291. številka.                           Ljubljana, v forefc 21 decembra.                     XIX. leto, 1886.
^^^H  ^^^H     ^^^H            ^^^H    ^^^H     ^HH    ^H      ^^^H  ^^^B  ^V^B^S   ^K     ^^^B   ^^^H     ^^^h ^B         ^^^fl                      ^h^^^B   Bj        ■^■^BJ         h^H   B^Hj ift^K    ^Bk^  ^^Hl    H^^h
Iihaja vsak dan ive^er, izimgi oedelje in praznike, ter veija po pošti prujeinsin za a v str ij s ku-ojf« ruke dežel^ ia vse leto 15 gld., zn pol leta 8 gld.,   za četrt leta 4 gld., sa eden mesec 1   gid. 40 kr. — Za Ljub ijano brez poSiljan;* tu dom xa vse leto 13 #ld., z» oetrt letu 3 gld. 30 kr.. ?* jodon meaec 1 gld.  10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po
10 kr. zj<  me*    , po 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuj« deželo toliko več, kikor poStnirn, znaši.
Za oznanila plafiuje ae od ćetiristopne petit-vrste po tf kr., če se oznnniio jedenkrut tiska, po 5 kr., ćv so ilviikrat, in po 4 kr. *e no trikrat ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole trankir»ti.           okopisi av> ne vračaju. Uredništvo in u pr a vniStvo je v Iiudolfa KirbiŠa biSi,  , OledaliSka stoltn4.
Upravništvu          se blaguvolijo poŠiljati  naročnine,  reklamacije,  O7.nanila, t. .;. vae ;ir1uiitiititrativiio stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. obČinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja  za Ljubljanske  naročnike   brez  pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr
„   pol leta........6    „    50   „
„   cetrt leta........3   „    30   „
„   jeden mesec......    .      1    „     10   „
Za pošiljanje  na  dom  se računa  10 kr. na mesec,
30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto   ...         ....    15 gld. — kr.
,,   pol ^ta........8    „    —   „
„   četrt leta........4    „    —   ,,
„   jeden mesec.......I    .,   40   „
B^F* Naročuje se lahko z vsakim dnovom, a h kratu se mora  poslati tuđi naroćnina,  drugače se no ozi-
ramo na dotično naroćilo.
Upravni-Mivo ,,Wov. Narod; ',
Oeželni zbor kranjski.
(III. s ej a dne 1 7. decembra  1 8 8 (i.)
(Konec.i
Dr. Poklukar opomni, da se je naglašalo od nasprotne strani,' da se ni hotelo glasovati za večjo podporo Kočevske strokovne šoU? in da so je volilo le 150 gld. Tu pač ne gre obeh š-ol v zvezo spravljati, kajti strokovna šola v Kočevji služi le j« d-nemu nemškemu okraju in ima i od drugod dokaj podpor. Vsa slovenska kranjska dežela nema ni jedne obitne sole. Pač se iste ustanovitev pripravlja po učnem ministerstvu in kakor je govornik na merodajnem mestu zvedel, misli se ustanoviti v Ljubljani v središči dežele les na obrtna šola, torej ne samo za jeden del dežele, mnpak za ogromno večino prebivalstva. Ta obrtna šola otvorilo se bode že lahko meseca novembra prihotlnjega leta, nko deželni zastop le nekoliko poseže v žep, da bode mogoče v-vlržavati to solo vsaj tri mesece. V držav-nem proračunu Se ni doslej ni kake vsote ushivljone,
a kakor hitro se odpre obrtna šola v Ljubljani za vso deželo, začetkom vsnj v mizarski in pletarski stroki, bode se dobila potrebna podpora. Koćevski strokovni soli t*ke podpore niti treba ni, ker ima še nad 1000 gld. ustanovnega kapitala. Slovenci gotovo prtvošćijo v polni meri, kor zahtevajo za svojo narodnost, tuđi nemški narodnosti na Kranjskem. Ako hoćejo poslanci nasprotne strani biti pravični tuđi slovenski narodnosti, bodo za izmlno podporo „GlaHbene Matice" v znesku 200 gld. glasovali. (Dobro.)
Poslanec Stegnar pravi, da je število učen-cev „Gfasbene Matice" sedaj nad 200. Petdeset iz-mej njih hodi v moško pevsko solo, kjer se uče praktičnega petja, mej istimi je veliko število dija-kov srednjih šol, večinoma z dežele. Izmej ostalih ući se jth 40 gosli, drugi glasovir. Treba je atirih učiteljskih niorij, kuj ti doscdaj so poučevali vod ja 2(i ur, drugi učitelj 30 ur, trctji učitelj po 20 ur na teden. To je bilo prevei*: in treba je bilo ćetr-tega učitelja. Polovica teh učencev piihaja z dežele, kar je treba izvestno n«glasati. Naučno ministerstvo, ki je lani „(ilasbeni Matici" dovoiilo 200 g'd., je letos podporo odtegnilo, dasi je gos pod deže 1 n i predsednik prošnjo gorko priporoćal. „Glusbena Matica" jf^ sama i'/dal u novo slovensko neniško glasbeno solo za pouk na gkisovirj:-,-4«if. take učne knjige bilo ni. Zuložba je stala 700 gld.; dolga je še nad 100 gld., treba tuđi spisatelja K-Foersterja nagiaditi. V:vh podpor dobiva „Glasbeim Matica" 1000 gld., a samo učitelji stoje 2000 gld. na leto, kjo je najcn|ičin;i za stanovanje, kurjava, svečava, inventar? PrejSnje čaše je vlada sama vzdržavala solo za glasb(» na preparandijah, odkar se je šolska mladina obreinenila z raznimi diugimi nauki, odpravila se je glasba in posanuOnim tlru-štvom je skrbeti za glasbe razvoj. „Glasbena Matica" ima snioter, pospeševati in razširjevati narodno slovensko glasbo in zato se zaupljivo obraća do slav nega doželnega zbora za podporo. Gospodje na drugi strani vedno naglašajo Ijubezen do svojo nemšku narodnosti. No, to Ijubezen imamo i mi mi tej strani. Tuđi mi hočnmo narod v vseh strokah iz-obraziti in će hoćejo gospodje nasprotne stranke pokazati vz-ajemnost z nami in Ijubezen do prebivalstva, potem bodo   „unisono" z  nami glasovali za
drugi oddelek |)iedloga tinančnega odseko, da se dovoli 200 gld. izredne podpore „Glasbeni Matici". (Dobro. Dobro.)
Dežman se z navadnim sarkaznom, kakor pred dt'setletji, protivi podpori slovenskemu društvu. Z listkom v roki, preteč s kazalcem, govori od konca zamolklim glasom, potom pa ga prevzame strast proti slovenski narodnosti in s hripavim kri-čcćim glasom propoveduje, du nema deželni zbor providnosti. „Glasbena Matica" za podporo niti prosila ni in kar se v njenej potrebi govori, je le so-tistično. Ako se bodo v deželnem zboru začele de-liti take dobrote, kam se bode zašlo. Kmetijska družba, ki (je vender v korist vsej deželi, (v Wo-cbenblattu Dežman vso dtugače piše in trdi. Op. por ) ima le 1000 gld. podpore od dežele, a ko bi se nasvetovala vefja podpora, ne bila bi odobrena itd. Konerno pa Dežniau zagotavljo, da njtgovi pristaši nemajo nikako mržnje proti „Glasbeni Matici" in kar je govori I, storil je le s principijalnega stališča.
Baron Schwegel nnglaša stvarno stališče svoje stranke in so boji niivurnega praejudica, ko bi se teli 200 pld. dovoiilo.
Ko je posliinec Stegnar gorko potognil se za „Glasbeno Matico" povzame poručo\alec Klun •rbesedo tor i/vixtno b'.Tni tinunčnegu o<lseka pied-loge. V glavnom svojom zagovoru kaže, kako bo-gato podfiira Flluirmoninu) društvo kranjsku bra-nilnica. kako revno pu „Glasbeno Matico". 600 gld. dajo lii'iinilnica Filluinnoničnemu društvu, 400 gld. je stalne državni' podpore, 200 gld. na loto dobiva od mosta Ljubljunskegu. Ako su Nemci ponašajo 8 svojim lullmnnoničnim društvom, prav imajo, ali po-teni ni treba Slovencem oponašati, ako imajo tndi slcdnji gorko Ijubezen za svoj zavod, za „(Jlasbeno Matico", iu zaradi tegii prićakuje, da bode zbor so-glasno vsprejel predlog o izredni podpori 20O gld. Prvi pretilog se odobri jednoglasno, proti ilrugemu predloži (a posebno podporo 200 gld.) pa glasu-jejo v.si ncinski poslunci „\vio ein Manu", dasi so za povišauje podporu strokovuu solo v Kočevji gla-sovuli tuđi nekateri slovenski poslanci. (Popustljivosti tuđi naši Ncmci no jomljo v poštov. To naj si piL'nifliki naši poslanci zapomnijo!) Zavetišću na Dunojski univerzi dovoli se podporo 30 gld.,   proS-
LISTEK.
Tehniško preiskovanje nekaierih potlze-
meljskih otlin, vodotokov in jam mej
Vrhniko in Planino.
(Dalje.)
Meseca avgusta po preiskovanji „Gradišnice" spustil se je najskušeneji podzemeljski plezalec Pu-tikovih delulcev, iz Otoka pri Postojim, Pečenko po imenu, prvi v to jamo in glej, o vodi ni bilo ne duba ne slčha. Preiskavalo se je v jami pri vseh špranjah in luknjah, a ni ga bilo najmanjšega pre-piha, ki je navadno zanesljivo znamenje bližnjih otlin.
75 metrov globoko navpično brezdno ima po-dobo sedemdeset metrov globokega dimnika, nad 5 metrov visokim in onoliko širokim obokom spodnje otline, v katerej je kupčast zasipek.
Pri vseh do sedej omenjenih jamah in bližnjem ozemlji vidi se izključno le formacija već ali manj sivega apnenika, prav pri KaliSnici pa ta formacija mej i z laporjem.
Od Kališnice proti Planinski ravnini nahajatu se še dve, prej opisanim koleSčevkam podobni jami, „Smrečnici" po imenu. Kakor druge jednake jame, sta se tuđi ti dve preiskali in se prenu rila njijina globoćina.
Ne daleČ od tukaj in kakih 400 metrov od Planinsko ravnine jo „Skcdujcmi Jama". Od prej-šnjih razločuje se po svojih skoro štirioglutih in ravnih tleh in ima skoro gotovo vsled skednju podobne oblike tal svojo inu*. Tej jami na strani je već metrov dolg neznatan brlog, ki drži kmalu proti vrhu in se brez vseh priprav in posebne te-žave lahko preleze. Druge otliue v jami ni.
Vzhoduo od „Skednjene Jame" v Lanskem Vrhu naliaja se jako zanimiva „Vranja Jama". V njo dospeje se peš brez vseh priprav in težav. Na prvi pogled od zgoraj nnd otlino vidiš pod seboj navpićen uad 35 metrov globok propad, nasproti pa skalnato, drugim koleščevkam podobno jamo. Ideš li na nasprotno stran, odpre se ti na oni strani, kjer si ravno imel propad pod seboj, mogotina otlina. Od tukaj moreš iti navzdol pod 20 metrov visoki obole otliue, ki se razširja vedno v nižavo do uavadno male  poleg   st'.-ne  stojeće vodice,  v katerej se na-
vadno nahajujo človeške ribice (proteusi). Takoj pri uliodu otline na levi strani nekoliko raetrov od tal nahaja so kakili 30 metrov dolga prostorna otlina, iz katere si je pred leti marsikdo vzel kak kapnik za spomin, saj lepih kapnikov so je v tej jami mnogo nahajalo, a žal, nevodno ljudstvo hodilo je pogosto z baklami v jamo, odbijalo in poškodovalo večinoma vse kapniko tako, da nahajaš sedaj vsled tega vandalizma le Še sledovc nckdnnjcga poilzemelj-skega nakita.
Ob suši je voda „VranjB Jame" celih 17 metrov nižja, nego Planinska ravnina. Ob povodnji pa voda v jami moćno naraste. Ob zadnjem, naj-večjem preplavljenji leta ! H7G opazovalo se je, da je voda v jami le 1-0 in nižjo stala nego ona na ravnini. Ker voda na ravnino hitreje prihaja, nego od tod v podzemeljske otline, si je razloćek vodne vi8učine lahko razhigati. Opažati so zamore mnogo-krat, da se voda v jami, kadar je nad normalno visočino, giblje, da teče. Tuđi se sliši ob takih slu-rajih v desni stani, kakih 5 ni nad vodo moeno hučanje, ki svedoći, da mora v blizini biti kak večji slap. Gospod Knms je trdnegu prepričanjr, da večja otlina ni daleč od jame.
nja Fr. Šumija za podporo za izdavanje zgodovinske tvarine Kranjske in Ivana Lapajneta za izdajo slovenskih šolskih knjig se ne usliši. Gimnaziji v Ko-čevji dovoli se za dijaško podporno druStvo 100 gl., gimnaziji v Kranji, ki je dobila od deželnega zbora Se le v drugič podporo, ki nema ustanov, kakor druge gimnazije na Kranjskem, in katere meščani Kranjski, ki plaću;cjo za gimnazijo 1000 gld, ne morejo tako obilno podpirati, kakor bi radi, dovoli ae   150 gld.
■V upravni odsek se izvolijo:  Dev,  Hnn   (načelnik), Kluu, Lavrenčič, dr. Mosche, baion Liehten berg in baion Taufferer (namestnik), Potem se seja skleno.
Deželni zbor istrski.
(VI. seja 18. decembra.) Zbor skoro nesklepčen, kakšnje 22 poslancev. Poslanec dr. Campitelli   poroča v imenu finanć-nega odbora   o   proračunu   zemljišta odveznega zaklada.   V generalni debati prvi govori poslanec   dr. Lagiuja, katerega predsednik Že naprej opominja, naj govori samo splošno. — On govori obzirno proti proračunu,   katerega temelj je, utrjevanje dolga od posameznih posestnikov za zemljišno odve/o, kateri dolg   znaša   preko  \'3 milijona.    Mnogo   lut   se   ni terjalo nie in zastanki posameznikov so veliki. Na-lodno   gospodarstvena   načela so proti temu, da se najedenkrat. in vse poterja, ker ob slabih le-tinah   ne   bi   bilo desetine,   ako   bi se Še v naravi dajala   in   pri boleznih   ne bi bilo   robote.    Maujši dolžniki bi morebiti izplačali, večjim pa bode treba v 3, 4 letih  vse odpustiti. Zato je pravicneje,  zdaj urediti tako, da se prvotni   kapital izplača v  dolzih obrocili.    Z juridičneya   stališča tuđi ni opravdano sedanje stanje privatnih dolgov napram  temu zakladu, najve6 ker se dvomi o solidarnosti in  ne-solidarnosti in ker so mnogi kupili že pred 30   leti posestva za čista.   Navaja pregnautne primere.    Iz političnih   ozirov   pa   je najmanj   opravdano sedanje postopanje.  Navaja strašne primere eksekucije pred malo časom v občiui   Kanfanar,   posebno v vaseh M o r o z i n i i n Marici, katere so glasovale pri   zadnjih   v o 1 i t v a h   s   hrvatsko stranko. (Mrm ranj e.) Vojaki izzuli so neke j  bolne j   ženski   čizme,   kor  ni imela s čim    plaćati    do&tavnine    za   o po minske liste.   Drugej  v   postelji   ležečej   zvlekli so rjuho.    V jednej hiži so vrata ulomili, mnogo    k ni e t s k e ga    o r o d j a    pobrali    i t d. Apeluje   na   oraiko većine in   j o poziva v imenu nove Irske, ki<r dvoumi, da je se v Avstriji, naj sprejme slcdere predloge:  1. Naj se pospeži   odgovor   vlade   na   lanski   /borov   sklep v tej zadevi. 2. Da v lefu 1887  potrebšćino   odvezne zaklade pokrije dež. fond   z  bhigajničnimi   oatanki, 3. Če vlada ne pristane na   omenjeni   sklep   ?. dne 3. decembra  1885,   naj  deželni   odbor predloži zakonsko   osnovo,   glede   prevzetja   privatnih   dolgov odveznega zaklada na breme dežele.  4. Preko pred-loženega računa naj  se preide na dnevni red.
Za dr. Laginjo povzame besedo — prvikrat v tem zasedanji — vladni komisar vitez Gummer in pravi, da \\e v<\ je li v Avstriji. Ako se komu krivici godi, jt> v saće nm mogoče delati rekurze, tožbe itd.     Zadnjio   govoril   tlu je   proti okrajneinu
glavarju Volovskemu zarad jjozdne uprave, danes zopet proti davkarskim uradnikom Rovinjskim. Ve-rujp. da se je davkoplačevalcem godila krivica, a mogli so iti v Putj k okrajneinu glavarstvu, ali v Rovinj k sodniji ali davkariji, mesto da so prišli v Poreč, kamor je toliko dalje. DolŽnim zmatra se to izjaviti, da bode dr. Laginja vedel, da je v Avstriji. V imenu deželnega odbora odgovarja po^lanee dr. Gambini, kateremu dr. Laginja replicira. Oba govornika skušala sta. se po mogočnosti pobijati Dr. Laginj a odgov.irjal je tuđi zastopntku vlade, da je baš zarad te^a dvomil, da-Ii smo v Avstriji, ker se v konstitucijonalnej državi ne smejo dogajati taka nasitstva. Pritožb, rekurzov itd. bilo je že dosti, a vse zaman, ker pri nas je navada, da se informacije zahtevajo od onegu, proti kate-reinu je pritožba obrnena in se njemu vse veruje, a onemu, ki se pritoži, pa nič.
Dr. Gambini pravi, da ni italijanske narodnosti ni slovanske, nego i s trska. (Galerija odobrava, predsednik jo posvari.) Ko je govoril še po-ročevalec, da predsednik na glasovanje samo 4. Laginjev predlog, kateri dobi samo 3 glase in pre-ide se v specijalno debato, katere se zopet udeleže dr. Laginj a in Spinčil. Zadnji predlaga, naj bi deželni odbor dal izračunati, koliko na vsacega dolž-nika spada tam, kjer je dolg vkupen in se već njih terjn vse enako za velik zuesek, da-si vsacega za-dene samo primerni dol. Ako to ni mogoče, naroči nnj se davkarijam, ljudstvo opozoriti, da more tako ra/.dclitev dosefti b posebno prošnjo. — Vsprejme se zadnji odstavek  pređloga in proračun odobri.
Predsednik se na podlagi opravilnega reda opravičuje, zakaj ni dal prvih 3 Laginjevih predlo-gov na glasovanje.
Poslauec dr. Laginj a utemeljuje svoj predlog za podporo iz deželiiega zaklada pri grajeuji cesto Klana-Paka. Zahteva, kakor že poroćano lU del troškov z maksimom 10000 gld. Vsprejme se predlog poslanca dra. Amo rosa, da se podpora zagotovi, a znosek  pozneju določi.
Sledi volitev 1 deželnega odbornika iz celera zbora.
19 poslancev glasuje, 3 slovanski ne. Dr. Gambini izvoljen s   17 glaovi.
Iz vel. posestva voli so deželnega odbornika  namestnik.
Od 5 glusov dobi dr. Li us 4.
Iz celega zbora voli se tuđi (mesto Gambinija) namestnik.   Od   18 glasov dobi dr. Venier  17.
Prihod nja seja v ponedeljek ob 10. uri.
Politični  razgled.
Notira uje (ležale.
V Ljubljani 21. decembra.
{'eftkeiuii deželnemu zboru se je predložit nacrt zakona o urejenji pouka druzega deželnega jezika na ljudskih šoluh. Ta nacrt določuje, da se na čvetero- in več razrednih šolah srne učiti drugi deželni jezik, pa le kot neobligaten predmet. Na nemšk'h meščanskih šolah more se češčina pouče-vati kakor neobligaten predmet. Izjemno se srne dovoliti neobvezni pouk druzega deželnega jezika na dvo- in trorazrednicali, toda le tam, kjer to zahteva občevanje obeh narodnostij. Nemš&ine se pa na tak ih šolah sinejo učiti le oni ućenci, ki že peto leto v solo pohajajo.    Dovoljenje  za  pouk   druzega
Tuđi gospod Ptitik numeruvu im tem mestii iskati \odotoka i ti slapu. Ako je bil nekdaj „Pod Stunami", kar se pač })o \\suj pravici donineva, glavni mitok Planinske vode v podzomeljske otline in da ju zasipek bližnje Vranjo Jame in one Pod Stenami zasul dotićn<> začetno otlino vodotoka, dalo bi se vodi z majhnim delom zopet napraviti potrebni odtok, saj Vianja Jarna ni ćelo 100 m. od ravnine odilaljena.
Ker nesein s popisovanjein otline Vranje Jame pri kraji, uaj oinenim, da je videti blizu vode še neka inanjša otliua pod steno. Ako se sleduja pre-plozi, dojde se do večje otline, od tukaj dalje pa ni bilo daljsega pota. V oboćji vid-le so se pae še večje luknje, a zaradi visočine in ker ni bilo misliti, da bi bilo kaj važnega v njih, se nese preiskovale. Na tem mestu je torej preiskavanje otline Vranje Jame pmiehalo.
Za tem prišla je na vrsto takoj nad Stenami tuđi v Lunsketu Vrbu -se nahujajoču „Mrzla Jama". Kakor Vranja Jama, tak > je tuđi Mrzla Jama večje važnosti že zaradi tega, ker je na oni strani Lan-skega Vrha, v čegar znožji Pod Stenami se naha-jajo največji požiralniki. Ta jama, ki ima skoro go-
tovo vsled .svoje tuđi v najvećji vročini hladne temperature svoje ime, je jako strm, skalnat pa pro-storen brlog, kojega zamoreŠ s primerno previd-nostjo in potrebno razsvetljavo peš prehoditi do propada, katerega, kolikor je znano, do sedaj še nikdo ni prckoračil ali proi>le^al. Gospod Putik pieiskoval je otlino temeljito, dospol % delavci vred po vrvi č<-z propad in glej, ta prostor bil je vsem nekako znan, — bil je leonec Vranje Jame. Našlo se je torej, da sta obe jami v zvezi, kar je bilo do sedaj vsakemu še iiopolnem neznano.
Severno moj Vranjo Jamo in Skednjeno Jamo preiskovalo se je tuđi „brezdno ob trajbarski poti", ki meri 70 m navpične globočine. Pod jako tesno navpićno globoćino nahaja se precej velika kakili 500 ni2 prostorna otlina, koje strine tla so popolnem zakapljana. Od tukaj zavije se prostorna otlina kakih 150 m navzdol proti Vranji Jami, proti koncu je jako ilovčasta, blutnata, tam nahaja se JJO m globoko navpično brezdno, v katerem takrat, ko se je pre skovalo, ni bilo vode, znamenja pa svedočijo, da tuđi te otliae vćasi voda zaliva.
(Dalje  prih.)
leželnega jezika daje dež šolski sovet po zaslišanji onih, ki solo vzdržujejo. Izvrševanje tega zakona bode stalo 00.750 gld. Sedaj se na Oeskem na 22 nemških meščauskih in 42 nemdkih ljudskih šolah pončuje češčina; nemščina pa na G7 češkib meščan-skih in 302 čeških ljudskih šolah.
V u a iij c države.
Kakor se brzojavlja iz Berolina v „Journal des Debata", so se Rusija, Nemčija. Francija in Tur-čija že sporazumele o rešenji liol^urMkega vpra-šanja. Inicijativo v tej zadevi prevzela je Turčija. Anglija in Avstrija bi radi sodelovali pri tem spo-razumljenji, toda na skrivnem skušata preprečiti Rusiji ugodno rešitev. Bolgarsko regentstvo nago-varjata k uporu, kar je jako nevarno početje za evropski mir. Neračija je Avstriji svetovala, da naj se pridruži turskim predlogom. če bode pa tirala svojo politiko, nema od nje prićakovati nobene pomoći, ko bi se zaplela v kako vojno. — Iz Bolga-rije pojde v Peterburg deputacija Rusiji prijaznih Bolgarov. To deputacijo bode vodil metropolit Kle-ment. Nameti te deputacije bode, ruski vladi razložiti, da boU'arski narod ne mara za regente. Vzdržujejo se z Rusiji sovražntmi intrigami. Deputacija bode prosila rusko vlado, da naj nikar ničesar ne prijenja regentom, ker bi s tem jako škodovala Rusiji prijaznoj stranki v liolgariji.
Od kar so KiimI si prisvojili Merv, se to raesto kaj lepo razvija. Nove hiše se zidajo, trgovina je vedno živahnejša. Žalibog je slednja veči-noma v rok ah boharskih Židov. Vidno je, da ima to mesto še lepo prihodnjost — Batum Rusi hitro utr-jujejo. Do se<laj so izdali za nove utrdbe že 2'/a milijona rubljev, pa je šo pol milijona rubljev do-voljenih. Nove utrdbe so mnogo boljše, nego so pa stare turske. — V Sebastopoljskih arzenalih delajo noć in dan, da bodo poprej nove oklopnice dode-lane. Sebastopolj in druga primorska mesta mislijo za var--vati s torpedi. Na pobrežji okrog Sebastopolja napravili so opazovalne postaje z električnimi stroji, ki so zvezani s torpedi. Već trgovskih ladij je ruska vlada najela. Kakor se kaže, se Rusija pripravlja za veliko vojno. — V „Kolnische Zjitung" se poroča iz Pariza, da skuša Rusija pri Pariških ban-kirjih dobiti 500 inilijonov na posodo, da bode, kakor trdi, bolje oborožila peštvo in popolnila že-Iezniško omrežje. Nekateri pa mislijo, dn bi ta denar že za vojno potrebovala. Poprej je skušala Rusija v Berolinu dobiti denarja na posodo, a ko so Be-rolinski bankirji se preverili, da bi najbrž začela vojno, ga jej neso hoteli posoditi.
Kakor poročajo nemški listi, je stališ&e tiir-Alte vlade omajano, ker njena Rusiji prijazna politika ni bila uspešna ter ni mogla bolgarske vlade pregovoriti, da bi se zadovoljila s kandidaturo kneza mingrelskega. Govori se, da bode odstopilo sedanje ministerstvo. Najbrž so pa to le želje ruskih na-sprotnikov. Uzrok neuspehu Rusiji prijazne politike je nekda dvoumilo postopanje Gadban paše. Javno je bolgarski vladi priporočai ruskega kandidata, na skiivnem je pa nekda Bolgaroin svetoval, da naj se nikar ne udajo, ampak naj čnkajo ugodnega časa, da bodo zopet voli li Battenberžana. Mogoče je pa tuđi, da bolgarski vladni pristaši le na ta način obrekujejo turškega komisarja, da bi se ga ložje znebili.
IVciučiju nikakor ni odkritosrčna prijateljica Rusije. To se je že večkrat pokazalo. Tuđi sedaj Nemćija podpira rusko politiko v Bolgariji, nem^ki oficijozni listi pa pišejo proti Rusiji in dajo razu-meti, da bi Nemčija podpirala ruske nasprotnike, ko bi pilšlo do kake vojne. „Post" svetuje Rusiji, da naj pusti, da bode Evropa uredila bolgarske za-deve, če ne bode prouzročila nevaren konflikt. Knez Bismarck hoče s svojim mešetarstvom le škodovati slovanski Rusiji.
lluuiiiiiski ministerski sovet je skl'enil od zbornic z.thtevati večjega kredita za oboroževanje vojske. Polkovnik Dimitriescu odpotoval je v Bero-lin, da nakupi orožja. V Rumuniji se boje, da bode dugo leto vojna, kajti ruske ćete se vedno premi-čejo v Be^arabiji.
Itcl^ijMkt socijalisti sklicali so na prihodnjo nedeljo kongres v Bruselj, da se bodo posvetovali o tem, da nnpravijo splošen štrajk ter se pridružijo anicriškim „Knights of labour". Hkratu bodo socijalisti napravili poulično demonstracijo.
Aii^lcska vlada bode imela še velike te-žave z Irci. Sklenila je proti njim jako oštro po-stopati in se je res začela proti nekaterim irskim vodjam sodnijska preiskava. Irski listi se pa sedaj iz obla8tev norčujejo, češ, naj se le trudijo, saj ne bodo dobili na lrskem porotnikov, ki bi dotičnike obsodili. Irska narodna liga ima sedaj večjo veljavo in moč. nego jo je imela kedaj Angleški konser-vativci se utegnejo kmalu prepričati, da s silo na Irekem ne bodo ničesar opravili in da je Gladstc-nova irska politika bila prava.
Dopisi.
I« Trsta 20. decembra. [Izv. dop.] V svojej 51. številki prinesla je „Zgoduja Danica" dopis iz Trsta, v katerem graja, da je naša podružnica sv. Cirila iu Metoda začela svoje delovauje „z veselico iu plesom v gledišću". Ta trditev je popolnem neresnična!   Podružnica je imela   in   ima
se zdaj premnogo drugih vočih aitnostij. zadreg, skrbij in poslov, nego veselico, čemur bode vsak pritrdil, k« le količkaj pozna naše razmere in pa naroen družbe, veselica je bila pač postranska stvar, bila je samo sredstvo, da bi bilo laž je doseći namen! Da podružnica doseže svojo Bvrho, treba je denarja in zopet denarja, in da bi ?i ga pridobila, napravila je veselico, veseli««© brez ple.su. Prečastnt gospod dopisnik iz-vestno ni čital „Elinosti", kjer je bilo jasno po-vedano, da se je „ples" po ponioti urinil v program. Kaj bi a«! torej znašali nad strašili, ki jih ni?! Nadalje pravi gospod dopisnik: „Da se ima poštena veselica, naj še bode, akoravuo ni nikakor spodoben adventni čas za take zabave." Čujem, da se je slavnost nameravala napraviti že prve dni oktobra, ali peklenska kolera je ta nacrt prepre-čila. Kdor bi vedel, koliko je imel odbor podruž-nični opravka, dokler je izprosil gleđališče in vse drugo — ne bi žugnil. Sicer pa bodite preverjeni, prečastni gospod, da kmalu ni bilo še tako poštene zabave v Trstu, kakor je bila ta! Mislim, da govor, godba, dobra gledališka igra in ubrano petje nikakor ne skrunijo ad?entnega časa, in da to ne more biti še nikaka ironija in „razžaljenje za vsako obču'ijivo katoliško srce". Taka zabava in vrhu tega še v tako blag nanien, podpirati slovensko otroško zabavišče, meniin, da je dovolj ne dolžna, in društvo, kijo je napravilo, ne more biti osnovano že sumo zato na katoliško-narodno nas' protni podlagi! Kdo ve, kaj je inanj narodno in bolj nekatoliško, obrekovati družbo, kateri na-men je, braniti naše otroke potujčevanja, ter učiti je Boga moliti v slovenskem jeziku, a i pa udele-žiti ae nje veselice ter joj tako po svoji moči pomagati da doseže svoj vzvišeni in blagi nameti?! Če je torej vabil odbor tuđi duhovnike, ni hotel s 'tem družiti in žaliti njih katoliške občutljivosti, anipak api lovati samo na njiu domovinsko lju-bezen!
Društvu ne manjka ni katoliške ni narodne podlage, žuto tuđi naša blagovestnika ne bodet.i žaljena po veselici, osnovanoj po podružnici, nosečej njijini iineni.
„Načelništvo družbe je v Ljubljani in kakor čujem, so ji na Ćelu d(uhovni)kiu pravi gospod do pisnik dalje. Tuđi predsedništvo naše podružnice ponujali so častitim duhovnikom, zakaj ga iieso torej vsprejeli ? Sedaj ne bilo bi treba po tem ta-keni očitati, da je društvo nenarodno in nekatoliško. Spodtilcute se tuđi ob „govornico" in ob govor. Ni-li Vam Ijubše, da Vam kdo koj lepegu in dob rega pove nužno, z le[)o besedo i u s prijetnim glasom, nego pa hripavo, suho, akademično in mrzlo ? Zato, in pa da bi pokazali našemu do korena po-tujčenemu ženstvu, da se iz nežnih ust lepo glasi tuđi slovenska beseda, naprosil je odbor naše podružnice žensko, da ona izusti slavnostni govor-Povedano Vam bodi tuđi, da govor ni bil suha alta-demična preiskava in da govornici ni bil namen razpravljati niti o Solnograških, niti o Oglejskih oča-kih; bile so preproste srčne besede, ki so pribajale iz srca in segale v srce.
Tako govori vsak,   ki   se  je   res   udeležil one slavnosti! Iz vsega dopisa Be jasno vidi,   da Č. g. dopisniku   ni   toliko   do   družbe in TrŽaške   podružnice sv. Cirila in Metoda,   kolikor do   druzega nainuna, o katerem   pa boljše da molčim!    Na tak način bodeino tuđi dosegli svrho, uli kakšno? Čisti narodnjak, ki se je udeležil slavnosti.
Iz Ninaiju pri Jelšah 20. decembra. [Izv. dop.J Zloglasna .Deutsche Wachtu prinaša v zadnjih številkah zaporedoma razne članke, s kojimi napada z znano „elegantnostjo" tukajšnji narodni občinski odbor, člane krajnega in okrajnega šolskega sveta, da i našo solo in druge vrle narodnjake. Povod omenjenim člankom je sledeči dogodek:
V seji okrajnega šolskega sveta v Šmarji dne 29. novembra predlagal je šolski nadzornik gosp. Baumgartner v imenu deželnega šolskega sveta, da bi se v višjih razredih naše peterorazrednice pre-davale realije (računstvo, prirodopis, fizika, zemlje-pis in zgodovina) odslej v nemškem jeziku. Že pred sejo prečital je nadzornik nadučitelju Jurkoviču do pis od deželnega šolskega sveta, v katerem se izraza milovanje, zakaj pač nadučitelj kot strokovnjak ne deluje v tem slučaj i soglasno z nadzornikom. (Ta predlog je le prej jedenkrat propal.) S tem načinom se je hotel prouzročili nek pritisk na okrajni šolski svet, češ, da bode nadučitelj glasoval za pred*
log. A zaman! „Stena skalna ostane stalna". (Gre gorčič.) Predlog je moral propasti! Naša peteroraz-rednica ostane i zanaprej popolnem slovenska, kar je čisto naravno; kajti uvedenju nemškega pouka se protivi : l. člen XIX državnega osnovnega zakona, 2. krajni, 3. okrajni šolski svet, 4. učiteljski zbor in 5. ljudstvo. Kako je pač pouk možen v tujem ne-razumljivem jeziku? V vsem šmarijskem okraji jo jedva 35 nemško mislečih oseb, računajoć i delavce Žusemske glažute, a v Šmarji obiskujeta jedva dva, reci dva učenca nemškega pokolenja javno ljudsko solo. Saj Be itak zaćenja nemščina kot drugi de želni jezik že v 3. razredu poučavati. Že mnogi tržan se je izrazil: „zakaj nam pać Gradec usiljuje svojo nemščino, saj je ne potrebujemo, ker nam od-teguje služba na Nemškem, mi hoćemo označiti s slovensko solo, slovenskim1 občinskimi odbori itd svojo narodno individualnost." „Deutsche Wachta je izlila na to ves svoj „pravični srd" z jako robatim načinom na znarajnega strokovnjaka, g, nadučitelja Jurkovića, zavidala mu čast, biti členom okrajnega šolskega sveta in občinakega odbora, žalovala nad njegovo smelostjo, da uraduje v slovenskem jeziku ter da je v soli uvedeno jučencem „nerazumljivo (!!!)" Končnikovo lierilo itd. Laskamo si danes čestitati cenjenim čitateljem nWaeht"-arce na onih mastnih izrazili, s kateritui jih omenjeni časnik pita, ne uptiiuo se jih tukaj navajati, boječ se, da ne omadežujemo „Slov. Nar.- in njegovih cenjenih či-tateljev. Ciljane in nekatere pribežane Šmarijske stanovnike boli, da je naš trg prebujen v narodnej zavesti, zato si tuđi vemo tolmačiti. zakaj so jim gg. M. Ivane, kanonik, člen krajnega in okrajnega šolskega sveta, Fr. Skaza, bivši lnstnik „Slovenskoga Narodu", predsednik društva sv. Cirila in Mtoda, S. Marile, zdravnik in občinski odbornik, H. Tunčič in Lešnik, predsednik krajnega šolskega sveta, ter še mnogo drugih trn v oku. Čast nam je čestitati v imenu vsega našega prebivalstva vrlim inteligentnim moženi navajajoč jim narodno prislovico: sladkega sadja se os^ ne kanijo (ogib'vjo)!"
Kako se puč čaši inenjajo! Pred nekoliko leti je pri nas slavii nemški šulferaju svojo prisiljeno »lovosno ustanovitev, prouzročeno od samih tujcev, a danes inu ni slulia ni duha, pač pa se mesto njega širi društvo sv Cirila in Metoda, da i mej prostim ljudstvom. Zato pač poju v Celji jeremijado z onima gg pristavoma vred, ki so ja nedavno v vsem trgu izključili iz druStva radi njijine „nemške naobraženosti", kateri dogodek je čitajočemu obein-stvu v „Sitdsteierische Post" pod naslovom nAd-jimktcn Affuire" in v „Slov. Nar." dobro znan. Ve seli nas, da se nm „Deutsche Wachtu spominju, če tuđi na nedostojen način, a žalilo hi nas, če bi nas hvalila; zato i/ražamo svojo radost v današnjem dopisu cenjenemu slovenskemu občinstvu, ob jednem se priporočevaje slavnemu uredništvu nWaclita-arco in njenemu dopisniku, da i v prihodnje na nas ne poznbita. Mi smo radi če zvedo Nemci, da ljubimo svoj jezik in narod, da jih preziramo ne radi nem-ške narodnosti, temveč ker se nam povsod usiljujejo kot nepozvani gosti!
Konečnoopozarjamo vse slovenske krajne in okrajne šolskesveteinučitelj-stvo, da uloži rekurs naministerstvo zo-per pritisk štajerskega deželnega šol skega sveta, ki ae protivi pravicam slov. naroda in XIX. členu državne postave od 2 1. decembra  18 6 7.______________________
Domaće stvari.
— (V denaš nj ej seji deželnega zbor a kranjskega) naznanil je deželni glavar, da mestni statut Ljubljanski ni dobil Najvišjć sankcije. Poro-čilo deželnega odbora izročilo se je posebnemu od-seku. Pri nasvetu tinančnega odseka, da se dovoli 1000 gld. podpore okrajno-cestnemu odboru v Kranji, je Dežman močno ugovarjnl. Predlog sta zagovarjala Klun in poročevalec Detela, ki je Dežmanu očital, da ne govori iz prepričanja zoper dovoljenje, am-pak le iz animoznosti proti Kranjskemu okrajnemu odboru, na kar Dežman plane s sedeža in zahteva, v Detelov govor se umešajoč, da naj deželni glavar pokliče Detelo „k redua. Drugi poslanci kličejo; „Nemate besede!a, Dežman pa le v jedno mer trdi, da je storil vse iz prepričanja. Deželni glavar opomni, da je bila g. Detele opazka jako stroga. Naposled se dovoli podpora 1000 gld z glasovi vseh slovenskih poslancev proti nemškim. Vse prošnje učiceljev za zboljšanje plač itd. so odklonjo. Konečno   interpeluje   po.slanec    Krsnik   deželnegu
predsednika, ali mu je znano, da kamniško c. kr. okrajno glavarstvo kaznuje nedorasle otroke pod desetim letom zaradi prestopka gozdne postave in je zapira vkupe z odraslimi v zaporih okrajne sodnije v Katnuiku in na Brdu. Deželni predsednik obljubi, da bode odgovorit, ko se o stvari pouči. Prihodnja seja,  zadnja pred božičnimi prazniki, je jutri.
—  (V   štajerskem   deželnera   zboru) interpeloval je včeraj poslanec g. M. Vošnjak na-mestnika barona Kiibecka, je li res, da se bode zaradi    novega   topničarskega    strelišča    pri   Krškem plovba po Savi v gotovih dobah   ustavila,  je li na-mestništvo   kot   nadzorovalno oblastvo rek to enie-jitev odobrilo in ali hoče vlada potrebno storiti, da se odstrani jo ovire plovbi  po Savi. Namestnik je ob-ljubil, da bode na interpelacijo odgovoril,   ko bode potrebno poizvedel.
—   (Vodovodni   odsek)   imel   je  preteklo soboto zvečer zopet javno sejo, v kateri se je raz-pravljalo vprašanje   o   natečaji   za   vodovod.   Go^p. inžendr Hrasky   razvijat   je   obširno   in   korenito program, kako in pod kakinii  pogoji naj bi se raz-pisal  nateČaj.     Ker bode o tem še   mnogo   govora, ne bodemo danes na široko posnemali tega govora, temveč priobčili le glavne podatke    Glede množine vode  mora vodovod biti tak, da bode dajal za vsa-cega  prebivalca po  100 litrov na dan, za prihodnja leta pa še  50%  čez.   Nacrti iu proračuni i majo se izdelati za tlve progi:    Za jiotoke in nadanio   vodo v Podvodji in za nadanjo vodo na Ljuliljanskeni polji. Izbrati se mora taka proga, da bode prizadetti naj-manjše troske za nakup zemljišča, zlasti se je i/ogi-bati zemljišč,   na  katerih so kake služnosti,   lleser-voir,  ki se bode namestil ali na severni strani Ljub-ljauskega Gradu,   ali pa na severno-vzhodni   strani Šišenskega   hribp, mora bil'V tolik, da bode zadoščeval za vsakilanjo potrebo in še za 50°/0 reserve. Poleg po-slopja za stroje, bode tuđi stanišče za strojevodjo, ku-riica in vratarja, zraven pisama in skladisče za pre-mog indrva. Po konćanem govoru zahvali se načelnik Iv. Hribar g.  Hraskemu za njegovo delo,  potein  pa se prične kratka debata, je li še treba,  da   se od-pošlje vodovodni inžener g  Wick na putovanje, kakor se je zadnjič sklenilo. V tej zadevi govore gg.: Ravuikar, načelnik Hribar, inženfir Hrasky in prof. Ktiapitseh.    Naposled obvelja, da vodovodni inžener obišče več  mest in   si   ogleda   vodovodne   naprave, da pojdeta pa ž njim jelen ali d\a   mestna odbornika. Katera proga se bode določila, o tem sklepal bode mcBtni zbor.   Sploh pa je še zaslišati lnnenje komisije, ki se bod«1  voli a. da presoja g. Ilraskega konkurentni razpis.    V to komisijo se   izvolijo gg.: Hrasky, Poka de Pokafalva, Hanuš,  prof. Knapitsch in   stavbeni   svetnik   Potočnik.    Župan  Grasselli ia načelnik Hribar sta povabtjena,   da   se  udeležujeta posvetovanja.
—  (Za krško škofijo)   bode skoro toliko kandidatov,   kakor za bolgarski   pre.stol.     Današnja „Tugespost"   ima   telegram z Dunaja,   da je stolni prost   Mar se huli,   župnik   votivne   cerkve,   bivši dvorni  kaplan in v dvornih krogih jako priljubljena osoba,   določeu   za   škofa v Celovci.    Marschall   je zmožen hivatakega jezika.    Odgovornost za to vest prepuščamo Graški teti.
—    (Deželno   naklado)   po   G   gold.   od hektolitra   žgauih    pijać    oddal    je    deželni   odbor po pr'trjenji deželnega zbora v tajni seji za 90.500 gold. dosedanjima zakupnikoma gg. Dekleva in Stare.
—   ( Le p d r e v o red)   nasad i 1   je   na Gradu g. Anton Jerančič ml.,   posestnik hiše na  „Osojaha (Sonmvendhof).
—  (Na občnem zboru NovomeŠke či-talnice)  je bil predsednikom   izvoljen   A.   Sene-kovič,   ravnatelj tamošnje gimnazije in mestni odbornik, ki je ta poael radovolino prevzel.
—  (Za jednoletne prostovolj ce.) Jako važno popolnilno določbo glede vaprejema  jednolet-nib prostovoljcev je izdalo  vojno   ministerstvo.   Pii novačenji jednoletnih prostovoljcev mogoče je trojno: ali je mladeuič Bs})osoben",  „pogojno sposoben" ali „nesposoben"  za vojaški stan.   V prvem   »lučaji  jo komando, pri katerem hoče mladenič  služiti,   zavezan, seveda ako je aspirant v drugem  izpolnil   po-goje, asentovati ga za svoje orožje. — Ako je spoznan  „nesposoben"  za vojaško službovanje,  se ima odpustiti, a dotičniku ostane pravica, predstaviti so superarbitriiu,   kateri specijalno v to svrho zborujo vsako leto 27. februvarja v tukajšnji vojaški bolnici in ako bi ga tuđi ta komisija spozna'a nesposobnim potem mora sleduje leto, dokler je   še   v   novaških lotih, pred navadnira letnim novačenjem  oglasiti se
pri svojem okrajnem glavarstvu za jednoletnega pro-itovoljca« Ako bi ga pa bila komisija spoznala pogojno jpnsobnim, to boce reci, za krdelo, v kojem hoče cadostiti vojaški svoji dolžnosti, ni sposoben, pač pa mogofie za — drugo — tedaj mora aspirant >or1aniti se za isto orožje, za. katero ga komisija sposobnim spozna, sicer izgubi dobrote samo jednoletn ega službovanja in ujegaposle-Jic, in se  uvrsti  inej navadne no vince.
—  (Mestna občina v Brezica h)   pobi-rala bode v bodoče za vsprejem v domovinsko zvezo tlo 50 gld.  pristojbine.
—  (TržaŠko podporno i n b r a 1 n o dru-51 v o v Trstu) priredi dramatično predstavo in ples na dan sv. Štefana (26. decembra t. 1.) v gledališči „Foliteama Rosseti".   (Gospodični Zvonar-jeva in Gostičeva in gospoda Borštnik  in Kocelj — izborni igralei   dramati&nega  društva Iijubljanskega — sodelujejo pri predstavi. Pred in mej   igro svira godba  c kr.   61.   pešpolka  carja Aleksandra   III.: 1.  „Naprej", popotniei.  —   2.   Ouvertura  „Infabrt iims Gliick",   Fr.  pl. Suppee.   —  3.    „Podoknica", za flauto in rog,  Tittl. — 4.  „Potpourri slovanskih napevov". — Nova igra „Nezgode starega samca". Burka s petjem v ;> dejanjih.   Po Nestrov-ji poslo-venil Fr. Končan. Igro  uprizori in vodi g. Borštnik iz Ljubljane. — Po igri je ples,  ki traja do 5. ure zjutraj. —  Ustopnina:  V prizemlje   in   lože 50 kr., Sedež v prizemlji 30 kr. Lože 4 gld. Galeriju 30 kr. Ustopnice in lože se  prodajajo v kavarni „Commer-cio" in v društvu (Via Caserma 15, II. p.);   zadnji večer samo v gledališči. — Čisti dohodek namenjen je društveni   denarnici.   —  Blagajna   se   odpre   ob 7. uri. Zućetek ob y. uri.
Gld. 4.60.           (y33~2>    t
|           Gld. 2.30. — Gld. 1.15.           U
lTeTlltaWi         ^1^'         hfc^-ft-T^r-         -  !«■£. trfrr             rt-i Tt^ |     |       ->« [t^J
Meteorologično poročilo.
§   |7. zjutnij 7-J9 89.mil.        92  C    al. zub.    đež.    4-50 mm
^   ! 2. "pop.    728 05 jiir. .   10-2'C    si. v/.b.    dež.   ;
^   ,9. zveter 726-f>3 mm.'.   12-6" C    al. zah.  d.jas.    dežJa-
Srcdnja temperatura 1O"7", za 12 7° nad norraalom.
XDia.n.a,jslsza, borza
dne 21. decembra t. 1.
(Izvirno telfcgrafifino poro&ilo.)
Pupirna rciita.......         .           82 #1(1,  25      kr
Srebrna renta.......         ■     .      62    ,     70
Zlata ri'iita...........     111     .    «0
5° „ nmrcTia renta........     100     ,    —
Akcije, narodne banke .......    H75    ,.
Kreditne akcije........    .    292    „    30
Lundon         .'.....                   126    .     16
Srebro.......                                   —     r     ■
Nrtpo!                                              .                           9     .    9tt«/a    ,
C. kr. cekini                                          .                  5    „    t*7
Neinike nmvke                                                  til    ,    87(/a
4% di/avne srećke iz \. 1854     250 gld.     131     „    —
Državne sreCke iz 1.  \MA             100 gld.     167    ,,     75
O^rtka zlatu  renta 41 ,                                   102     .'    HO        n
OgiBka. papirna retitu 5°■'„                               92     .    80
&" 0 Štajerske zeiuljišč. odvez, oblitr.            lOij    ,    50
Dunavu n-g. srećke 5"',.    .            100 gld     117     t    50
Zemlj. obć. avstr. 41/,« 0 zlati 7.nst. lišiti       124     ,     50        "
Prior, oblitf. Elizuhetiue xap;ul. železnice       --     „    —        ,
Prior. obli^. Ferdinundove aev. žele   <o      H8    ,.    40        „
Kreditno srećke           .     .    .         100 ,r        178    .    f>(>
Rudolfovu srećke       .                       10     ,        19     .     25
Akcije aiiglo-nvstr.  banke .         120            lll>          60
Trnamiwuy-(lrust velj.   170 ffld. a. v       .    21*i          75       „
,                                —         ^                         —                          ^
1                                '            '|L>                                               '
I     I. Salicilna ustna voda,     i
. aroinulična, uplivsi okroiirujui-o, ovira sjiridcnjo zoli [ i   in odstrunujt* snirilr<o sapo. Vcika s*tt'kl»-nii'ji 50 kr.   |
;     II. Salicilnl zobni  prah,     ?;
s    splosno priljublje.il, upliva oki <■ prnjo To in tmreja zobe    | svrtlo in bole.    :i 30 kr.
j Zgoraj navedeni aredatvi, o katorihjc žo prišlo nino&o ^ L zahval, ima vedno sve/o v zalomi ter jib ra/.pošilja h *                               vaak  dim po pi>3tt             ('195—20}   |
\ „LEKARNA TRNKOCZY"
>i               Kraven rotovža v Ljubljani.               r*
r   $fy Vsakcmu,  ki  kupi v lokarni   Trnkoezy  origi-   fl
li   ualmi sulici lm*  nstno  vodu in siilirilui zubni prali, st;   ||
i!   prilične   zašto nj   rnzpniva o varovanji  zob   in ust.   ^
prazniška darila.
Za odraščene:
Funtek, Zlatorog
planinska pravljica.
•"".loff.aulno   vezan   z   zlatun   ob-rezkniti 2 yold.
Gregorčičeve Poezije
vezane 2 golil.
sa mladino;        Odkritje Amerike.
Spisal   H. Maj ir,
Cena 1 gold. 60 kr.
za đeca:   Knjižice s podohami
vsuka   s   <> barvofiskaninii po-donanii:  Pepelka. Trnjeva rožica in Snegulčioa v 4". vsaka po 50 kr,
Pravljice o Pepelki, Oirntem
mačku iu o Mm kapici
v H', vsaka po 25 kr.
Robinzon, Dežela lenuhov in Pritlikovec
v 16", vsaka po  In kr.
Prodajajo se po vsoh knjigotržnicah.
Založila
l£jpiBinBijyr&FBOaiErpLiliaiiL
V  „NARODNI  TIŠKARNI"   v   LJUBUANI
je izšla knjiga:
lBari% v Ameriki.
Roman.    Francuski   Hpisal   Iteiu' Lef'ebvre.    l'oalovenil   , * *
Stat  nominis   umbra.    Ml. 8", h'6b stranij.    Stane  00 kr., po
pošti 70 kr.
^>v         ^/5-    j^O^        j&^   ft'soi-dr. Krataoh-   I
/^'    jCCx^^ ^r       skusi^ in priporoiajcfro-   y
V^/fv^    ^r^    sjunlje:  ii\ orni  novotnik in   jg
jSx$i    ^^^   prot\'3or pl. Bamberger, dvorni   B
•vt>^Y^^ ^^r       sovetnik   in   prutVaor  Braun  pl.   U
/5^> ^^^&^     Fernu/alćL,   dvorni sovotnik in prote-   ft!
^^   sov olr. Th. Billroth, profesor E. AVbert,   9
vltidni sovetnik i ti proJcsnr 3chnitzler,  pro-    ■
fusof Hofmokl.      ||V Prospekti zastonj.   "*H   |
Glavna zaloga in kleti:     <^i-7)  |
Ober-Dbbling, Nussdorfcratrasse Nr. 29.  |
«1^" Zalome v vseh lioljsili lpkiiinuli.  1Q         1
y,atto^t>   v    lijuUlJ4int:    .1.   K»ol»«>tlii,   li-kur,   *».   B Piccult^   irkAr,   I . pl. rrf»iUo<'/,y. lckur.           B
20. decembra.                         ■:              <»T-rr,tm^T-r«-r^i
I vi    *.^,.nni   Uccr   =  Dunaja.   -      !              VT/j1tNT(JH1
Dr. Maner iz gradca.  -  llelferieh  i    i          vi£Jiiiuuu
Dunajii.—Aliaćić, Ulbrib iz Železnikov.      ^                                                                      1
— Polzs Dmuija — Kauffman iz Gradca.      >   v ele»antnej ohliki priporoen po ceni  ■
—  Polak z Dunaja                                     ;                                                               ;
Pri  ti.hl.it Tandler z Dunaja. —     t        TJa-pnrlna   ^iclrci 7»na«'
Arko iz Zagreba.  -  Reiner z Dimija.    |     „iMarOana   1 ISKariia        :
—   Dr. l'oiljiečnik iz Gorice. — Meisscl
Pri avstrijskeui rfsarji: Oiifć:^      ?[                                                            .
iz Celovca. — Brilej z Vrhnike.                5i«t-       •^u^'-------^r^tfr—•—^a^——jt^s
Mesto zdravnika
• Hr(K<liMk.4'in trgu je razpisano. — Zdravnik, ki mora biti doktor medicine in slovenščine zmožen, dobi 600 rM. letne rernuneracije in se naj dotični oglasi do konca januvarja 1887 pri podpisanem žu-panstvu ulože.
Opunjni se, da je trg sam in velika okolica moćno obljudena in je tedaj obilne zdravniške prakse prićakovati.
dne 10. grudnu  188<i. (92.3-2)                                   Župan: Koče var.
A ci JtfOzic
priporoča
Ivan Fdderl-ova
rxasladixa  pelcarija
pekarstev srednje in najfi-nejže vrste Ka čaj, marzipan in grahast suhar [Schrott-zwieback),potvice, makove in orehove rozicke, suhar iz cimeta ali vanilije i. t. d.
in
ČOKOLADA
ScHMiDT & SOHNE
ki  sta  pri   pr\ej   Diinnjakej   razstavi   knbinisk«   ninctnostl
bili   odlikovani   z   najvifijo   ndliko,   r;iHtnim   diplomom,   ata
pristni aaino, če inmta na3o   nradn > rugistrovnno varstvono
zniunko in firmo.                      (8;">G—20)
lloilivil   N© pri vaeh boljsih trfrnvcih in prodajaltili doti .utes,  v IJiiUl.iaui pri jjf. l*etru liU^Miiilc-ii.
Razposilja »o v provincijo proti poštncnni povzctju.
VICTOR SCHMIDT & SOHNE,
f. kr. dt'ž. i»pr. ti)V»niiirji.    Tov-srna in cciilr.  iM/pošiljiiliiica
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
ZjeTsanie že o Božici. M inscem, & M \\\miU Oni i
____________| Glavni dobitek v gotovini |_____i;______
gld. ||w^WWW P11
10.000 ««•. 5000^^;r20oo|14788 K
ENira.sce2Xi-sreč:ls:e dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
Budi ni l>c>Mtii.  Wiii<ziiet'i;'aNSC <».           (787—3«
Izdatelj iii odB'/Voi-ui ui^dnik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Navodne Tiskarne".