predsednik : Ludovik baron pl. Berg s. r.
Listnica uredništva.
I. P. v L. Ce bradavic pri živini ne morete odpraviti s pod-vezovanjem, tedaj ostane le odžiganje z razbeljenim železom ali s solitrovo kislino. To delo je pa prepustiti veščaku.
7. 5. v P. Vsled razsodbe deželne komisije za agrarske operacije z dne 8. julija 1. 1893., št. 130., je razsojeno, da se ima Vaš skupni gozd razdeliti. Razdelitev pride letos ali drugo leto na vrsto in je to od Vas zavisno, če boste malo podregali. Sedanja razdelitev, ki ste jo med seboj naredili, ni veljavna, a do-tični komisar se bo po možnosti oziral nanjo. Odprodaja gozdnih pravic od kmetije proč po zakonu ni veljavna, vendar jo razdelitveni komisar upošteva.
M. K. v B. Iz Vašega popisa nikakor ne moremo posneti, kakšno bolezen ima Vaš pes.
Fr. K. v N. Vaši želji ne moremo ustreči, kajti proračun in strokovna pojasnila za napravo takega vodnjaka Vam more narediti le stavbenik, ki se s takimi rečmi peča.
I B. v H. Kot zakupodajalec se imate Vi držati le tistega zakupojemalca, kteremu ste reč dali v najem; podzakupnik Vam ni nič mari.
O. P. v D. Vsak obrtnik je zavezan plačevati prispevek za okrajno bolniško blagajno tudi od vajencev, če potem zahteva bolniške stroške ali ne.
I S. v M. Rentnina in osebna dohodnina nista enoinisto. Od obresti naložene glavnice je plačevati rentnino, in sicer jo plačuje dotična hranilnica ali posojilnica, ki jo potem vložniku za-računi ali pa tudi ne; vložnik pa mora potem še posebej plačevati osebno dohodnino od svojih prejemkov, kamor spadajo tudi obresti naložene glavnice. Iz tega razvidite, da je na takih obrestih pravzaprav dvojen davek.
Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.