tato 1881.
357
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLT. — Izdan in razposlan dne 29. septembra 1881.
111.
Razpis finančnega ministerstva od 28. septembra 1881,
8 katerim se razglašajo določila o izdatbi državnih not po 5 goldinarjev avstr. velj. nove
oblike.
C. in kr. državno finančno ministerstvo začne 1. dne oktobra 1881 izdajati državne note po 5 goldinarjev v novi podobi (obliki), ki bodo imele na sebi dan °d 1. januvarja 1881, ter pozove in vzame nazaj, kar jih je zdaj med ljudmi, državne note po 5 gld. avstr. velj. z dnem „7. julija 1866“.
Državne note nove oblike se izdadö in državne note stare oblike se nazaj potegnejo po naslednjem, dogovorno s e. kr. vlado kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru in s kr. o g. vlado na svetlo danem razglasu c. in kr. državnega finančnega ministerstva, kateri se z le-tem razglašuje ter bode veljal za kralje-vine in dežele v državnem zboru zastopane.
I>iiii3ijewskf s. r.
Razglas,
° izdatbi državnih not po 5 goldinarjev avstr. velj. v novi obliki, ki bodo
nosile datum 1. januvarja 1881.
O.	in kr. državno finančno Ininisterstvo je po domeinbi s c. kr. vlado kralje-v*n in dežel zastopanih v državnem zboru in s kr. og. vlado ukrenilo, državne Il°te po 5 goldinarjev avstrijske veljave v novi podobi ali obliki izdati in državne "ote po 5 goldinarjev avstr, velj., kar jih zdaj teče med ljudmi, preklicati in nazaj vzeti.
Tzdadö se nove državne note po 5 gld. takisto, kakor zdaj tekoče državne n°te p0(j prigledom obeh državne dolge prigledujočih komisij in med zakonito üïoJo, ki jo postavljena za obtck državnih not.
(8lov«nuoh.)	71
Po c. in kr. cesarstveni osrednji blagajnici začno se nove državne note po 5 gld. avstr. velj. izdajati 1. dne oktobra 1881. Te note nosijo firmo c. in kr. cesarstvene osrednje blagajnice in datum (dan) „1. januvarja 1881“; tanji popis tek not razglašuje se v dodatku k temu razglasu.
Takih državnih not po 5 goldinarjev, iz katerih podobe same se vidi, da so bile z namero (nalašč) kako predrugačene, državne blagajnice in uradi ne smejo jemati v plačilo, temuč naj jih pošiljajo c. in kr. cesarstveni osrednji blagajnici na Dunaj, da ona preiskusi, če so prave, in da jih zamenja proti povračilu troškov za napravo in rokovanje (manipulacijo).
Državne note po 5 gld. avstr. velj. kar jih je zdaj med ljudmi, s firmo c. kr. državne osrednje blagajnice in dnem „7. julija 1866“ pozovejo in vzamejo se nazaj.
Na to stran določuje se po domembi s c. kr. vlado kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru in s kr. og. vlado naslednje, namreč:
1.	Zdaj tekoče državne note po 5 gld. avstr. velj. z dnem „7. julija 1866“ bodo se Še do 30. junija 1882 pri vseh državnih blagajnicah in uradih avstro-ogerske monarhije v plačilo jemale.
2.	Od 1. julija 1882 do 31. decembra 1882 bodo se preklicane državne note po 5 gld. avstr. velj. z dnem „7. julija 1866“ samo še pri c. in kr. cesarstveni osrednji blagajnici in pri c. kr. državni osrednji blagajnici na Dunaji, po tem pri kr. og. državni osrednji blagajnici v Budim-Pešti v plačilo jemale.
3.	Od 1. januvarja 1883 počenši državne blagajnice in državni uradi avstro-ogerske monarhije preklicanih državnih not po 2 gld. avstr. velj. z dnem „7. julija 1866“ ne bodo več jemali v plačilo.
Od tega roka počenši bodo se te preklicane državne note na zahtev dotič-nikov v zamenjo jemale po kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopanih še samo pri c. kr. državni osrednji blagajnici (izmenjevalnem oddelku na Dunaji), po tem pri vseh deželnih glavnih iti finančnih deželnih blagajnicah, po tem pri deželnih izplačevalnih uradih, a v kraljevinah in deželah ogerske krone še samo pri kr. og. državni osrednji blagajnici v Budim-Pešti in pri kr. og. državni glavni blagajnici v Zagrebu, po tem pri drugih blagajnicah in uradih, katere bi c. kr. avstrijsko in kr. og. finančno ministerstvo utegnilo še posebej v to določiti, o čemer se izdâ poseben razglas.
4.	Od 1. dne januvarja 1886 do poslednjega dne decembra 1887 bode se zamenja teh nazaj poklicanih državnih not dopuščala samo na pravo Štempljano prošnjo, ki se podâ c. in kr. državnemu finančnemu ministorstvu na Dunaji.
Po 31. dnevi 1887 ne bode se preklicane državne note po 5 gld. avstr. velj. z dnem „7. julija 1866“ ni izkupovale niti zamenjevale.
Na Dunaji, dne 23. septembra 1881.
Od c. in kr. državnega finančnega ministerstva: Szlllvy S. r.
Popis državne note po pet goldinarjev od leta 1881.
Državne note od 1. januvarja 1881 po 5 gld. so oblike 140 milimetrov široke in 94 milimetrov visoke. Tiskane so na obeli straneh rjavo in zeleno na papirji brez vodnega znamenja, na eni strani z nemškim, na drugi z ogerskim besedilom notnim.
Rjavo ospodje je 136 milimetrov Široko in 90 milimetrov visoko, tako da noto oklepa okoli in okoli 2 milimetra širok bel papirnat kraj brez tiska.
Sredi tega rjavega ospodja leži prava zeleno tiskana podoba note 135 milimetrov široko in 89 milimetrov visoko.
Ista sestoji pred vsem drugim iz 69‘5 milimetrov široke in 39 milimetrov visoke v dolnji polovini note ležeče in s kartuŠem (obkrajnim lepotičjem) obkoljene pismene skrižali (table), katera na svetlorjavem ospodji kaže belo ° stavljen ukras, ki mu se v sredi vidi s krogovitim lepotičjem oklenjena, takisto belo o stavljena arabska brojka „5“.
Zgoraj nad to skrižaljo v medaljonu, ki ga okrožuje venec plodov olepotičen z vihrajočimi trakmi, nameščen je obraz Nj. Veličanstva cesarja in kralja Frančiška Jožefa I. v profil u obrnjenem v desno od gledalca.
Na obeh straneh skrižali bivata sedeči ženski podobi, predočujoči alegorično zakon (v levo) in moč (v desno).
Prva, ki jej leva roka počiva na kartuši, podpira z desnico na desnem kolenu boječi zakonik. Druga nasproti drži v desnici na kartuš oprti ovenčani meč, dočim ji je iztegnjena levica s ščitom oborožena.
V zgornjih kotih note, poleg glav omenjenih podob, biva po eno krogovito P°lje, na katerem je, obkoljena z ukrasi, svetlo na temni giljoši vidna arabska brojka „5“.
Zdolaj pod pismeno skrižaljo leži majhen kartuš, kateri na temnem dnu v mali svetli antikvi obseza naslednje besedilo namreč na strani z nemškim besedilom (tekstom) :
„$ie Služgafic ber Staatžnoten unter ltebcriuarf)ung beibcr Stantsfdjulben EüutrolŒommiffionen,"
lu na strani z ogerskim besedilom:
„Az âllanijcgyck kiadâsa az âllamadôssagot ellenürzö mindkct bizottsâg felti-
gyeletc alatt âll.“
Skrajni rob zelene notne podobe nareja se iz zapored idočega, čipkastega (Čipkam ali Špicam podobnega) lepotičja, katero med ukrasi v malih, pravilno Ponavljajočih se krogih kaže arabsko brojsko „5“.
Tega najskrajnejšega lepotičja prijemlje se širok ornamentalen okvir, od Zunaj obkoljen s pismenim trakom, v katerega giljošastem ornamentu je nameščena, pravilno ponavljaje se, števnica „fuenf“, odnosno „öt“ v mikroskopih a,hikvi.
Pismeni trak, ki obroblja le-ta okvir, obseza v svetlem pismu na temnejšem mm na treh strančh notne podobe, namreč na levem, desnem in na gornjem r°bu, dalje idoč na nemški strani oznamenllo „fuenf Gulden" in na ogerski strani 0ZQamenilo „öt forint“.
Na četrti strani v dolnjem robu podobe nahaja se v tem pismenem traku zakonito določilo o kazni za ponarejanje državnih not. Isto slove v nemškem besedilu:
„$ie 9îadjmad)ung ber ©taatönoten unterliegt ber gefefolidjen ©träfe," v ogerskem besedilu :
„Az allamjegyek utânzâsa a türvényszabta Itüntetés ala esik.“
Prostor znotraj vpisanega okvirja, ki ga ostali imenovani deli ne zagrinjajo, napolnjen je s temnim muzivnim vzorcem (muštrom).
Ako se na oko vzame vsa podoba skupaj, vidita se nemška in ogerska stran državne note po pet goldinarjev da sta enakšni tor se samo po razliki jezika v besedilu in po posamičnih delih ornamentalne podrobnosti ločita ena od druge.
Svetlo-rjavo tiskano ospodje noti delajo nekaj črte in točke, a nekaj tudi lično lepotičje, sestavljeno iz koncentričnih deloma sekajočih se krogov, katero v vrstah horizontalno in vertikalno vmes ležečih kaže mikroskopno belo brojko „5“ na temnem dnu. Ospodje je od zunaj, idoč proti belemu nenatiska-nemu kraju papirja, v podobi loka z dvojno črto završeno.
Od kraja omenjena pismena skrižal (tablica) obseza notno besedilo.
Nemško notno besedilo ali tekst slove:
„$itnf (Shtlben."
„$iefe ©taatžnote bilbet einen Xtjcit ber genieinfamen fcfjmebenben ©cfjulb ber öfter* rcidfijdpuugarifdien föionardfjie mtb mira non aßen ©taatö Kaffen nnb 'Ilerntern bei aßen nidjt in tfingenber SHiinjc ju leiftenben $al)luugen für gitnf ßlulben öfterreid)ifcl)e äBäfjrung angenommen nnb gegeben.
SBien, ben 1. Jänner 1881.
a ogersko:
Jiir bie f. nnb f. !Hcid)d Kentrol (faffe :
Engerer.
SÜrcctor."
„Öt forint.“
„Ezen illamjegy »z oszlruk-magyar monarcliia küzüs függö adôssâganak részét képezvén. mindeii âllampcnztâr cs liiv»tal allai inindazon fizetéseknél, melyek nem érczpénzbcn teljesitcndiik, oszlràk értékii öl fnrintban elfogadtatik es kiadatik.
Bécsben 1881. januàr H".
A es. és kir. közös kôzponti pénztdr néveben : Angerer,
iga*gnt«5.u
Tako na nemški, kakor tudi na ogerski strani vidi se zdolaj pod notnim tekstom v levem kotu pismene skrižali oznamenilo serije, a v desnem kotu pismene skrižali številka državne note v rudeči barvi.
Na Dunaji, meseca septembra 1881.