Številka 318 TRST, v torek 17 novembra 1908 Tečaj XXX I matm IZHAJA VSAKI DAN ■omot tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih »obakamah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ste?, po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 aolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I NAROČNINA ZNAŠA u vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na n»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava De ozira, ■aroenin« na nedeljsko izdanja ,,EDINOSTI" stane : o«lo-—■ letno K 5-20, pol leta 2 OO ■ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi sd ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li-ta. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gaiatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODILA. Lastnik konsorcij lista „Edinost"1. - Natisnila ti-karna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Gaiatti št. 18. Po3tno-hranllni?ni račun 5t. 841 652. TELEFON St 11-57. BRZOJAVNE VESTI Slavnostna seja katoliške šolske družbe. DUNAJ 16. Včeraj se jo ob velikanski •ude'ežbi v sila v slavnostni dvornni mestne pel če slavnostna se^a katoliškega šolbk=ga dru>t7f„ Shod ie ot^oril podpredsednik Por-zer iz je že najprej v tvojem govoru omeni! an ksijo B sno in Hercegovine ter se :e potem d taknil aktuclnih političnih vpra-šarj. Koncem sr-je je predsednik Scbwtsrz omenil oba velika jubileja tega leta in je vsklik-nil trikrat „Zivio" ces^r u ia papežu, čemer se jc občinstvo i avduSeno odivalo. Foložaj se boljša. DUNAJ 16. Vladni komisar na dunajski borzi je danes na borzi izjjivil, da ae po-Icžsi boljša. Zdi se, da se "je tudi v Srbiji nektliko poleglo. Dcnav.ki monitorji se nahajajo v zimski luki v Budimpešti. Cesarjeva lastnoročna pisma odsto-pivšim ministrom. DUNAJ 16. „Wiener Zeitung" cbjavi jutri lastnoročna pi-ma cesarjema, b katerim se vsprejem^ demisije posamičnih členov Be-ckovega ministt-a. Cesar je podelil: bivšemu pravosodnemu ministru dr. Kleinu veliki križ Leopoldovega reda ; bivšemu finančnemu ministra dr. Ko-nytowskemu briljante k velikemu križu istega reda ; bivšim naučnomu ministru dr. Marchetu železniškemu ministru dr. Derschatti in nemškemu ininistru-rojaku Pradeju Leopoldov red I. razreda, ministru poljedelstva Eieenhocbu, trgovskemu ministru Fiedlerju in ministru za javna de'a Gessmannu red železne krone I. razreda. Bivši ministri Fiedler, Eb?nh:cli Gess-mann in Pr^šeh in minister za deželno brambo so bili danes zap.is žeui kakor tajni svetniki. Zbornica je po krstki debati vsprejda zakonski načrt glede ureditve finančnih razmer pre-stojnice. Prihodnja seja jutri. Nemški demonstracijski shod v Hecu. HEB 16. Včeraj p^poludae se je vršil tukaj protestni shod, ki ga ie sklicala nemška rad kalna stranka. Shodu, na hatercm je bilo okolu tisoč povabljenih gostov, je predsedoval posl. dr. Bernardin. Govorniki so poročali o položaju Nemce7 v dežei;;ein zboru o 3 zikovnem vprgšaniu pri heb.kih sodiščih, o uradniškem vprašanju in o splošnem političnem položaju. V vsprejeti resoluci'i se podarja, da je za ureditev jezikovnega vprašanja pri hebskih sodiščih merodajem edinole zakon. Poživlja se torej nemške poslance, naj se z vsemi močmi zavzamejo za to, da se opravi Stremayerjeva jezikovna odredba. — Po fchcdu so zborova'ci demonstrirali pred okrajnim sodiščem in okrajnim glavarstvom, Del m^o^ice je poleoi demonstriral tudi pred stanovaoji predsednika okrajnega sodišča in druzih sodnikov. Ob 7 uri zvečer je bil zopet nir. — j Žrebanje. BUDIMPEŠTA 16. (Ogr. biro). Na žrebanju ogrskih premijsk h srečk je 300.000 K zadela ser. 2591 št. 8. 20.000 K ser. 767 št.' 48, 10.000 K ser. 5169 št. 46. DUDAJ 16. (3 odito srečke Bodenkrt-dita I. emisije iz leta 1880), Glavni dobitek 90.000 K ie zadela srečka 1921 št. 69; 4000, K je zadela ser. 3004 št. 60, p-> 2000 kron ser. 413 št. 17 in ser. 810 št. 32. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 16.- Današnja seja je bila otrorjena ob 10 uri 45 min. Podpredsednik Navay J9 omenil grozno nesrečo v Hammu kjer je več eto rudarjev izgubilo življenje. Pozval je zbornico, naj gn pooblasti, da izreče nemškemu državnemu zboru sožalje par-lamenttf io madjarskega naroda. Med došlimi uiogami se nahaja pi^mo pos. 01ay a (stranka neodvisnosti), da odloži ivoj mandat, ker je imenovan notarjem. 67 letnica rojsta Frana Košute^ BUDIMPEŠTA, 16 (Ogr. bro). Trg-vin^ki minister Košut Te obhajal danes 67. : rojstni dan. O tej priliki je prišlo v stanovanje ministrovo veliko število po l&ncev stranke neodvisnosti. Košut je vsprejemal čestitke, lež^š v po?teiji. Na pozdravni govor ' podpredsednika stranke neodvisnosti posianeca Thaly-ja, je trgovinski minister Košut izjavil, da ne mero stranka neodviiuosti naenkrat uresničiti svojega programa. Veseliti se treba, tko mere stranka doseči to deloma. Program mora obstojati nadalje iz dveli delov, iz gospodarskega in političnega. Urešničenja go-1 spodarsktga programa, reodvisni banki in ' samostojnemu carinskemu ozemiju ni zaprek, ker se tudi p;ogram strank, ki so z n«mi i združene, temu ne protivi. Za tem je treba , stremiti; kajti, ako se gospodarsko ojačimo, p-ide gospodarska samostojnost &ama od sebe. Češki in nemški ljudski shodi na Moravskem. BRNT0 16. Češki in n-mški ljudski shod v Olomncu sta se vršila mirno. Po zaključku nemškega shodit sa je zbrplo 200—400 oseb češke narodnosti pred zgradbo kjer so ?borova!i Nemci. Redarji so ,iih po-: tisnili nazaj, pri čdmer sta bili dve osebi — • ranjeni. Zlata maša papeževa. SOLNOGRAD 16. Po vsej škofiji so je , včeraj slovesno praznovala zlata maša papeža 1 Pija IX. RIM 16. Danes predpoludne je imel papež v cerkvi sv. Petra slovesno zlatno mašo. : Slavnosti so se udeležile specijalne misije in^zennkih vladarjev, členi diplomatiinega j zbora obitelj papeževa in mnogo romarjev iz • Italije in iz inozemstva. Bazilika je bila polna : občinstva. Papeža so prinesli v baziliko v ve ikem spremstvu, v katerem so bili v Rimu navzoči kardinali, mnogo nadškofov in škofov, prelatov; cerkvenih dostojanstvenikov, členov papeževega dvora in evečenstvo vatikanske bazilike. Ko se je pspež pokazal v baziliki, ga je množica pozdravljala z mahanjem z robci. Papeža so nesli pred oltar, kjer je ob asistenci kardinalov in drugih prelatov opravil slovesno mašo, pri kateri je pela sikt:nska kapela. Po maši je papež podelil blagoslov. Ob 11. uri in pol je bila slavnost končana in papeža £0 v sprevodu zopet nesli v njegovo stanovanje. SIavno3ti se je udeležilo 28 kardinalov, 286 škofov in nadškofov. Množico, ki je bila na slavnosti v cerkvi sv. Petra cenijo na 50.000 oseb. i SARAJEVO 16. NadSkof dr. Stadier je imel včeraj pontifikalno mašo v proslavo papeževega jubileja. Navzoč je bil deželni načelnik s civilnimi ia vojaškimi dostojanstveniki Katastrofa v Hammu. HAMM 16. Doslej so agnoscirali 19 ponesrečenih rudarjev. HOEWEL, 16. Opoludne se je na pokopališču koloni;e ob veliki vdeležbi množice in v navznočnosti zastopnikov vlade in oblastinj ter rudarske uprave višl pogreb 38 ponesrečenih rudarev. Položili so jih v skupen grob. HAMM 16. Med ponesrečenemi rudarji^ je 40 Avstrijcev, večinoma Poljaki in Čehi. Število vseli žrtev je 374. Liiti hudo napadajo rudarsko upravo, Ker ni bilo varnostnih na- j prav v rudniku. Bavarski princ-vladar obelel. MONAKOVO 16. Princ-vladar Luitpold "•e obolel za unetjem vrata in hrbtne mišice. Princ vladar se je vzlic temu peljal na sprehod in rešil tekeča po^Ie. Nesreča na angleški vojni ladiji. PARIZ 16. „Eclair" poroča iz Madrida : V Kad:ksu se širi govoeica, da se je na neki angleški ladiji, usidrani v Gibraltarju pripetila velika nesreča. Streljal na sodnike. L1PSKO 16. Ko je danes popoludne 4. civilni senat državnega Bodišča odbil tožbo radi pravice do dedščine trgovca Gros8er-ja iz Berolina. je tožitelj potegnil revolver in desetkrat ustrelil na soduike. Svetnik državnega sodišča Miinner je bil težko ranjen, zapisnikar, računski svetnik Strasaburg je bil zadet v spodnji del telesa, tako, da je bil precej mrtev. 200.000 mark za neobjavljen članek, BEROLIN 16. List „Die Welt am Mon-tag« je zvedel iz prav zanesljivega vira, da je bilo izdajatelju „Century Magszine" izplačano 200.000 mark, da ne objavi nov članek I o cesarju Viljemu. Tozadevna pogajanja se : niso vršila posredovanjem nemškega zastopnika, marveč naravnost med nemškim mini-s9rom za unanje stvari in gospodom Halle. I Lut piše o stvari: Pereče vprašanje je sedaj, i kdo da je plačal teh 200.000 mark Švedska kraljeva dvojica na Angleškem. PORTSMOUTH. 16. — Danes opoludne ■ i je priplula semkaj kraljeva jahta „Victoria; j and Albert" na kateri se nahajata švedski I kralj in kraljisa. Princ Valeški se je podal | na ladijo, da pozdravi visoka gosta. Knez Biilow pri cesarja Viljemu, i BEROLIN, 16. — „Nordd. Allg. Zei-» i tuogu je zvedela, da bo državni kancelar \ knez Biilow jutri predpoludne poročal cesarju ;v novi palači. Iz Portugalske. OPORTO 16. Povodom rojstnega dne i kralja Manuela se je vršil včeraj v palači slovesen vsprejem. Iz Pekinga. PEKING 16. Inozemska poslaništva stra-žijo njihovi četni kontingenti. Nemirov doslej ni bilo. Petrograd. 16. (Petr. brz. og.). Časnikarska poročila o demisiji ministra za ljudsko prosveto se ne potrjujeje. Deželnozborske volitve v Istri. TRST 16. Na današnjih istrstih dežel-nozborških volitah iz mest ia indu-trijalnih krajev so dospeli sledeči rezultati: Voli'ni okraj Koper: Oddanih je bilo 269 glasov. Od teh je dobi! dr. Nikolaj Belli l(itaJ. lib.) 161, dr. Pienantonio Gambini (avtokandidat) 108 glasov. — Potemtakem je iz?oljen prvi. Volilni okraj Milje, Izola : Oddanih je bilo 310 glasov. Od teh ie debil župnik Fran Mujesan (kršč. soc.) 143, učitelj Fran Zor- zenon (soc. demokrat) 114 in notar Mihael Depangher ( tal. lib.) 14 glasov, 4 glasovi so bili razcepljeni. Potrebna je ožja \ oliiev med MujeBanom in Zorzenonom. Volilni okraj Poreč : Izvoljeni je bil enoglasno dr. Tulij Sbi3a (ital. lib.) Voliini okraj < Ve*, Krk, Labinj, Piornin: Izvoljen je bil z 182 glasovi dr. Inocent Cher«ich (ital. lib.) Trije volilni okraji v Puli : V I. voTil leni okraju je dobii Rizzi 180, nasprotnih g'^aov je bilo 65 ; v II. volil, okraju je dob?l Alba-nese 209, nasprotnih glasov je bilo 101 ; v III. volil, okraju je dobil Frat:k 189 glasov, dr. Laginja 183 glasov. PAZIN 16. Na današnjih deželnozbor-skih volitvah v istrski deželni zbor iz mest in trgov je bil v voliin^m okraju Pazin. Buzet in Plomin z vsemi 229 oddanih gla3cv izvoljen poslancem Anton Zidarić župnik v Ko-šanu. MALI LOŠIN.T 16. V mestnem vclilnem okraju Mali in Veliki Lošinj je bil s 154 od 158 glasov izvoljen deželnim pcs-ancem Aleksander Nikolicb, DOGODKI HA BALKANU. Iz Srbije. BELIGRAD 16. (Ia uradnega srbskega vira). Govorica, ki so 30 razširjali duoajaki listi o odpoklicu srbskega odposlancu iSimic'a in vse tozadevne kombinacije so popolnoma neosnovane. BELIGRAD, 16. — Včerajaoja številka „Štampe" je napadala ravnatelja državne smodnišnice v Obiličevu, podpolkovnika Sta« vojeviča in predstojnika topništto-tehniškega oddelka vežnega miniaterstva, polkovnika Vla-žića radi izdelovanja in zalaganja baje nerab-Ijivega smodnika. Vojno ministerstvo je takoj imenovalo preiskovalno komisijo, ki je še \čeraj kon-statovals, da ko bili omanjeni napadi popolnoma neutemeljeni. Vojno miniaterstvo je proti „Š:ampiu uložilo tožbo radi obrekovanja. IZ TURČIJE. CARIGRAD 10. Veliki veztr je ep)ročil grškemu odposlancu Goyparisu. da proučava načrt o spoju turško-grških železnic in du bo i iti predložen parlamentu. CARIGRAD 16. „Ikdam-' ^poroča, da je prišlo v Smirni povodom volitev do nemirov. CARIGRAD, 16. — Odboro/o glasilo „Šuraj Umet" pokazuje v svojem uvodnem članku na vznemirjenje, ki je provzročajo vojaške priprave Srbije in Crnogore, ter demen-tuje vest „Timesa", češ, da je Rusija prepričana, da išče porta sporazum z Avstro-ograko pod pegoiem, gospodarske odškodnine Srbiji in Črnogori. V turškem programu ne obstoja taka točka. List se čud), da se tuka misel pojavlja v Rusiji, pravi pa konečno, da hoče lzvobki razločnimi predlogi urediti razmerje med Turčijo in Avstroogrjko. Porta tudi ni proti temu, da se Srbijo ra ta način odškoduje, da se namreč Srbiji dovoli železnico skozi Bosno in da &e vako Srbija in Črnagora zvežete. Uvodni članek zaključuje, naj bo porta vzlic vsem dobrim nameram sosedov pripravljena za slučajnosti ob evropskih deželnih mejah in morskih obrežjih. Srbi in Italijani. Podgorica v Omigori. Tukaj je videti korak za korakom, kuko pidobira italijanski vpliv vedno več t*l. Italijansko društvo za plovitbo po Skadarakem _^__PODLISTEK.___ Ples v „Narodnem domu4'. Spital Sandor Ksaver Gjalski. — Prevel C—6. Poseben utia je napravil ta prizor na iLiado krasno tietojko, ki je biia že od početka v sobi — osamljena v kotu, z nikomur v razgovoru, marveč je vedno le poslušala. Pavel Kotromanič jo je opazil in vpiašal neke gospode in gospe, da-li jo poznajo, ali ni kdo ni vedel kaj povedati o cjej. Potem ga je vabljivi razgovor tako osvojil, da je popolnoma pozabil nanjo. Tudi pozneje se ni več spominjal, in še le potem, «£o se je z Marijo po dovršenem kolu povrnil iz dvorane, je bila Marija, ki jo je hitro opazila in vprašala Pavla za njo. Zanimala jo je ta izredna pojava toliko po svoji ve liki lepoti, kolikor po nek' m posebnem izrazu v licu, v katerem ie lilo bilnega zanosa in velike volje in nekaj je očitno in jasno govorilo, da je tu možno največe in popolno samcžrtvovanje za ono, čemur ee je duša udala. Tako so morale izgledati starokrščanske mučenice, ko so pevaje psalme šle v areno pred leve in tigre! — je rekla Marija Pavlu. — Ali pa Vlastine junakinje, ko eo šle i v boj I — je dostavil vedno slovanski j Pavel. Matija se skoraj ni mogla oteti iB od-, j trgati od gledanja na to deklico. A bila je! tudi reB jako lepa in zanimiva. Njeni gosti črni lasje brez vsacega nakita, njen pravilni, obraz finih potez, polti temne, nekoliko pormenele, potem velike oči z blestečima zeni- j cama, krasen zavihan nos nad divno zlože-nima ustnicama, od katerih je gornja dovoljevala, da je bilo videti bele drobne zobiče:! vse to je dajalo neki posebni pogled, skoro | kakor da je tu kaka pripoved iz davnih! lepših dnij, ali pa kaka fatn morgana iz j daljnih vročih strani sveta. To nenavadnost glave jej je apopolnjevala visoka stasovita1 postava, ki je nosila v sebi vse razkošje žene, a na drugi strani dražest in odličnost ženske nežnosti, kar se je ie bolj izražalo ▼1 njeni nenavadni toaleti. Bila je odeta v pravo ljudsko obleko — seveda vse iz svile in bar-žuna, kakor se oblačijo ljudske žene v slo* vonski Pasa v ini. — Marate izvedeti, gospod Pavel, kdo je ta gospica ali gospa. — Dobro, dobro! Ali slušajte sedaj i Gaja — je odgovoril Pavel in toliko da se I je postrani ozrl na neznanko. Marija je vendar izvedela, kar je hotela ■ vedeti. Pri tem jej sicer ni Pavel pomagal, iampuk jej je Elemir začel pripovedati. Pri kadrilji se je namreč pripetilo, da je neznanka dva tri pare dalje na nasprotni strani plesala. Marija je takoj opozorila Eltmira nanjo. Oa jo je pogledal in slučajno sta ae njuna pogleda srečala. Elemir se je naklonil uljudno, no mu je vrnila zelo hladno. — Mari ste se že seznanili žnjo ? je vprašala Marija radovedno. — A to je moja znanka iz Slavonije. Nisem je Se videl v dvorani, pa tudi nisem plesal žnjo. Sicer pa ne bo obžalovala, ker nas ne mara. — A kdo je ? — To je gospica Slava Martinčeva; zdi se mi, da nima stariše*, ali samo očeta.' Bili so nekdaj bogati, ali mialim, da je stari izgubil svoj denar pri neki kupčiji na Ogrskem. Ne, mene ne mara, ker je f-inatična Ilirka. Sovraži vse, kar jo madjarsko. — Ali recite: ljubi vse, kar je nt-še, kar je slovansko ! — Pa dopustimo tudi to ! Ali tudi to je gotovo, da ne trpi Mndjarov. Ven-, da sem jej nocoj trn v očesu že radi teg., ker nisem v narodni obleki. Sreča še, da setn v fraku. Da sem si nadel S7ojo atilo, pjbesr^la bi. Ah, ona vam tam djli gotovo prop .ve-duje vojno proti Madjarom. Sreča, da pri nas ni tako kakor pri vas. Tam bi storila zlo. No, puBtiva gospico Slavo, pa mi pripovedujte raje, kako ste preživeli ča?, odkar se nisva videla. Elemiru je bilo v res ici neljubo, ker mu je Marija ae svojim zanimanjem za ptujo deklico jemala preveč ča«a. Saj on je želel, da bi ae bavil samo z Marijo. da bi jej mogel pripovedovati, kako je vedno in neprestano mislil na krasne lužo-novaške dni, kako je uprav štel dneve in urft, kedaj jo bo zopet videl, kako je Bamo radi nje došel semkaj ; želel je izvedeti in čuti od nje, da-li je kaj mislila nanj ; mnogo tega je 2elel, da bi si povedala. (Dalje.) Stran TT »EDINOST« št v. 318 V ^rstu, dne 17. novembra jezeru je tako nesramno, da ima na Rijeki, kjer živ krst ne umeje italijanskega jezika, Baoioitahjansko firmo. In naši črnogorski sokolovi, ki so sicer toli ponosni na svoj srbski jezik, na svojo svobodo zlatno, ti črnogorski junaki trpe mirno to žaljenje v svoji lastni hiši. Vozne rede izdaja imenovana družba danes poleg italijanskih tudi srbske, a čez EL-alo let odpadejo gotovo tudi srbski vozni redi, kakor nebođijih treba, a Italija bo reklamirala za-se tudi Črnogorsko Primorje, kikor zahteva še danes Trst, Istro in Dalmacijo ter sploh ne skriva svojih aspiracij na Albanijo. Proces je jednostaven. Naselja se par italijanskih trgovcev, ki jih italijanska vlada seveda podpira na vse možne načine. Polagoma se priseljujejo daljni rojaki; dobrodušni domačini, nič hudega sluteči, se zadolžujejo pri teh ptujiu trgovcih, in evo pogojev, na podlagi katerih ima vlada pravico da rekiamuje dotične kraje kakor v njeno interesno sfero spadaj c če. Danes vidimo, da je črnogorski tobačni! monopol v rokah italijanske družbe, da je plovitba na Skadarskem jezeru v italijanskih i rokah, da se gradi železnica Bar-Vir-Pazsr z italijanskim kapitalom, pod italijanskim vod- ' stvom in z italijanskimi delavci. Jasno je, da Črnogora na podlagi na- i čela, ki je izvajajo v praksi vse velesile, t spada že danes v tfero italijanskih interesov. . Kakor logično posledico t^ga zahteva Italija J že danes za-se Barsko prisranišče, a konečni 1 cilj te politike je: zagospodarenje nad vso vzhodno obaljo Adrije, ki bi postala tako izključno italijansko morje. So sicer to le lepe sanje, računi brez krčnjarja, ali vendar treba računati tudi a temi a3piracijami. Pomisliti treba, da je faktično ob vsej vzhodni jadranski obali že dane3 italijanščina gospodujoč jezik, in torej te italijanske aspiracije nikakor niso tako brezsmiselne, kakor se to zdi prvi hip. No, zdi se, da so naši bratje Srbi slepi za vse to. Oni izmenjavajo z raznimi italijanskimi irredentističnimi društvi pozdrave in zagotovila medsebojnega prijateljstva. „Ce-t i n j s k i vestni k", poluradno glasilo črnogorske vlade, je smatral celo za dobro, da je objavil neko brzojavsko društva „Pro Trieste e Trentino" v Milanu. Ali se ima ljudi, kakoršnji so zbrani v omenjenem društvu. sploh smatrati resno? Kdo so členi onega društva ? Nekoliko politiških pustolovcev, vojaških begunov — ljudi, ki so prišli v i navskrižje z avstrijskimi zakoni, ter pobegnili j v Italijo ! A kaj je konečni cilj teh ljudi ? Združenje Trsta, Istre in Goriške z Italijo. In Srbi bi bili pripravljeni, da žrtvujejo štiristotisoč Slovanov Primorja narodni smrti! Slovansko večino, na ljubo italijanski manjšini 1 Seveda so tudi to le načrti, lepi načrti, ki bi se mogli uresničiti le preko mrtvih trupel primorskih Slovencev in Hrvatov. Ali, čim bi se enkrat to dogodilo, bi s tem italijanska ekspanzivnost zadobila ie novega poguma, ter bi tim odločneje z htevala še Dalmacijo, Albanijo, a naposled še — Ćrnogoro. V takozvano ^interesno sfero" Italije Bpadata že danes vsa Crnagora in Albanija, a čim je to ugotovljeno, je trtba samo primerne prilike, da sledi vojaško okupiranje, pod pretvezo varovanja „interesov". To vidimo v primeru Angležev v Egiptu, Japoncev v Koreji, a v najnovejšem času Francozov v Maroku. Hočemo li sebe primerjati s Korejci in Maročani ? Pa zakaj ne ? Ali je položaj Jugoslovanov drugačen P Ali nam ne silijo ptu-jinski valovi v hišo pri vratih in oknih ?!! Je-li morda smešno govoriti o aspiraci-jah Italije na vshodno obal Adrije ? Srbi sami jej priznavajo pravico do našega Primorja, njenim interesom v Albaniji ne prigovarja nihče reano, do Dalmacije si prisvaja neko „zgodovinsko" pravo, a v Črnigori bo v kratkem gospodoval italijanski kapital, ki si pridobiva vedno več tal. Torej? Ne smemo teh aspiracij Italije precenjevati, a ne smemo jih niti podcenjevati. Mi moramo posvečati svoje silo skrbi, da pride med nami in Italijalijani do ,.m o d u s v i v e n d i". — A to je možno le na podlagi opredelitne interesne sfere. Italijanske šovinistične sanjače treba enkrat za vati j zavrniti v meje apeninskega polotoka ter ",im povedati, da na vshodni obali Adr je nimajo iskati nič več in nič manje, n*:go vsaki drugi nand ! V s h o d n a obal Adrije mora ostati slovanska. Tega naj ne pozabljajo naši bratje Srbi, ko se bodo zopet bratili z Italijani! ^ Franko-British Extibition London (Shepherd's Bush) 1908 (Izvirno poročilo) I. Avgusta meseca beži iz Londona vse, kar more. Spraznujejo se uiice, gledališča bo po veliki večini zaprta, hiše v celih celih mesta so zaprte in izicčeue varstvu skrbni policiji; pa ce-tah pa se mečejo dela ci in prprav ljnjo tlak, instalirajo plia aii elektriko, kar cb drugem letnem času ni dovoljeno, razen prav redkih izjem. In tako bi bilo : Londonu prazno, če je tako sploh možno in dovoljeno govoriti, tudi letos ob tem času. Ali Če si stopil na ulico, videl si povsodi največje vrvenje tudi ob času, ko so ljudje pri svojem delu. Letošnje poletje je imel.namreč London svojo posebno Bezono. Frankobritska razstava je privela kak dan do pol milijon« in več ljudij v mesto. Gotovo je London s svojimi še3t milijoni, ali s predmestji: s 'svojimi sedemnajst milijonov prebivalcev tako ogromno mesto, da pol milijona duš ne izdaja dosti. Toda, ker so se mudili le-ti v gotovih, naj-znamenitejih delih mesta, je bilo to invazijo dobro opažati. Stopi k katedrali sv. Pavla, ki je po velikosti peta katoliška cerkev na svetu, stopi ob Temzo, kjer stopi parlament in — Westministerska opatija s svojimi grobovi slavnih angleških mož, ali se postavi na Tra-falgarski trg, ki je eden najlepših v Londonu, ali pojdi kamor-koli liočeš v notranje mesto, vozi se na utrehi omnibusov ali na električni železnici globoko pod zemljo, kamor si se pripeljal z liftom — povsodi Be ti zdi, kakor da si v malem Parizu. Toliko francoskega je bilo čuti letos v Londonu ! Francosko-britska razstava pa ni privabila ob Temzo le celih milijonov Francozov; posetili so jo tudi Irancoski in angleški podaniki iz koionij. tako, da si videi na razstavnem prostoru tipe [skoro vsega človeštva na svetu; posečali so jo vladarji in prestolonasledniki, če tud; v časih v strogem inco-goito, kakor n. pr. srbski: posečali so jo z eno besedo zastopniki vseh večib .narodov na .svetu. Razstave so nekak inventar človečan-|stva in njegovih napredkov na polje znanosti umetnosti in industrije v zvezi z agrikulturo. ■ Tukaj se kažejo gledsku sile posamičnih narodov na svojem višku.1 Ideja o razstavah je francoskega izvora. Leta 1798 je imel Pariz svojo prvo nscijo-nalno razstavo in za tem izgledom so šli tudi ostali narodi. Vspeh le-teh je vzbudil v posebno podjetnih in drznih glavah misel o ve-jliki mednarodni razstavi, kakor nekaki reviji vsega sveta. Angleži so Bi izla?ti prizadevali po tem in res so imeli vspeh: leta 1851 je bila otvorjena v Londonu prva svetovna razstava. Zadnji dve taki razstavi sta bili v Parizu (1900) in v St. Louis v Severni Ameriki (1904). Misel o frankobtiiski razstavi se je porodila ob času, ko je bilo sklenjeno veliko politično- prijateljstvo med tema dvema naj mogočne - J jima državama v Evropi, ? glavi 1 Angleža Imre Kiralfy. Pismo svojemu pri- ' jateiju Mercadieru, za in ter e so vanje francoske t-govske zbornice v Londonu in francoskega poslanika trgovske zbornice Mercadieru v za intereBovanje francoskega poslanika isto-tam, pridobitev nekaterih poslancev obeh zbornic tu in onoatran Kanala, sestanek vseh zainteresovanih krogov pod predsedstvom lordžupana londonskega — vse to se je sukalo okolu zime 1905 na 1906. Osnoval se je velik generalni odsek z organizatorom); eksekutivnim in finančnim pododsekom in 3. januarja 1907 na prostoru, ki so ga odločili za razstavo, prvič zasadil lopato po eden francoski in eden angleški odličnjak,. Otvorjena je bila letos sredi maja in ostala odprta do konca oktobra. Letošnja velika razstava sicer ni imela izrečn > svetovnega značaja, ali če pomislimo, da sta tekmovala tu medsebojno dva najbolj kulturna naroda na svetu, potem jej tega značaja odrekati ne moremo, tem manje, ker sta oba razstavila ne samo to, kar je rodila njega materinska zemlja, ampak tudi to, kar dajejo njiju kolonije. Po razsežnosti, različnosti in vrednosti kolonij more z Anglijo tekmovati na svetu le še Eranc>ja. In tako si hodil po tej razstavi, pa se ti je zdelo, da nisi, videl le viška, ki ga je rodila Evropa, ampak bilo ti je, kakor da hodiš zdaj po Indokitajskem, zdaj po Maroku, zdaj po Kaplandiji, zdaj po Av-i1 str*liji. potem zopet po Cejlonu, Novi Zelan- -diji, Tunisu; bobri, ki delajo jezove pred ; tvojimi očmi, te opominjajo na boje med In-;' dij&ni ter belokožci-lovci v prostrani Kanadi, j In med temi eksotičnimi paviljoni in palačami, so se gibali domačini v svojih nošnjah in po- j večavali tvojo iluzijo. V prvih urah človek ni vedel, kam naj ! stopi in dolgo je trpelo, preden si se mogel orientirati vsaj nekoliko v tem mestu, kajti [razstavni prostor je delal na te v re3nici uti3, da se nahajaš sredi velikega bajnega mesta. Vseh stavb je bilo nad dvesto in ena drugačna od druge, le v barvi so bile j vse enako bele. Prvi arhitekti in umetniki; obi.li narodov so delali na tem velikem, šestdeset hektarov obsegajočeui kompleksu. In j ker jim ni bilo treba Slediti ž sredstvi, eo vstvarjali v resnici po svoji svobodni in razkošni fantaziji. Bajnost — to je bila tista misel, ki; je bila vBem skupna. In tako je mrgolelo pred teboj na tisoče stolpov, kupol, rniuare-tov, f*sad, pagod ; obeliskov in balustrad; galerij, stebrov, štukov; girlaud, pilastrov .. . in to v najčudovitejih indijskih, saracenskih, turških ter podobnih orijtntal&kih motivih. Vmes francoski barok najrazličnejih nian?, med paviljoni in palačami pa vrtovi in vrue3 so se vile lagune. P.»č niso tu Benetke, ni tu Piazzeto in ni tu Dože?e palače in po lagunah plovejo irotori in nikjer ni dolgega črnega benečanskega čolna s svojim gondo-Ijerom ob koncu, ki bi ritmično pljuskal s svojim vtelom ob vedo — aii tudi te lagune so bile izvedene med čudovitimi belimi stavbami. Zdaj so izginjal« pod mostiči, zdaj so Šle pod dolge galerije, zdaj se je izlivala vanje šumljajoča voda visoke in prostrane kaskade. In na večer, ko je mrgolelo tod več stotisoč lučic, ko so švigale proti nebu čarobne pariške rakete, da visoko gori v temi prasne;"o z glasnim pokom v harmoničnih barvah, se je moral tudi zakrknjeni filister spomniti fantastičnega pripovedovanja iz 1001 noči! A kaj še-le mlad Človek, ki ima pred seboj še vse življenje in v svojem srcu polno drhtečih upov... Mene ni sram priznati, da sem stal nekaj hipov kakor očaran, ko sem gledal iz visoke balustrade to svetlo morje. In jaz bi še stal, da me ni spomnil znan glas: Poj diva, pozno bo... Pravijo, da je bila zadnja razstava v St, Louis prekrasna, da pa jo je letošnja londonska razstava prekašala po svoji prešernosti in luksurijoznosti aranžma-a 12.000 razstavljal-cev je kazalo tod svoje stvari, ki so bile za-zarovane za svoto 360 milijonov. Mnogo stva-rij seve ni bilo zavarovanih, ali vsaj za pra7 malo svoto, kakor n. pr. ogromni Kruppovi tdpovi, ki jih tudi ogenj ne more poškodovati in še manje kdo odnesti. Več sto policajev je stražilo v enomer razstavljene stvari, poleg tega mnogo detektivov — obojega spola. Železnic in drugih prometnih sredstev je bilo na razpolago toliko, da so do-važala ob potrebi v eni uri na razstavni prostor 80.000 oseb ali nad pol milijona duš v enem dnevu. C. Plesko. Izjaya barona Aelireotliaia o položaju. Kakor poročajo z Dunaja, je včeraj ravnatelj „Kredita" Blum, bil v avdijenci pri ministru za unanje stvari baronu Aehrenthalu. Blum je prosil ministra, naj brani avstrijsko industrijo pred turškim bojkotom. Baron Aehrenthal je izjavil, da etori vse možno, da se bojkot zaustavi. Ob tej priliki je minister podal o unanjem položaju nastopno izjavo : Moje mnenje je, da ni nikakega razloga ki bi na kak način zamogel opravičiti neugodne glasove, ki so se te dni razširjali. Položaj ni danes neugodneji, nego je bil 5. oktobra, ko je bila proglašena neodvisnost. Mi nočemo zasledovati agresivne pjlitike in me-nino, da ostane vse mirno. Shod zaupnikov S. L. S. se j s-vršil v nedeljo v Ljubljani v veliki dvo*j rani hotela „Union". Shodu, je predsedoval državni poslanec Povše. Dr. Šusteršič je govoril o političnem položaju ter na koncu svojega govora kostatoval, da so se v zadnjem času razmere med S. L. S. in narodno-na-predno stranko spremenile in zato bo, ko se snide državni zbor, stavil v „Slovenekem klubu" nasvet, da isti Btavi točne predloga za „Zvezi južnih Sloranov" za osnutek skupne parlamentarne enote. Govornik je vprašal potrdila 3aupnikov, kajti brez tega si ne upa storiti tako važnega koraka. Ako pa bodete mojo namero odobrili, je nadaljeval govornik, poteča se nadejan, da nastane v kratkem nova parlamentarna kon-Btalacija, v kateri bode združena jugoslovanska falanga važen faktor, preko katerega nihče ne bo mogel na dnevni red. Povejte mi, gospodje zaupniki, odkrito svoje mnenje, a jaz sklepam z vročo željo : B3g blagoslovi pote S. L, 3.! (Burno odobravanje.) Nato je predlagal dc. Vladimir Pegan sledečo resolucij o: Uvažujoč narodno-politUni položaj na slovanskem jugu, ki je nastal o posledici aneksije Bosne in Hercegovine, uvažujoč nadalje posebne politične raztnere na Kranjskem in v slovenskih pokrajinah S. L. S. ne ' odklanja možnosti, da poslami S. L, S. v • državnem zboru pritrdijo zbližanju n S loven- j skega kluba11 in „Zveze južnih Slavena1-1 pod j pogojem, da varujejo v polnem obsegu načela j S. L, S, in svobodno izvrševanje njenega pro- j (jrama. — V tem okviru dovoljuje shod zaupnikov poslancem S. L, S. prosto roko. Resolucija je bila Boglasno in z velikim! odobravanjem sprejeta. Dr. Sasteršič je nato poročal o izpre-membi osrednji organizaciji S. L. S. — Drž. poslanci Povše je predlagal zboru, naj i se zopet izvoli načelnikom stranke dr. Ivan j Šuštersiča. Nato je bil dr. Susteršic ob velikem navdušenju soglasno izvoljen načelnikom S. L. S. Dr. Schweitzer je v imenu vodstva S. L. S. porečal o kandidatih. Povdarjal je, da je to zgodovinsko poinembem dan za deželo. Zasluga S. L. S. je, da širši sloji dobe lilno pravico. Sedaj je treba delati, da stranka pridrži priborje-ne mandato. Povdarjal je da so voi kandidatje z ogromno večino odobreni pa okrajnih organizacijah. 1. Okraj Kranj, Škofja Loka: Ergen. 2. Okraj Radeče, L;tija, Višnja gora, Jarc, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani. 2. Okraj Radeče-Litija Višnja gora: <2r. Iva a Zajec, zdravnik c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani. 3. Ljubljanska okolica : Mihael Dimnik, posest v J ar št h in načei »Kmečke zveze« ljubljanske okc.lice. 4. Okraj R bnica, Žuženberk, Kočevje : dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani. 5. Okraj Postojna, Vipava, Lož, lllir. Bistrica: Jernej Ravnikar, nadučiteij v Trnovem pii Uiriski Bi6*ri«i. 6. Okraj Kamnik, Brdo: l?an Lavren čič, dekan v Kamniku. 7. Okraj Radovljica, Tržič, Kranjska gora: Janez Piper, župnik v Bohitfaki Bistrici. 8. Okraj Trebnje, Mokronog, Kostanjevica : Janez Nep, Hladnik, Župnik v Tre-belnom. 9. Okraj Novo mesto, Crnomeli, Metliki. Josip Zure, župan in posestnik v Kandiji. Drobne politične vesti. Spor med Portugalsko in Kitajske. Iz Lizbone poročajo londonskemu ! „Central-Newdu" : Velik spor je nastal med Kitajsko in Portugalsko vlado g!ede otoka Macao. Kitajska vlada zahteva naaaj lastnino tega otoka. Spor je pričel vsled te^a, ker je i Japonska zaplenila blizu Macao neko kitajsko i ladijo. Kitajska je reklamirala Jailijo, Češ, da j je bila zaplenjena v portugalskih vodali in ' zato je apelirala na Portugalsko. Portugalska vlada ni hotela po3reiovaii. Češ, da je bila ladija zaplenjena v kitajskih vodah. Sedaj se hoče K-tajsko pod pretvezo te izjave polastiti otoka Macao. Kitajski agi tatorji poživljajo baje urojence, naj se upro portugalskim oblastnijam. Ministarski svet v Lizboni je baje sklenil, da odpiši) e v Macao dva križarja in tri topničarke. Dnevne vasUi. Gg. odborniki političnega društva „Edinost" se naprošajo, da se udeleže današnje redne seje. Razpisana služba. Pri c. kr. E&aoikus nem uradu r Trstu se obdaja *aesfco me roskusnika I. razreda v IX. ^in^vneir. razreda. Grozovit adarec našim vinogradnikom Pod tem naslovom prinaša sobotna „9njrica" dolgovezen, bombastično erdit in z mavtniini črkami tiskan članek, v katerem napada "lado. oziroma tržaško namestništvo rali zna« ! prepovedi točenja novega vina pred novim letom. Pravi, da se mora vsa dežela kaior en znoz vzdigniti proti takemu ugonobljanju i aših revnih vinogradnikov; vprašu:e iržaško namestništvo. ali se je zavedlo u3odn?ga udarca, ki je zadel naše vinogradnike, in Mi ne re. da je a tem mnogo družin pahnen;h v nesrečo, obup in v skrajno bedo in *revšči- o. naglaša, da je naše vino, in sicer nrđe priatno fcrisko in vipavsko vino ter naš teraa — vins k: ni in ne more bit: zdravju škodljivo, pa. pa da je zdravju škodljivo ono- pcaarejenc vino, kakoršnjega je našel kletarsiki n3dzornik Fabiani v Furlaniji mnogo ; in trtli koaečno. da za to propovedjo tičijo furlansl.i in istrski bogataši in razni drugi trgovci z vinom, ki imajo Še mnogo tisoČ3V hsktolitrov vina v svojih kleteh. „Gkjrica" izjavlja nadalje, da njen a s";rank;-porabi vaa zakoaito dovoljena sreilitvn, da se ta trinoški odlok prekliče in da so se našli ljudje, ki so n a m e s t ni š t 7 o v Trstu napačno informirali in tu obla« da je oamo zato. ker jo bilo napačno pou ieno. izdalo naredbo, ki bi pomenjala za kadeta poojstrsnje 7insko križe ako ne katastrofo. Slednjič razglaša ,Goricaa, da je imalc vodstve ,,Š. L. S.u v 5etrtek sejo, v kateri je sklenilo storiti vse potrebne korake, da se ta neopravičena, in škodljiva naredba prekliče, ca se je namestniku v Trstu odposlalo tozadevno brzojavko ter da je šel drž. posl. Fon ošabno v Trst, da bi na namostništvr. branil koristi naših vinogradnikov. Sklepa in zavišuje svoj članek s to le izjavo: Mi pa ž3 potipamo o priliki gospode, ki so nameravali kmeta in krčmarja cškodovati. Tako pripoveduje „Gorica" v bvo-pui bombastičnem članku, Resnica pa je ta-le Prepoved točenja novega vina pred novim letom je izdalo c. k. namestništvo na predlog goriškega dažeinega odbora, v katerem sedita tudi gg. dr. Gregorčič in Berbuč! ! V dež. odboru goriškem so torej tisti gospod e ki so zakrivili prepoved ! Ti gospodje so nameravali kmeta in krčmarja oškodovat! in te gospode bo morala „Gorica" dobro loti-pati, ako hoče ostati — mož-bessda !! Kar ee pa tiče akcije z j. razveljavljeni e prepovedi, moremo konstatovati, dr» se je t^ akciia že vepeSno dovršila, ko so gospod:<• še-le začeli. Ori so se v četrtek eaatali državni poslanec Fon je moral torej ' Trst (ako je eplob še!) še le v petek. Deželni poslanic dr. Gustav Gregonn p'^ c mi že v sredo z deputacijo na Mineatmfitvn, da intervenira proti tej prepovedi; oo tei priliki eo tudi že na namestniku u^iden, da i je bila prepoved, izdana na ze:jo d^e.nega odbora goriškega, neopravičena in pegubja, a V pete't je že Cedilo razveijadjenjo !! Mi smo vctL-ii vse to, a smo molčali n& željo g, poslanca dr. Gregoriua, ki ni hote: komati kapitala iz čina, ki ga je smatrat v svojo dolžnost, in ki se je zadovoljil 9 faktič nim vspehom. Seda pa, ko vidimo, kako drsr.o frukti-iicira „Gniča*4 calo tu slučaj, v Uateroi-i oi morala nie stranka sedeti na zaiožci "k opi niamo mogli več molčati in im na ozir.* e se na željo d.m Gregorina povedali resnico! L Dob^r tek — „Gorica" ! In sedaj le koralno po goriškem deželnem odboru, ki o — da gre ua roko furlanskim bogataš' m ru škodo revnega furlanskega in slovenskega ljudstva — tako lepo informiral tržd*kj meitništvo ia si 3 tem vpl&L tlov list v veliki V Trsta, dne 17. novembra i£08 jEDTNOSIV stv. 313 Stran IIT venec svojih — nerodnosti in grehov na škodo revnejših kmetov. Poroka. Včeraj predpoludne m> jo vršila aa Opčinah poroka gospice Eme Gr o r i u-p o v e, hčerke gospoda deželnega poslanca Ivana Goriupa, z gospodom dr. F i o r i j a n o m Gregoričem. Naše prisrčne čestitke in b io srečn .! Na nemški gimnaziji v Ljubljani se je dovolila delitev I. razreda na dve paralelki. Posta-no število učencev za ustanovitev para-lelk je 50. Na nemški gimnaziji je bilo v 1. razred sprejetih 44 učencev. K tem javnim učencem prišteli so tudi OBem deklic prlva-tisk. da so dobili število 52 in s tem dozdevni povod za dovoljenje paralelke. Dekle-tam na prvi drž. gimnaziji je ministrstvo dovolilo prisostvovanje pri pouku, toda je dostavilo, da se zaradi njih no sme uatanoviti pa-ralelka. V Novem mestu je sprejetih v pr^i rasred 68 učencev, a dovoljenja za ustanevi-te7 paralelke še ni ! Iz okrajne bolniške blagajne. Sedanja socijalistična uprava okrajno bolniške blagajne je na predlog posl. Pittonija u&tavila bivšemu tajniku Vigini u izplačevanje penzije, zagotovljene mu svoječasno od prejšnje provizorične uprave. Na adminis4rati?nib ob?ast:h ni mogel dr. Vigini uič doseči zato je uložil na deželno sodišče t>žbo proti okrajni bolniški blagajni. Te dni je to sodišče izdalo razsodbo, glasom katere je dr. Vigini popolnoma zmagal in je okrajna bolniška blagajna obsojena v plačevanje penzije. Plačati mora tudi vse že zapadle obroke in vse pravne troške. Stvar pojde seveda dalje svojo instančno pot. Ali če višja instanca potrdi razsodbo dežoluega sodišča potem bo okrajna bclniška blagajna morala no »iti precejšno breme in si bo morala reči, da ni bil ravno najmodreji na3vet, ki ga jej je dal gosp. Pittoni. Popravek. Prejeli smo : Slavnemu uredništvu „Edinosti" v Trstu. Sklicevaje se na § 19. tiskovnega zakona pro3im, da slavno uredništvo uvrsti popravek dnevne novice „Nesreča", objavljene na drugi strani štv. 285 dne 14. oktobra 1908, za katero sem slučajno zeznal še-le 14. novembra. Ni res, da sem grede iz gledališča padel po stopnicah. Res pa je, da sem dng 27. septembra 1908. proti polnoči padel v ulici sv. Antona aa vogalu ulice sv. Nikolaja, kjer sem se po nesreči srečal s sedmero, meni čisto nepoznanih oseb (4 možki in 3 ženske), ki so bili vinjeni in so, držeči se za roke, stopali vštric in tako skoraj vso ulico zastopili, in da vsled hudih bolečin provzročeoih po padcu, nisem mogel zasledovati in ovaditi njega, ki je iznenada butil v me, da sem padel. Trst, 15. novembra 1908. Dr, Franc Piccoli pl. Vestre, c. k. višesodni svetnik. Par besed o našem gledališču. Prejeli feiii3 : Skromne r&2mere, v katerih se moram ubijati, mi ne dopuščajo, da bi se pogostoma udeleževal predstav, ki jih prireja naše „Dramatično društvo" v gledališki dvorani .. Narodnega domaa. No, včasih si vendar utrgujem, da pogledam v hram naše Talije in ob teh prilikah opazujem to in ono. Tako sem se n. pr. udeležil zadnje po-poludanske predstave drame „Gospod Grob-aki*. In bolelo me ie v srce: na eni strani uporna uprizoritev težke drame, na drugi — znižane cene ; in vendar — slabo obiskano gledališče. Treba pa govoriti resnico : galerije so bile gotovo poiečene, ali — pritličje! In ponavljam : uprizoritev drame je bila taka, da bi bila zaslužila natlačeno dvorano. Vspričo tacoga pojava je naravno, da se vprašujemo po — vzrokih ! Ne bi se hotel neljubo zadeti ob nikogar in zato tudi se ne spuščam globlie v to vprašanje. Le enega mementa bi se rad dotaknil, ki po mojem mnenju tudi \ rovzroča, da naše gledališče ni tako posečeno, kakor zaslužuje po svojem delovanju, ampak kakor bi bilo tudi nujno 1 leti v interesu kulturnega napredka sloven-ekrga življa v tržaškem mestu. Moment, ki mi je v mislih, je: naše občinstvo ni še do orelo, nima oe — seveda govorim na sploh in rad jiriznavam izjemo — j pravega umevanja za pravo nalogo gledališče). Zato p.i je treba št-le navajati — vzgajati : Velik del naše publike zahaja v gledališče Ie z namenom, da bi glodalo le v e s el j e, da h: se — smejala! Ta moment naj bi i;v r.erulu tudi in-endenca ob določanju reper-j toarja. Ne pravim — Bog ne dsj ! — da bi! morala opustiti sedanjo tmer ! Ne — ker s j teta bi žrtvoval* cilj, po katerem mora stre-' miti. Na drugi strani pa eem jaz zopet uver-, jea, da bi se vzgajalo, da bi se cbšinstvoi pripravljalo 2a gledališko življenje, da bi sej torej ..Dramatično društvo" le bližalo svo-J ie.;iu c lju ravno s tem, da bi v primernij meri delalo koncesije tudi ukusu širših mas!! latendanca me menda uineje. S tem navideznim odmikanjem od cilja bi se faktično ie hI žala istemu. Čim se ljudstvo enkrat privadi aa obiskovanje gledaliških predstav, ; potem ne ti tega več zlepa, Postaja mu v dj"evno potrebo. Še nekaj bi rad omenil. Morda se bo zdelo to koncu malenkostni ali celo smešno, toda jaz piavim — in jaz poznam naše ljudstvo — da ni teom tako. Reklami in agitaciji se ip •sveca premalo p a ž n j e. Med tednom se ta omeja Ie na { list „Edinost". Ali dfjstvo je, da so v našem mestu ludi plakati kaj imenitno reklamno sredstvo. Uprava gledali§ča naj skrbi, da se bodo plakati razvešavali vsaj že sredi tedna. Morda je tudi to nedostatak na našem občinstvu, ali je tako: treba je je opozarjati in opozarjati, treba — izdatne reklame. Ubogemu na sredstvih, ali bogatemu na ljubezni in navdušenju za ta naš kulturni institut — naj mi intendaBca našega gledališča ne štejemo v zlo, ker sem si dovolil priti jej s temi pripombami. Zgodilo se je z najboljim namenom. Nekdo. Za božična in novoletna voščila je naročila družba sv. Cirila in Metoda najnovejše vrste ra-glednice, ki se odlikujejo po svoji umetniški dovršenosti in tudi po prav bogati izbiri. Povdarjamo, da bomo mogli postreči naročnikom z več nego 100 vrstami. Narodne trgovce, izlasti one po deželi, opozarjamo na to našo zbirko razglednic. Me3to, da jih naročate pri tujih tirmah, naročite jih pri naši družbi! S tem podpirate družbo in zadovoljite tudi svoje odjemalce. Naša zbirka božičnih in novoletnih razgledni c b o, to povdarjamo še enkrat, tako bogata, da se ne dobi niti v večjih prodajalnah tako bogate. Parkelj in Miklavž! Pozor trgovci! — Družba sv. Cirila in Metoda dobi ta teden razglednice sv. Miklavža. Vse rodoljube, izlaati pa naša narodne t?rdke opozarjamo na te razglednice. Naročila prejema družblna pisarna. Za stavbene podjetnike. Glasom nekega razglasa v #Wiener Zeitung" se bo v XX. okraju dunajskem — Klosterneuburger strasse Brigittenauerliiade — zidal kompleks stano-valskih hiš. Ponudbe se vsprejemajo najdalje do 10. decembia 1898, ob 12. uri opoludne na ubožnem zapisniku c. k. železniškega mi-Lister»tva, Dunaj, Elisabethstraise 9. Načrte, pogoje in druge pripomočke je možno opo-gledati na c. kr. železniškem ministerstvu. Tržaška mala kronika. Burja, ki je v nedeljo divjala s strašno mGčjo, je včeraj znatno ponehala. Predsinočjem je več ladij ob nabrežjih precej trpelo ob silnem vetru in razburkanem valovju. Rešilni parnik „Audax** je imel vso noč posla s pritrjevanje vrvi in sidrnih verig raznih ladij. Ono dete, ki ie je redar nezavestno pobral na tleh v ulici Stella, od koder so ga prenesli v bolnišnico, zove se Vergil Buttinaschi, sin Cezarja, star 13 let in pol, stanujoč v ul. Valdirivo št. 32. Pretep in ranjenje. Josip Lenardo, star 45 let, mizar, in njegov sin Ivan sta se predsinočjem skregala v gostilni Petra Ostaja v ulici C. Caccia št. 3 z drugimi gosti, ka tere sta bombardirala s kozarci in s tem provzročili krčmarju precejšnjo škodo. Bila Eta aretirana. Tat zimskt sezone. Josip Slak, star 18 let, je bil včeraj aretiran, ker je vkradel v neki krčmi zim. ko suknjo v vrednosti 45 K. Nenadna smrt. Furlan Zora, stara 2 meseca, je včeraj umrla hipne smrti. Zdravnik je mogel le konstatirati smrt. Smešnica Dobra vzgoja. A. „Ti, ker mi sinoči moja stara ni hotela dati ključa od hišnih vrat, sem ga jej kar s silo vzel." B. „Za božjo voljo, ako zve to moja žena, ne smem več občevati s teboj. Koledar in vreme. Dane? : Gregor škof; — Jutri : Evgen sp. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -j- 3 Cels. — Vreme včeraj : močan veter, jasno. Vremenska napoved za Primorsko : Lepo, večinoma jasno. Hladni vetrovi. Temperatura hladna. V začetku lepo, potem motao. Naše gledališče. V nedeljo smo imeli srečo videti na našem odru pravi biser moderne dramatične nmetnosti; Guimerovo selsko drsmo „V ni-žavi", ki si je v kratkem času priboiila mesto na vseh svetovnih pozornicah. Upam, da jo bomo mogii zopet kinaiu občudovati pri reprizi in sicer še popolnejše uprizorjeno nege pr>ič. Vse dejanje ee vrši v znožju Pirenej. Pisatelj nam riše z mojstersko roko mehkužno?! iu pokvarjenost v nižavi na eni, a priprosto in nepokvarjeno duSo planinskega sinu. j ki ga je le ljubezen do ženske zvabila v: cižavo. na drugi strani, Z vso realistiko nam I opisuje boj ljubezni proti niža^skim Etraitem l in s pristno pesniškim poletom nam razvija 1 tragiko, ki preveva v=o igro. Marta, dekla gospodarja Sebastjana. ter j kozar M2nelik, ki ga je ožeml go3podar z' Marto. s"ojo liubico, sta glasni osebi. — • Nast opa boj med Marto, Manelikom in gospodarjem, ki konča s popolnim porazom pos ednjega ; Manelik pa odhaja pobedonosea s svojo v ognju ljubezni in v tpijen.u NAZNANILO ! NAZNANILO ! Nova prodajalnica tu- in inozem. blaga za moške obleke GIUSEPPE SPECHAR Trst, ulica S. Caterina št. 9. — Piazza Nuova (ex Gadola) je preskrbljena m bogato izbero najlepših in' zadnjih novosti zimskega blaga za obleke, površnike, cheviaa (črne in bele) in pristnege angleškega blaga za hlače ■' --------- - po najdogovornejših cenah. -- Novo pogrebno podjetje Pisarna in prodajalna Uia Uincenzo gelUm SI. 13. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon 3t. 1402 Zaloga oprave ulica Masaimo D' Azeglio St. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne] še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČK Cene nizke, da se ni bati konkurenoe. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK. STIBEIJ in drugi, ^rturo petruzzi pok. fini kovač-mehanik za stroje In motorje Tovarna štedilnih peči (SPARHERD) TRST. ulica Pondares 10. Telefon 971. Direktni dovoz štajerskih kokoši ie sjc. Specijaliteta : Graške poolarđs Cene dogovorne. — Postrežba na dem Ulica Campanile st. 13* Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolć štev. 9 {nad Jadransko Beoko) Sprejema od 19. do 1. in od 5. In pol do S. In pol pop Jure Jttarkičević - zaloga dalmatinskega vina •• lastnega pridelka Trst, ulica Boschetto št. 22. prodaja na drobno in debelo. - Lastni gostilni v ulici Olmo št. 2. (All'Ancora) in v ulici Majolica štv. 3. (Alla bella * Dalmazia). w Odprlo se je novo veliko skladišče POHIŠTVA Zdravnik in ranocelnik Dr. Dinko Tecilazić specijalist ZA OT&OČKE BOLEZNI v ulio! Stadion 6, I. n. Telefon 18, IV (gledal. Fenioe) ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne. X K rt i* I J ZKKKKKKKKK ANTON REPENSEK knjigovez v Trsta, tU Ceollia 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah, == SVOJI K SVOJIM ! - UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine v zobozdravnISkem kabinetu Dr. X Čermak o (J. Jusck in tapet&rlj PAOLO GASTVVIRTH v ulici Stadion Št. 6 z veliko izbero popolnih šob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. — Zadnje novosti te stroke. Zamore si vsatio ogledati, ne da bi Ml urimoraii inpiD ulica delia TRST Caserma štev. 13, II. nadat. Prodajalnica švicarskih ur JOSIP OPPENHEIM urar in Izdelovatelj časomerjev. TRST — CORSO štev, 5 — TRST blizu knjigarne Vram bogata izbera zlatih, srebrnih in kovina-—— stih ur. ■■--Stenske ure z modernim zvonilom. Prstani, uhani, verižice i. t. d. ======= po zmernih cenah. -- Popravljanje se izvršuje po dogovornih cenah in z garancijo. V dobroznani prodajalnici moških oblek I ALLA CITTA' ĐI TRIE S TE Trst, ulica Giosue Carducci št. 40 (prej Torrente) Trst novi dohodi za zimsko sezono. .MoSke obleke kamgarn barvane in črne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika izbera paletot za moške in dečke. Površniki in jope z ovratnikom astraham ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemskega blaga ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri. — Fuštanjaste srajce, hlače iz bombaževine, spodnje hlače, pletenine in druge potrebščine za delavce, po cenah brez konkurence. - Govori se slovensko. mmmmmt:.. soSidr o ira sSoga^t^o ic^* po zmernih cenah Rafaele Itr* TRST — Via Maloanton ii PEKARNA in SLADĆIĆARNA gS VIHRO SKERK, Trst, ul- Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 91 V moji pekarni se vdobi vsaki dan 3 trat trišen k'uh io se dovaža vaak Čas tudi na dom Bfli Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, bi^kote, in posebno pa Specijalitet-o za čaj. Dobi ee tudi veliko izbero botiljk ruma ia vsake vrste čaja, ter vse to po najnižji ceni. Spoštovanjem V. SKERK DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNMH r-e¥matkmu in protinu •eTFFCnriNfl fnniMfl p™-^11* v Tratu ^mU „*ua )M0inna azila Sala'*" pri jt I LlvU vlili 1 \3UUlllli od lekarnarjev : sv. Jakoba in Josipa jodina, Ukaraa ,f\V 3gea' farne'.o 4 \ Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta se ne odpoSi^ja manje od 4 steklenic proti post. povzetja ali proti antieipatni poši^jatvi zneska 7 K fraoko po.;*, in zavoji Srr*u IV »EDINOST« St. 318 V Trsta, dnt 17 novembra 1908 očiščeno Marto ra ljubljene planine proč iz zaduhlega ozračja nižave. ## # Marto je igra'a b pravo ljubeznijo m ra-zuir evrn ern umetnice e. Danilova ter se povsp^la s svojo realističco ig£0 na visoko atopiijo popolnosti. Vi:ls je v vlcgo ves svoj ogmj in se pustila vcditi svojemu temperamentu po pravi pr ti; dosegla ie to v polni meri; učirek pa je bil uprav sijajen, Nič manje popolno ni igral g. Vero^šek kozaria M^nehka. Naporno in te*ko ulogo ie rešil v največjo zadovoljnost. Že njegova postava odgovarja popolnoma opisovanju pisatelja, ki nam riše Manelika kot orjaka, ki se grize in bori z volkovi. Bil je pravi planinski sin, vzrsstel v božji nfcravi. ne pozna joč, a vendar čuteč z-obo nižavBkega s^eta. Vte razne prehode v ra'adi (stimmung), od veselega prepovedovania, melanholično ravdshnjenih sanjarenj. do strašnih izbruhov strasti iu globoke žalesti nam je predočil b tako finim niansiranjf m, s tako verojetnostjo, da je mogočno upliv al na publiko in jo j re tresel. Z!; ga duha v i^ri, gospoisrja Seba-ti-jan«, je podal g. Rajner izborno, dasiravno v še p c malo opiljeni in uglajeni obliki ; dobro pa je pogodil njegovo brut&looat in strastno si ov:to3t. Kaj srečno je bila zasfdena uloga Nuri, tega sngelja toiažnika Manelikovega in Marčnega, po go^pici Jfnovi, ki jo je z na-ravuo Laivnostjo in ljubkostjo zadela prav lepo. Na mestu je bil g. Veble kaker tudi g. Bratit-a, ki je opustil evc>jo šablonsko igro in tsko vspešno izvršil scojo nalogo di.-si je m-.ral še le v zadnji hip vskečiti. Dcbia sta bila g. Bclesla^Bki in g. Požar; g. Potrato pa je bil piecej brfzbarven Modest. Tu o i go^pica Pucel^eva. Mekindova in Zelez-nkovh so zadovoljivo rešile svoje uloge. Občinstva je bilo navzlic besneči burji ša precejšnje število. S!cdilo je rapeto in pozorno razvoju in teku igre. Tudi tu se vidi napredek! V. B. Tržaška gledališča: POLITEAMA ROSSETTI. Danes peta predstav opere „Favorita". FENICE. Danes bo repriza znane f« erie „Okolu šteta v 80 dneh". Društvene vesti. Pevsko društvo rVelesila" v Skednju bo imelo svojo pev*ko zabavo v nedeljo dne 22. tek. m. v gostilni „Gospodarskega društva" v Skednju in v nedaijo dne 29. novembra 1908 v gostilni „Obrtnijskega konsumnega in posojilnega društva" istotam. Zabava bo trajala od 4. do 10. ure popoludne. Kdor se želi prijetno zabavati, naj pride v Skedenj 1 Postreže n bo z dobro kapljico domač« ga in poslušal lepe nove možke zbore. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva „Hrvatska Omladina" s sedežem v Puli. Da rovi. Možki podružnici dr; sv. Cirila in Met. ie daroval g. župnik Švigelj P. v Movražu potom dolinskega županstva pristojbino krstnega iista A. Rakar K 1*20 st. Denar hiani tajnik. Ob priliki poroke gg. Antona Mozetič in Rudoita Skerl nabralo se je na svatbenem gostovanju v Barkovljah K 10'— za Ak. fer. društvo „Balka ." v Trstu. Denar je bil izročen društvenem blagajniku. Vesti iz Goriške. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzeio na zDanje pravila novih društev : Telo-vadtega društva „Sokol" s sedežem v Stand-režu pri Gorici in „Narodne Čitalnice" 8 sedežem v Koritnici (okr. glav. v Tolminu). Razne vesti. Tolstoj častni člen esperantistov. Petro-grtijsko društvo esperantistov je na svoji zadnu seji izvolilo Levs Nikolajeviča Tolstega svojim častnim členom in sicer radi tega, ker se on pojavlja kakor eden prvih boriteljev splošnega mednarodnega jezika. Ob enem je bil v klubove prostore postavljen veiik portret grofa Tolstega in mu je bila pc-siarm čestitka k jubileju. V enem samem letu je preplulo Atlan-sko morje 1,600.000 oseb. Naseljniški urad v AVbshingtonu sestavlja sedaj letošnje itve-stje o naseljevarju in izseljevanju tekom tega leta. Med tem je že po&lal naseljentškemu uradu v New-Wku kratko izvestje o številu potnikov, ki so v poslovnem letu, ki zaključuje 30. junija, preplovili Atlanke Ocean v okeh smerih. Iz tega izvestja posnamemo, da je v omenjenem letu prišlo v združene države 924.605 naseljencev in nenaseljencev, dočim jih je 714.828 zapustilo združene države. Prebivalstvo se je v tem času po naseljencih pomnožilo za 209.867 oseb. Zadnje brzojavne vesti. RIM 16. Sklep flavnosti zlate maše oa-peževe je tvorila \elikansla iazs7etl;ava. Fa-cade zvonikov bazilike in samostanskih poslopij f,o žarele v električni iu bor.g :ičci luči. Nad v?e kresen pogled je nudi trg s?. Petra, ktterega kolonade so bile bengalično i vet-ljene, tnko tudi fasada ce» k?e. Vkljuh dež u so se valile po ulioah velikanske ilsož ee l;ud>t a, da motrijo ta krami prizor. Razsvetljava cerkve av. Petra se je moralo radi neugodnega vremena odložit!. Mali oglasi. Un| 7 i %f! Trgovinska ulica 2, se pripo-IVl d 1 LI V tu roča za vsakovrstno inženjersko j delo; ter proda svojo dobroznano in akr- ditir, ao sodnij. uknjiženo trgovinsko tvrdko ŽIVI«' i dr.i ali prevzame družabnika. 18^:1 P^firls rn kanarčka, starega eno leto, ulica T rUliC v-C Ruggero Manna št. 11. vrata 2. _1822 Izlili (visoka pisalna iniza) malo časa rabljen. I III l proda rlnseratni oddelek Edinosti (via G. Galatti št. 18, pritličje — Narodni dom). 1784 Pic*"* P153 ve^Črga slovenskega, neirskega in even-ribOIJd tuelno lekoliko italijanskega jezika, išče c. kr. okrajno glavarstvo v Sežani. Knstop službe s 1. decembrom t 1. Dnevna plsča K 2.10. — Piemene ponudbe z uzorci pi&ave v slovenščini in nemščini je uložiti ca imenovano c. kr. okrajno glavarstvo._1803 PllcLo Lllnrc čistokrvne, plemenjake, mla-nuorvr RUlILtJ diče 5—6., dorasle 10—12 kron par. — Terezija Legat, Tržič, Gorenjsko. (18: ;» j jPPnPJI sprejme takoj trgovina jestvin. Oui, l*l»OIIUci ki imajo veselje do trgovine, imujo prednost. Naslov pove inseratni odd. Edin. 1784 ' V mlekarni „Hrušica" i^e5dteil dobiva se naravni med 1. vrste. 1794 ^PEKARNI in SLAŠČiĆARNl^ ALOJZ GUL piazza Caserma 4 in Via Caserma 17 sta lta iioyo opremljeDi in preskrbljeni t najmo dernejimi stroji. Kruh iz moke I. vrste, svež 4-krat na dan. -Naj-fineje slaščice. Velika izbera moke prve vrste. Likerji in vino prvih tu- in inozemskih tovarn. -- £Loko iz prvih a. o. mlinov. — ^^..i.vrVE y.\ VELIKA IZBESA FAV :: Prodajalnica in pekarna :: F. PETERMEL je preiožena iz ulice Giulia 76 ■4T v Vrdelo štev. 490 Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prejšnjega iaetnika Wran, Jos.je zopet dovolj exia sedanjemu lastnika P. PETERNEL Dve veliki sobi ZTbS ^ gld. mesečno. Ulica Fabbri >t. 1, po Scala dei Fabbri na desni. Voda v hiši._^_1889 rif primerno i?če mala družina (3 O CSIluVi I^Jt osebe) v bližini velike vojašnice. l:redrost incuio rtanovanja v novi hi5i ali ora, katera imajo vpeljano vedo in plin. Pogo iba tudi za več let. Ponudbe pod „Tri osebeu na Ineeratni oddelek Edinosti. 1721 BOGOMIL PIN0 bivši urć«r v 8©žan; ima avojo no7o proBajalnko nr ^ v TH3TU "ul. Vlncenzo Bellini št. 13 nasproti «iiTe »?. Azitora n vsakovrstne verižice po pravih tov:-«, cenah mr odprla se je v ulici Belvedere štev. 34 Velika in dobro preskrbljena zaloga Hapoliske in bolonjske zmesi s pridejano tvornico tionuče zmesi :::: vsak dan Svežo. Podpisana se priporoča slav. občinstvu, gotova ns zfidovolji veaki potrebi, udana __3H5LAK7 MIl>?Zi. fiiuseppe d' Andrea Teracerarski mojster Trst - San Giaconio In Monie 6 prvo podjetje za navadna in fina teraeerars&a deia ===== obstoječo od leta IS52 Sprejme ee tudi popravljaju SšrjLliščc y M i ođilnici Sizzan (S. Giacomo, C .Met. BE STARA ISđmODUaJlICA 39 M. F. Huber Succ. TRST, ul. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, povlak. čoplčev, pramenij, kemičnih izdelkov, miner, vod, parfl-mov, zamahi, železno žice, elastike za oepljenje, mila n STEKLENIH SIP Zaloga žvepla in modre galice. NOVA MESNICA ko ši, vampe in osoljeni jeziki. Vse po najzmernejših cenah. ^gffigB^preaBra«. \ ■ ....... Trst ul. Belvedere 40 Prodaja se goveje meso prve vrste, kakor tudi graško meso, najtineje telečje in janČje, ko-Udani C, Sovrano. Odprla se je na novo urejena trgovina z zgotovljenimi oblekami za gospode, gospa in otroke. p°* Boummo & co. v ul. detle Torri 2 Palača Diana (za cerkvijo sv. Ant. novega) Zasignramo solidno in točno postrežbo ter najnižje stalne cene in prosimo za obilni obisk. ĐV* Trgovina z manifaktumim blagom Ant. Sanzin pok. Frana TRST — ulica Barriera vecchia štev. 11 Velika izhera: Srajc za moške belih, barvanih in fuštanjastih. Zimske maje, spodnje hlače, konfecijonirano blago za delavce; ovratnice in ovratniki. NAJNIŽJE CENE. VEU je najbolja tinktura za lase. V *sti ni nikakih škodljivih stvari. _ Dobi se plavolaso, kostanjero, črnikasto, crno barvo. steklenica 3 K v odlikovani lekarni PRENDINI Poiiljatve po poštnem povzetju. ,xvxwxx\x>^^-b» = ALBERT BROSCH Trst, ul. Sv. Antona 9. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na rflzstavi v Trstu leta LSS2. Velita zaloga koMovin in iac za vcjaie ia ei?Is;?. Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; apre \ shrambo zimske kožuhovine ;er jamči za 3k dj proviročeno po moijih iu po požaru. PRVA IN EDINA pisarna v vojaški stvari koiiresijonirana oJ vis. c. k. namestnijtv.i uli ca Biicki št. J 2, X£. nad. J CHOD POD PSE H ODIŠČEM. Daja nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške .->lnžbe. Iz.le-luje in odpošilja vsako vr*to prr.šeuj vojaškega značaja — oproSčenje od voja^Vih vaj in kontrol iih f-hodov, enoletno dobio-voljstvo, žeuitbe, dosezauje zakonitih ugo 1-nosti glede prezenčne službe, vsprejetj.i v v(»jaske ^ole itd. — Pooblaščena je zas;o-pati stranke pred upravnimi oblaatnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. — Reševanje hitro in točno URADNE UEE: Ob delavnikih od predp. in 4.-7. pop. ■ Ob nedrljph in praznikih od 10.-12. o;>ol. Prodajalnica olja, jesiha in miia F. COSTANTINI se je preselila z 24. avgusterr. iz Piazza S. Giovanni štev 3 v ulico San Lazzaro št. 15 za cerkvijo S. Antona novega. Pekarna Josip Stritof Trst, ulleft S. Ginsto 3 Zaloga na debelo ulica S Glusto št. i Fllijalka Piazza Veoohla št. 6 (Rosario) svež kruh trikrat na dan Angleški in narodui prrpvjenci 'biSkotini) (Postrežba na dum). - Jejtvine ia kolunijalno bla^"-Iz)>era napoljake In bolonjak« z:ne-i ter nioke iz j r. ogrskih mlinov. —