w^w JsvL&s Poštnina plačana v gotovini. OBRTNI VESTNIK Strokovni list za oovzdlso in nssrecSeli obrtništva Dravske banovine »OBRTNI VESTNIK« ishaja tedensko in sicer vsako soboto ter stane: Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani«, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« in obrtnih društev Dravske banovine. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le i navedbo vira. polletno . .... Din 20'— posamezna številka . • Din 1-— Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860. XIII. letnik. V LJUBLJANI, dne 5. aprila 1930. Štev. 14. Mačrt obrtnega zakona izdelan. Ministrstvo ?» trgovino in industrijo je izdelalo derinitivni nažrt obrtnega zakona. Ta načrt je prejšnji teden razposlalo poedinim zbornicam, da ga preštudirajo in da se o njem izjavijo n a kasneje do 28. aprila t. 1. Kakor smo se informirali, je dobila en izvod načrta tega važnega zakona tudi naša Zbornica za TOI v Ljubljani. Ta l>o skušala preskrbeti še nekaj izvodov, tako da bi jih mogla dati na razpolago vsaj poedinim zvezam. Radi kratkega roka za izjavo in ker ni na razpolago zadostno število izvodov nažrta, bode zbornica priredila v Mariboru in v Ljubljani anketo vodilnih obrtniških, trgovskih in in-; dustrijskih organizacij, na katerih se j bo razpravljalo o važnejših določilih. Ker so stališča našega obrtništva in njegovi podlagi za novi obrtni zakon že kolikortoliko precizirani in ker načrt zakona v bistvu temelji na določilih našega v Sloveniji doslej veljavnega obrtnega reda, je pričakovati, da bodo ankete potekle gladko in prišle hitro do zaključkov. Radi informacije bodemo priobčili v prihodnji številki »Obrtnega Vestnika« obširnejši izvleček glavnih določil načrta, ki bode nudil interesira-nim obrtniškim organizacijam točen pregled. Državni prororačun za leto 1930/31, Službene Novine objavljajo državni proračun za leto 1930/31, v katerem so predvideni izdatki, odnosno dohodki z zneskom 13 milijard, 848 milijone. Din. Če primerjamo ta proračun z lanskoletnim, ki je znašal 12 milijard, 404 milijonov Din, vidimo, da je bil lanski za pičlo milijardo manjši. Ker pa so k rednim izdatkom prišli lani še izredni v znesku 539 milijonov, je letošnji proračun dejansko le za okroglo 344 milijonov Din večji. •Pregled splošnih upravnih izdatkov kaže, da znašajo skupno okrog 534 milijonov Din, od cesar odpade za vojno minstrstvo 2 milijardi, 522 milj. Din, za pokojnine in invalidnine 1100 milijonov, za drž. dolgove 1076 milijonov, za prosveto 872 milijonov, za kmetijstvo 102 milijona, za ministrstvo trgovine in industrije 93 milijonov dinarjev. Med izdatki državnih podjetij, ki znašajo skupno 4 milijarde 813 milijonov Din, gre največ za železnice (2 milijardi, 839 milijonov dinarjev). Davčni dohodki so predvideni z zneskom 8 milijard 71 milijonov Din, torej za okroglo 586 milijonov Din več kakor lani. Od tega odpade na neposredne davke 1 milijardo 630 milijonov (za 87 milj. več kot lani), posebne davke 281 milijonov Din (za 60 milijonov več), trošarino 903 milj. Din (za 45 milj. Din več), na takse 1245 milj., carino 1546 milj., na monopole 1816 milj. Din, na dolgovane davke 100 milj. Din in ostalo na vojno odškodnino Nemčije in razne dohodke. Dohodki drž. podjetij so preračunani na 5 milijard 241'9 milijonov Din in so torej za 428 4 milijonov Din večji kot izdatki. Spremo poročilo finačnega ministra dr. Švrljuge ugotavlja, da je proračun reelen, da je proračun večji, ker je treba, da se prilagodi razvoju državnega življenja in razširjenju državnih funkcij. Naše gospodarstvo se krepi, finančni položaj se boljša, trgovska bilanca je aktivna. Davčni dohodki prošlega leta so pokazali presežke preko proračunanih zneskov, osobito posredni, kar dokazuje, da se kon-zunma moč prebivalstva dviga. Zelo ugodno stanje državne blagajne je pa dvignilo državni kredit. Vrednost državnih papirjev je porasla. Obvemo-sti države se likvidirajo in pristopilo se je k ureditvi vojnih in predvojnih dolgov. Pri sestavi proračuna se je skušalo čim (bolj ustreči nujnim potrebam uprave in gospodarstva, izvedel pa se je tudi princip daleko-sežne štednje. Finančni minister končno povdarja, da je z ureditvijo naših gospodarskih razmer, državne uprave in državnih financ dozorelo tudi vprašanje zakonske stabilizacije dinarja, •ki je dejansko že izvedena: Proračun Dravske banovine. Poleg državnega proračuna zanima naše obrtništvo še posebno tudi proračun naše banovine, ki je bil objavljen v Uradnem listu z dne 31. marca t. 1. Ta proračun, ki nam prinaša 16 različnih davščin, med katerimi jih je več deloma popolnoma novih, deloma spremenjenih, je stopil v veljavo a 1. aprilom. Iz pregleda potrebščin je razvidno, da so proračunjeni vsi izdatki na 136,062.286 Din, in sicer za centralni urad banske uprave okroglo 12 milj., za kmetijski oddelek 14 milj., za prosveto okrog 9 milj., za tehnični oddelek 31 milj., za soc. politiko in narodno zdravje nad 41 milj., oddelek za trgovino, obrt in industrijo 3,483.303 milj., agrarne operacije 772.000, za banovinske dolgove 11 milj. in za razno okrog 13 milijonov Din. Med dohodki navaja proračun takse in doklade skupno 85,680.000 Din. Na neposredne davke se bo pobirala 40% doklada (Savska banovina samo 20%) To pomeni znaten povišek obremenitve obrta napram lanskemu letu. Vrhu tega vidimo, da veljajo nove davščine že od 1. aprila dalje, ni pa povedano, kako se bodo računale, kako pobirale itd., kar bo utegnilo imeti težke posledice za obdačeuce, ker za svojo kalkulacijo ne bodo imeli pravočasno zanesljive podlage. Gospodarski krogi tudi niso imeli prilike, da bi bil povedali svoje mnenje, ko je padala odločitev o njihovi obremenitvi, dasi bi bili po našem mnenju njihovi nasveti ra opozoritve mogle pač mnogo koristiti in preprečiti marsikaj, kar bo delalo pri izvedbi tega proračuna težkoče, pa tudi omiliti marsikatero breme, ki bo gotovo občutno težilo obrtnika. Da ta obremenitev ne bo lahka, dokazuje primer s proračunom Savske banovine (Zagreb). Dočim je Savska banovina okrog trikrat večja in po prebivalstvu skoro trikrat številnejša, pa znaša njen proračun 148-5 milijonov dinarjev; t. j. komaj okroglo eno desetino več. Nadejamo se, da se bo pri izvajanju proračuna skušalo popraviti, kar se je pri njega izdelavi zamudilo in da se bode upoštevalo težko gospodarsko stanje in upravičene želje našega obrtnika. Milko Krapež, podpredsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani: Naš obrt in naraščaj. (Nadaljevanje.) V zadnji številki »Obrtnega Vestnika . nam je g. Krapež podal lep pregled položaja, v kakršnem se danes nahaja obrtni naiaščaj ter v izredno zanimivih izvajanjih opozoril na veliko škodo, ki jo trpi obrt, ker nimamo prave, sistematične vzgojene politike za naš naraščaj. V naslednjem pa nam podaja konkretno precizirane predloge, ki naj bi tvorili nekak temelj in načela za naše delovanje dn ravnanje v bodoče. — Radi posebne važnosti tega vprašanja opozarjamo še posebej na ta izvajanja ter jih priobčujemo zato točno po poročilu, ki ga je g. Krapež podal na občnem zboru Z. O. Z. Uredništvo. Radi teh žalostnih toda resničnih dejstev, priporočam za bodoče sledeče postopanje: 1. Vajencev naj se vzgoji le toliko, kolikor jih je za naraščaj neobhodno potrebno. Prekomerno število obrtnega naraščaja producira brezposelnost in vodi dotično orbt v propast in pogubo. Veliko pomočnikov je prisiljenih radi brezposelnosti si iskati službe v državnih in zasebnih zavodih in se navadno potem ravno tako ba-vijo v svojem prostem času s šuš-•marstvom. v ' 2. Sprejemajo naj se po možnosti vajenci s čim večjo šolsko prediz-obrazbo in dobrim vedenjem, ker le od takih vajencev je pričakovati popolne strokovne izobrazbe in jamčijo za dober obrtni naraščaj. 3. Preizkusna doba vajenca naj traja najmanj štiri tedne. V tem času mojster lahko ugotovi, ali je dotični vajenec fizično in moralično sposoben za obrt. Šele potem naj se napravijo učne pogodbe. V nasprotnem primeru pa naj se vajenec že pred sklepom učne dobe odpusti. 4. Vajenca naj mojster takoj pri vstopu v učno razmerje pouči, da se z vso pridnostjo in vnemo poprime svojega bodočega živi jenskega poklica in stremi za tem, da se bo zanimal za vse podrobnosti in za vsako posamezno stvar, ki spada v njegov obrt, ker si le na ta način lahko prisvoji ono strokovno znanost, ki se bo od njega kot poznejšega pomočnika zahtevala. Opozori naj se tudi, da bo moral vse to dokazati po končani učni dobi pri pomočniški preizkušnji. 5. Dolžnost mojstra je, da vajenca tekom učne dobe uvede v vse panoge obrta in da vajenca primerno nadzoruje pri delu, ga poučuje v vseli podrobnostih in tudi mojster vedno stremi za tem, da si pridobi vajenec primemo strokovno znanje. Če bi bilo to mojstru samemu nemogoče, naj za to določi starejše in dobro kvalificirane pomočnike. Če se bo vajenec in mojster držal teh nasvetov, ni dvoma, da si bo vajenec tekom učne-dobe, to je v 3 do 4 letih, prisvojil več praktične in teoretične znanosti, kakor se je to doslej godilo. 6. Mojster naj se zanima za vajenca tudi izven delavnice, pazi naj, kam v prostem času zahaja, kakšne družbe poseča itd. — Predvsem pa mora mojster gledati na to, da vajenec pridno in točno obiskuje več čas učne dobe obrtno-nadaljevalno šolo. Pri preizkušnjah se je tudi dognalo, da nekateri vajenci ne znajo niti najenostavnejših in najlažjih računov in drugih šolskih predmetov, ki so mu že kot pomočniku, kaj šele kot poznejšemu mojstru neobhodno potrebni. 7. Z vajencem naj se ravna primerno strogo, vendar pa z vso dobrohotnostjo in uvidevnostjo, ter vpliva na to, da bo vajencu zadostovala že sama beseda ali pa opomin. Vsak mojster je v prvi vrsti odgovoren za primerno izobrazbo svojega vajenca in ne sme mu biti vseeno, ali vajenec po končani učni dobi kot pomočnik kaj zna ali ne. Ne gre, ne pri mojstru in tudi ne pri vajencu samo za to, da je pretekla učna doba in da je vajenec postal pomočnik, ampak v prvi vrsti za to, da tudi kaj zna in razume in da ne bo v breme samemu sebi in drugim. Dragi tovariši! To bi bilo moje-kratko poročilo o obrtu in našem naraščaju. Polagam vam edino še na srce in Vas pozivam k resnemu delu tudi v organizaciji. Delujmo na to, da pristopajo vse, prav vse zadruge k Zvezi obrtnih zadrug ter izpolnjujmo vse obveznosti do naše matice, nji pa nalagajmo, da nas energično zastopa tam, kjer se delajo zakoni v dobrobit vsem obrtnikom naše lepe kraljevine Jugoslavije. Naše geslo bodi: Vsi za enega, eden za vse! (Konec.) Splošne dolžnosti davkoplačevalca v II. četrtletju 1930. Davkoplačevalci, ki vodijo Jcnjigo opravljenega prometa, so dolžni od-premiti davek za I. četrtletje 1930 do dne 30. aprila 1930. II. Uslužbenski davek. Delodajalci, ki ne zaposlujejo preko 20 uslužbencev, plačujejo davek v davčnih znamkah, katere nalepljajo v davčne knjižice ob vsakem izplačilu. Gospodarji, ki nimajo pravice plačevati tega davka z davčnimi znamkami, odpremijo od uslužbenca pobrane zneske najkasneje 15 dan po preteku vsakega meseca. III. Davek na poslovni promet. — IV. Dospelost neposrednih davkov. Neposredni davki za II. četrtletje 1930 dospo v plačilo dne 1. aprila 1930, plačati pa se morajo najkasneje do dne 15. maja 1930. — Dokler se ne izvrši nova odmera za 1. 1930, se plačuje davek po predpisu iz leta 1929. OBRTNI VEST N 1 K a—n—b———i Stran 2. Jakob Zadravec: Zastoj v naši mlinski industriji, Zadnja leta neprestano čujemo pritožbe o krizi v naši mlinski industriji in se zdi, da se splošno po celi državi, zlasti pa pri nas v Sloveniji vrši znatna preorijentacija iz mlinske v druge industrijske in obrtne panoge. Pa ne samo v naši državi je viden ta pojav, najdemo ga splošno tudi v drugih državah. Še nedavno je strokovni časopis Die Miille v Leipzigu predlagal, naj bi tudi Nemčija po vzorcu Španske zakonito zabranila gradbo novih ter povečanje starih mlinov. Pred vojno je bilo na ozemlju naše kraljevine Jugoslavije nad 1000 mlinov. Med vojno in za časa inflacije se je to število dvignilo celo na kakih 1400 tekom zadnjih pet let, šest let pa se je znižalo zopet na kakih 1100, drugi mlini so pa po večini ali zgoreli, ali ustavili obrat, ali pa se je izvršila »pregrupacija« v industrijo. Od skupnega števila mlinov jih ima okrog 450 kapaciteto nad pol vagona dnevno, ostalo so vodni in veterni mlini ter mali mlini na male motorje, ki delajo večinoma na procent od količine izročenega zrnja. Velikih mlinov je največ v Vojvodini (274 z 21.327 HP), kar je naravno, saj je tam naša žitna zakladnica. Vsi mlini v državi po svoji kapaciteti znatno prekašajo našo srednjo letno žetev. Vendar naša mlinska industrija danes težko životari: mali vodni in veterni mlini delajo samo po par ur na teden in še to samo 2 do 3 mesece po žetvi, srednji mlini delajo do 10, veliki pa po 8 do 16 ur dnevno, v mnogih slučajih pa tudi ti ne delajo stalno. Kje so vzroki zastoja? Predvsem pomislimo, da so vojvodinski mlini do prevrata zmleli ves žitni pridelek in da so mogli vse mlevske izdelke plasirati v bivši monarhiji, prebitek pa izvoziti. Med vojno pa so Avstrija, Nemčija in druge vojskujoče se države, pa tudi nevtralne (Španska in Švica) bile prisiljene, da so pospeševale gradnjo in instalacijo novih mlinov. Ker še tudi danes vse države ščitijo svoje mline, otežkočujejo in onemogočajo naravno izvoz mlinskih produktov. — Na drugi strani pa sta splošna gospodarska kriza in brezposelnost neštetih najboljših konzumen-tov kruha povzročila'zmanjšanje kon-zuma baš onih mlevskih izdelkov, ki se sploh ne izvažajo. Povrhu so še velike množine cenene koruze v tako-zvanih pasivnih krajih tekom zadnjega časa konzuma krušnih vrst pšenične moke potisnile popolnoma ob steno. Izvoz belih vrst je omejen samo na Avstrijo in Čehoslovaško, na ostalih evropskih trgih pa ne moremo konkurirati Madžarom in Ameri-kancom. Prvi dobivajo od svoje države izvozne premije za izvožene bele vrste. Amerikanci pa silno poceni producirajo. Naša mlinska industrija mora torej vzdržati težko borbo na več frontah. Tudi če bi mogli za naše prvorazredne bele vrste moke dobiti večje možnosti za izvoz, mlini vkljub temu ne bi smeli izvrševati kvantitete v mlinski produkciji. Zakaj ne? Zato, ker so cene belim mlevskLm izdelkom odvisne od svetovnega trga in ker bi na drugi strani preostajalo mnogo preveč neprodane krušne moke. To pa že danes ob okrnjeni produkciji ni mogoče iz razloga, ker nihče ne kupi krušne moke in moke za krmljenje in otrobov. Danes je položaj pač tak, da sicer — z ozirom na močno restringi-rano kapaciteto naših mlinov — nimamo nadprodukcije moke, pač pa imamo še vedno preveč mlinov. Dejstvo je, da je naša mlinska industrija na razpotju. Mnogo velikih mlinov, zlasti v Vojvodini — pa tudi pri nas: Majdič, Celje, Šerbaum, Maribor itd. — je to pravočasno spoznalo Ln uvidelo, da je bolje pravočasno opustiti mlinarstvo, kakor pa prisiljeno likvidirati. Tako se je delno pregrupiral tudi že pred leti Franzov mlin in govori se tudi o pregrupaciji pri Šer-baumu. Aplikacija na nove prilike vsled sprememb v državnih oblikah pač vedno izziva v gospodarskem življenju motenja, konflikte, krize, preorijentacije, večkrat obleže na bojnem polju tudi mrliči. Nekaj jih je bilo tudi v naši državi, drugi so se pravočasno preorijentirali in tako iz-begnili katastofi. Mlinska industrija v Sloveniji je tem težja prizadeta, ker vsled visokih prevoznih stroškov žita Sloveniji je tem težje prizadeta, ker nima odjema za krušne in krmilne vrste, ne more vzdržati konkurence vojvodinskih mlinov, katerih produktivni stroški so izdatno nižji kot so pri nas. Odtod tudi že gori omenjene opustitve in pregrupacije. Da je mnogo kriva temu tudi davčna obremenitev, ni treba posebej povdarjati. Ivan Bricelj, načelnik Strokovne zadruge stavbenikov: izolacija proti vlagi, Marsikdo še ne ve in ne razume, kaj je izolacija. Po deželi se mnogo gradi zlasti malih stanovanjskih hiš in skoraj vse brez izolacije proti talni vlagi, ali pa se izolacija izvrši tako, da je ta brez pomena. Namenil sem se, da bom vsled tega o tem važnem delu pri hiši podal nekaj opazk in navodil. Gradbeni materijah opeka, apno, malta, cement, beton in deloma tudi kamen je porozen, t. j. luknjičast ter pije vodo. Zid iz takega materijala, postavljen ali položen na zemljo, sesa vodo tako dolgo iz zemlje, da postane prav toliko vlažen, kakor je zemlja sama, na kateri leži. Vsaka hiša je sestavljena bodisi iz umetnega kamna, t. j. opeke ali betona, bodisi iz naravnega kamna. Hiša je torej iz poroznega materijala in jo je treba zato pred talno vlago zavarovati ali izolirati. Neizolirana hiša postane že v kratki dobi v spdnojih prostorih vlažna. Kadi lake vlage se po zidovju razvijajo razne glivice, ki povzročajo gobe, plesnobo in razne zdravju škodljive snovi. Ne samo, da prične vlažen zid razpadati, temveč povzroča tudi bolezen. V vlažni hiši se razvija ne-1 prijeten duh, stene takih prostorov so grde, ob njih stoječe pohištvo plesni in gnije, furnirano pohištvo pa v kratkem razpade. Obleka, živila itd. se v vlažnih prostorih kvarijo in uničujejo. Vlažni prostori so nezdravi, pusti in hiša z vlažnimi prostori mnogo izgubi na svoji vrednosti. Nastopajočo vlago iz zemlje po zidovju je prav lahko preprečiti na ta način, da se hiša proti talni vlagi izolira. Horizontalno izolacij« proti talni vlagi je napraviti 15 cm pod tlom pritličja, v suterenu ali v kleti 15 cm pod podom kletnih tal. V suterenu je potrebna še vertikalna izolacija, o kateri bom govoril pozneje. Horizontalna izolacija se izvršuje na prav različen način. Pri nas se porablja mnogo strešne lepenke. Izolacija iz strešne lepenke je prav malo ali nič vredna, ker obstoje skoraj vse strešne lepenke samo iz močnejšega papirja, prepariranega s premogovnim terom, katranom ali drugimi manj vrednimi oljnatimi, včasih tudi smolnatimi kompozicijami. Katran na zraku izhlapeva. Zato strešna lepenka že po nekaj letih na zraku preperi. Ako izoliramo zid s strešno lepenko, do katere ima zrak skozi luknjice v zidovju tudi dostop, preperi strešna lepenka v zidu že po kakih 10. letih. Izolacija s samo strešno lepenko je zelo slaba in ni priporočljiva. Boljši način izolacije je ta, da se zid prevleče z 2 cm debelo, fino, 1:3 mešano malto, na katero se položi strešna lepenka, prevlečena na licu mesta z vročim, naravnim, 100 - procentnim bitumenom. V čist bitumen je dodati nekoliko olja zato, da je prevleka elastična in da ne razpoka. Mesto bi-tumena se uporablja tudi goudron, ki je pa manj vreden od prevlek iz asfalta odnosno bitumena. Priporočljiva je izolacija iz asfaltirane oziroma bituminizirane klobučevine, nazvane pod imenom asfaltne plošče. Ta lepenka je 3—5 mm debela in je prevlečena obojestransko z bitumenom. Skoraj najboljša izolacija je svinčena, t. j. takozvana Siebel-svinčena izolacija. Ta izolacija obstoji iz tanke svinčene plošče, zavite v dobro asfalt- i ——a— hm— no lepenko. Je povsem zanesljiva in skoraj najdražja. Rabi se za mostne in monumentalne zgradbe. Porablja se v sodobnem stavbarstvu mncgo .raznih izolačnih sredstev, ta-kozvanih bitumenovih past, kakor na primer: Bituplast, Duralit, Duršit, Linconol, Pastumen, Conco itd. Vsa ta sredstva se uporabljajo lahko brez kake lepenke, t. j. da se jih nanese na gladek suh zid, omet ali beton. Prav pripravna pa ta izolacija ni vsled tega, ker se more izvršiti le na suhih površinah in tudi zato, ker se počasi trdi. Za strjenje take izolacije se rabi od 3—30 dni. Zato se te vrste izolacije rabijo samo za strehe, terase itd. Dobre izolacije, ki so obenem tudi počeni, se napravljajo v današnjem času iz raznih oljnatih kompozicij, kakor n. pr.: Ceresit, Malterin, Wat-pruff, Isol, Sika, Trikosal itd. Ta način izolacije je skoraj najcenejši in je zelo enostaven, siguren pa le tedaj, ako je povsem skrbno izvršen. Izvršuje se na ta način, da se cementni malti, mešani 1:2—1:3, primeša določena množina tega sredstva. Važno je, da je taka izolacija najmanj 3 cm debela, iz drobnega 1—3 mm debelega peska, popolnoma gosta in brez vsakih luknjic. Tudi v vroči vodi raztopljeno milo se da porabljati kot izolač-no sredstvo, podobno kakor zgoraj naštete materijalije. (Nadaljevanje prihodnjič.) Josip Steinman, strok, učitelj: Navodilo za čiščenje in barvanje usnja, Za barVanje ‘in čiščenje čevljev, usnjenih predmetov, usnjene obleke, mobilij, gamaš, map, torbic itd. hočem podati v naslednjem nekaj praktičnih navodil in migljajev, ki bodo dobrodošli osobito tovarišem čevljarskim mojstrom. čiščenje: Najvažnejše je dobro očiščenje usnja. Znano ho nekaterim, da se z acetonom dobro cisti, vendar pa po acetonu usnje rado ali bolje rečeno sigurno razpoka in postane trdo. Zato vsem čitateljem priporočam Tea Eff-ka -tekočino, ki ne odvzame usnju potrebne maščobe. Ako se usnju maščoba ne odvzame, je usnje mehkejše. Na primer: Čista cunja se dobro namoči v . Tea Effka«-tekočini in z njo skrbno odrgne usnje. Nato se lahko takoj prične z barvanjem. Pri even-tuelni uporabi tekočin, ki jim je primešana voda, se mora usnje pred barvanjem dobro posušiti. Pri »Tea Effka -tekočini pa to ni potrebno. Na mestu, kjer se je napravila v usnju guba, je treba posebne pažnje, da se jo dobro očisti. Priporoča se zato najfinejši stekleni papir ali cunja s ta-kozvanim »Bimstein«-prahom. Pred vporabo: Vsebina steklenice se mora tako dolgo stresati, da se pokaže enakomerna barva. Na dnu eventuelno ležečo zgoščeno barvo je treba dobro pomešati z leseno palčico. Barvanje: Po skrbnem očiščenju se barva s kratko žimnato krtačko ali s čisto cunjo in sicer tako, da se e namočeno krtačo ali cunjo v krogu trdno pritiska na usnje. Ko se opazi, da se barva suši, je treba še enkrat ali dvakrat (kakor zahteva barvani pred-_ met) ali prav tenko prevleči s pri-' mernim čopičem, ako ni na razpolago aparata za barvanje. Ko je predmet pobarvan, ga je treba dobro posušiti. Čevlje je priporočljivo pustiti čez noč na kopitih. Drugo jutro jih je treba očistiti z »Effax -kremo ali Effaxan«-tekooino in če mogoče dobro okrtačiti s ščetko za poliranje. Pravilna barva barvanega predmeta se pokaže šele, ko se popolnoma posuši. Posebno pažnjo naj se obrača na to, da se po možnosti barva malo temnejše ali svetlejše kot je temeljna barva za barvanje pripravljenega usnja. Vendar pa ni priporočati, da bi se barvali temni čevlji na svetlo. Barve za usnje se dobijo v najrazličnejših nijansah. Obstoja priznano črnilo »Express-Schwarze«:, dalje razne apreture, poliiture, lak za lesene pete, olje za športne čevlje, čistilo za madeže :Effax:-krema v škatljah in tubah v vseh modnih barvah. Ste v. 14. Kaj je novega Borzno poročilo: Tuje valute so stale v prošlem tednu v dinarjih: Berlin (nemška marka) 13 51, Budimpešta (pengo) 9-88, Curih (švicarski frank) 1096, Dunaj (šiling) 7-98, London (funt) 275-40, Ne\vyork (dolar) 5650, Pariz (francoski frank) 2-21, Praga (češkoslovaška krona) 1-68, Trst (lira) 2-96. Povišanje carine na kavo in čaj je nastopilo s 1. aprilom in sicer na surovo kavo za 60, praženo in mleto 20, kavo v lupinah za 40 in na čaj za 120 odnosno 90 par v zlatu od kilograma (v papirju enajstkrat toliko). Ti-govci morajo prijaviti vse zaloge finančni kontroli do 8. t. m., da doplačajo razliko za zalogo po 1. aprilu. Državna blagajna se nahaja v tako povoljnem stanju, da razpolaga z ' okroglo 800 milijoni rezervne gotovine, kar se dogaja le pri redkoka^ i terih državah, pri nas pa smo doživeli kaj takega šele prvič od ujedinjenja. Proračun zagrebške (Savske) banovine, ki je skoro trikrat večja kot ljubljanska (Dravska) banovina, je samo za okroglo eno desetino večji kot naš, ker znaša 149-5 milijona Din (v naši banovini 136 milijonov Din). Izvozniki vina dobe za vsakih 100 litrov povračilo v znesku 100 Din, ako prosijo v 60 dneh pri finančnem ministrstvu. Nemška vladna kriza je končala s sestavo nove meščanske vlade pod predsedstvom dr, Briininga in vse izgleda, da utegne priti do razpusta parlamenta, ako bodo stranke delale težkoče; odlok o razpustu je baje že podpisan. \ elesejem v Beogradu nameravajo prirediti leta 1932 ter se zgrade v ta namen posebne zgradbe in paviljoni. Pogajanja za trgovinsko pogodbo s Turčijo se prično po vesteh iz Beograda tekom prihodnjega meseca. Banski svet Dravske banovine bo štel predvidoma 24 članov, od katerih odpade na vsak srez po eden, na Ljubljano, Maribor 3, Celje, Ptuj, Krško, Novo mesto, Jesenice, Kočevje in Kranj pa po 1 člana. Ukinjenje maksimiranja avtonomnih doklad k državiiim trošarinam uvaja pred kratkim objavljeni zakon o izpremembah in dopolnitvah troša-rinskega zakona, ki pa predvideva odobritev takih doklad po finančnem ministrstvu. Londonska razorožitvena konferenca, ki traja že več tednov, je obstala na mrtvi točki in ni izgledov, da bi se dosegel med državami kak zadovoljiv sporazum, ki bi resno pripomogel k omejitvi razoroževanja. Uporniško gibanje v Indiji proti angleškemu gospodarstvu se vedno bolj širi in je pred kratkim, došlo v Kalkuti do krvavih spopadov z angleško policijo. Tožbo proti bivšemu ministru dr. Krajaču radi plačila odškodnine 450.000 Din je vložila državna glavna kontrola. Univerzitetna knjižnica za 7*5 milijona Din se namerava zgraditi v Ljubljani, kar bi bilo jako važno tudi za obrtnike, ki )bi dobili marsikatero dobro delo. Velika razstava vajenskih del učencev, ki obiskujejo obrtne nadaljevalne šole, se namerava ob sodelovanju Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani in šolskih vodstev prirediti v maju v Ljubljani. Radi navezanja trgovskih stikov z Albanijo se je vršil v Zbornici za TOI sestanek zastopnikov raznih industrijskih tvrdk lesne, oblačilne, kovinarske in tekstilne stroke z g. P. T. Stankovičem, predstavnikom jugoslovanske trgovske agencije v Draču, ter je pokazal, da bi mogli v Albaniji zaslužiti tudi naši industrijci in večji obrtniki. Obrtna banka v Beogradu je imela prošli teden občni zbor delničarjev. Dosedaj je od podpiranega delniškega kapitala 75 milijonov Din vplačanih 49 milijonov Din, posojenih $6 milijonov, vlog 31. decembra 1929 za 28 milijonov Din, dividenda na delnico pa se je določila po 9 Din, t. j. nekaj čez 7%. Štev. 14. OBRTNI VESTNIK Stran 3. MEDIČ - ZANKL tvornice olja, firneža, lakov iri barv >L nion«. 2. Zadruga čevljarjev v Ljubljani ob 8. uri v Mestnem domu. 3. Pokrajinska zadruga krovcev v Ljubljani ob 9. uri v Rokodelskem domu. !. Zadruga stavbnikov za Slovenijo v Ljubljani ob 10. uri v zadružni pisarni na Rimski cesti štev. 22. Dne 7. aprila: 5. Pokrajinska zadruga tapetnikov v Ljubijaui ob 9. uri v restavraciji j »Novi Svet«. (i. Pokrajinska zadruga knjigovezov v Ljubljani ob pol 16. uri v gostilni pri »Sokolu«. Dne 10. aprila: 7. Zadruga sodavičarjev v Ljubljani ob 10. uri v restavraciji »Južni kolodvor«. Zadruga kleparskih, instalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani je imela svoj občni zbor v nedeljo dne 30. marca ob 9. uri dopoldne v posvetovalnici Zbornice TOI. — Poročilo o t. m zboru priobčimo v prihodnji številki. Redni občni zt>or Zadruge čevljarjev za sodni okraj Ljubljana se vrši za leto 1929 v nedeljo, dne 6. aprila 1930 ob 8. uri zjutraj v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor in poročilo predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo revizorjev. 5. Proračun za leto 1930 in določitev zadružnih doklad za leto 1930. 6. Raznoterosti. — Odbor. Zadruga krojačev in krojačic za sod. okr. Ribnica in Vel. Lašče bo v začetku meseca aprila razposlala svojim članom in članicam položnice, da plačajo prvi obrok letne doklade Din 35-—. Letna doklada je po sklepu občnega zbora z dne 9. marca 1930 določena na Din 70-— in se plačuje v dveh obrokih. Člani dobivajo za to brezplačno »Obrtni Vestnik«, ki stane sicer letno Din 40'—. Člani naj plačajo doklado prvi obrok do konca meseca aprila. Tisti člani in članice, kateri so naročnino ^Obrtnega Vestnika^ že plačali, naj to po dopisnici naznanijo zadrugi. — Načelstvo. Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor V nedeljo, 27. aprila ob pol 9. uri dop. v salonu gostilne pri :> Mraku , Rimska cesta 4. Člani se vabijo, da se polnoštevilno in točno udeležijo tega zborovanja. — Odbor. Obrtno društvo v Novem mestu je imelo 23. marca svoj 11. redni občni zbor ob srednji udeležbi, 43 članov, v dvorani Obrtnega društva v »Sokolskem domu«. Predsednik g. Filip 0 g r i č je podal pregledno poročilo o društvenem delovanju. Društvo je v tekočem letu izdalo Din 2030 — podpore onemoglim obrtnikom in 1000 dinarjev za obrtno nadaljevalno šolo. Dohodki članarine, Din 1-— mesečno, ne zadostujejo za upravne stroške in zato se je sklenilo, da se bode povišala članarina na Din 2-— mesečno. G. Ogrič je poročal tudi v zadevah, ki se tičejo mestnega občinskega gospodarstva, ker gre za stvari, ki jako interesirajo tudi obrtnike. Člani so sledili temu poročilu z največjo paž-njo in posegali v debato, kar je dokaz, da se zanimajo kot davkoplačevalci 'za razvoj Novega mesta. Tajnik g. Buh je poročal o delovanju odbora, ki je imel več sej. Blagajniško poročilo je podal g. Alojzij M i - d o f e r. Odsek za posmrtnino je izplačal dedičem po umrlih članih v teku 1929. leta Din 6050 —. O delu pomočniškega odseka je poročal njegov predsednik g. Rutar, brivski pomočnik. Odsek šteje 120 članov, ima svojo knjižnico in godala ter razpolaga z gotovino Din 7382-—. Poleg tega ima še svoj pomočniški prostovoljni podporni fond z goiovino 1089 dinarjev. Njegovo obširno poročilo o delovanju tega odseka je zelo razveseljivo, ker kaže hvalevredno strem; Ijenje, da se čut stanovske zavesti vcepi že obrtnemu naraščaju. Tudi pevske vaje so se vpeljale v društvu. Z vzklikom je bil izvoljen ponovno ves dosedanji odbor. G. Matovič kot delegat Zveze obrtnih zadrug poroča glede resolucije in zavarovanja obrtnikov za starost ter za slučaj nezgode, onemoglosti ali smrti ter so bili predlagani zaključki Zveze z odobravanjem sprejeti. Občni zbor za člane odseka za posmrtnino se vrši v najkrajšem času. Občni zbor Zadruge krojačev in krojačic za sod. okr. Ribnica in Vel. Lašče se je vršil v Sodražici dne 9. marca 1930 ob 13. uri. Od 90 zadružnikov se jih je udeležilo zborovanja 51. Načelnik g. J. Lena r čič je podal obširno porcčdo o delovanju zadruge. Sklepni račun in izkaz o premoženjskem poslovanju v letu 1929 kaže Din 10.063-82 dohodkov in Din 6.807 08 izdatkov. Za poslovno leto 1830 sestavljeni proračun, ki se je enoglasno sprejel, predvideva zvišanje zadružne doklade na Dan 70-—. Sprejet je bil tudi predlog g. Stritarja, naj se ta doklada plača v dveh obrokih. Podanih je bilo več predlogov in nasvetov. Sklenilo se je, da zadruga naroči za vse člane Obrtni Vestnik . Glede ustanovitve damskega odseka so se članice šivije enoglasno izjavile, da popolnoma zaupajo skupnemu delovanju zadruge ter so ustanovitev damskega odseka enoglasno odklonile. V odbor sta bili enoglasno izvoljeni ge. Levstek Anica, šivilja v Sodražici, in Terezija Arko, šivilja v Otavicah pri Ribnici. Razpravljalo se je o omejitvi vajencev. Sklenilo se je na opozoritev Zveze obrtnih zadrug glede socialnega zavarovanja obrtnikov, da občni zbor pooblašča odbor 2a izvršitev nadaljnjih ukrepov za to zavarovanje. Sklenilo se je enoglasno, da naj se zadruga v letu 1930 z vso silo loti zatiranja šušmarstva. Zadruga krojače; in krojačic na Jesenicah je imela svojo redno sejo dne 30. marca t. 1. Ta seja je bila prva Po občnem zboru, na katerem se je izvolilo nove funkcijonarje za prihodnjo triletno poslovno dobo in je bila zato tudi zelo obširna. Na seji se je tožilo splošno o zelo slabi pomladanski seziji v zadružnem okolišu, a še posebej v jeseniškem kotu. V prvi •vrsti se je ugotovilo, da je temu mnogo krivo dejstvo, da prihaja na Jesenice še mnogo krojačev iz oddaljenejših krajev po deželi in celo iz drugih srezov ter raznih konfekcijskih potnikov. Na ta način se poslabšuje domačemu obrtniku z velikimi težavami priborjen obstoj. Kajti življenje tukajšnjega obrtnika je gotovo mnogo dražje od onega z dežele. Zato njemu ob vseh velikih dajatvah ni mogoče delati za ceno, kakor onim, ki imajo manjšo režijo. Dalje je tudi dejstvo, da so, kakor smo že navedli, Jesenice ravno tisti kraj, ki spada gotovo takoj za Ljubljano in v več primerih še v višjo draginjsko stopnjo kot Ljubljana. Zato mor^naš delavec le v prvi vrsti gledati, da si pribori s svojo borno plačo v prvi vrsti potrebna živila za sebe in svojce, morebitni preostanek pa za razno drugo potrebno, tako da za nabavo obleke prav malo ostane. Velika napaka je tudi v naših mojstrih samih. Na žalost smo ugotovili, da povzroča prevelik naval v naš obrt, ker imajo nekateri vpisane pomočnike in pomočnice skoro celo leto, dasi jih imajo zaposlene le po par mesecev. Taki pomočniki postanejo potem po treh letih mojstri ali mojstrice, ne da bi bili usposobljeni in dovršili dejansko predpisano službo. Odbor bo v bodoče postopal z vso strogostjo. Še hujši udarec za naš stan pa je ta, da je prišla na Jesenice pod vodstvom našega člana velika zaloga konfekcije, ki sedaj prodaja moške obleke že po Din 250-—. Zanašamo se na to, da ima delavec navadno raje Obleko po meri. Če se razmere ne urede, bodemo morali enkrat razpravljati o naših stvareh na večjem zboru. Čaka nas še dosti dela. Da ostanemo v vednem stiku, čitajmo pridno naše glasilo, v katerem bodemo vse redno poročali. Dopolnilni tečaj za izvežbane avto-geuske varilce. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI priredi v livarni Tehniške srednje šole v Ljubljani od 7. do 12. aprila t. 1. poseben avtogenski tečaj za dopolnitev že iz-vežbanih varilcev, predvsem takih, ki so že obiskovali kak začetniški tečaj. Vežbalo se bo v varenju na desno, levo, naprej in navpično nad glavo, zvarni šiv kot konstrukcijski element pri železu, mesingu, bakru, aluminiju in njegovih zlitinah, kalkulacija in rentabilnost. Ta tečaj je velike važnosti za mojstre in pomočnike strojne, ključavničarske, avtomehaniške, kovaške in inštalacijske stroke, jako važen pa je tudi za industrijska podjetja, ki imajo kovinarske delavnice, v katerih je potrebno varenje radi novih del ali popravil. Pozivamo, da se interesenti nemudoma javijo, najkasneje do 4. aprila t. 1., ker je še nekaj prostih mest. Pristojbina za mojstre in poslovodje 150 Din, za pomočnike 100 Din. Obenem opozarjamo, da prevzamemo brezplačno, proti povračilu materijalnih stroškov, v popravilo nekaj kpmpliciranejših popravil predmetov iz železa, bakra, medi in aluminija. Predmete je dostaviti dopoldne v livarno Tehniške srednje šole v Ljubljani. Razno. Brezplačna popravila raznih strojev (delov), avtomobilskih in motornih delov (karter, blok, žel. obroči, propeler itd.), železnih zobnih koles in jermen ic, poljedelskih strojev (zlomljenih kovinskih delov) ter predmetov iz aluminija, bakra, medi in brona, samo proti povračilu stroškov za uporabljeni varilni materijal, se izvr-še v tečaju za avtogensko varenje za dopolnitev že izvežabnih varilcev, ki ga je priredil Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani. Interesenti naj na svoje stroške dostavijo pokvarjene predmete v livarsko delavnico Tehniške srednje šole ob dopoldnevih med 8. in 10. uro. Popravila se sprejemajo samo v dneh od 1. do 10. aprila ter se morejo zopet odnesti 12. aprila popoldne ob 17. uri. Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani. Načrt zakona o avtonomnih financah se izdeluje v ministrstvu financ, pravde in notranjih del, pri čemer se osobito ozira na finance ubožnejših podeželskh občin. Naš izvoz v februarju, ki je znašal 4808 milijona Din, je bil sicer boljši kot lani, vendar pa mnogo slabši, kakor v januarju (616 milijonov) ali lanskem decembru (778-6 milijona dinarjev). Stran 4. OBRTNI VESTNIK Štev. 14. Redni občni zbor Zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani. (Nadaljevanje.) (To poročilo priobčujemo na izrecno željo Zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani kljub obširnosti v celoti, ker je zadruga pripravljena nositi s tem zvezane posebne stroške. Uredništvo.) Podružnice sta 'premestila dva člana in sicer: 1. Dole-žal Karol iz Gamelj v Stožice št. 41 in 2. Lisac Dragotin iz Št. Jurij, občina Dol v Hrastnik. Podružnice je opustilo 12 članov in sicer: 1. Mrnuh .To-. sip na Lokah št. 16, občina Aržiše; 2. Šinkovec Albin v Rožni dolini; 3. Jurman Rudolf v Ljubljani, Dunajska cesta: 4. Kovačevič Ignac v Ljubljani, Tržaška cesta; 5. Štojs Alojzij v Zidanem mostu; 6. Ferlič Avgust v Mostah; 7. Novšak Josip v Rimskih Toplicah; 8. Kralj Stjepan v Ljubljani, Staničeva ulica; 9. Srdar Alojzija v Dol. Logatcu; 10. Ra-kar Josip v Hrastniku, kolonija 45; 11. Hešik Karol \ Ljubljani, Staničeva ulica; in 12. Petkovič llija v Radomljah. V poročilnem letu je bilo na novo sprejetih 87 vajencev in 27 vajenk, torej skupaj 114 novih moči, t. j. dva več kot pa v prejšnjem letu. Omeniti moram, da smo s sklepom na zadnjem občnem-zboru, ki je bil odobren dne 8. avgusta 1929, precej omejili sprejem novih vajencev, a kot kažejo preje navedene številke, se zaželjeni uspeh še ni pokazal. To bo jledilo šele v tekočem letu. Oproščenih je bilo 49 vajencev in 19 vajenk in je s tem naraslo število pomočnikov za 68. Pri preizkušnjah je preiskovalna komisija v 10 primerih radi zelo pomanjkljivega praktičnega znanja vajencev določila podaljšanje učne dobe po tri mesece, kar je tudi potrdila obrtna oblast. Da je toliko vajencem pri preizkušnjah padlo, je kriva triletna učna doba in je s tem jasen dokaz, da je bila učna doba vsekakor prekratka za vsaj zasilno izobrazbo v po-klicu. Pomočniške preizkušnje se je udeležilo itudi 21 pomočnikov. Vsi ti so morali polagati izpit po že odobrenem novem »Preizkuševalnem redu za pomagalce«, ki predvideva preizkušnjo iz vseh treh obrtov, t. j. brivskega, frizerskega in lasničarskega. Za nekatere je bila ta preizkušnja trd oreh, a ko so uvideli, da je stvar resna, so ga pri ponavljalni preizkušnji, razen dveh, vsi zmogli. Ker že ravno govorim o preizkušnjah, naj omenim, da sem že dolgo opažal vrzel v tem, ker nismo mogli onim vajencem, ki so se udeleževali preizkušenj, dati možnosti I proučitve tudi v teoriji. Odločil sem se temu odpomoči na ta način, da sem sestavil knjižico »teoretičnih vprašanj in odgovorov za po-magalsko preizkušnjo;,. Priznani, da ta knjižica ni popolna, a v njo sem zbral vse ono, kar pride v glavnem pri preizkušnji v poštev. Zadruga je to knjižico z odobrenjem odbora založila v 500 izvodih ter jo prejme sedaj vsak vajenec obenem z vabilom k preizkušnji in je za enkrat tildi to dovolj pereče vprašanje rešeno. Kar se tiče notranjega delovanja zadruge, naj omenim, da je v poročilnem letu prejelo načelstvo 500 službenih vlog, ki jih je bilo treba rešiti 412, druge pa so se vzele samo na znanje. Nadalje se je izdelalo 1560 spisov s 722 tekočimi številkami, k čemer se pa ne prištevajo razne okrožnice in priloge. Vloženi spisi se nanašajo največ na čisto službene zadeve in se manj važne dopise, n. pr. prijave pomočnikov ih vajencev ter njih odjave, kratka vprašanja članov in slično, katerih je tudi na stotine, sploh ni shranjevalo. V prošlem letu se je razposlalo na vse zadružne člane vabilo za občni zbor, okrožnico za plačilo zadružne doklade, poročilo o občnem zboru, vabilo za častni večer, okrožnico o spremembi zadružnih pravil ter okrog 100 vajencem in pomočnikom vabila k preizkušnji. Iz teh poročil je razvidno, da je bila korespondenca v lanskem letu ogromna in sem jo le -s težavo zmagoval, ker je bilo treba dnevno odpraviti povprečno sedem spisov. Od zadnjega občnega zbora, ki se je vršil dne 25. februarja 1929 v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ob navzočnosti 65 članov, pa do danes se je vršilo 11 odborovih sej in en članski sestanek vseh v Ljubljani lin bližnji okolici bivajočih članov. Na sejah so se reševale tekoče zadeve, članski sestanek pa je bil namenjen rešitvi perečega vprašanja o delovnem redu. H koncu naj še omenim, da se je na že dolgo zaželjeni zadružni strokovni šoli pričelo s poukom v jeseni. Zaenkrat obiskujejo pouk vajenci in vajenke iz mesta Ljubljane in bližnje okolice. V prihodnem šolskem letu pa se bo gledalo, da bo omogočen pouk tudi vajenceni zunanjih članov ter se bo skušala za te vajence doseči četrtinska vožnja na vlakih. Sicer ni pričakovati v tem letu zaželjenega uspeha v tej šoli, kajti začetek je težak in nam dela največjo težkočo denar. Toda kakor vse kaže, se bo tudi ta ovira premostila in prihodnje leto bo šola že popolna. S tem bi končal svoje poročilo s prošnjo, da ga vzamete na znanje in odobritev. Načelnik poda poročilo tajnika v debato, oziroma v odobritev. K besedi se oglasi Ikot prvi tov. Dolenc, ki skuša v svojem obširnem govoru dokazati nepravilno delovanje načelstva, kar pa se mu ne posreči. V glavnem govori o delovnem redu ter o nedeljskem delu, ki je po njegovem mnenju nujno potrebno za manjše obrtnike. Očita načelstvu, da terorizira svoje članstvo s tem, -ker se poteguje, da bi še v nadalje obveljal nedeljski počitek. H koncu poziva člane, naj ob nedljah odpro svoje obratovalnice, ker. je to do-\ oljeno. Tov. načelnik pojasni, da je nedeljski počitek zamišljen samo za mesto Ljubljano ter da je povsod drugje nedeljsko delo dovoljeno. Za popolen nedeljski počitek se je izreklo 45 članov, za nedeljsko delo pa le 15, torej on ne vidi v tem nikakega teroriziranja. Povdarja, da je tov. Dolenc, ki se' danes tako poteguje za nedeljsko delo, dalj časa sam nadziral poedine člane, ki so imeli svoje obrate odprte par minut čez določen čas, ter iste ovajal pri načelstvu, da jih predlaga v kaznovanje. Ponudil se je celo pri načelstvu, da bi prevzel mesto posredovalca med načelstvom in opozicijo, katero bi izdajal. Takega člana ima opozicija. Pripomni, da je tov. Dolenc svoj nestvarni govor predolgo zavlekel. J)a bodo mogli vsi priti do besede, predlaga, da se dovoli vsakemu le 15 minut za izvajanja. (Sprejeto.) Drugi se oglasi k besedi tov. Novak, ki tudi govori o d "lovnem redu ter o nedeljskem počitku, s katerim so zlasti periferijskd brivci zelo prizadeti. Dalje očita načelniku, ko je sklical sestanek pomočniškega zbora, da jih je takrat pregovoril, da so se vsi izrekli za nedeljski počitek, kar po njegovem mnenju ni korektno in je to le v škodo članstvu. H koncu poziva članstvo, da naj vsi vstrajajo za nedeljsko delo. Tov. fiorenc obsoja tov. Dolenca ter na kratko pojasni, kako mu je hotel škodovati s tem, da je pod roleto zleze! v njegovo brivnico, 'kjer je ravno dokončaval svoje dnevno delo ter je to naznanil zadrugi, da bi bil kaznovan. S tem je pokazal pravo lice kolegijalnosti. Odobrava pa delo načelstva, katerega prosi, da ostane tudi v naprej istega mišljenja, t. j. da se očuva nedeljski počitek, kajti vsak človek se nadela v šestih dneh in zato ima pravico, da sedmi dan počiva, kar naj bo nedelja, da lahko svoje delo zopet začne začetkom tedna zdrav in .čil. Tov. Gorupec graja člane opozicije, ki nagovarjajo tovariše, da naj ob nedeljah delajo, sami pa imajo svoje obratovalnice zaprte. Ali naj bo to zavednost?! (Konec sledi.} OBRTNA BANKA V UUBLJAN PODRUŽNICA: LJUTOMER Telefon St 2508 CENTRALA: KQ&£RESN! TStG 4 Telefon it. 2508 Ražun pri poštni hranilnici v Ljubija«' **• '2.051 Dale kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih In Industrijskih podjetij, izvršuje vse banlne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po do« * govoru primerno viSe Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana — Telefon st. 2040, 2457, 2458, 2805 In 2806 Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe deposits itd. itd. Železnina orodje, okovjeitd. Porcelan BOGDAN Steklenina ŽILIC LJUBLJANA, Dunajska c. 11 (poleg Figovca) L. Mikuš, &£££? Ljubljana Mestni trg 33 UdanoTlIeno 1S39 Skrbno izdelovanje I Najveiji izbor! c Najniife cene! Preobleke! Popravna* Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izberi zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. — Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. x .TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta 4 KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE UUBUANSKE dovoljuje posojila na menice ip kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam ■Ufa 3« H ■] »Obrtaef* Vestnika« Ivan Mihel«?. TTredrrik Ivan Lombar. - Tiskam« >Merknr<, trg.-tad. 4. d. (predstavnik O. MiehAlek). Vat v Ljubija*.