ONKOLOSKA ZDRAVSTVENA NEGA
vČERAJ, DANES, 
JUTRI
Marina Velepíč, viš.med. s e s.
o nko l o š ki inš titut Lj ub lj ana
Uvod
20. stoletje 
je 
sestrinstvo pričakalo kot stroka' vstopajoča v svoje dľugo stoletje.
osnovne standaľde stroke zdravstvene nege 
je postavila Florence Nightingale že
sredi 19. stoletja na bojiščih Kĺimske vojne. Leto 2000 pa je 
s pľičetkom 21.
stoletja obeležilo pričetek drugega stoletja za onkološko zdravstveno nego.Tudi
onkološka zdravstvena nega ni nastajala v šolskih klopeh, temveč kot nujna
podpoľa napredku medicine v borbi pľoti boleznim, imenovanim rak. Krimsko
vojno za onkološko zdravstveno nego 
je povzročila ekspanzija kliničnih raziskav
štiri desetled anazaj. Danes onkološka zdravstvena nega predstavlja specializirano
strokovno podľočje.
osnovne vsebine so vključene v izobraž'eyanje medicinskih sesteľ, nadgradnja pa
je 
v razvitem Svetu v specialističnih in akademskih študłih onkološke zdravstvene
nege.
Onkološka zdľavstvena nega včeraj
Na razvoj onkološke zđravstvene nege so vplivali štiľje dejavniki:
. 
nacionalno in inteľnacionalno spoznanje, da ľakave bolezni predstavljajo enega
glavnih zdravstvenih problemov;
. 
Znanstvenirazvoj in tehnološki doseŽki;
. 
spľemembe v profesionalnem in laičnem odnosu do ľakavih bolezni;
. 
spľemembe v sami stroki zdľavstvene nege.
Kot specializirano področje zdravstvęne nege se 
je pričela razvijati šele v drugi
polovici 20. stoletja. Počasen ruzvoj zďravstvene nege pred tem časom 
je 
bil v
tesni povezavi s slabim razumevanjem bolezenskega pľocesa in celo strahom pľed
možnosdo okužbe.
Večina takľatnih medicinskih sester, ki so izvajale zdľavstveno nego največkľat
bolnikom v napľedovanem stadiju obolenja, 
je 
svoje delo opisovala kot
depresivno in bľezupno'
Fizićna oslabęlost bolnikov, smĺad in kĺvavitve razpadajočih tumorjev, neuspešno
lajšanje bolečine, inkontinenca, so pľedstavljali neobvladljive negovalne probleme.
Strah pľed okužbo z rakom pa tudi veliko pomanjkanje negovalnega osebja.
I4

V 18. stoledlleta l740je bila v Reimsu v Franciji ustanovljena prva bolnišnica
za ľakavo nalezljivo bolezen, leta 185 1 v Londonu Royal Marsden Hospital, prva
bolnišnica, izključno za zdrav|jenje bolnikov z rakom. v ZDAje 13 let kasneje
odpľl vrata bolnikom z rakom The New York Cancer Hospital, ki 
je 
danes priznan
kot eden najslavnejših onkoloških centrov V Svetu' Memorial Sloan-Kettering
Cancer Cęntęr. Banovinski inštitut za raziskovanje in zdravljenje novotvoľb v
Ljubljani, danes onkološki inštitut Ljubljana, deluje od leta 1938.
Po odkĺidu anestezije 1846. leta in antisepse |eta 1867 
je 
bil več desetletij način
zdravljenja kirurški poseg. Zdravstvena negaje bila klasična obposteljna kiľurška
nega brez ustreznih pripomočkov. Zarudi pľeslabega razumevanja obsevalnih
časov so Se po pričetku zdľavljenj z X žarki in radijem pojavile težke
postiradiacijske spremembe in nekľoze, ki so teľjale pľilagoditev zdravstvene nege
nastalim poškodbam.
Razvoj zdravljenja s citostatiki po II. svetovni vojnije bil vzrok za hitrejši razvoj
onkološke zdravstvene nege. Medicinske sestľe so potrebovale dođatno znanje o
zdravilih in njihovih stľanskih učinkih teľ postopno razvija|e specifično
zdravstveno nego. Vse do leta 1979,ko 
je 
bila objavljena prva študija o škodljivih
vplivih citostatikov na osebje, ki dela znjimi nezaščiteno (Falck s sodelavci), so
mędicinske sestre pľipravljale in aplicirale citostatike brez vsake zaščite in celo
noseče.
Onkološka zdravstvena nega danes
organizacija Ameľican Cancęr Society 
je 
v letu 1979 definirala onkološko
zdľavstveno nego kot strokovno delovanje medicinskih sesteľ na področju
pľeventive, zgoďnjega odkĺivanja rakavih bolezni' zdrav|jenja, zdľavstvene nege
teľ ľahabilitacije bolnikov S to boleznijo. Danes je značilnostim onkološke
zdľavstvene nege dodano izobraźevanje bolnika in njegovih najbližjih' svetovanje
in čustvena podpora bolniku in svojcem v času diagnostike, zdravljenja in
umiranja, sodelovanje pri kliničnih raziskavah teľ samostojno raziskovalno delo
na področju zdravstvene nege.
Vsebina sodobne onkološke zdravstvene nege izhaja iz ťllozoťlje onkološke
zdľavstvene nege, ki 
jo je 
leta 1989 pľipľavila komisija EoNs (European
oncology Nursing Society) in smo jo kot osnovo onkološke zdravstvene nege
osvojile številne medicinske sestľe. Ze iz same filozofije onkološke zdravstvene
nege sledi, da 
je 
kot metoda dela uporabljen proces zdľavstvene nege S holističnim
pristopom k bolniku, s čimer se zagotavlja individualnost, sistematičnost in
kontinuiteta zdravstvene nege. Kakovostna zdľavstvena nega se izvaja po
standaľdih onkološke zdravstvene nege' S težnjo po enotni doktrini.
onkološka zdravstvena nega sodi med eno izmed najbolj dinamičnih področij
zdravstvene nege. Temelji na poznavanju fizioloških, psiholoških, socialnih in
15

kultumih konceptov. Rakave bolezni se pojavljajo pri ljudeh vseh starosti in obeh
spolov. Izvaja se praktično povsod: v bolnišnicah, domovih za staľejše občane, v
zdravstvenih domovih, na bolnikovem domu. Pristop k bolniku 
je 
teźji zaradi še
vedno negativnega prizvoka diagnoze, kar pogosto onemogoča sproščeno
komunikacijo z bolnikom. Medicinska sestra je enako pozorna do tistih z moźno
diagnozo kot do tistih, ki z rakom živijo.
Zđravstvena oskľba bolnikov z rakom je 
vsestľanska, kar pomeni' da 
je 
zelo malo
bolnikov zdravljenih le kirurško, samo Z obsevanjem ali takih, ki pľejemajo samo
sistemsko onkološko terapijo. Princip zdravljenjaje multimodalen. Medicinska
Sestľa moľa poznati vsako od možnosti zdľavljenja teľ medsebojne učinke v
različnih kombinacijah zdrav|jenja. Je sodelavec in paľtner v multidisciplinamem
zdravstvenem timu in igra osrednjo in povezovalno vlogo v ľaziskovalnem timu.
Na podľočju ľaziskav zdravstvene nege je pľimami ľaziskovalec.
onkološka medicinska sestra deluje toľej kot neposľedna načľtovalka in izvajalka
zdľavstvene nege' organizatorica, usklajevalka, svetovalka, vzgojiteljica in
zagovoľnica bolnika ter raziskovalka.
Različni načini zdravljenja onkoloških bolnikov so osnova za delitev onkološke
zdravstvene nege na:
. 
kirurško-onkološko zdľavstveno nego
. 
zdravstveno nego obsevanega bolnika
. 
zdravstveno nego sistemsko zdravljenega bolnika
. 
zdravstveno nego paliativno zdravljenega bolnika
Vsako od naštetih področij je zelo šiľoko in se zaradi hitrega razvoja medicine
nenehno dopolnjuje z novim znanjem. Podľočja postajajo specializirana tudi v
zdravstveni negi, kar se kaže v veliko večjem številu ožjih specializacij tuđi za
medicinske Sestľe v onkologiji.
Onkološka zdravstvena nega 
jutri
Zaraďi staranja prebivalstva in s tem v zvezi s porastom ľakavih bolnikov, vedno
večjimi stroški zdľavljenja, večina drźav źe danes spľeminja sisteme
zdľavstvenega varstva. Nedvomno bo ekonomski vidik zdrav|jenja bolnikov z
rakom postajal vedno bolj pomemben in bo poleg hitrega razvoja medicine in
tehnologije vplival tudi na razvoj onkološke zdravstvene nege.
V ĺiržavah, kjer je 
onkoioška zĺlravstvena nega vsebinsko premalo pľisotna v
bazičnih učnih programih, bo potľebna temeljita spľememba. Velik poudarek bo
na poznavanju genetike, ľizičnih dejavnikov za nastanek ľaka in preventivi,
paliativni zdravstveni oskľbi in spremenjenih oblikah zdravljenja (ambulantna
zdľavstvena nega, zdravljenje na domu, vključevanje bolnikov in svojcev v
samooskľbo bolnika itd).
16

Vedno več medicinskih sester z magisteľiji in doktoľati bo z raziskovalnim delom
vplivalo na boljšo kakovost zdravstvene nege in njen razvoj.
Novę tehnologije v povezavi z novimi metodami v zdravljenju onkoloških
bolnikov, novi pripomočki za izvajanje terapije in zdravstvenę nege' informacijska
tehnologija, bodo bistveno vplivali tudi na razvoj onkološke zdravstvene nege'
Spremenjen bo način informiranja in obveščanja bolnikov in širše populacije.
Touch Screen ľačunalniški pľogľam' internet, elektronska pošta in
telekomunikacija bodo dopolnjevali pisna izobľaž'eva|na gradiva. Pridobivanje
strokovnih informacij bo obogateno z virtualnim treningom, s simulacijskimi
sistemi učenja medicinsko-tehničnih posegov in postopkov zdravstvene nege pred
delom z bolnikom. Brczźična in radijska frekvenčna tehnologija bo omogočala
|aźje račlnalniško planiranje zdravstvene nege, telenursing bo standardno
uporabljen.
Zaključek
onkološke medicinske sestre 
jutľišnjega dne se bodo morale soočiti z vplivom
tehnologije na vlogo sestrinstva v prihodnosti in s spremembami, ki jih 
bo
tehnologija povzročila. Razvoj onkološke zdravstvene nege bo posledica
bogatejšega znanja medicinskih Sesteľ Z licenco za opravljanje onkološke
zdľavstvene nege, dokumentiranja zdravstvene nege in raziskovalnih izsledkov.
Cilj 
je 
odlična zdľavstvena nega, visoka stopnja zadovoljstva bolnikov, vseh tistih,
ki tudi zaradi medicinskih SęSter ne bodo postali onkološki bolniki in navsezadnje
tudi zadovoljstvo medicinskih sesteľ.
Literatura:
1. Velepič M.: Zdravstvena nega na podľočju onkologije v R Sloveniji
In : Pľimic Zakelj M.: Posvetovanje o dľžavnem pľogramu nadzorovanja raka,
Zbornik Pľispevkov, Ljubljana: onkološki inštitut, 1996
2. EONS: A core cuľriculum for a post-basic course in cancer nuľsing. London:
EONS, 1989
3' Velepič M.: Razvoj in pomen onkološke zdľavstvene nege, Priročnik iz
onkološke zdravstvene nege in onkologije; onkološki inštitut Ljubljana, 2000
4. Henke (Yarbľo) C: Caneer Nursing: The Second Century, Seminars in
Oncology Nursing, Vol.16, No1, 2000,
5. Lois J. Loescher: The Influence of Technology on Caneer Nursing; Seminars in
Oncology Nursing, Vol.16, Nol, 2000,
6. Spľoss J. A., Heaney C.A.: Choping Advanced Nursing Praetice in the New
Millęnium Seminaľs in oncology Nursing, Vol.16, No 1, 2000,
11

7. Treacy J.T., Mayer D.K.: Perspectives on Canceľ Patient Education, Seminaľs
in oncology Nuľsing, Vol.16, No 1,2000,
8. Ruttadge D.N., Bookbindeľ M: Processes and outcomes of Evidence-Based
Practice, Seminars in oncology Nuľsing, Vol. 18, No 1, 2002'
18