GLASNIK
Ljubljana 21. januarja 1958
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO V., ŠTEV. 6
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
2. seja Zbora proizvajalcev OLO dne 14. januarja 1958
IZVLEČEK IZ RAZPRAVE IN ZAKLJUČKI
No koncu svojega poročila (ki je bilo objavljeno v 5. Številki »Glasnika« dne 17. t. m.), je Franc Borštnik predlagal Zboru proizvajalcev, l'® sprejme naslednic predloge:
1.	Da občinski zbori proizvajalcev v cilju izpopolnitve in ureditve Premijskega sistema odrede revizijo premijskih pravilnikov v vseh gospodarskih organizacijah, kjer koli niso premijske osnove jasne in objektivne. Revizija naj bi se izvršila *a nazaj, in sicer tako, da se dokončen obračun premij (po potrditvi zaključnega računa) izvrši po novih osnovah.
Za osnovo pri določitvi revizije naj se vzamejo pripombe Sveta za delo OI,(), ki jih je poslal vsem občinam julija lanskega leta. Za bodoče pa nuj si občinski zbor proizvajalcev zagotovi stalen in sistematičen pregled na osnovi katerega naj tudi nudi stalno pomoč* gospodarskim or-Ranizaeijah pri teh vprašanjih.
2.	Občinski zbor proizvajalcev naj za svoje področje skrbi, da bodo gospodarske organizacije vodile plačilno politiko in politiko delitve plač nad tarifnimi pravilniki skladno z dvigom produktivnosti dela. Za to n n j sc preprečijo vsa previsoka izplačevanju plač iz dobička nad tarifnimi postavkami. Posebno v listih kolektivih, kjer se je večji dohodek nslvaril z večjo maržo, je tako pokopati. Znto naj se posebno prouči stanj« v vseli tistih podjetjih, ki so izplačala več kot tri plače. Nepot robita sredstva na skladu za plače pa •j*1 j se uporabijo za družbeni stan-durd zaposlenih.
Po poročilu se je razvila obširna •■nzprnva in s-i posamezni ljudski odborniki izjavljali:
Anton Volit' je postavil vprašanje, 1,1 i sc lahko smatra kot premija takšna premija, ki oranega eno dobro Plačo. Bil je mišljenja, do so premije v takšnih višinah nepravilne in previsoke.
Vojze Fortuna je opozoril no to, o® so premije odigrale pozitivno vlo-Ko v večini naših gospodarskih organizacijah. Na napačno pot so krenile le nekatere gospodarske organi-Zimiie, ker so bile objektivne sile Prešibke in niso znali pravilno oceniti delo ljudi, ki so prejemali premijo. in tudi ne uspeh, ki ga je gospodarska organizacija dosegla. Napačno je bilo. de so gospodarske organizacije določale vnaprej sredstva ?" Premijske sklade, ne pa, da bi do-°čale nujprei, katera mesta bodo Prernir.ina. Zato je v posameznih Podjetjih prišlo do tega, da so premi ie dosegle takšno višino, ki ni niti v Rkladu z ekonomiko niti se ne mo-n moralno opravičiti. Premirati jo I®ba toka delovna mesta, ki se dajo kouomsko meriti. Ne smejo bili pretirana samo vodilna mesta, temveč
a tista delovna mesta, ki vplivajo
na izboljšanje proizvodnje in za katera se lahko dokaže določen uspeli. Premije ne smejo biti neke vrste dopolnilne plače, ki povzročajo vročo kri. Posebno se pokaže tu problem v listih podjetjih, ki so enostavno prepisovala premijske pravilnike, ne da hi jih prilagodila specifičnim pogojem in ne da l>i bil najprej ugotovljen značaj delu, ki se premi ra.
Naslednja napaka je bila ta, da _ nekatera podjetja, čeprav so sama prišla na to, da premijski pravilniki niso pravilni, niso spremenila osnove. Gospodarske organizacije so imele možnost izpremeniti premijske pravilnike in na ta način uveljaviti takšen sistem premiranja, ki smo ga imeli v vida pri uvajanju teh pravilnikov v gospodarskih organizacijah. Napačno je bilo, da so ponekod organi delavskega upravljanja prepuščali to stvar preveč samo nekaterim ljudem v podjetjih. Na' podlagi napačnih premiranj je prišlo do tega, da so ponekod dobili premiio vsi, čeprav niso bili za to upravičeni in v takih podjetjih seveda ni prišlo do negodovanja, tam pa, kjer niso vsi dobili premije in so jo dobili tudi taki, ki niso bili upravičeni do nje, pa je povzročilo to dokaj burno diskusijo.
Postavlja se tudi vprašanje, v koliko bi bil umesten predlog, da premije ne bi bile več obvezen element v sistemu nagrajevanja. V preteklem letu so morale vse gospodarske organ izaci ie imeti premijske pravilnike. Morda bi bilo pravilno, da se postavijo premijski pravilniki neobvezno za vse gospodarske organizacije. Organi uprave, kakor tudi ostali (trgani v kolektivih hi morali- sistema-tičneje in odločneje posegati v sistem nagrajevanja. To še posebno zato. če upoštevamo, da bodo samostojno, sprejemali tudi ostale pravilnike, ki bodo voli vali na nagrajevanje slehernega človeka v nodjetiu.
Pravil"« bi bilo tildi, da bi zbori proizvajalcev občinskih ljudskih odborov dal' na dnevni red problem nagrajevanja v gospodarskih orgaui-zaciiah iii da hi spremiiali delo gospodarskih organizacij, ki imajo modnost ustvariti večji dohodek.
Janez Kermavner je prav tako ugo‘ovil. da so premile nesporno odigrale važno vlogo, ker so odkrivale mrtve brigade, mrtev čas, slabe normative itd. Dejstvo pa je, tla hi se moral premijski sistem izpopolnjevati. Prem'ra n je ie treba uvesti samo za tiste člane delovnega kolektiva, ki so s svojo pridnostjo doprinesli k zvišan iu proizvodnje in za izboljšanje poslovanja svoje organizacije. Zato so potrebne pozitivne in negativne premije. Ce nekdo ni opravil svoje dolžnosti, naj dobi zato tudi temu primerno manjše plačilo.
Po mnenju tovariša Kermavnerja administrativni kader v podjetju ne
bi smel biti premi ra n. Ni pravilno, da se premirajo knjigovodje za ažurnost in za redno izplačevanje plač ali za redno dajanje poročil. Cesto se seveda sliši pripomba, da ne bi v podjetju dobili plač, če to ne bi bilo tako urejeno. Knjigovodja pa ni imel vpliva na proizvodnjo, če je pur dni prej napisal podatke. Zato je treba gledati, da so premije v podjetjih pravilno razdeljene in da pripadajo le tistim, ki imajo neposreden vpliv na proizvodnjo.
Kaniilo Marinc se je v razpravi zavzel za to, da premije ne hi presegle polovico plač posameznika. Opozoril je na to, da so danes dogaja, da se racionalizacija in premija meče ven koš. l’onjegovem mnenju lahko doseže posameznik višino 200.000 dinarjev za racionalizacijo, nikakor pa ne hi smela biti v tej višini premija. Treba je ločiti racionalizacijo iii premijo, To vprašanje je postavil še posebno zaradi tega, ker so nekateri ljudje v podjetju dobili po 200.000 dinarjev mesečno. Postavil pa je, da ni mogel posameznik v podjetju ustvariti tako velikega efekta, (In bi bil upravičen do tako visoke premi je.
Iz podatkov v časopisju izhaja, da so nekatera podjetja dosegla tudi po 27 plač. To so podjetja predvsem v trgovini in zunanji trgovini. To lahko pomeni, da so ta podjetja lahko dosegla takšne premije le zaradi ugodnejšega tržišča.
Tovariš Marine pa se ni strinjal s preglogom v referatu tov. Borštnika, da ie treba rpvidirnti premijske pravilnike za nazaj. Kot razlog je navedel to. da ne bi bili prizadeti samo tisti, ki so dobili skoraj milijonske premije, ampak tudi drugi. Obsodil pa jo vispke premije, ki jih je smatral kot nemoralne.
Končno je tovariš Marinc povedal svoje stališče do prvutiranja administrativnega kadra. Po njegovih izkušnjah obstajajo v gospodarskih organizacijah takšna administrativna delovna mesta, katera sc izplača premirati. Na primer poenterji. s katerimi so bile velike težave, ker se niso držali rokov obračunu. Ko pa so dobili stimulacijo, so vpel iali drug način dela ter so delali tudi v popoldanskih urah. pa tudi ob nedeljah.,če ie prišel rok za obračun naslednji da n. Zato hi bilo nepravilno, da se take 1 i ud i povsem izključi iz premiranja. Treba pa je seveda zavzeti pravilno osnovo.
Mirko lerilia je ugotovil. da se je v začetku, ko so lnli tarifni pravilniki vpeljani, o njih ogromno razpravljalo in da so delale na njih posebne komisi ie, ki so izvršile ogromno delo. Pn drugi strani pa lahko danes ugotovimo, dn smo premijske pravilnike spustili iz rok in da se za to pojavi iajo razne nepravilnosti in razne skrajnosti. Ugoto-
vil je, da je pravilno, če (lobi nekdo par tisoč dinarjev premije, če je pokazal za to poseben trud. Zato so tudi premije koristne, toda treba jih je pravilno urediti.
Slane Bregant je govoril o naši gospodarski zakonodaji oziroma o gospodarskih predpisih in je bil mnenja, da ti niso trdni in povsem urejeni in da zato marsikdaj povzročajo nesigurnost v gospodarskih organizacijah. Zato je treba gledati, da se ti predpisi uredijo tudi glede premij.
Ko so se sprejemali premijski pravilniki, je bilo določeno, da mora vsaka gospodarska organizacija imeti takšen pravilnik. Ko pa so se določile norme teh pravilnikov, pa je bilo storjenih veliko nepravilnosti, katerih stvari niso bile zadosti prediskntlrane v podjetjih. Le nekatera podjetja imajo dobro urejene pravilnike, druga podjetja pa, ki so jih enostavno prepisovala, ne. V tistih podjetjih, kjer so organi upravljanja svoje pravilnike [yi-prnvljali in izdelali tudi po dva do tri pravilnike, je v redu. Kjer pa jih niso popravili, so stihijsko prišli do tega, da so izplačevali takšne premije, ki niso upravičene.
Drugi vzrok za te napake na je tudi nesigurnost v podjetjih. Ce se spomnimo tri letu nazaj, vidimo, kakšni so bili istrumenti in kako so bili določeni fond za prosto razpolaganje in investicijski fondi. Kdor je pošteno mislil, je ustvaril večje fonde in čakal, dn se po zaključku računa ta sredstva tudi lahko uporabijo in že tudi napravil načrt uporabe teh fondov. Z blokaqi-jami teh fondov pa se je ustvarila nesigurnost. Ko je bilo rečeno, da gre toliko in toliko sredstev iz fonda za samostojno razpolaganje podjetju, so se ta sredstva raje izplačala, dn ne bi bila zopet blokirana.
Na koncu razprave je tovariš Bregant omenil članke o tej zadevi v »Ljudski pravici«. Po njegovem mnenju bi morali odgovorni organi potrkati na vrata organizacij že prej in reči, kaj je nrav in kaj ni. Nepravilnosti so se dogajale tudi v drugih okrajih, v katerili pa se o teh nepravilnostih ni pisalo v časopisu.
Jože Vonta ni odobravaj izvajanja tovariša Breganta glede razpravljanja o teh zadevali v dnevnem časopisju. Po njegovem mišljenju je prav, da se o teh stvareh široko razpravlja. Tudi zbor proizvajalcev naj da svoje mišljenje k tem problemom. Ni nobenega razlogu. da bi stvari skrivali.
Po tem pa je tovariš Vonta postavil vprašanje premiranja v imkI-jetjih, kjer so že dosegli svoje kapacitete in izkoristili vse do skrajnosti. Povedal je, da dela v gospodarski organizaciji, ki ie predvojni plan prekoračila za t0*/n, število zaposlenih ljudi pa zmanjšala za 50°/». Postavil je vprašanje, ali je v takem podjetju možno še kaj premirati.
Naslednje vprašanje je vprašanje ločitve premiranja od racionalizacije. Sedai, ko »o sprejeti premijski pravilniki, se racionalizacija enostavno ne priznava, temveč se kar vse preinira.
-'RAN 22
GLASNI*
Končno se je tudi tovariš Vonta 'dotaknil v|	m ju prcmiranja administrativ,.	iSlužbeucev. Postavil
se je. na stališče, da je vprašanje, če je podano merilo, du se administrativni kader vnese v premijski sistem. 2c iz razprave izhaja, du se je premiranje administrativnega kadra izvršilo več ali manj zaradi discipline, pravočasnih analiz, obračunov itd. Gotovo, da je bilo tudi s tem nekaj storjenega, toda proizvodni stroški prav gotovo niso bili znižani.
Marija Mesarič sc je postavila na stališče, du bi bilo potrebno tudi administrativni kader premirati. Kot primer za njeno stališče je navedla podjetje »Zidar« v Kočevju, O katerem je bilo govoru na zadnji skupnix seji okrajnega ljudskega odbora. Tam je bilo slišati, du je to podjetje ravno zaradi'tega tako za-Šepalo, ker administrativni kader ni imel zadostne stimulacije in so se izvršile določene nepravilnosti, zaradi preobilice dela itd.
Nato je tovarišica Mesaričcva še govo "ila o sestavljanju družbenih planov in organizaciji finančnega poslovanja glede na prejšnja leta. J letu 1956 ni bilo v gradbeništv-u nobenega pribitka. Ker pa se instrumenti iz leta v leto spreminjajo, so nastale večje razlike. Tudi sredstva,* ki so bila v podjetjih ustvarjena, so jse konec letu blokirala. To pa je vse vplivalo na podjetja.
Danica Šler je razpravljala o tistem delu poročila, ki navaja, da bi naj zbor proizvajalcev priporočil občinskim zborom proizvajalcev, da naj pokrcnejo ukrepe glede preveč izplačanih plač. Socializem se gradi na zaupanju do ljudi in je takih, ki so to zaupanje zlorabili, malo. Nepravilno bi bilo, da bi'z administrativnimi ukrepi posegali v delo delavskih svetov in s tem tudi kaznovali ljudi, ki so pravilno delali, Celo leto je bilo govora, da imajo delavski sveti večje pravice, in samo-odločanje in bi vsako retroaktivno poseganje povzročilo negodovanje. Možno pa je, du govorimo o konsekvencah zu tiste organizacije, ki so nepravilno gospodarile, in da damo priporočilo zborom proizvajalcev, da opozore gospodarske organizacije, ki bodo še delile, da dele skladno s predpisi v Uradnem listu št. 5? in da vzamejo za osnovo ustvarjeno produktivnost in dele dobiček Inn nivoju ostalih gospodarskih organizacij enake dejavnosti.
Franc Švab je govoril o posledicah sproščenega sistema v trgovini. Prav zaradi tega smo bili takrat, ko smo sprejeli družbeni plan, previdni in smo priporočili, naj sc več kot tri plače ne razdeljujejo. Računali smo. dn bo nekaj gospodarskili organizacij, ki se teh priporočil ne bodo držala vendar pa je to majhno število organizacij.
Nato je tovariš Švab govoril o sredstvih, ki so bila naložena v sklade v upanju, da jih bodo podjetju kasneje lahko koristila. Toda po poznejših predpisih so ta sredstva prešla na obratna sredstva. Vsako podjetje pa’mora nekaj investirali, če hoče izpopolnjevati svoje poslovanje, zato ni prav, da se taka sredstva prenašajo na obratna sredstva.
Milka Jovan je bila mnenja, da je čisto razumljivo, da se je spričo visokih premij sprožila kritika, ki je bila upravičena. K temu je postavila vprašanje, kdaj bodo potrošniki čutili uspeh podjetij, kjer je bil porast proizvodnje vzrok za izplačilo premii in k dni se bodo cene kot posledici	;n stabili-
zirale. Nihče ne nasprotuje premijam, če so izplačane kot posledica več vloženega dela in uspehu, toda ljudje želijo vedeti, kdaj bodo potrošniki plačali manj za tisto, kur plačujejo sedaj več, za kur dragi dobivajo premije. Po njenem mnenju pa je večina premij neosnova-uih.
Inž. Ivo Klemenčič je ugotovil, da ja razprava pokazala, du pravilno gledamo na problem premiranju v naši proizvodnji, kritiku je jasna, slišati pa je bilo tudi glasove, zakaj se je začelo ravno v Ljubljani s kritiko visokih premij, čeprav so v drugih okrajih večje. Prav je, da smo pričeli s to razpravo. Zbori proizvajalcev okraja in zbori proizvajalcev v občinah so dolžni odgovoriti volivcem. Poročilo, ki ga je dal tovariš Borštnik, je bilo objektivno in je postavilo kritiko nu pravilno mesto, ker je ugotovilo, da je pre-miranje zdravo tam, kjer so bili pravilniki sestavljeni, kritizirati pa je treba primere, kjer so se vršili odstopi, kakor smo ugotovili' v razpravi. Ta kritika je na mestu in potrebni so tudi administrativni ukrepi v tistih primerih, kjer so bile prekoračene meje. Pravilno je, da nagrajujemo proizvodnost, ne sinejo pa te nagrade biti večje, kot je dosežen uspeli po merilu, ki ga uporabljamo pri plačevanju. Razprava jc pokazala na gotove meje. Načelno je treba pogledali, kuj je pravzaprav premija tistih ljudi v podjetju, ki jih ne moremo normirati. Bistvo tega prcmiranja je v tem, da človeku, ki je v gospodarski organizaciji na odgovornem mestu, in ki lahko s svojim znanjem in sposobnostjo pomaga v podjetju, damo neko stimulacijo in nekako zmanjšujemo uravnilovko. Če tako postavimo vprašanje prcmiranja, potem te premije ne morejo biti tako visoke, kot je njihova osnovna plača. Z racionalizacijo lahko dobi poedi-ncc tudi milijon dinarjev in še več, če je poleg svojega rednega dela iznašel nekaj, kar do tedaj še nihče ni odkril ali iznašel način izdelave gotovih proizvodov, ki znižuje njihovo ceno. Premija pa je nagrada za delo poedinca, ki ima vpliv na tehnološki proces, ki ga opravlja preko povprečja njegovega delovnega mesta. Premijske osnove naj se vrednotijo tako, da ob lOOVo-ni izpolnitvi zahtev ustvarjajo pogoje za premije, ki ne morejo hiti večje od polovice mesečne plače.
Isto je s plačevanjem plač preko tarifnega pravilnika. Že v okviru plana smo predvideli maksimalno tri plače na leto nad tarifnim pravilnikom. Ostala sredstva plačnega sklada pa naj služijo potrebam družbenega standarda.
Franc Plazar sc je zavzel za revizijo premijskih pravilnikov. Povedal pa je. da obveznosti premira-pjn po novih predpisih ni več. Tudi za formiranje osebnih dohodkov so v novih predpisih določeni limiti. Glede previsoko izplačanih premij v podjetju je bil tovariš Plaza r mnenja. da je često krivda na slabi organizaciji podjetja.
Milan Badovinac jc tudi prelagal, da se premijski pravilniki podvržejo generalni reviziji in dn se izločijo iz njih vsi elementi, ki ne bazirajo na realnih osnovali. Govoriti o ukinitvi premijskih pravilnikov pa ni pravilno, ker so vendarle doseženi bistveni uspehi. Gre le zn to, . ali so premijski pravilniki dovolj jasni in ustrezni.
Tovariš Badovinac je nato govoril o vlogi zbora proizvajalcev v občinah. Občinski zbori proizvajalcev so se komai formirali in treba je storiti vse. da se sno/nnio s proble-
matiko v podjetjih, če bodo hoteli uspešno delati.
Ivan Curk je govoril o podjetjih, ki so delili premijo; niso pa hoteli kupovati od drugih proizvajalcev, ki so postavili prenizko ceno in bi zaradi te cene ne mogli doseči visokih premij. Nato je govoril še o verižni trgovini in o delitvi dobička v teh trgovinah. Danes je prav gotovo po občinah dosti trgovin, ki se pečajo z verižno trgovino in so delile dobiček. Vemo pa, da je taka trgovina prepovedana. Vzemimo samo primer, da gre neko blago čez tri roke in si pri tem trije kolektivi ustvarjajo plače, dohodek in tako dalje, kako izgledajo cene temu blagu, si lahko mislimo. Če primerjamo cene od leta 1948 naprej, vidimo, da so te stalno v porastu. Vzrok temu je često tudi to, dn po pol leta čakamo na plan, da so instrumenti razčiščeni, v drugem polletju, ko pa te instrumente spoznamo, nihče cen ne zniža in tako gre iz leta *V leto naprej. Ti finančni plani so tudi pritirnli kolektive, da so si ustvarjali gotova sredstva zn plače, katere so imeli pravico deliti.
Po končni razpravi je zbor proizvajalcev sprejel naslednje sklepe:
1.	V cilju izpopolnitve in ureditve premijskega sistema, naj občinski zbori proizvajalcev odredijo re-
vizijo premijskih pravilnikov v vse! gospodarskih organizacijah kjerkoli niso premijske osnove jasne i" objektivne. Revizije naj bi sc h' vršile za nazaj, tako du se dokončen: obračun premij izvrši po no vil osnovah.
Zn osnovo pri določitvi revizij1 noj se vzamejo pripombe Sveta lt delo okrajnega ljudskega odbora, k jili je poslal vsem občinam julij1 lanskega leta. Poleg tega pa naj s* premijske osnove Vrednoti tako, d* ob 100%-ni izpolnitvi zahtev uslvnf-jnjo pogoje za premije, ki ne m*-rejo hiti večje od polovične meseči plače. Za bodoče naj si občinski zbori proizvajalcev zagotove stale1 in sistematičen pregled, na osnov' katerega naj tudi nudijo stalno p°: moč gospodarskim organizacijam p* teh vprašanjih.
2.	Občinski zbori proizvajalce1 naj skrlie, dn bodo gospodarske organizacije vodile plačilno politik0 in politiko delitve plač nad tarifnimi pravilniki skladno z dvigom produktivnosti dela. Zato naj se preprečijo vsa previsoka izplačevanj1 plač iz dobička nad tarifnim pravilnikom. Maksimalno naj se izplačajo tri plače nad tarifnim pravil ■likom, ostala sredstva plačne# sklada pa naj služijo potrebni* družbenega standarda.
Poročilo o novih ekonomskih instrumentih
V	drugem delu seje jc Zbor proizvajalcev OLO obravnaval poročilo, *ki ga je podal Janez Ned og, predsednik Sveta za tržišče, o novih ekonomskih instrumentih.
Preden gremo k stvari, bi vas rad opozoril na to, da naslov te točke dnevnega reda najbrž, temu, o čemer imam tukaj namen govoriti, ne ustreza. Ne gre namreč za razpravo o vplivu novih ekonomskih instrumentov na plače. Poleg tega ti instrumenti niti še niso dokončno znani in do sprejetja družbenega plana ver jetno tudi ne bodo. Gre predvsem za to, do se nekatere stvari iz tega kompleksa vprašanj nanašajo samo na trgovino, oziroma določneje rečeno, na tendence poviševanja cen v deta jlistični trgovini, in to v nekaterih branžah trgovine, kar ste sami imeli priliko opaziti.
V	zvezi s tem želim v uvodu povedati, da je svet OLO zn tržišče o teh stvareh razpravljal in izdelal določene predloge, ki naj bi jih danes posredoval zboru proizvajalcev kot organu, ki je pristojen o teh stvareh sklepati. Vemo, da je 'bila trgovina v lanskem letu, glede nu to, dn je bila v II. skupini podjetij, v sorazmerno zelo ugodnem položaju. Morda je bilo to za trgovino najbolj ugodno leto. Letos-pa glede na to, da se te skupine podjetij pri delitvi dohodka izenačujejo z ostalimi skupinami podjetij, je jasno, da je prišla naša trgovina, z ozirom na vse že znane instrumente, v precej težak položaj. V tej zvezi izvajam, da je to eden izmed vzrokov. ki je privedel nekatere naše trgovce do tega, dn so dvignili marže od 3 do 5%, to se pravi, povprečno za 4*/o. Gre predvsem za podjet ja detajlistične mreže, zn trgovine s tekstilom in tudi za nekatere druge trgovine, ki se ukvarjajo s prodajo tekstilnega blaga poleg'ostalega, kakor n. pr. »NA-MA«. V dnevnem časopisju ste gotovo zasledili, kakšna jc bilp reakcija Sveta OLO zn tržišče v zvezi z zviševanjem cen. To stališče Sveta zn tržišče mislim na tem mestu obrazložiti in dati v zvezi s tem tudi potrebne predloge.
V zvezi s prejšnjo točko dnevnega reda bi vendarle rad rekel nekaj besedi o tem, in sicer žara«1 tega, ker so ta vprašanja pravzaprav predmet zelo široke diskusij* ljudi po Ljubljani. Svet za tržišč* je" namreč razp/avljal tudi o vprašanjih v zvezi s 1. točko dnevne# reda.
Prvo vprašanje je, ali so vsot* plač, izplačane nad plačami po <*: rifnem pravilniku, ki so jih izplače-vali v nekaterih podjetjih, Kater1 je v svojih izvajanjih omenil tej variš Borštnik, vplivale na podra žitev blaga. V zvezi s tem nočen1 povedati to, da vsote denarja, ki s‘ bile v lanskem letu izplačane ** račun plač, ne samo v detajlisti*' n ih trgovinah s tekstilom, pač P* tudi. v nekaterih drugih, niso bil* upravičeno razdeljene. Pri tem P* nimamo opravka samo z ljubijo*] skimi trgovinami in jc to jugosM vnnska stvar. S tem hočem reči, je trgovina z industrijskim blngoi" tako v Ljubljani kakor tudi v dr*! gilr industrijskih centrih, odvisna 0 pogojev, v katerih dela celotna jugjf slovanska trgovina, in dn v tak1* pogojih teh stvari ne moremo izcnfj cevnti. Vprašanje petih ali osm'1 trgovskih podjetij, ki so dvigni f odstotek marže in tako poveča™ cono tekstilnega blaga v maloprej: dajni mreži, smo načeli in pre1 lagamo, da zbor proizvajalcev vornšanjc prenese naprej na obči*' ske zbore proizvajalcev ih tudi *j ostale pristojne organe, predvsc*| na trgovinsko zbornico, in sicer z" radi tega. ker mislim, da pot zvišaj vanja odstotka marže v mnlopPj dnini mreži ni moralno uprav iče*f pot.	j
Res je sicer to, dn se dnjntv trgovinskih organizacij, predvsc* glede sredstev inveslicijskega skl1 dn, zelo povečujejo, vendar pa *’ drugi strani ugotavljamo, dn vsi instrumenti niso še znani. PredvsCt še ni znano, kako bo z odplnčc#) njem anuitet za kredite, katereJj gospodarske organizacije najele prj uveljavitvijo zakona o sredšUL gospodarskih organizacij. Dalje ni razčiščeno vprašanje sredsFj rezervnega sklada. Prav tako še 1
glasnik
STRAN 23
rešeno vprašanje režima dajanja kredita s strani občinskih ljudskih odborov. Občinski ljudski odbori namreč bodo tisti, ki bodo na ta retini lahko v mnogočem vplivali.
Nadalje izgloda, tovariši, da bo nova delitev dohodka zadela predvsem trgovino z industrijskim blagom,. ker, kot veste, obstaja druga, znatno milejša lestvica, s katero se predvideva razvrstitev podjetij v skupine. Zvezni sekretariat za gospodarstvo je poobliBčen, da predpiše, ^ oziroma da odredi, za katere branže trgovine bo veljala druga, znatno milejša lestvica. Mislim, da bodo v sklop druge, znatno milejše lestvice, prišla predvsem trgovska Podjetja z živili, to sc pravi, trgovska podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo sadja, zelenjave itd. Vprašanje' PQ je, v kateri režim razdelitve dohodka bodo postavljene špecerijske trgovine.
Glede na to, da so vse stvari še nejasne, mislim, da je neopravičljivo ravnanje teh podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo tekstilnega blaga, da so brez predhodnega sporazumu z merodajnimi forumi, kot na primer s Trgovinsko zbornico, po svojem lastnem dogovoru določilu s 1. januarjem 1958. skladno s povečanjem odstotka marže, nove cene.
V zvezi s tem sc postavlja dvoje vprašanj, in sicer: 1. ali bodo sedanji instrumenti zahtevali povišanje marže ali ne; 2. kako naj se ta stvar (povečanje marže) pozna na cenah v zvezi z določitvijo novih instrumentov.
Prav zaradi tega, ker ti instrumenti še niso dokončno znani, mislim, da bi se morali vsi skupaj odločiti zn en princip. Svet OLO za tržišče ne stoji na stališču, da bodo ostale cene pri spremembah, ki nastajajo, zakovane, pač pa stoji im stališču, da hi se morali bolj kot doslej ravnati po načelu »odprte knjige«: če podjetje pride na osnovi svojih izračunov do zaključka, da mora skladno s svojim nadaljnjim obstojem povečati odstotek marže, predstavlja povečanje odstotka marže stvar, ki jo podjetje lahko naredi na osnovi dogovora in ob tej Priliki jasno pokaže in dokaže, kje so vzroki za to, da se mora odstotek marže oziroma cena povišati. Stališče Sveta za tržišče je: če so vzroki povišanja odstotka marže in s tem cen nasploh, na določitvi takih In takih instrumentov, je naša-sveta dolžnost, da povemo, da so ti in ti Instrumenti privedli do povečanja cen, ne pa da se pri zaprtih kalku-meijnh enega ali drugega podjetja ®1i po dogovoru petih- nli osmih podjetij te kalkulacije izdelajo in temu Primerno dvignejo cene. Pri tem ne mislijo na to, kako bi zvišanje odstotka marže ali cen nasploh pred ljudmi opravičili. Zato mislim, da Pode v teni primeru moralna odgovornost na podjetja, ki so v začetku letošnjega leta skušala dvigniti odstotek marže in s tem v zvezi tudi cenc nasploh. Tudi to smo v dnevnem časopisju odkrito kritizirali. Mislim, da je bilo to opravičljivo Prav v istem smislu, kot je bilo prej ločeno o kritiki v zvezi i. izplačevanjem premij in plač nnil plačami P° tarifnem pravilniku. To mislim *uradi tega, ker nam vprašanje delavske samouprave, ki :o mamo v teh podjetjih, nujno •.urejuje, da J° izpopolnjujemo, pa čeprav z ostro kritiko. V nasprotnem primeru se mtm lahko zgodi, da bo padel očitek, češ do se v Jugoslaviji pri uve-'iovljnnju delavske samouprave in Prenašanju oblastvenih funkcij na ‘o delavsko samoupravo, podpira Anarhija v gospodarstvu. Mnenja
sem, da vseh teh kritik ne gre jemati kot napadena tisto, kar smo na kongresu delavskih svetov Jugoslavije v Beogradu proglašali za pravilno, pač pa jih je treba jemati kot nekaj, kar bo nadaljnjemu uveljavljanju delavske samouprave samo koristilo. Teh kritik ni treba jemati kot nekaj, s čemer bi hoteli omejevati kompetence delavske samouprave, pač pa kot nekaj, na osnovi česar bodo znali svoje razpoložljive zmogljivosti izkoristiti v prid celotne družbene skupnosti. Mnenja sem. da je'predlog Sveta OLO za tržišče, naj bi Trgovinska zbornica disciplinsko kaznovala trgovce. ki so svojevoljno in brez detajlnih in točnih kalkulacij, ko še niso znani vsi instrumenti družben/ega plana, zvišala odstotek marže zn povprečno 4°/o, utemeljen.
V zvezi s tem mislim, da bi se lahko sporazumeli o tem, da damo podobno priporočilo tudi vsem gospodarskim organizacijam v tem smislu, da dokler niso sprejeti vsi instrumenti družbenega plana, naj ne zvišujejo odstotka marže oziroma cen nasploh. S tem pa ni rečeno, xla nas tako priporočilo ne bi obvezalo, da do teh točnejših kalkulacij čimprej pridemo, in sicer glede na to, da ne bi povzročali škode gospodarskim organizacijam in da jim pokažemo, da je bil preplah, na ka-
terega se ob tej priliki izgo.varjajo, preurnnjen.
Na koncu mislim v zvezi s temi problemi predlaga-ti še to, naj bi občinski zbori proizvajalcev ob priliki sprejemanja družbenih planov poskrbeli za to, oziroma vplivali na to, da bi bil režim kreditiranja v trgovini v letošnjem letu vsklajen z možnostmi, ki jih trgovina v zvezi s planskimi instrumenti dobiva. Z vsemi terpi ukrepi, mislim, da bomo v skladu s Svojimi močmi lahko veliko naredili in s tem ublažili in preprečevali tendence zviševanja
cen v trgovini, kjer se le-te v zvezi z novimi planskimi instrumenti pojavljajo.
Po razpravi je na predlog tovariša Nedoga Zbor proizvajalcev OLO sprejel naslednje zaključke:
1.	priporoča se vsem gospodarskim organizacijam, naj ne zvišujejo odstotek marže odnosno cen, dokler niso znani in sprejeti vsi instrumenti družbenega plana;
2.	gospodarske organizacije, ki so samovoljno dvigale cene, naj se izroči pred častno sodišče Trgovinske zbornice.
POZIV
vsem gospodarskim organizacijam na območju Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana in bivšega Okrajnega ljudskega odboru Kočevje.
Po določilih Uredbe o upravi za dohodke (Uradni list FL11J št. 41/56) in Odredbe o sestavljanju periodičnih obračunov in pobiranju dohodkov proračunov in skladov (Uradni list fLRJ št. 27/56) ter Statuta okraja Ljubljane (Glasnik OLO št. 77/57) mora Uprava za dohodke nadzirati obračunavanje in pobiranje dohodkov proračunov in skladov, zato pozivamo vse gospodarske organizacije, da istočasno s predložitvijo občini in banki, dostavijo tudi direktno na naslov Uprave za dohodke OLO Ljubljana zaključni račun za
leto 1957 in periodične obračune vsake obračunske d n1'" za potrebe okrajne Uprave za dohvulte in okrajnega Zavoda za planiranje.
S tem pozivom preneha veljati naš poziv št. 04/28-14060/1 z 'ne 1. oktobru 1957, objavljen v Glasniku. uradnem vestniku OLO Ljubljana, št. 80, dne 14. oktobra 1957.
St. 04/28-877/1-58.
Ljubljana, 17. januarju 1958.
Uprava za dohodke Okrajnega ljudskega odbora
OBESKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA DOBREPOLJE
56.
Svet za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora Dobrepolje izdaja' na podlagi 53. in 34. člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ št. 26/54) ter zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov, priloge 1/A, poglavje C Lil (Ur. list FLRJ št. 34/55), naslednjo
ODREDBO
o zatiranju ameriškega kaparja no območju občine Dobrepolje
Vsak lastnik, zakupnik ali uživalec zasebnega ali družbenega zemljišča, na katerem je kakršenkoli nasad sadnega drevja (na vrtovih, njivah, travnikih, ozarah, ob cestah, železnicah itd.), mora obvezno opraviti naslednje zatiralne ukrepe:
1.	Odstraniti mora s svojega nasada vsa sadna drevesa, ki so popolnoma nli na pol suha, nadalje drevesa, ki so močno rakava nli napadena od zalubnikov, vrtnih za-vrtačev, kaparjev — posebno ameriškega, češpljevega nli krvavih uši.
Prav tako mora odstraniti iz nasada vse suhe, nn pol sulic ter odmirajoče veje in štrclje.
2.	S krošnje mora iztrebiti pregoste in križajoče se veje, z debel in debelih vej pn odstraniti mali, lišaje, staro skorjo in drevesne gobe.
3.	Odstraniti mora iz starikavih dreves prekomerno visoke vrhove, ki so zn izvajanje agrotehničnih ukrepov življenjsko nevarne.
Ko je opravil dela, navedena v točki I (I do 3), mora vse preostalo drevje poškropiti z enim izmed učinkovitih odnosno predpisanih zimskih škropil.
-škropljenje mora opraviti v času mirovanja vegetacije odnosno v času, ki ga predpiše za posamezni kraj svet za kmetijstvo in gozdarstvo občine.
IV.
Ce v točki 1. navedene osebe ne izvršijo ukrepov, navednili v I. in II. točki, v času, ki je za to določen (III.), jih lahko izvede za kmetijstvo pristojen upravni organ ObLO na njihov račun.
V.
Kdor se ne bo ravnal po določilih te odredbe, lio kaznovan po Temeljnem zakonu o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ št. 26/54).
VI.
Ta odredba velja z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Št. 01/t-98/4.
Dobrepolje, 10. decembru 1957.
Predsednik ObLO:
Marijan Miklič 1. r.
Predsednik sveta:
Alojz. Jakopič 1. r.
OBČINA LAŠČE
37.
Na podlagi" določil odredbe o območjih. ki so okužena z nevarnimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ št. 37/55) ter na podlagi 33. in 34. člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ št. 26/54). in Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov, priloge 1/A. poglavje C'/Til (Uradni list FLRJ št. 34/55). izdaja Svet za gospodarstvo ObLO Lašče po sklepu svoje seje- dne 28. novembra 1957
* ODREDBO
o zatiranju ameriškega kaparja na območju občine Lašče
Vsak lastnik, zakupnik ali uživalec zasebnega ali družbengu zemljišča. nn katerem je kakršenkoli nasad sadnega drevja (na vrtovih, njivah, travnikih, ozarah, ob cestah, želznicali itd.), mora obvezno opraviti naslednje zatiralne ukrepe:
1.	Odstraniti mora s svojega nasada vsa sadna drevesa, ki so popolnoma nli na pol suha, nadalje drevesa, ki so močno rakava ali napadena od zalubnikov, vrtnih za-vrtačev, kaparjev — posebno ameriškega, češpljevega ali krvavih uši.
Prav tako mora odstraniti iz nasada vse suhe, na pol suhe ter odmirajoče veje in štrclje.
2.	S krošnje mora iztrebiti pregoste in križajoče se veie - debel in debelih vej pa odstranili mah, lišaje, staro skorjo in drevesne gobe.
3.	Odstraniti mora iz starikavih dreyes prekomerno visoke vrhove, ki so za izvajanje agrotehničnih ukrepov življenjsko nevarne.
Ko je opravil delo, navedeno -v točki I. (1. do 3.). mora preostalo drevje poškropiti z enim izmed učinkovitih odnosno predpisanih zimskih škropil.
škropljenje mora opraviti v Času mirovanja vegetacije, to je od 1. novembra do 1. aprila.
Ce v točki 1. navedeni ne izvršijo ukrepov, navedenih v 1. in 1J. v času, ki je zn to določen (III.), jih lahko izvede občina na njihov račun.
Kdor sc ne bo ravnal po določilih te odredbe, bo kaznovan po Temeljnem zakonu o var«tv.it m=tlin pred
STKAN 24
GLASNI*
boleznimi iii škodljivci (Uradni list FLRJ Št. 26/14).
VI.
Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St. 03/3-73/4.
Predsednik ObLO:
Alojz Pečnik 1. r.
Predsednik gospodarskega sveta: Anton Oblak 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-ŠENTViD
38.
Svet za kmetijstvo ObLO Ljubljana Šentvid izdaja na podlagi sklepa 2. redne seje z dne 13. decembra 1937, na podlagi 33. in 34. člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ št. 26/54) ter zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov, priloge I/A, poglavje C/III (Ur. list FLRJ št. 34/55), naslednjo
ODREDBO
o zatiranju ameriškega kaparja na območju občine Ljubljana-Šentvid
I.
Vsak lastnik, zakupnik ali uživalec zasebnega ali družbenega zemljišč«, na katerem je kakršenkoli nasad sadnega drevja (na vrtovih, njivah, travnikih, ozarah, ob cestah, železnicah itd.), mora obvezno opraviti naslednje zatiralne ukrepe:
1.	Odstraniti mora s svojega nasada vsa sadr.a drevesa, ki so popolnoma ali na pol suha, nadalje drevesa, ki so močno rakava ali napadena od zalubnikov, vrtnih za-vrtačev, kaparjev — posebno ameriškega, češpljevega ali krvavih uši.
Prav tako mora odstraniti iz nasada vse suhe, na pol suhe ter odmirajoče veje in štrcljc.
2.	S krošnje mora iztrebiti pregoste in križajoče se veje, z debel in debelih vej pa odstraniti mah, lišaje, staro skorjo in drevesne gobe.
3.	Odstraniti mor« iz starikavih dreves prekomerno visoke vrhove.
ki so za izvajanje agrotehničnih ukrepov življenjslg:) nevarne.
II.
Ko so opravljena dela, navedena v točki 1. (1. do 3.), se mora vse preostalo drevje poškropiti z enim izmed učinkovitih odnosno predpisanih zimskih škropil.
lil.
kropljenje mora biti opravljeno v času mirovanja vegetacije, najkasneje pa do konca marca 1958, ko mora biti vse drevje že očiščeno in poškropljeno.
IV.
V kolikor ukrepi, predpisani po tej odredbi ne bodo pravočasno izvršeni, jih lahko opravi za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora na zavezan-čev račun.
V.
Kršilci te odredbe se kaznujejo po Temeljnem zakonu o varstvu
Izvleček Iz poročila o poslovanju KMETIJSKE ZADRUGE z o. j., Trate, pošta Rovte
rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ Št. 26/54).
Ta odredb« velja od dneva oblive v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Predsednik ObLOi Franc Pipan 1. r.
Predsednik sveta za kmetijstvo: Anton Kreč 1. r. .
---------------------------------
Vsebina
2. seja Zbora proizvajalcev: Razprava tl aklepi k poročilu v zvozi a sprememba!*!' uretfiie o delitvi dohodka.
Poročilo in sklepi o novih ekonomski Instrumentih.
Poziv gospodarskim organizacijam za pred’ ložilev zaključnih računov in periodični* obračunov.
36	Odredba o zatiranju ameriškega kaparj* občine Dobrepolje.
37	Odredba o zatiranju ameriškega kapafJ1;
občine Lašče.	j
38	Odredba o zatiranju ameriškega kaparji občine I.j uhlju n a--Šentvid.
Zaključni računi gospodarskih organi**1 clj za leto 1956.
1K3-A
na Logatcem, V letu 1956
Kmetijska zadruga z o. j. Trate Je imela v letu 1956 sledeče dejavnosti: odkup kmetijskih pridelkov in lesa, trgovina z mešanim blagom ln gostilna. Zadruga trna zaposlenih 6 delavcev in 3 uslužbence.
AKTIVA	BILANCA oa dan SL decembra 1951	PASIVA
Zglf"	Naziv postavke	Znesek v ono din	Zgf"	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna ln Izločena sredstva		A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
l. Osnovna sredstva	1.147	1. Sklad osnovnih sredstev	1.147
i. Investicije v teku	2.974	1 Dolgoročni krediti ta dokončane investicije	
S. Izločena sredstva In druga investicijska sredstva	2.313	S. Razni skladi	0.271
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja Investicij	2.974
1. Skupna oo:atna sredstva	5.165	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva		S. Vin onratnlh sredstev (skupno)	1.37$
		C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
G. Kupci ln druge terjatve 8- Druga aktiva	6.780 31	1. Dobavitelji ln druge obveznosti	3.062
D. Finančni uspeb		S. Druga pasiva D. Finančni uspeb	81
t. Razporejeni dobiček	621	«. Dobiček	621
D. Izguba		10. Kritje Izgube	
Skupaj,-	19.031	Skupaj:	19.031
Vodje računovodstvu	Predsednik upravnega odbora:	Direktor podjetjai
Zejn Karol	Lukančič Janci	Šinkovec Karol
Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »KOČNA«, Kamnik, v letu 1956
Trgovsko podjetje »KOČNA«, Kamnik, Je bilo ustanovljeno leta 1952 in ima 9 specializiranih poslovalnic na drobno, ter trgovino s prehrambenim blagom in gradbenim materialom na debelo. Realizacija v letu 1956 je dosežena 133%. Koeficient obračanja je znašal v trgovini na drobno 7,4, a v trgovini na debelo 13,5. Zaposlenih je bilo povprečno 40 delavcev ln nameščencev, ter 5 vajenk. Podjetje Je aktivno, knjigovodstvo
Je urejeno In ažurno, vse obveznosti so bile pravočasno poravnane.
AKTIVA	BILANCA os dao 1L decembre IIM	PASIVA’
St. Zap.	Neti? postavke	Znesek v ooo din	T	Nszlv postavke	Znesek v ooo din
A. Osnovna ln Izločena sredstva		A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
t. Osnovna sredstva	10.723	l Sklad osnovnih sredstev	9.801
1 Investicije v teku	2.506	t. Dolgoročni krediti eh dokončane investicija	921
L izločena sredstva in druga investicijska sredstva	3.388	1. Razni skladi	3.776
		1 Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	2.500
B. Obratna sredstva		1. Drugi viri finansiranja Investicij	«
L Skupna obratna sredstva	49.058	B. Viri obramlb sredstev	
C« Sredstva v obračunu to druga aktiva		6. Viri onratnlh sredstev (skupno)	35.183
1 Kupci In druge tertatve	7.128	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
1. Druga aktiva	454	f. Dobavitelji In druge obveznosti	11.15»
D. Finančni uspeb		X	• Drugo nosiva	911
1 Razporejeni dobiček	6	O. Finančni uspeh	
S. Izguba		10 Kritje Izgube	
Skupaj:	64.263	Skupaj:	64.263^
Vodja računovodstvBi
Kovač Tine
Predsednik upravnega odbora* Narad Jože
Direktor podjetja) Gregorič Jože