kulturo spoštovanja Ustvarjamo Vzgoja, september 2020, letnik XXII/3, številka 87 9 Težave v duševnem zdravju med slovenskimi mladostniki v zadnjih letih naraščajo, kar se čuti tako doma kot v šoli. Pomembno je, da tako pedagoški delavci kot starši prepoznajo težave in jih rešujejo oz. poiščejo pomoč. Naraščanje težav v duševnem zdravju med slovenskimi mladostniki Duševno zdravje mladostnikov Duševno zdravje se bolj pogosto omenja v povezavi z odraslimi ali starejšimi, vendar pa raziskave kažejo, da je zelo pomembno tudi duševno zdravje otrok in mladostnikov, saj napoveduje duševno zdravje v odraslosti (Ravens Sieberer idr., 2008). Polovica duševnih težav se pojavi že do 14. leta. Študije kažejo, da je duševno zdravje poleg vsega ostalega povezano tudi z učnim uspehom; mladostniki, ki so bolj zadovoljni z življe- njem in imajo boljše duševno zdravje, dosegajo boljši učni uspeh (Zullig idr., 2001; Thome in Espelage, 2004; O´Connor idr., 2019). V elja pa tudi obratno: učenci z boljšim učnim uspehom imajo pogo- sto boljše duševno zdravje kot tisti s slabšim učnim uspehom (Bo- stani idr., 2014). Zdravstvena statistika v Sloveniji kaže, da obiski zdravstvenega sistema zaradi duševnih težav naraščajo tudi pri otrocih in mlado- stnikih. Poleg zdravstvenih baz pa nam pomemben uvid v stanje na področju duševnega zdravja dajejo tudi različne raziskave, med njimi mednarodna raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog med mladostniki (v nadaljevanju HBSC). Skoraj tretjina mladostnikov redno občuti nervozo, razdražljivost in nespečnost Ugotovitve mednarodne raziskave HBSC med slovenskimi 11-, 13-, 15- in 17-letniki iz leta 2018 kažejo, da večina vprašanih mladostni- kov (86,8 %) svoje zdravje ocenjuje kot odlično ali dobro, večina (89,7 %) je zadovoljna tudi z življenjem nasploh. Kljub zelo dobri samooceni zdravja pa še vedno skoraj tretjina (28,4 %) mladostnikov več kot enkrat tedensko občuti vsaj dva psi- Helena Jeriček Klanšček, dr. soc. ped., docent za promocijo zdravja, je strokovnjakinja s področja javnega zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Je nacionalna koordinatorica mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, avtorica številnih člankov in knjig s področja zdravja ter predavateljica na različnih fakultetah. Vesna Blagojević, dipl. sanitarni inženir, je zaposlena kot sanitarni inženir II – pripravnik. hosomatska simptoma. Najpogostejši psihosomatski simptomi, ki jih mladostniki redno doživljajo, so nervoza, razdražljivost in ne- spečnost. Slabo kakovost življenja in povišano verjetnost depresije (lestvica SZO-5) zasledimo pri 13,4 % mladostnikih. Občutke žalosti ali obupanosti, ki so bili prisotni vsaj dva tedna, je v zadnjem letu do- življal skoraj vsak tretji (30 %) 15- in 17-letnik. V teh dveh starostnih skupinah pa je skoraj vsak peti mladostnik poročal o resnih samo- morilnih mislih v zadnjem letu. Samomorilne misli in občutki obu- panosti so bili bolj pogosti pri 15-letnikih kot pri 17-letnikih. Redno doživljanje psihosomatskih simptomov in dolgotrajnih občutkov ža- losti je bolj pogosto med dekleti kot med fanti. Dekleta (21,2 %) prav tako pogosteje kot fantje (13,0 %) poročajo o samomorilnih mislih. Rezultati raziskave kažejo, da se pri 15-letnikih najpogosteje kažejo težave v duševnem zdravju, pri 11-letnikih pa so te težave najmanj pogoste (Slika 1) (Jeriček Klanšček idr., 2019). Slika 1: Težave na področju duševnega zdravja Najpogostejši psihosomatski simptomi nervoza razdražljivost nespe čnostvisoka verjetnost depresije 11-letniki 11,1 12,8 16,8 6,9 13-letniki 22,8 19,9 21,1 13,3 15-letniki 31,6 26,6 24,7 17,7 17-letniki 27,9 26,5 22,3 16,3 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 nervoza 11,1 25,2 12,6 37,6 20,2 22,8 31,6 27,9 12,8 19,9 26,6 26,5 16,8 21,1 24,7 22,3 6,9 13,3 17,7 16,3 razdražljivost nespečnost visoka verjetnost depresije Najpogostejši psihosomatski simptomi 11-letniki 13-letniki 15-letniki 17-letniki 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Šola mi je zelo všeč Šola me obremenjuje 11-letniki 13-letniki 15-letniki 17-letniki 35 57,9 55,2 61,7 Šola večini mladostnikom ni všeč, več kot polovica se čuti obremenjena z njo Šola je všeč manj kot četrtini (23,5 %) mladostnikov, z delom za šolo pa jih je obremenjenih več kot polovica (52,3 %). Dekleta (61,1 %) so poročala o večji obremenjenosti s šolo kot fantje (43,8 %). Pri 'všečnosti' šole pa med spoloma ni bilo razlik. Z delom za šolo so Foto: Nataša Pezdir kulturo spoštovanja Ustvarjamo 10 Vzgoja, september 2020, letnik XXII/3, številka 87 najmanj obremenjeni 11-letniki, najbolj pa 17-letniki. Presenetljiv je podatek, da je šola najbolj všeč 15-letnikom (Slika 2) (Jeriček Klan- šček idr., 2019). Slika 2: Všečnost šole in obremenjenost z delom za šolo težave s spanjem in prehranjevanjem. Otroke moramo zato naučiti, kako se soočati s stresom, kako reševati težave in skrbeti za krepitev pozitivne samopodobe. Kaj lahko naredijo starši? • Z a o tr oka si je tr eba vsak da n vzeti čas, s e z n jim dr uži ti in p og o- varjati. Otrok mora vedeti, da se lahko obrne na starše, kadarkoli jih potrebuje, in da se lahko z njimi pogovarja o vsem, tudi o zah- tevnejših temah. • S ta rši na j na ne vsil jiv način izkazu jejo za nima n je za o tr ok o v o ži- vljenje: kaj počne, s kom se druži, kam zahaja, kako mu gre v šoli in pri izvenšolskih aktivnostih itd. • Otr ok u je tr eba 'do v oli ti', da dozo ri; sp o db u ja ti je tr eba n jeg o v o samostojnost in odgovornost. Pohvaliti je treba tako njegov trud kot dosežke in ceniti njegove ideje. • Da b i o tr ok/mladostnik ostal čustv eno in f izično zdra v , ga je treba spodbujati k fizični aktivnosti, zdravemu in uravnotežene- mu prehranjevanju in zadostnemu spanju (vsaj 9 ur dnevno). Z otrokom se je treba pogovarjati o posledicah uporabe alkohola, tobaka in drugih drog. Kaj lahko naredijo učitelji? • U či tel ji s o p ra v tak o k l j učni p ri p r ep ozna va n j u p r oblemo v p ri mladostnikih. V primeru težav jim lahko nudijo podporo in jim svetujejo, kam se lahko zatečejo po pomoč. • Duš e vne teža v e s o š e v edno stigma tizira ne, za to b i b ilo tr eba v šolah spregovoriti o njih ob različnih priložnostih (npr. svetov- ni dan duševnega zdravja itd.). Tako bi otroci/mladostniki lažje spregovorili tudi o svojih težavah in bi vedeli, da niso sami. • U čence/o tr ok e je tr eba sp o db u ja ti p r edvs em k p ozi tivnem u raz- mišljanju, da opazijo tudi lahkotnejšo, zabavnejšo plat življenja ne moremo vedno vplivati na potek dogodkov, lahko pa vedno vplivamo na svoje misli in se odločamo, kako bomo razmišljali: pozitivno ali negativno (Jeriček Klanšček in Bajt, 2015). Literatura • Bostani, Mehdi; Nadri, Amir; Nasab, Azami Rezaee. (2014): A study of the relation between mental health and academic performance of students of the Islamic Azad University Ahvaz Branch. Proce- dia – Social Behavioral Sciences, letnik 116, str. 163–165. • Jeriček Klanšček, Helena idr. (2018): Obravnave otrok in mladostnikov v zdravstvenem sistemu in poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri otrocih in mladostnikih. V Helena Jeriček Klanšček (ur.): Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji (str. 51–117). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. • Jeriček Klanšček, Helena idr. (2019): Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mlado- stniki v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. • Jeriček Klanšček, Helena; Bajt, Maja (2015): Ko učenca stresa stres. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. • O´Connor, Meredith; Cloney, Dan; Kvaslvig, Amanda; Goldfeld, Sharon (2019): Positive mental health and academic achievement in elementary school: New evidence from a matching analysis. Educational researcher, letnik 48, št. 4. • Ravens-Sieberer, Ulrike idr. (2008): Prevalence of mental health problems among children and adolescents in Germany: results of the BELLA study within the National Health Interview and Examination Survey. European Child and Adolescent Psychiatry, letnik 1, št. 17, str. 22–33. • Resnick, Michael D. idr. (1997): Protecting adolescents from harm: findings from the National Longitudinal Study on Adolescent Health. Journal of the American medical Association, št. 278, str. 823‒832. • Thome, Jenniffer; Espelage, Dorothy L. (2004): Relations among exercise, coping, disordered ea- ting, and psychological health among collage students. Eating Behaviors, št. 5, str. 337–351. • WHO (2001): Mental health: new understanding, new hope. The World Health Report. Geneva: World Health Organization. • Zullig, Keith J. idr. (2001): Relationship between percived life satisfaction and adolescents' substan- ce abuse. Journal of Adolescent Health, št. 29, str. 279–288. Kaj kažejo trendi? V spodnji tabeli je predstavljen trend za nekatera vprašanja. Razi- skava HBSC je bila v Sloveniji prvič izvedena leta 2002 in kasneje na vsaka štiri leta, zato je tudi trend izračunan v letih 2002, 2006, 2010, 2014 in 2018. Trendi se nanašajo samo na 11-,13- in 15-letnike, saj so bili 17-letniki v letu 2018 prvič vključeni v raziskavo (Jeriček Klanšček idr., 2019). KAZALNIK TREND Zadovoljstvo z življenjem  Samoocena zdravja   (v starostni skupini 11 let)   (med 15-letnimi dekleti) V drugih starostnih skupinah ni pomembnih razlik. Doživljanje psihosomatskih simptomov   (razen pri 11-letnikih in pri 13-letnih fantih) Všečnost šole   (v starostni skupini 11 in 13 let)   (v starostni skupini 15 let) Obremenjenost z delom za šolo   (med 11- in 15-letnimi dekleti)   (med 11- in 15-letnimi fanti) V starostni skupini 13 let ni pomembnih razlik. Legenda   Trend od leta 2002 do 2018 narašča, kar pomeni, da je pojav vedno bolj pogost.   Trend od leta 2002 do 2018 upada, kar pomeni, da je pojav vedno manj pogost. Napotki za učitelje in starše V najstniškem obdobju je običajno, da so mladostniki včasih sla- bo razpoloženi, manj motivirani in imajo težave z nespečnostjo. Ti simptomi niso vedno znak težav z duševnim zdravjem. Če pa opa- zite, da ti oziroma kateri izmed naslednjih simptomov trajajo več te- dnov, je pomembno, da se z mladostnikom pogovorite; če je potreb- no, naj se poišče tudi strokovna pomoč. Pri otrocih in mladostnikih so najbolj pogosti opozorilni znaki za težave v duševnem zdravju: dlje časa trajajoča žalost in potlačenost; pomanjkanje motiviranosti za stvari, ki so jih prej veselile; padec učnega uspeha ali pogosti izo- stanki iz šole; strahovi; nenadne spremembe v obnašanju; agresivno oziroma neposlušno vedenje; izogibanje druženju s prijatelji; pogo- sti psihosomatski simptomi (glavobol, bolečine v želodcu itd.) ter Najpogostejši psihosomatski simptomi nervoza razdražljivost nespe čnostvisoka verjetnost depresije 11-letniki 11,1 12,8 16,8 6,9 13-letniki 22,8 19,9 21,1 13,3 15-letniki 31,6 26,6 24,7 17,7 17-letniki 27,9 26,5 22,3 16,3 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 nervoza 11,1 25,2 12,6 37,6 20,2 22,8 31,6 27,9 12,8 19,9 26,6 26,5 16,8 21,1 24,7 22,3 6,9 13,3 17,7 16,3 razdražljivost nespečnost visoka verjetnost depresije Najpogostejši psihosomatski simptomi 11-letniki 13-letniki 15-letniki 17-letniki 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Šola mi je zelo všeč Šola me obremenjuje 11-letniki 13-letniki 15-letniki 17-letniki 35 57,9 55,2 61,7