St. 85. "V Gorici. v soboto dnev*24. oktobra 1908. Letnik X. Ishftja Tiaktorek ingobotoob 4. uri popoludne. Ako pade nm ta dneva pratnik iiide dan prej ob 6. «yefler. Stane po poili prejeman ali v Qorici na dorn poiiljan celoletno 10 K, polletno 6 K in totrtletno 8'5OR. ProdajaaeTQorici t to- bakarnan Schwarz t Šolikih ulicah, Jelleriitx t Nunakih ulicah in Le- biDBi VerdijeTern tekaliidu po 8 Tin. Uredniitvo in upravniötvo •« nahajata t «N&rodni tit kar ni», ulica Vetturini b. it. 9. Do^iae je nailoriti na uredniStvo. 0|lai6 in naročnino pa na upravništTO >Gorice«. Oglaii te račuoijo po petit- Tntah in ticer ako te tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin.. 3-krat po 10 Tin. Ako ie tečkrat tiikajo, raču- nijo te po pogodbi. Iidajatelj in odgororni arednik Anton Bavear ••«• „Narodna ttsfcarna" (odgot. L. Lukežič). Sloga. „Primorski List" je prinesel v svoji številki z Ane 22. oktobra za- nimiv članek, v katerem neki dr. P. dokazuje potrebo sloge v slovenski ljudski stranki na Goriškem ter polaga rodoljubom na srce, naj poravnajo navskrižnosti, ki jih ločijo, ter naj se združijo v skupno delovanje na narodnem; gospodarskem in kultur- n e m p o 1 j u. Zlate besede, katerim želimo iz srca, da bi obrodile obilno dobrega sadu. Ali prikriti ne moremo b o- j a z n i, da z dobro stvarjo ne pojde tako hitro, kakor želi vsak pravi rodoljub, ker dolgotrajna nasproto- vanja so se močno v k o r e n i n i 1 a, so stranko strahovilo razorala ter so deželo in narod pahnila v n a r o č j e liberalizmu in nje- govemu načelniku, ki brez formaine „organizacije" faktično že gospodari v deželi. Pomirjenja je treba iskati ne samo za ljudsko slranko, aaipak zadeželo sploh; kajti v de- želi ne prebivajo samo pristaši ljud- ske stranke, kateri neki vročekrvni njeni pristaši prorokujejo popolno zmago po šestih letih, ampak tudi druge frakcije, ki so že dandanes močnc in ki si ne pustijo izviti moči iz rok, katero so dosegle. Pri- slaši vseh strank živijo med sabo v vedni socialrii in gospodarski dotiki ter se ne dajo ločiti ne po kraju, ne po delu in trudu, ker vse jimje skupno v vsakdanjem življenju in v pehanju po pridobitku. Konečni smoter pomirjenja mora biti vsa dežela in ves narod sloven- ski, kakor je to vedno imel pred očmi „črni lenuh, stara šara" dr. Gregorčič, radi česar ni bil nikdar prijatelj izrecnega strankarstva, ker je upal, da se bo dalo vsaj po več- jem doseči splošnopomirjenje in mir, kakoršen je nekdaj vladal na Go- riškem. Okoliščine so drugače nanesle, da je postalo strankarstvo p o t r e b n o zlo in da se le potom strank in njihorganizacij dela domača in višja politika. Trebatorej v resnici najprej skrbeti za okrepljenje lastne stranke, kar se doseže posebno s strogo slogo in disci- P 1 i n o v njej, potem pa za z b 1 i- ž a n j e ali združenje z d r u g i m i sorodnimi strankami, kipo svojih načelih in ciljih dopuščajo tako bližanje. Zdelo bi se komu, da zbližanje v svoji stranki je najložjareč, da tako bližanje niti ni potrebno, ker bi moralo že obstajati ; kajti ^ristaši ene in iste slranke, z istimi *'vt ¦ *»¦!•• t~, i tn \ c* s\ o n ir*~\ s\ blizu, ampak so celo skupaj. In vendar ni tako, če je zli duh raz- pora zašel med brate ter ločil jih v različne frakcije in struje. In to velja za našo Ijüdsko stranko v polni meri ; v njej n i sloge, n i e d i- n o s t i, marveč so razne frakcije in struje, ki ne soglašajo, ki si naspro- tujejo in se izpodrivajo, ki so pri- pravljene, nie ne delati, ako njihova ne obvelja. Stranke in struje na- vadno nimajo svojega izvora v Ijudstvu, ampak v glavah vo- diteljev ali teh, ki hočejo vodilelji postati, ali sploh v izobraženih, ne- mirnih, agilnih glavah. Tako je tudi v slov. ljud. stranki. Njeni pristaši med ljudstvom ne poznajo mladih in starih, Goričanov in Kranjcev, starokopitnežev in novokopitarjev, ampak poznajo le ljudsko katoliško stranko. Akademično izobra- ž e n i č 1 a n i vodstva in stranke pa že poznajo in delajo r a z 1 i k o med goriško nekdanjo „S 1 o g i n o" starokopitno, mlačno, ! nedelavno strujo ter med sirujo mladih, čilih, delavnih, vsesve- tovnih, demokratičnih mladičev in mož, ki navzeti novih idej in pri- jatelji novih organizmov prezirajo starokopitne počasneže ter zabav- ljajo cez nje, kar se da. Mladi ne iščejo stika s starimi, so sami za se, prezirajo in zanikajo, kar stari delajo in so delali, z vedno ponavljajočim se „ne delajo nie, niso delali nie", slvarjajo nove organizme z novimi cilji, po novih taktienih načelih ter se spominjajo starih le tedaj, česojim potrebni za priprego, da brže izvlečejo voz iz mehke zemlje, v katero se je usedel. Taki pojavi so popolnoma na- r a v n i in ni komu kaj očitati; subjektivno je stvar v redu, vsak dela po svojem najboljšem prepričanju, z vnemo, odločno, pri- pravljen dati za svoje ideale živ- ljenje in krv, službo in dohodke. Objektivno — čese raz- motriva stvar sama na sebi — je pa dobro, če izkušen, miren, previden človek obrne svojo pozor- nost na take odnošaje ter se vpraša, ali je to prav, ali vede to do sreče in blaginje naroda. In ako spozna, da je pred durmi sov- ražni k, ki preži, kako bi poman- dral vse krasne nasode v deželi v verskem in moralnem, v socialnem in gospodarskem oziru, tedaj zakliče prepirajočim se bratom: Stojte, kateri vrag vas je zmotil? — Pred durmi je sovražnik, ki sili v hi šo, in vi se v hiši med seboj kavsate, kakor bi ne imeli boljšega dela. — Sram vas bodi, slepci, ki ne gubo in da tirate narod se- boj v nesrečo. Tako bi jim moral zaklicati mo der duh, TWj|^ttöJI'e višine gleda to neopravicelHBiWenje, lov- Ijenje in preganjanje med rodnimi brati, ki trdijo, da so enega sica in mišljenja. Da, da, hrup in sunder, ki se razlega po vsi Slovgniji, od Gorice do Trsta in Ljubljane, spri- čuje o vašem en em sreu in miš- ljenju v prepiru! — Kriv r a z- pora pa ni nikdo, kakor se ra- zume po sebi; sama nedolžnost na eni, sama brezmadežnos! na drugi strani. Pa kaj bi krivcev iskali in tako razpihavali ogenj, ki že itak vi- soko gori. Vprašajmo rajši, kako bi se dalo razporu odpo- moči. — Zahtevati od „stare šare", naj pospeši svoje korake, je brez- miselno, ker tega ne more storiti; nalagati mladim — ali kdo naj jim naloži! — da naj se brzdajo in krotijo, naj poslušajo in spoštu- jejo stare, je proti „demokratičnim" načelom. Kaj ostaja torej ? Ali naj dajo mladi starim pri- prego, da bodo vozili skupno v enem vozu; ali naj si razdelijo delo in napravijo dva voza; kamor dojdejo mladi v enem dnevu, pri- dejo stari v dveh. Ako imajo ista načela in iste cilje, bo veljalo o njih; getrennt marschieren, vereint schlagen; vozijo vsak za se, pa oboji zoper istega sovražnika. Res- nica pa ostane, da pamet je boljša ko žamet, da sloga več izda ko rnoč; kajti sloga moč p o d v o j i in potroji. Komur je v resnici blaginja na- roda pri srcu,bodelovalza narod na vsa kern mestu in vsaki sto- pinji, kamorkoli je postavljen, bo- disi kot organizator, govornik, agi- tator, telovadec, pevec, mislec, pi- sec, plačevalec, bodisi tudi kot ukrivljen hrbet, po katerem sme vsakdo udrihati bodisi iz liberalne ali „noveu struje. Komur pa ni to-- liko na narodni blaginji, kolikor na tem, da se svetli njegovo ime, da odločuje, zmaguje s svojimi e- dino rešujočimi načeli in sredstvi in s svojo strujo, bo iskal prvih s e- dežev ali celo oblasti nad prvimi sedeži ter se ne bo pomišljal pre- kueniti vse sedeže, ako so mi^na poti. Vse pa se godi, kakor naravno, samo iz ljubezni do ljudstva. Ker je videl, da voditelj ali vodstvo hodi pogubna pota, vezala ga je sveta narod na dolžnost, da je to raz- glasil vsemu svetu ter navedel do- kaze, da voditelj taji strankina na- čela ter jo zmirja in psuje. To je bilo naroduo — nebu in svetu do- padljivo delo. Narodna dolžnost ga ie vezala. ooriniti voditelju — iz- dajici meč v srce pa odpreli sebi ali tovarišu pot na njegovo mesto. Vse v imenu načel in idealov ! A vkljub težavam in oviram ni pomirjenje in sloga nemogoča, ako prešinja srca vseh pristašev dobra volja in prepričanje, da vsi ne morejo ukazovati, ampak le eden, naj že bo oseba ali skupina. Zato nikar ne obupati! Deželno gospodarslvo. Z velikim hrapom Be je rrgla ,So- ča" iu za njo ves liberalni in agraroi kor na izmiiijeno slabo go»podar»tro t deželni hiäi. Na tss mogoče načine sle- pijo verno ljadstro 8 to bajko, ki so si jo iimialüi, da bi trgli „klerikalno bando" ob tls. Da bodo naši čitatelji spoznali to gorosta8no sleparstvo, podajamo jim ta- kaj avtenüöne aradoe podatke o tem predmetn. Pazljiro naj čitajo to razpr&vo in konečno ?e jim bode atadila grda go- nja, ki se vprizarja proti sedanji deželoi npraTJ. Vsi troiki za poljedelsUo in obrt- nijo so znašali t. 1899 skupaj 9530 K in sicei1 86 razdeli t& svota t»ko-le: Pod- pora c. kr. kmet. dražbi 2300 K, done- ski obrtaim šolam 5400 K in štipendiji ucencpm obrtnih zavodov 1790 K. To je bil (»ni znesek, katea je dala dežela t podpore kmetijstva in cbrtnije. In rendar je bila glarna naloga tedaj in je todi sedaj podpirati rgzyoj kmetijstra in obrtnije. Kako se je moglo razrijati pri taki pičii podpori kmetijstTO in obrtaija, je nertzamljivo. Rsöemo Ishko, da rarno na tem poljn ee ni do tedaj nič ali le malo storilo. Kdor si je ogledal razvoj kmetij- stva T drag h kroaofinab, ki so izdalo in izdajajo še dandanes stotiaočake in milijone v to srrho, in si ogledal kme- tiJ8iT0 v naši profinciji, je moral paö priznati, da smo za drngimi deželami zelo zaostali. To je izprevidel tndi sedanji de- želni odbor ter je nkrenil na drugo pot. Podpirati je začel Tse panoge kmetijstfa ter prinašal v zbornico tozaderne pred- loge in nasvete. Leta 1907 je sprejel in odobril dežeini zbor aamo za razroj po- Ijedelatva potroiek 143 529 K. Med temi stroški so giavni za zavaroranje gored ˇ zoesku 35.300 K, za kmetijske sole 43 700 K, za razne kmetijske potrebščine 29.600 K, za brezobrestna posojila 25.000 E, za trtc- in sadjerejo 4000 K za asta- noritev kmeökih posojilnic 1000 R itd. So-li ti izd&tki oprafiöeni in po- trebni, o tem naj sodijo naši poljedelci. Če se jim vidi to potrata deželnega de- narja, naj naročijo liberalcem in agrar- cem s Faidntti-jem vred, da se mora ta toöka izbrisati iz deželnega proračana, in deficit za 1. 1907 izgme takoj. — Mi smo uterjeni, da se za ratvoj našega kmetijstva še premalo stori; žal, da drage deželne potrtbščine ne dopasöajo yeöjih izdatkoT t ta namen. Oglejmo di sedaj 6. poglavje : Tro- ški za zdratptFO. Leta 1899 se je izdalo na ta račan 6536 K; a leta 1907 je odo- bril dežclni zbor tozadeTni potroiek t zneskn 97.090 K, in sicer podpore ob- činam za vodne naprave 51.350 K, za protimalariöno akcijo 6000 K in za ak- cijo proti pelngri 34.000 K. Todi o tern naj sodi ijndstvo, so li Uki ixdatki in napori t pridobitev zdrave fode in zboljianje zdravstvenih razmer opravičjni ali ne. Troiki zt ak in izobrazbo so znt- lali 1. 1899 skapij 57.153 K; a Ian; ie odobril deželni zbor t ta namen potro- iek 482.450 K Doroljeno naj nam bode tudi ta naveati poglavitne in najvažnejie izdatke: Za itipendije in podpore viso- košolcem 16.000 K; za Ijadske sole 392.000 K; za obrtne sole 35.200 K; pobredo- valnema arada za delavce 2000 K; pod- pore obiskovalcem dijakom obrtnih iol 3000 K ; za def.elno glahonemico 14.000 K. Z« ceste je potrosila 1. 1899 ska- paj 45.339 K ; a lani je bilo dofoljeno v ta namen 239.450 K. V drogih poglavjih ni posebnih spre- roemb razen t I. in II. poglavju: Troški za deielni zbor in deželne arade. In čajte, prijatelji božji, za koliko so se poviiale doklade t tem časo, ko bo se stroški za poljedelstro, za iolstvo, za ceate, TodoTode, rodnjake itd. pomoo- žili skornj za 1,300.000 K. Doklade na zemljarino so se povišale od 15% na 20%, na hiino-razredni in hiino-najem- ninski davek od 17% na 20°l0 in na pri- dobninski indobodarinaki davek od 20% na 30%. Doklade od nžitnine, ki so zaašale vže I. 1900 80° 0, so se zrišale za 40% ; a se od teh dobijo okrajni iolski zalogi ^u /0. Daviöina od piva je porasla od 1 K za bl na 4 E, in še od te dobivajopo 1 E okrajni iolski zalogi. 11 tega razvidi Tsakdo, da bo je v tej dobi izdalo leto za letom 4—5 krat teč nego 1. 1899, a da vkljub team bo OBtale deželoe doklade skoro nespreme- njene. A potem bo ie ljndje, ki hočejo slepiti ijndstTO o slabem gospodarstva t naši deželi! In sedaj vam pride tadi tržaiki ju- nak dr. Gregoria, kateri pozna naie go- Bpodarske razmere iz „Sočinih" člankov, ter začne po Kraan predigoTati, „da je obstrnkcij« Pajer-Gregoröiöete zveze na- perjena proti Tolitri dežeinega odbora. ker hoče kolikor možao podaljšati živ- ljenje dosedanjemu odborn ter kolikor možno dolgo zakrivati svoje slabo go- spodar tvo". T*ko gorori in piše odvetnik, aka- demično izobražen mož, ne da bi nave- del za tako prazno aamničenje le jeden dokaz. — To jö pač škandal! Ta veliki pravicoljab ni črhnil pa niti besedice o groznem Tolilnem Blepar- stvo, ki so je izvršilo t kmečki akapini za goriško okolico! — Eako naj ozna- Limo tako poatopanje! Dopisi. Iz Fojane dne 19. oktobra 1908. Dne 15. t. rr.. previden a sv. zakramenti omirajočih nmrl č. g. Franc Pavletič, vikar t najlepii možki dobi 52 let star. Rojen je bil t Štandreža dae 1. oktobra 1856, t mašnika pojvečen 18. septembra 1880. S užboval je v Cdrknem, Ločnikn in od I. 1891 naprej v Fojani. Zadnjih osem let je bolehal na obistih buda zlatenica pa ma je prestrigle nit življenja. Bil je mož blagega in tihega značaja, priden delavec v vinograda Go- BpodoTem, zlasti vstrajen v spovednici. Malo imetje je zapastil skofljakim za- vodom. Pcgreh ojegovib. zeailjskih ostan- kov se je Trail dae 17. t. m. Obilo ljod- stra se ga je vdeležilo. Is Gorice je doiel tadi veleč. moas. Jože Pavletič z bra torn Gotardom, dekanom v Št. Petra. Cer- kveno opravilo je vodil žapnik iz Biijane preč. g. Lndorik Kumar, Boiolec po- kojnika, v Bpremstvu 9 duhovnikov bo- bratov. Po župnikovem nekrologa na grobu bo ilovrenaki pevci zapeli „Jamica tihaM. R. i. p.! Ie Temnice. Pretečeni teden sta prišla v Temnico rčnški g. župan in še nekdo drugi v zadevi dograditve cešte Renče-Temnica. Toda naš župan je tema dvema odposlancema renške občine izjavil, kakor sta sama pripove- dovala, da ni zadovoljen, da bi se cesta giadila sedaj. Prosila ga sta naj napravi prošnjo za podporo. Toda naš župan ni : o tem hotel ničesar slišati. Odposlanca sta dejala, da sama napravita prošnjo, naš župan naj bi jo le podpisal. Toda irdijo da je naš župan imel gluha ušesa. Vsak lahko izprevidi, da bi bil župan lahko kaj ukrenil radi ceste, ker je v ceslnem odboru. A, ker ne stori nič znamenje, da noče. Tolikolet nam že žu- panuje sedanji župan ; a uspehov nje- govega paševanja — hočem reči — žu- , panovanja ne vidimo nikjer. Nimamo ne cest, ne vode, niti za ljudi, niti za ži- vino, nimamo tudi toli potrebne šole. ] Zadosti slabo znamenje za našega žu- pana je že to, da si ni upal, biti izvo- ljen v razredu, v kateri spada; ampak se je zatekel v razred „malih", katerih marsikdo je denarno zelo odvisen od njega. In tej odvisnosti se ima gospod \ župan zahvaliti, da je s težavo prav ko- j maj zlezel skozi v „malern" razredu. l Znano je vsem obcinarjem, kako je naš | župan naredil s Čotarjem. Zato o tem ne bomo pisali. Vsak dobro ve, kaj se je zgodilo in zato naj si tudi vsak pre- misli ter prevdari, ali hoče še voliti tega moža za župana. Soobčinarji! Kvišku ! Ne udajnio se ; ampak recimo: In naj se oglasi jih sto „Stepančič nam županil ne bo !" Šmarje, 14. okt. 1908. V torek zrečer amrl je v tržaški bolniinici, kamor se je podal minali četrtek iskat zdravlja, veleapoitovani blagi gospod Filip Poljäak c. kr. poitar, veleposestnik in predsadnik krajnega šo!. sveta v Šmarjah. Traplo pok se je prepeljalo t petek t Šmarje, kjer se je ob 10. uri zjatraj vriil pogreb. Bil je vedno značajen in odločen pri- 8tas katoliške stranke. Vaem prijateljem in znancem naj bo priporočen v blag spomin in pobožno molitev. Dil ma Bog plačilo y nebesih; zapnščeni Tdovi in otrokom tolažba t britkih nrah. Iz Novakov. — Shod „Km. zt.u v Noyakih je bil ?rlo dobro obiskan. Bili so nafzoči skoro Tsi tamk. Tolirci. Poljndno poročilo g. poslanca Kosmada je zbor odobril. — Na to je predaednik Ta?čar ntemeljeral izproženo geslo : v s i Noračani y „Em. z v.", Ysi tadi y kmetijskodr. v CerknemlZbo- rovalci so ma enodaino pritrjali. Upamo, da n&vdnšenja bodo sledila tadi dejanja! G. kaplan K o s je y izbranih besedah obrazložil silni pomen naie organizacije na krič. temelja, ki se sedaj tako bajno širi po SloYeniji. Izjavil je : Mi hočemo slovenako mladino izpopolniti telesno, nmsko in dahovno, & hočemo tadi naie gospodarje gospodarsko osamosYOJiti in tako astvariti nepremagijivo narodno ar- mado pod zastaYO Erižanega ! Končno je ie g. F o n navduže?al za zvestobo geslu : vse za vero, dom, cesarja. Shod je soglasno sklenil: „Vo!i?ci iz NovakoY Yzamejo poročilo g. poslanca Koamača o OYirah dela y gor. dcž. zborn na znanje. Poštevajo njegoro rszjasnilo, da je klnb S. L. S. bil le v siiobrana in samo de- janBki brez kake pogojene zveze zdražen z ital. liberalci in izreksjo g. poslanca BYOJe prizaaDJe za dobro Yoljo, ki jo je s sYOJimi predlogi pokazal y tem zase- danja. Obenem pa naročajo, da zaatavi y kluba Yea byoj nplir, da se omogoči y dež. zborn skapen n as top obeh katoliikih strank!u Opomba nredništra. 0 tem shoda Brno dobili še nek drag dopis, ki opiauje shod kakor ta dopis ter dostavlja, da Be je na .shoda izrekla zaap- nica kluba S. L S. r deželnem z b o r a. Polifični pregled. Sklicanje državnega zbora. Eakor poročajo listi, se skliče državni zbor koj po končanem zasedanja delegaciji. Delegacije. V vojnem odseku austrijske dele- gacije sta govorila o ljubljanskih krva- vih dogodkih delegata Korošec in pa Klo fač. Korošec je v svojem govoru grajal postopanje vojaštva posebno pa poročnika Majerja, ki je dal streljati na ljudstvo brez pravega povoda. Zahteval je strogo pceiskavo in pa da se 27. pe- špolk premesti iz Lljubljane. V enakem smislu je govoril delegat K 1 o f a č. Vojni minister SchÖneich je odgovarjal na Ko- roščeva izvajanja ter po danih mu po- jasnilih opravičeval postopanje vojaštva a posebno še poročnika Majerja. Rekel je, da je ljudstvo vojaštvo in poročnika Majerja kaiiienjalo, zmerjalo in izzivalo in da je bil prisiljen rabiti orožje. Slo- vanski delegati so miuistru odgovarjali. Seveda je minister govoril po informa- cijah, katere je dobil od Slovencev na- sprotne strani. Stvar pa ni še končana in se bo o njej še govorilo. Balkansko vprašaoje. Žs se je dozdevalo, dadosežejo do- gOYori med Arstrijo in Turöijo glede aneksije Boane in Hircegovine dober Yspeh, kar prihaja iz Cuigrada vest, da so 8e dogOYori pretrgali, ker se je Tar- čija baje odločila za konfarencD. Storila je to na pritiak Angleike, ki jako intri- gira povBod, kjer le more. Situacija na Balkann je postala vsled tega mnogo bolj zamotana, posebno ker Arstrija se ne Ydeiezi konfereace, ako bi se ta tntela baviti tadi s prašanjem glede aneksije Basne in HarcegaYine. Notranji politični položaj. Miniaterske krize, ki je nastala Ysled odstopa čeikih rninistrovdr. Fidler-ja in Praž)k-a, cesar ostavke imenovanih dveh ministroY še ni sprejel in se bo, kakor poročajo \ibü s to zadevo bavil, ko se po konöanem zasedanja delegacij vrne iz Badimpešte na Danaj. Viled oatavke imenovanih dveh ministrov ja postal notranji political položaj jako kritiöen. Mini8teraki predsednik se tradi žs teden dni, da bi dosegel med straakami kako sporaiutnljenje, a do danes je bil yob njegOY trad zaman. Govori se calo o ostavki celega miniaterstva, Jugoalovaoski minister. „Tagespost" je priobčila danes Yest, da so se jugoslovanski poslanci zjedinili y Ypraäanja, kdo naj poatane jagoslo- YanBki minister. Ta naj bi bil namred dr. Šasteriič. Strossmayerjevim naslednikom je imenovan sarajevski nadškof dr. Stadler. Novice. Iz Koinna smo dobili sledečo izjavo s prošnjo, da jo natisnemo, kar radi storimo: 0 priliki dekanijske konference komenske dne 22. oktobra zbrana duhovščina najodločneje obsoja zve- zo dr. Faidulti-ja z Andr. Gabršče- kom, najzagrizenejšim in načelnim nasprotnikom kal. vere in cerkve. Z veseljem pa vzame na znanje izjavo dr. Gregorčiča, da ni nikaka zveza med njim in dr. Pajerjem. Obenem pa se ludi popolnoma strinjamo s sklepom vodstva S. L. S. v Gorici, da bi ponehali v naših listih medsebojni napadi, s katerimi se ruži ie edinost stranke, ljudstvo bega in koristi edino le nasprotni- kom. (Sledi 16 podpisov dekanijske duhovžčine. Usmiljenje, možje, uBmiljenje/ „Soča" pravi, da hoče wS!ovenski klnb" poalati v deželni odbor A. Gibr- ičeka. Potem pa toži, da bi imel A. G i- briöek od de?«laega odbornistva efeh- tivno itzgubo, ker tistih 4000 kron na leto bi lahko zaslužil v svojih podjet- jih tisti čas, ko bi moral delati y dežel- nem odborn. Gospodje poslanci, premia- lite, kaj delate! Gabriček je že zdaj ue- itetokrat v „Soöi" jadikoval, kako ma gre slabo. Iu zdaj ga hočete ie v deželni odbor Yoliti in 8 tem y ikodo pahniti ! Res je sicer, da bi dobil Gabriček y ieatih letih kot dež. odbornik 24.000 K, a efektivna ikoda bi ga vendar y tako dolgem časa lahko spravila ie na boben. Imejte torej z Gabriöekom aami- Ijenje; ne silite ga v deželni odbor, ker drogaöe lahko materijalno aničite tega idealnega narodnega delavca, nki ni nik- dar delal za avoj žep, ki je pozabljal na SYOJ žep". Drugi kandidat za deželno odbor- niitvo je dr. Franko. Proti tema gospoda nimamo nič; mož je petiöen in .efdktivna škoda« ga anti ne pq^onobi tako lahko. Poglavje o žepu. — (Prosto pi wSoöi"). — Gibričok ne mara niö sli- iati o žepu, da bi ne ne videlo, od kod in na kak naöin teöe nezislažeo d3nar y njegOY žep. Moi, kiseje vedno, borilzasYoj Žep, katerega p o- 1 itika je Lep, se drzne očitati dr. Gregoröiöo žep, dasi ve prav Gabriöek sam najbolje, kako malo mar je G.'egor- ciöu pri narodnem dela za avoj žep. — Gabršček bi moral biti hvale- žen Gregorčiča, kateri ga je reiil muön e ga šomaitrovanja na Livku, hvaležen bi mu moral biti zu itne in za socijalno stališče, do ka- terega ma je prav on pripomogal iz- ročivii ma „Sočo". AU mesto tega vpije nad njim, ga naravnoat nesramno dolži dejanj, katerih ni zakrivil ter oöita žep njemn, ki ni nikdar delal za svoj žep, ki je pQzabljal na bvoj ž)p, ker ma je b'ilo in je narodno delo nad vse. Videm dokaz tema so polegmnogo dragegn tri šolska poslopja, ki so nastala po njegovem troda in požrtovalnosti. To ve Gabršček pratr dobro, to vedo libe- ralni kohvodje prav dobro, ali da bi zakrili Gabriökovo koristolovj e, aikajo na Gregorciöa pt> geslu: ,Re- čem ti, da mi ne poreöei. Ni lepo, da se v javnosti bavimo s takimi stvarmi, ali dokler Gabräcek ie politic no brca, ni drugače raogoče. Prepriöani smo, da storimo dobro delo, ako razkrinkojemo alepilcajavnegi mne- nja ter skniamo njegovo škodljivo vpli- vanje v politiki oneinogočiti. Nij bode Gabriček le uverjen, da imamo ie mnogo dokazov za svoje trditve in da jih bo- demo tadi v potrebi porabljali, dokler se on ne poboljša. Domišljavost. — „NovoBtrujarji" piäejo Y „Slorencu": „Goriški Slovenci so dolžni izjaviti, na kateri strani so, ali na uaši kräöanskodemokratiski, ali na oni, ki nas tako grdo napada ter istoveti z anarhisti.u Ali ste jih süsali? Kdo je napadel dr. G. dvakrat zaporedoma v „Slovencu"? Edo je že večkrat obBOJal polit. voditelja? Pa tadi akronaaosti ne ljabijo posebno ti gcnpodje polit. mlade- niči. Vidi se jim, da so po veöini pri- vandrali črez deželno mejo k nam in da se smatrajo za nekaj višega nego bo do- mačioi. Njih domišljavost se razvidi že iz tega, da se smatrajo za edine, ki ra- zamejo krščanski demokratizem. Še boij pa se kaže ta njih lastnost v tem, d a se postavljajo y isto vrBtoz iskošenimpolitikom in požr- tvovalnim rodoljabom, ki zane- marivši bvojo karijera, že skoro 3 0 let u a p e a n o delaje na narodno-politič- nem polju v korist goriäkim ;Slovencem, ki pozna deželo in njene potrebe Datanko, ki ve in zna o domači politiki več, nego 86 onim Banjati more. Sadaj pa pridejo ti gospodje, politični začetaiki — ki bi pa najraje še ukazovali in sebe videli v domači politiki na prven mesta — in pozivljajo goriike Slovenea, naj se od- loČijo ali za njih, ki se morejo pobahati k večjemu z neuspehom pri zadnjih de- želnozborrikih voiitvah, ali pa naj osta- nejo zreati plemenitemu rodoljaba, do- mačinu, ki je a svojim tihim ,delovanjem že toliko storil bodiai za poaameznike, za občine, za Gorico in z vsem tem ˇ zvezi za vse goriike Slovence, da ma ,ti, ako so pravični, morajo biti hvaležni. No, nadejamo se, da goriiki Slovenci ne bodo y zadregi, kaj naj bi storili, ako pride do zgoraj omenjene odloöitve. Vemo dobro, da je dr. Gregoröiö „novoBtru- jarjem" na poti, a mesto, da bi poßakaii, da se jim sam proatovoljno ugane, ska- šajo ga y stran potianiti in politiöno uni- <5iti s tern, da ma jemljejo dobro ime, trdeö, da ni „razamel", „ne razame" „in ne bo razomela, kar oni hočejo; Jda, še Ted: dolžijo ga političnih dejanj, ki naj bi bila t Skodo goriikim Slorencem. Oprostite, to je pa že vendar preveö! X. Y. Steber slovenstva v Gorci je imenovala „Soča" Gabrščeka zaradi tega, ker so Lahi kričali po Gosposki ulici o priliki bakljade na cast županu Bom- biču „Abasso il Gabršček". „Soča" se je to sama izmislila, ali kdor je za njo, ker tega Lahi niso kričali pred njegovim stanovanjem in sploh nikjer. Gabršček seveda bi bil zelo zadovoljen, ako bi mu Lahi pobili okna/ da bi potem rekel: Evo me narodnega mučjnika. ¦Vsaj njegovi ožji liberalci so imenovani dan raznesli vest po mestu,' da Gabrščeku Lahi razbijejo okna. Na veliko žalost Gabrščekovo se to ni zgodilo. In nje- govi liberalni zatelebanci niso bili za- dovoljni z bakljado. Pravijo, da je Ga- bršček komaj čakal trenutka, ko pride bakljada pod njegovo stanovanje in si je veselja že mencal brado, ko bo slišal cvetik in žvenk pobitih šip svojega ured- ništva. Veselje pa mu je splavalo po vodi in goriškim liberalcem je ta dan nekaj manjkalo. Pravijo, da je vse to res in da je še mnogo več res! Otročja igra z besedami. — Naj- večja tiranka človeštva je m o d a. Njej se pokori staro in mlado. Poseben re- špekt ima pred njo mladina, in to ne le v šegi, navadi in obleki, ampak tudi v politiki. Moderen je mladini — osebito izmed razumništva — liberalizem, a ven iz mode k'erikalizem. Mlademu inteli- gentu kateremu v vsem imponira moda — tudi v politiki, se zdi sramotno, ne biti liberalec, kakor mlademu dečaku očitanje, da ne zna pušiti. To vedo li- beralne novine prav dobro in to šibko stran mladine tudi izkoriščajo. To izkoriščanje skuša „Edinost" prakticirati tudi pri mladini na deželi. .Zato pa ji je, kar je „klerikalno", nekaj jednakega temu, kar ni moderno, nekaj takega, kar meče političui napredek med staro šaro, kar ni več slovensko. Slo- vensko je le to, kar je liberalno. Zato je vsa srečna, da so imenovali agrarno- liberalni poslanci svoj deželnozborski klub samo „slovenskr' (kakor da bi po- slanci slovenske ljudske stranke ne bili Slovenci!) in da more zdaj liberalno stranko imenovati le „slovenski klub", a naso slovensko ljudsko stranko pa le „klerikalce". — Pa še neko veselje oživlja srce stare „Edinosti". Po škandalozni zvezi s slovenskimi liberalci združeni poslanci laške krščanske stranke v „Edinostinih" očeh niso več klerikalci, ampak poslanci laške „ljudske stranke". Tako in le tako jih namreč zdaj po zvršeui famozni zvezi inienuje, dočim jih je prej traktirala s „klerikalci" kot nas traktira še vedno in zdaj izključno. — No, pa pustimo „Edinosti" to otro- čje veselje ; saj nam kaže s teni sama najbolj, kako na slabih nogah mora stati stvar, ki jo skuša s tako igračo po- spesevati. Tako orožje nam pa že ne imponira! O „velika" „Edinost", kako si ti „mičkena"!! Krivica primorskim Slovcncem in sicer velika krivica se je zgodila z imenovanjem novega deželnega šolskega nadzornika. Vlada je hotela izpočetka itnenovati na to mesto znanega nem- škega profesorja Streinza. Slovenci smo se temu imenovanju uprli in vlada je odnehala. Sedaj pa nam je vsilila ne- kega nemškega profesorja z Dunaja, o katerem se piše, da je še bolj zagrizen Nemec kot Streinz, ki ne ume našega jezika in ne pozna naših razmer. Kaj iaj rečemo k takernu, za nas primorske Slovence žaljivemu postopanju od strani 1]aše vlade. Slovencev na Primorskem 1]as je skoraj dve tretjini; Lahov dobra tretjina, a za nadzornika ni bil imeno- van ne Slovenec ne Italijan, marveč Nemec. S tern vlada takorekoč izziva na Primorskem živeči narodnosti. Proti ta- kemu samovoljnemu postopanju vlade se moramo Stovenci in Lahi v deželi odločno upreti. Tukaj lahko vidijo pri- morski Lahi, kdo jim je bolj nevaren ali Nemci ali Slovenci, proti katerim vo- dijo tako hud boj. Nemci, kateri zavze- majo na Primorskem vsa boljša urad- niška mesta in tudi Lane izpodrivajo, Nemci, ki so se v trgovini že močno utrdili v Trstu, tisti Nemci, ki se kot tihotapci utrjujejo vnaši h pokrajinah, tisti Nemci imajo pred našimi Lahi mir. Slovnnec pa, [ki je finančno revež, ki ne Lahom toliko škoduje kot Ne- mec, je od Lahov preganjan. Kdaj bodo Lahi sprevideli njih zmoto! Vlada se tega veseli in zatv. pošilja cele vrste nemških uradnikov na Primorsko. Siovensklm občinam na znanje. — „Siovensko sirotiiöe" ni še odprto, ker nimamo ie doTolj kapitala. Da bi pa hiia mej tem no bila prazna, sprejeli smo vanje stranke, ki plačujejo lepo najemiöino ter tako pomagajo sirotišču samema. Opozarjamo p. n. gg. žapane in starašine na to okolnost. Ko bo mo- goče zaTod otvoriti, nasnanjH bomo to vsem naiim dobrotnikom, podpornikom in vstanovnikom. Zlasti se žapanstvom, ki vzdržajojo t italijanskih zavodih do- mace sirote. Slovensko sirotišče je na- menjeno izkljačno le v kor ist naiim občina na. Zato pričakajemo, da pristopijomej dobrotnike vse oböine Ljubljana dobi s&ino siovenske ulične napise. Ž? mnogo let se bije boj za samoslovenske uliöne napise v Lab- Ijani. Ako je mestni magistrat sklenil, da postavi eamoslovenske nlične napise, se je temu protivil deželni odbor, kjer so iraeli kranjski Nemci veliko moč. Miogo se je že pisalo o ti zadevi. Pray matfno je bilo gledati po Ijabljanskih alicah, v naši Blorenski metropoli dvojezične na- pise. Toliko bolj mučno pa se je zdelo nam tajcem, ko smo pribajali v našo prestolico belo Ljubljano, in večkrat smo še vpraäali, bi li ne bilo inožno tega madeža na narodni Ljabljani odpraviti. — Sedaj pa je vendar prise! dolgo za- željeni čas, da so se merodajni faktorji ojanačili tadi t deželnem odbora in sklenili, da se poatarijo po ijabljanskih ulicah samoslovenski napisi, neoziraje se, kaj poreöe na Kranjsko in r Ljubljano privandrana peiöica nemikih Hijlovcev, ki so mialili, da bo Ljubljana kmaln t njih rokah. Ssj je bil skrajni čas, da so so Ijabljanski Slovenci in njih öasopisje pootavili jnoaško po robu preaitim Nera- cem, ki so ;s9 tadi po L abljani začeli arcgantno obnaiati. Dal Bog, da bi po Ijabljanskih ulicah po nedolžaem prelita kri slovenskih mačenikov vzbadila pri Slovencih isti narodni ponoa in isto narodno oast, kakorina je priroj?na dragim nam sovrainim narodom. Uiimo se od naeprotnikov naiega naroda! „Soca" se zgraža, ker smo rabili izraz „beneški prefriganec". No ali je to kaj tako hadega? Ali morda ni Faidutti zvit, premeten človek? Saj trdi tadi Faidatti-jev [list „L' Eco", da je F. bolj zvit („pia farbo") kakor italijanski libe- ralci. In „Soca" sama je imenovala Fai- dntti-ja „iviga ivaga öez dva praga !" To je žaljivo, ker zadeva Faidatti-jev značaj. S kakimi psovkami je ta Gabrsöekov list ob8ipav&l naše najaglednejše dahovnike! „Falot pred altarjem", „poosebljena ha- dobija", „jecljajoči vikar", „dolgoahati kaplan" itd. so le nekatere paovke, s ka- teri mi je „Soča" obkladala razne dahov- nike. la zdaj se ta list zgraža in oganja teko firizejstvo! Ta pa zna! V sobotni „Soöi" na- znanja A. Gaberiček trgovcem na deželi, da pošlje njegova tovarna mila prihodnji teden potovalca v hribe. Pri tej priliki pravi nekako, da imajo kapci in njihovi odjemalci narodno dolžnost, Ga- berščekovo podjetje s tern podpreti, da mu poverijo vsa svoja naročila. Tadi v anonaah v „Soöi" priporoča Gabräöek svojo tovarno mila kot „na- rodno podjetje" in hotel „Zlati jelen" je tadi Mvanziral do „narodnega podjetja", odkar ga je Gabrlček pretzel v svojo režijo. Ta pa zna moliti narodno idejo 1 Zakaj ne posnemajo dragi slorenski trgovci in obrtniki Gabričeka?! Vsak Bloren8ki čevljar priporoča lahko svojo obrt z reklamnim dodatkom: „Narodno podjetje" ! Narodni radikalzem Andreja Velikega. Ž3 večkrat smo pisali o na- rodnem radikalizma Andreja Velikega. Pisali emo tadi o njegovih „botegah" ia napisih na istih. Poredali smo, kaj je re- kel dr. Triller v ljabljanskem občinckem sveta o onih slorenskih trgovcih in obrtnikib, ki imajo poleg slovenBkih na- piaov tadi nemške, da taki so dvore- zennož in ne raalažijo pod- pore slovenskega občinatva, so takorekoč narodni izdajice. Andrej Veliki, prroboriteij siovenstra v Gorici, narodni mnčeuik, ki posvečoje vse svoje moči slovenetva v mesta in deželi, Andrej; katerega psajejo goriški Luhi po alicah, kateri se z mladeniško navda- šenoBtjo potegaje za glovenščioo v deželni hiši, steber goriikega slovenstva, ta Ai- drej Veliki molči na visa naia tozadevna izrajanja. Sroj čas pa je vendar odgo- voril in sicer tako le: Kaj mi si i jo k I eri kalci, da j e Gabriček tak tepee, da bo podil od aebes sa- m o 8 lo v e n sk imi napisi t a j eel T rgo v i n a j e med n ar od na inle k 1 e r ika 1 n a h adob i j a more kaj takega zahtevati odGabrščeka. Ta ga imamo tidal Kaj pravi k tern a Ijabljanski liberalni doktor Triller, ki je rekel, da taki trgovci so dvorezen nož, ki ne zasložijo podpore slovenskega ob- činstva? G*bršček ne sliši na to obo. Kakor piska G&briček na besede dr. Trilerja, tako bi piskal na rodoljabje slovensko, ako bi ma Blednje nič ne ne8lo. Njema je narodnost žakelj, iz ka- terega zajema z lopato in si lepo basa ! Bvoje žepe. Žjvio narod, vse mora biti ! narodno. Kar prodaja on, je vse narodno. Narodno je pivo pri „Jelenau in ,Süi- | bahaa", naroden je njegov nemiki kiosk i v Gradeža, narodna je njegova „žsjfi", narodna je Wdrmaadova broiara, narodni so nemiki in laški capisi pri r.hlena" in v ojegovi itacani v „Trgovskem doma", vse je narodno kar prodaja Gibršček. In od tega kar kdo pri njem knpi, ima narod,in edino le nai Ijabljeni in povsod teptani slovenski narod dobiček. Tako zna delati za slovenaki narod Andrej Veliki. Z'vio slovenaki narod in Ga- beričekov žakelj ! Ivan Menuolja, arednik „Naiega Glasau, je rekel na shoda v Sovodnjah predminolo nedeljo, da Gabrščeka agrarci ne morejo trpeti, da se po vsod sili v ospredje, daje drzenin kričač, in lv. Mermolja bi bil zadovoljen, da bi se zgubils povräja. Rekel je tadi, da v agrarnem klubn ni vse tako, kakor bi moralo biti. Torej agrarci Gabrščeka ne morejo trpeti, sami pri- znavajo, da je vsiljiv in da sili povsod v ospredje. Pravijo, da je predsednik v „Slov. klabn" dr. Franko, a povsod, kjer je „Slov. klabu kot tak nastopil, ga je zaßtopal Gibršžek. Ko so agrarci med sabo, sme mogoče reči Kdo kako besedo zoper Gabräceka; ko pa pride on, Andre; Veliki med nje, molöijo vsi in se lepo na tihem pokorijo Njema. Žalostao za agrarca, da so se tako zaaažojili človeka, ki sam trgovec in obrtnik, voijen v dež. zbop od trgov, ne more zastopati kmečkih koristi v dežnlnem zbora. Saj vendar koristi trgovcev in obrtnikov se ne strinjajo 8 koristimi kmečkih občin in kmetov. Sicer agrarci naj bodo gotovi, da Gabržček bi ne kandidiral, ako bi ma ne diialo deželno odborniitvo in 4000 kronic na leto. Kaj so njema mari kmečke koristi in bada našega kmetal Naj pove, kaj je še on napravil za našo kmečko Ijadstvo! Da, to je napravil, da je B svojo umazano „Sočo" okažil naio mladino z mržojo do dela, do vere, da je naša mladina, odkar bere lib. časnike, podivjala in postaja vsak dan bolj za- pravljiva. To io napravili liberalci. Od takih Ijndij ni prlčakovati, da bodo delali T prid naiega Ijndstva. To naj tgraroi premiSljnjejo in resno prevdarijo, ali ni- mamo mogoöe pravt Agrarei, ako imajo resno voljo do dela, naj se zdraiijo s poslanci, ki bo se že izkazali kot delavne; zdraibarje naj pastijo pri mirn ! Pred razkolom je Gabrsöekova ,Soča" neitetokrat hvalila in slavila nesebično in požrtvovalno delo- vanje Gregoröiöevo, po razkola pa je, kakor je Bplob znano, morda ravno toll- kokrat očitala i stem a Gregoröiöa — «e- bičnost! Tadi pred itirimi dnevi je trdi la, da Gregorčič skrbi le za 8voj iep, da pa Gabriček pozablja na svoj žep. Tarn kje na Kineikem, kjer Ijadje ne poznajo Gab-ičeka in Greogrčiča, bo morda kdo tem besedam Gabrščekovega lista veroval; pri nas se jim ie krave smejejo ! Kar se tiče Gregorčiča, smo „Soöo" pozvali ie pred Ieti, naj imenoje le enega Slovenca, ki bi bil f,od svojih zaslažkov toliko za narod daroval kakor Gregoröid. Do zdaj ga nSoča" ie ni imenovala. Pri tisti priliki emo omenili, da je Gregoröiö ne glede na drnge darove le za slovensko iolatvo žrtvoval 30 tisoč krön. Letos je Gr. dal hkrata tisoč krön za „Gregor- öicev dorn". Skromnema Gregorčiča bo sicer neljabo, da o teh rečoh zopet go- vorimo; a k tema nas silijo nearamni obrekovalci, ki se drznejo tako požrtvo- valnemn rodoljaba očitati — sebičnoat in „äiroki žepu ! Sram jih bodi! Po razkolu je rSjča" večkrat ime- novala Gregorčiča abaolatiats^ tadi v zadnji itevilki pravi, da je Gregoröiö absolitist. Ktj je pisal pa še po razkola 1. 1899. Gabriöek o Gregorčiča ? GabrHek je v čtanku, ki ga je sam podpieal, trdil, da 8e je Gregorčič dragim (soposlancem) tako adajal, da se ma je kar smilil ! Zdij pa naj kdo „Soči" še kaj va- rujel Ona piie, kaker ji kaže 1 Smrtna koaa. Hada nesreöa je za- dela g. Alojzija Križniča, poseatnika v Kanaln. ümrla ma je na Opčinah na svojem rojatnem domo mlada, komaj 22 ! let stara soproga gospa Marija Krizniö | roj. Draäcek po kratki in muöni bolezni. ! MIadi par je bil [poroßen ie le malo : časa in mlada soproga se je že ločila a I tega sveta. Gospoda soproga Alojzija ; Križniča ia celi K ri ž n i č-Draioe- j kovi družini naše iekfeno sožalje 1 — Vel. Žablje. Kraano vreme celo poletje je tadi pri nas pastilo na trti z Bažjo pomočjo obilo gro2dja. Moit in naie vino je od nekdaj hvaljeno. Kaj pa ie letos, ko ni trpelo ne safe, ne mokrote ter je bilo jako zrelo in zdravo. Zitoraj vabimo Vas vinBki trgovci, ne zamudite obiskati naäe vasi, ker cena je nizka in pijača izborna. — lmeuovauja in premeščenja pri državni železnid v obmoöjn tržaškega železniškega ravoateljstva : Prostovoljec Radoif Schnlz je imenovan aspirantom v Gorici; adjankt želeeniikih strojsv v Go- rici Etnilij Popper je imenovaa vodjem zaloge strojev v Divači; atrojevni komi- 8ar Josip Ritschel je premeičen v Gorico kot podvodja železniikih strojev; posta- jenačelnik v Podbrda Lovrenc TeBtin je premeččen v isti lastnosti v Kanal, na njegovo meato pride Iran Potočnik is Ljabljane ; asistent zaloge strojev Vladi- mir Valenčič je premeščen iz Gorice v Trst; asiatent Matej Brce je premeäöen iz Herpelj v Podbrdo; na njegovo meato pride postajevodja Anton Ililm. — Razpis Stipendija. — Začetkon 1. semestra 1908/09 ima se poieliti eden štipendij iz ustanove kanonika Jakotta Čerme latnih 300 K za ačencs od I. raz- reda ljudske sole naprej, potem za di- jake kake državne arednje sola is agta- novnikovega sorodstva, ako teh ne bi bilo, za nöence iz Tomaja, Repantabra, Opčin, Ban, Trabiö, Piičancev, Sv. Križa, Kontovelja, Povirja, Sežaae, Tržaike oko- lice, iz dragih vasi Tržaško koperske ikofije in iz Trsta (meBto). Proinje ja vložiti do 20. novembra 1908 pri o. kr. nameatniitrn v Trsta. Priloga „Gorici" šl. 85. z dne 24. oktobra 1908 " Kremenif značaj. Nedjr.vno se je Andrej Gabrš-ek T svoji „Soci" tako-Ie razkcraöil: Kar eem in bom, sem po svojem deln, znanja in vztrajnogti. Hialežno^ti mi ni treba skazati nikomar, najmanj pa da- hovščini. Oglejmo si to bsharijo. Gabriček je I. 1888. opnatil svojo aciteljako Blažbo na Livka ter se preselil v Gor'co. Bil je bolan, brez pcnzijf, brez eredster. Dr. GregorČič ma je odstopil brezplačno vse pravice izdaj&telja in laslnika '„Soče" in ma prepustil še 1400 gld. zastankov. Ta vcleduhii Gregorčičev dar je bil ptva podlaga GabrUekove (asni- karske obrti. Ko je bila priila „Sola" za nekoliko časa t drage roke, je uUa- novil Gabriček s pomočjo dragih rodo- Ijubor „Noio Soco". Kaioijo sta mu po- magala založiti dr. Gregorcič in dr. Rujic. „Soöa" se je lepo raz?ijala; podpiralo jo je poBvetno razamniitvo in cgromna večina duhovičine. L. 1893. je astanovil Gabršček s po- moljo goriških Slovenccv lastno tiskarno. Sam pripofedaje v „Soci" I. 1898: Kon- cesijo za tiskarno sem ai priiobil s pri- Pomočjo izjav deželnczborakega klaba, mnogih žapanstev in vseh sedanjih slo- venskih draitev v Gorici. Po razkola je Gabriček seveda po- zabil svojih prejšnjib podpirateljev in že 1. 1899. trdi ? „Sjöi" z drznim čelom, da si je koncesijo z» svojo tiskarno sam pridobil. Z ustanovitvijo tiskarne je G*br- šček razäiril svojo obrt ; [z&čel je tiukati razne knjige, tiskovine itd. Fri tern pod- jetjU je naiel pri goriikih tSlovencih vse- atransko podporo. Ea sam dahovnik (S Gr. mi.) ma je priskrbol celo kopo pre- TodoT iz raznih slovanskih jezikov. Ga- briöek ma je bil tadi obljabil nsgrado 100 gld. A namesto nagrade so sledili t „Soči" grdi napadi na tega uzornega duhovnika. Niti Š8 neporabljenih roko- pisoT ma oi hotel Gabršček vrniti 1 Ko si je bil Gabriček 1. 1893, ?sled Babieve pravde nakopal okoli 800 gld. pravdnih sttoškoT, je prosil t ginljivem članka „Nismo sami" goriške Siovence pomoöi. Pieal je: „SočV je last vsega naroda, ki je doslej dokazal ie pri vsaki priložnoati, kako zna braniti svoje n&- rodne svetinje in kvoje imetje. Zareden narod nai na GoriŠkem hoče sveta po- kazati, da kdor sovražno nastopa proti „Soči", napovedoje a tern boj veema slo- venskema prebivalötva te dežele .. . Pri- jatelji bo poalali že do zdaj toliko evoto : | doneskoT, da nam je kar milo pri i srco. Bog Živi prijatalje naäe! — Kako lepo je znal G.briček že 1. 1893. itieo- ! t ficirati btojo obrt z narodnimi svetinjamil Rako ma je bilo milo ; pri ercu, ko so na pr ha.ale I. 1893. pod- , 1 pore! In vendar se je njegova „So5a" 1. 1900 drznila trditi, da za njo ni ie nikdo daroval niti grošt»! | Med daroTatelji, ki so I. 1893. po- : megali Gabričeku kriti pravdne stroike, je bilo tuii mnogo duhcvnikov. V „So- Činih" izkazih daror čit&ma n. pr. ta-le imena: Simon Gregorčič, Tikar t Sei'a, ! 5 gld., dekan Jökie 5 gld., dr. Gregcrčič 15 gld., vikar A. Mesar 2 65 gld., vikar J. Mašera 5 g:d., trije dohovniki na Tol- , minskem 15 gld., tii.e dahovniki izpod i Čavna 8 gld., žapnik na .Tolminskem 5 i gld., žnpnik Sovdat 5 gld., dahovni iz Vipavičine 5 gld. Eu sam dahov- n ik, Cesar Gab. n i o meni 1, { ma je pri ti priliki daroral , 3 00 gld. la ta dahovnik je bilj dr. Grcgoröiö. Videli smo, kako so pomagali goriiki Siovenci Gibrščeku do njegore 86- danje pozicije. Brez VHestranake pcmoči bi aötl Gabršoek bržkone še dandanoa v kaki gorski vaai paglarce abc. Če on zdaj trdi, da je sam po sebi postal, kar je, da ma ni treba skazati nikomar hvalež- nosti, če on zdaj celo nesramno napada prar tiste može, katerim bi moral hv&- ležnost izkazovati, no, pcttm pot^aje s tern Ie naie mnenje, katero smo ie daino imeh o njegovem značaja. Poulična in bezniška politika. R edni dopisnik goriški tržaški „Edi- nosti", ki se skriva pod tšifro x, katero bi lahko bolje oziiačil s predstavkoni direktor — torej direktor x je izlcgcl v I „Edinosti" miiiolega četrtka uniotvor, ; katerega je nazval „Strankarska zbesne- lost". Tega vsebiua je: Laški liberalci in slovenski klerikalci uganjajo samo osebno politiko, spravili so se na dr. . Faiduttija in na Gabrščeka ; ker pa vse ' to nič ne izdaja, so se spravili na pou- ; lične zahrbtne izmišljotiiie, na govorice , pri čaši rebule itd. i Tako direktor x. Bodi mu najprej povedano, da smo mi in naša stranka odgovorni Ie za to, kar naš list piše, in ne za to, kar se po ulicah in krčinah govori. In če se res .tako govori, potem je to dokaz, da sodi javno mnenje o ¦ najtiovejši junaški dvojici Faidutti-üabr- , šček drugače, nego bi hotela „lidinost1 i in njen direktor x. Na vsak način pa si daje „Edinost" s pohijenjem svojih pre- 1 dalov s pouličiiimi in bezn'skimi govorica- mi žalostno spričevalo, da skuša braniti | Jvoje zaveznike z orožjem, katerega isti- I nitost se ne da niti kontrolirati. Saj je znano, da je poulična politika najslabša politika in najboljši znak politične de- kadence. Gospod x; prosit! K „osebni" politiki, katero nam „Edi- nost" z očividno slastjo ponovno očita, se še vrnemo, za danes le na kratko g. , x-u! Ako se hoče bolje informirati o ' „osebni" politiki — katere informacije mu je živo treba — iiaj prelista „Soče" od razkola sem in v njih najde še le j nebroj izgledov prave, nedosegljive ! osebne politike, kakor jo je ustvaril do- slej v tem žanru jedini Gabršček. In tega nedosežnega brbljavca hoče g. x i še zagovarjati!! Ali se ne boji, da se rnorajo k tetnu celo politični otročaji smejati! In prošta Faiduttija, kdo je toli surovo napadal nego Oabršček sam?! Ali mu ni lani v „Soči" grozil, da mu zbije s „kanoni" mitro z glave! Go- spodu x-u priporočamo zadnjo „Gorico" (20. t. m.)! In pa, saj je tudi „Edinost" pomagala „Soči" pri „žehianju" stolnega prošta. Ali se ravnajo taKO značajni po- litiki?! Da Vas ni sram!! Naš list ni dr. Faiduttija nikdar Koval v nebesa, sine ga tudi grajati, ker ga je obsodil sam nadškot. Capito? j Gospod x bi torej najbolje storil, ! da bi pustil našo politiko, katere ne ' pozna ali noče poznati. Svetujemo mu • zato, naj raje piše. .......goscnce knj ua repo var'je. i Kak prideluje se krompir najbolji; j Kako odpravljajo se ovcam garje, ! I'rcganjaju ušivim glavam gnjide, 1 Loviti miJ' uči naj yospodarje! Razstava goueje živine : v Gorici. Dne 22. t. m. je büa draga rsz^tä- va goveje ÜTine, katero je priredil na žitioakem trga r Gorici deželni cdbor. Na rflZBtavo je biio prigoanib 13 bikor, 92 krat |in janic pr»e Trste, 14 janic drage in 48 janic tretje trste, skapaj 177 glar. Prvi pcgled je pokazal, da je ! med prro in drigo razstavo lepa razlika. \hi 80 bili T tem jedini, da je sedanja I žifina dosti lepša nego prejsnj». Napre- ! dek je bil ocividea. Grsjati moramo, da ; ni pastil magistrat, ki je gospodar ži- ( vinekega trga, rbzobeaiti drojezičnih ^na- 1 piBOT, marteč )e thšie, ko je bila *en- i_________________________...........__1_______________________^ dar razBtava csnovana ˇ prri vrsti xa sloTensko okolico. Isto tako m:ramo gra- jati dtž. kmet. arad, da je rezpcšiljal in oddnjal le italijanski „catalogi" žirine. Sij vendar naii Ijaije ne razamejo ita- lijanščine. Komisijo, ki je začela pregle- dcvatt žirino, je sestöjala iz prediednika Venati-ja in članov: Zattioni, grof At- tems, Klavžar in Fonzaii. Okola I are pop. je doTriila sroje delo in priznala dariia za bike, katera so dobili: Aatoa Kcfjl iz Č^poiana 30 K; Henrik Ba- tistič iz Vrto.be 20 K; Jakob Draiček iz Solkana 20 E; JhBip Reitec iz Vitoflj 20 R in Srečko Bjltar iz SoUans na- grado 10 E. Vih tega je dobilo ieat raz Et:v jaicer čauae diplomein eicer: Žiga grcf Attem», ^grcf Bagnere, Ir. Fonzari, Iran Sa?nig in obe kmet. šoli. Za krave so dobili dariia: Ignac Budin ia Šempasa 30 K; Fran Leničak iz Šempaaa 30 R; Joaip Gorjaa z Vo- gerakeg» 30 K; Al. Černe iz Vrtojbe 20 K; Ant. Ktfol iz Čepovena 20 K; Blaž Kcc \t Vrtojbe 20 K; Andrej Ž rec iz Šempasa 20 K; Janez Vrbiö iz Gorice 20 K; Fran Gorkič iz Vrtojbe 20 K; J*ncz Hralič iz ŠempaBa nagrado 10 K; Act. Gorjan z Vcgrskega isto tako na- grado 10 R; Janez F«ganel iz Vrtojbe tadi 10 K. Za telice: Janez Rijarcc iz Šem- pasa 30 R; Ciril Rijavec iz Šempasa 25 K; Al. Černe iz Vrtojbe 25 K; Ant GDrkič z Vogerakega 20 K; Paiel Pere- ECiotti iz Gorice 20 K ; Ant. pl. Zicatto iz Sr. Mihela 20 K; Ant. Taljanat iz Podgore 20 K; Peter Feiblja iz Mirna 20 K; Fran Peraič iz Šampasa 20 K; Jjsip Trefiaan iz Šempttra nagrado 10 K; Vincenc Leban iz Šempasa 10 K; Josip Kernel iz Šempasa 10 K; Janez Doljak iz Št. Ma?ra 10 K in Jinez Uiaj iz Sf. Mibela 10 K. PoBebno so se odlikovali n% nzsUvi Šsmpasci. Ako bi bilo nafdtnenje za živincrejo toliko taii dragod, Kakor t Šempaaa, bi t kratkem pokazala goriška okolica telik napredek. Č*8t Šempasceml Le tako uar rej! J________L Rojahi! hupujte narodni holeh i Jolskega Doma". JilSTEK. Rdeči uerzi. Črtica iz jetuiškega življcuju. Juson Saviljcv. (Koncc.) „Kftko sem priiei? Tako. V zapora ne sme imeti, kakor najbrž že reš, kaz- njenec nobene stvari, pa bodiai že papir, pero, drnilo ali kaj tacega. Ko sena po- gledal danea v celico tega Črneta, raa dobim te liste, radečilo in pero. Vzel sem ma tbo in sedaj so ti lUti takaj.M „In v zapor? Raj pa je napravil?" je BÜila dalje. „E ti radovednica, kaj pa te to briga? Niti v mira me ne pastiš večer- jati". Pa vendarle ji je poredal, kolikor je vedel. Rekel je, da je Grne zadal ne- kema fanta, ki je hodil za njegovo panco in jo zapeljal, z nožem smrtno rano. | Ko je zvedela ie to, ji je bilo doYolj, ' niö ni porprašefala naprej. Od tistega časa pa je poutala vsa dragačna. Res je, da je bila tadi prej če8to zamišljena, ker je rada brala lepe poTe8ti, a da bi bila tako nemirna in Bkrirala nasproti meni kake misli, tega ni bilo. Nekoč, ko sva bili zopet sami doma, sem jo stiBnila k sebi ter rekla: „Anica, povej, kaj ti je, nič mi ne Bkrivaj, vidira, vidim, da Be godi nekaj s teboj." Zaihtela je, potem pa je vzela one peami in jih ditala s treBočim glaBom. Kakor ate videli, opeva v eni avoje ža- lostno stanje t ječi in ieli t sfobodo, kolntč posthvo in partgrafe, med Tsemi ! pa je ie ena Ijabezenaka, a tako lepa, da mora člcvaka do srca. la naii Anici je tadi sla. Vule'a Gem, zaljabila se je v njega, ki ga ni poznala in je le sliiala o njem, da je lep, a je slišala tadi, da je abijalec, tcda abijalec radi Ijabezni. „Na bodi vendar otročja", sem jo botela spočetka odrračati od njenih misli, a ni šo. „Cnkajte mama, jaz spišem pismo in ga potolažim, a podpišem se ne. Saj ma ga lahko poneae papa?' Tako mi je rekla nekiga dne. Jaz 8em zmajala z glaro: „Proved bi ti rada; ne vero, če fojde kaj takegau. Pozneje Bern tprašala moža ter ma povedala, kaj in kako, in konečno sem I ga vendarle pregororils, da je bil roljan | odnesti list. Aoica mi je dala list, ki sya ga s soprogom prečitala in ker nisra zapazila T njem niö kot tolažilne besede, ga je drogi dan odnesel. Eo je prišel iz slažbe, je poredal, da je oddal list Črneta rekoč, da ma ga je poalalo neko dekle, katerega imena pa ne sme poredati. Minilo je leto in nekaj öez po tem dogodku in Črnela, je potekel čas kazni in bil je izpaičen. Ko je zopet zadihal prosti zrak, priiei je k naiema Um r zaporih, da ga pozdravi in izve tadi ime onega dekleta, ki ma je pisalo. „G^te", je rekel, ,sedaj sem prcst in, kakcr vam znaco, nitem ravno taka propalica, da bi se me bile sr&movatt. V ! mladobti sem hodil tadi nekaj t mestne iole, potem pa sem se šel očit mizaratva. Naši doma so agledni kmetje. Sddaj bi se vrnil lahko domor in preizel gospo- darstro, a po tem, kar se je zgodilo, se mi stadijo oni kraji. Brata puitim po- sestvo, eaino izplača naj mi moj del. J^z otrorim avojo delarnico v kaksnem ! mesta. A, kar sem hotel pra? za prar, je | to: povejte mi, kdo je ono dekle, ki je ! poblalo žarek soeatja v mojo tomoico." ! Soprcg se je vzreselil teh besed, ker spoznal je iz njih, da je fant pošten j in da postane lahko ie ogleden mož. „Gospod Črne, ono pismo vam je poalala moja bčerka. Č tala je tiste vaše j peamf, ki ete jih naprarili, ko niste imeli j druzega delati, in sočatje se ji je vzbu- \ dilo v sreu." Tako je odgovoril. J „Potem pa boste tako prijazni, gospod," je soproga zaprosii Črne, nda mi dovolite vas epremiti na etanoTanje. ' Zahvaliti se moram goapodični höarki i\ njeno scčntje." | In priila sta. Ntkdar re zabim onega | trenntks, ko je stopil Črne ˇ sobo in sta si poiala prviö roko moja Anica in on. Vžarele »o oči obema in nekaj ve- selega je leglo isti hip čez njun obraz. Pogovorili smo se, potem Bern pa jaz 1 odšla. da prineaem kaj prigrizk» in vina. Soprog je at p 1 za manb, da mi naroči ie posebej, kaj in kako. Mad tem se je zgodilo v «obi, kar fie je, ekoraj.bi rekla, moralo zgoditi. Naili sta se dve srei, ki sta se vzljabili z re- liko ia tročo ljabezaijo. Ro sem se vrnila ˇ sobo, dobila sem že notri možs, ki je čakal name: „Glej, zaprosila sta, da bi jima dala bla- gosloT. Jiz poznam Črneta, vse mi jo povedul, in z?to agodim rad proinji." Tadi jaz sem bila zadovoljna. In tisti večer smo si povedali ie marsikaj in bili vsi itirje sreoni. Anica in Iran rta zdaj v mesta I. On je mizar in dobro ma vspova obrt. Sreena sta oba. Boste viieli, če oalanete ˇeö let takaj pri na9, ja že spoznate, ko me prideta obi?kat. Ttfko je končala povest, in jaz se nisem jezil, da mi jo je lako na do'go pripovedovala. „0 goepa", sem rekel na njene zadaje besede, „jako me bo veselilo, ako spoznam Vaio AjicD in njenega soproga". Pozneje sta res priila v obiake in med drog'm smo govorili tadi tedaj o onih verzih iz jeöe. In tedaj, ko sem se poslavljal od tihe aobice in pastil staro gospodinjo v hiii, iz katere se ni [hotela prese'iti, dasiravuo bi ila lahko k Anici, sem vzel s eeboj tadi papirje, raleöe popisane, in ž njimi spomin na sreöen par, ki bo ga zdrnžili. — Šolske eestre Elizabetlšča v Tomaju vabijo najprijazneje k blago- slovljenju in slovesni otvoritvi nove ju- bilejne gospodinjske šole, dne 25. ok- tobra t. 1. ob 3. uri popoldan. Vspored : I. Pozdrav in slavnostni nagovor; II Blagoslovljenje jubilejne go spodinjske šole; III. Zahvalna peseni v domači kapeli; IV. Predstava: Spevo- igra: „Slava cesarju Francu Jožefu I." sestavil Emil Adamič. 1. Predigra — sviranje na glasovir; 2. Uvod in Ob na- stopu vladanja, deklamaciji; Pesem „Slo- venka sem' ; 4. Prijatelj znanosti in umetnosti, deklamacija ; 5. Pesem ; „Živi svitli cesar našM; 6. Prijatelj sole, dekla- macija; 7. Pesem: „Naš cesar mi je vedno ljub".; Pospesevateljprometa.de- klamacija ; 9. Pesem: „Slava Tebi"; 10. „Oče sirot in Cesarjeva solza", dekla- maciji; 11. Pesem: „Glasno zapojmo vsi" ; 12. „In kako naj še te častim* in „Pred tabo letos zbrani", deklamaciji; 13. Živa slika s pesmijo: „Draga moja Avstrija" ; 14. Nagovor; 15. Cesarska pe- sem. — NB. Predstava se ponavlja z ob- širnejšim vsporedom dne 2. in 26. de- cembra t. 1. kot jubilejna slavnost v pro- slavo 60. 1. vladanja presvitlega cesarja Fr. J. I. Eliz a b etišče. — Jubilejno \eselico v Vel. Ž»b- Ijah priredi v nedeljo dne 25. t. m. t proslavo 60-letnice Nj. Ve). cesarja tam. žapanstvo z gotorom, petjem, igro in godbo. Začetek ob 2. uri popoladce. Čisti dobiček veselico je namenjen za šolake potnbščine revnim nčencem. — V Kanalu se je otvoril nadalje- Talni tečaj za iivilje, ki ga je preakrbel goriški zavod za poBpeifevanje mtlaobrti. Navzcča sta bila tainik trgotske in obrtoe zboroico A. Biaiach in kanalski žapan A. Križnič. T» čsjn želimo najboljšth n»pphov. — Iz A\L — V nedeljo 18. t. ro. je prena»al v naiem kat. slor. izobraže- ˇalDPD n drnšUa domači vikarij prečastiti gof>p. Simco Gregorčič o strankah zi kar se mo draitvo toplo zahvaluje. Ž^limo, da bi nam še večkrat predaval t koriat in podak dragtienikov. Oibor. — Iz Krna. Take jesenske suše naši stari ljudje ne pamtijo, kakoršna je letos. Vse je posušeno, travniki, listje na drevju, polje. Jesenski pridelki so uničeni. Vode primanjkuje povsod. Živine ne moremo več pasti, ker nima kaj jesti na pašnikih. Ljudje se povprašujejo, kaj bo preko zime. Mraz imamo in sneg je pobelil našega očaka Krna. — lzpred okrožnega Bodis^»*. V četrtek so stali pred okrožnim sodiščem trije tatinski tički, ki so v mesecu av- gustu v našem vnestu izvršili več tatvin. Ti le so: Viktor Turkovič, stanujoč v Trstu, star 20 let, že kaznovan ; Alojzij Adamič, stanujoč v Trstu, star 21 let, in E. Senizza, stanujoč v Trstu, star 15 let. Le ti so 5. avgusta ponoči udrli v sta- novanje gospe Rossi v ulici Matioli in ji odnesli raznega blaga ;ja 60 K vred- nosti; v isti noči so vlonili v stanova- nje družine Ivančič na Telovadnem trgu in ukradli škatlo barve in en daljnogled. V isti noči so obiskali tadi stanovanje Amalije Resen v Semeniški ulici iu od- nesli blaga v vrednosti 25 K. Dan po- zneje so vlomili v stanovanje Ivana Prin- čiča v Magistratni ulici in odnesli eno žensko obleko v vreduosti 5 K V ravno isti noči so hoteli v nlici Treh kialjev ukrasti pri Pavšiču uro. Pole^ tega je bil Senizza tožen, da je ukradel v Ra- stelju par hlač. Sodišee je obsodilo Se- nizzo na 6-tedensko ječo s postom vsake tri tedne ; Turkoviča na 10-mesečno ječo z mesečnim postom, in po prestani kazni bo pod policijskim nadzorstvom ; Ada- mica pa na 15-mesečn > ječo z enim po- stom na mesec in po prestani kazni bo tudi ta pod policijskim nadzorstvom. — P» del je z motocikla včeraj opo- ludne neki častnik in sicer na vogalu, ko je hotel kreniti v ulico Alvarez s te kališča Josip Verdijevega. Vozil je pre- hitro. Pričujoči so mu priskočili koj na pomoč Poškodoval se je precej. — Gla- sen opomin za naše kolesarje, da naj ne vozijo prehitro. — Iz Rim a je ccrklj žapan in pc- ßlan'C na brz jatno öestitk p*. Oöeta prejel nasledoji odgover : . Sv. Oöe, iz area h v a 1 e ž e n z » i z r a 2 e sinor- ske vdanosti, Cerkljane pre- ljabeče blagoslavja!" Kurd. Merry del Val. — Iz Doi. Tribuše. N"š* izobra- ževalno drnšt«o im* že 42 udrv. To straino jezi liberales ga (štirja. Nd vse Dsčine »koša cd*ra(»ti Ijadi od draitva, da *e Be *|.iifjr. Ftrbtl jih je celo, da Di pctrjfno cd glavarstva in numrstniitva. Zato hnji-ka, ker Did dobrfga cd njpga oe pričakoje za svoj žep. Fovemn ma p», da ao pruili čaai, da ae bedo ie l,adje paičali DJura za no* v< d t. — R» orgaiiijac ja žvmozdrav- n ške tflužbe v arniadi. V(jna aprata namtraia D^*nc*!li 11 »loži ittbnih ži ˇins zdravnikov v 8. finontm razrfdn in 7 e uib i Sf h štabD h ži>nczdra*nikov II. razreda t 7. 6ino»oem rpzr»*da. Vsled tega pa vonski pcikotniki re bodo vtč po-tnli živinozdravn Šk nr-daini, tenovö le viiji podkovnik' 1. in 2. razreda ter podkovači 1. m 2. rezreda. — Slo^enhka trgcmka sola v Ljubljani. P dp sano ravnbtcljHtvo si do- voljoje naznanjfcti, da sp c tvori z nn ˇembrom t. I. pripravljalni razredi za slovenako trgoreko solo ˇ L nbljani in zadražna sola. V pripravljaTni razred se be do sprejfmaii očenc', ki so dovriiii namaDj ljndako iolo in ao stari 13 let, na zadrožno iolo pa ačenci, ki so do- triili ljudfko Solo in bo atari 16 let. V pripravljelnem razreda znaša šolnina 50 E, peak na zadružni Soli je brezplaöeo; deželni cdbor kranjaki pa lahko oprosti tadi plačeianje Solnine v pripravljalnem rezrf dn. Vpiaovsnje ee bo vriilo dne 13. in 14. novembra od 9. ore dopoldne naprej ˇ II. nadetropja h Se na Kongrec- nem trga it. 2. Dčeoci naj se takrat zglsse 081 bno r rpremsha svojih stariiev ali njlh namestmkor pri ravnateljatva ter naj prineao aeboj krstni list in zsdnje iolsko pjričevalo. Rtdni poak se priöne Joe 16. noTembra. R a i n a t e 1 j a t T o. — Vodovcd v Stračicah bode jutri zaprt TBled nekih poprar. — Aretiran na proski meji je bil Ivan B-rce iz Dornberga. Priskrbel si je 1200 kron od nekfga tak. denarnegazt- voda a pcmcčjo ponarejenih dokamen- tOT. PripflJHli so ga x tak. zapore. — Hšne preitka>e. — Tokaišnja policija je iztela včeraj več hišbih pre- » iskav pri članih drašt?a „G rcolo popo- lare di coltora", Zgodilo se je to napo- ˇ elje deželDega sodišča v Trsta, ki vodi preißkavo proti mladeniškim demokratič- ' nim itaiijanskim sknpinam, ki so baje ˇ zvezi z zgnraj omenjenim draitvom. — Burja. — V aredo in čttrtek je razaajala po Goriikem in po Vipavakem ailna barja. Posebno hnria barja je bila v Trsto. Podrla je 20 oseb na raznih krajih me-ta, ki so se več a'i manj po- škodovali in ao morali iskati zdravniške pcmoči. Barja je b la tako moöna, da je odtrgala v miljskem zaliva pred tamoSnjo ladjedelnico zasidrano novo vojno oklop- Dico „Nudvojvoda Franc Ferdinand" od kraja ter jo podila do Pirana, kjer je oklopnicH obtißala. — Vode ni. — PomÄnjkanje vode je ˇ celi naši deželi, posebno seteda ua Kra80. L adje ne pomnijo tako hade saše \ v cktcbrn. Ž^ veö tcdnoT Tczijo posebno SpodDJekr»ie«ci vodo iz Vipave v 6a- brijah po 4 do 5 or daleö. Vodnjaki v raii okol ci so tadi sah'. R ka Vipa?a se je zeio posnšil». Na nekaterih krajih se pride preko iste po sohem.Nekateri mlini ob Vipavi ne morejo mleti fsled pc- maDjkanja vode. Enako tadi S ča je zelo ma.hna. V totarni v Zdratičini ne morejo celi dan delati z vodno močjo. Tudi 8 hnbov nam duhajajo poročila, da občntijo veliko pomanjkanje vode in da je sola aničila ves jeseoski pridelek. Jesenski pridelek je tadi v naši okolioi aničen. Naši kmetovalci se popraäajejo, kaj bo preko zimo. Pomoöi bo treba. — U^iteljsko drustvo za tolminski okraj je sklenilo poataviti prihodje leto spominsko ploiöo pok. H. V o 1 a r i Ö a Y Kobarida. — Volitve za ieterski deželni zbor fct začnejo jalri. Poaebno had boj bo r Bploini kariji mod liberalaimi in krščan- skc-socialnimi Italijani. — Obisk. V sredo je obiskala de- putacija holandske vlade, obstojeöa iz dr. Noüwensa in S. Menwsena v strho pro- učevanja goriiki zavod za pospeševanje male obrti. Depatacija ae je o zavoda jako pchralno izrazila. — Porotno zasedanje v Gorici se xacne 5. novembra. Za takratno zase- danje so delegirani kot predsednik iatim. MatijaRntar, Alfred grcf Co roni n i in N. C a z a f a r a, sodni svetnik v Gorici. — V Rtcmanjih je izvrSil »amomor minolo soboto nek Ivan Povsi^. Polcžil je diamitno patrono na tla, leg^l na njo in jo pržga). Naili so samorilčero traplo popolnoma razmesarjeno. Ssroomorilca je gnala v smrt bolezen in pa bed«. — V Gorjauskem na Krasu se blagoslovi jutri novo kuracijsko in šolsko pO8lopje. Obeaem se blagoslovi tadi naj- večje napajališoe na Rrasa in na istem odkrije jnbilejna spominska piaiös. Po- slopje je zgradil pod-etnik g. Brecelj iz Zapaž pri Ajdo*ščin«, napajeiisöe ia plošča je delo domačina g. Tröena. — Matica Ilrvatska izda za leto 1908 te-le knjiga: Rsdna izdanja: 1. PoslednjiZrinaki iFrakopaoi, 4° (teliki format, str. 328). 2. H r v at a k o kolo, naaöno-knjizevni zboroik. Knjiga V. 3 S tj e p a n Ra d i ö: D luaiaa finaa- cialna znanost. 4. Ivan Lepušič: Pastolovka. (Roman). 5. Mickiewicz: Izbrane pjeame. Preveo I'.o Vel kanorič. 6. I. S. T a r g e n j e v: Novi rod (Nov). (Rjman). Prevto M. Lovrenöetic. hvan- redaa izdanja: 7. Kolo hrvatskih amjetnika. III. (Kolo jag slavenakih omjetnika.) Cioa 2 K. 8. S t j e p * a K a c a k: Uijolba prastaroga svieta. (Mala knjiznica, sv. V.) Gena 50 v. 9 Fflrdo Siäic: Hrvataka pov est. II. (1526 do 1790.) (Mala knjižic», st. VI.) G^na 50 t. 10. Glas „M a t i c e H r v a t s k e". III. gOdina. Cioa 1 K 50 v. Zaižana naročnina za Slovence znaöa za knjige od 1. do 7. 4 K na leto. Kdor se želi naroöiti naj u?oli p'a^ati pri poverjeniku. Poverjenik je g. Rastja v seraeniäfu in g. dr. Henrik Taina, od- vetnik v Gorici, naroönino 4 K in za poitnino zneiek 40 h. Za knjiga 8. do 10. velja navedena cena. i^< Žalosti potrtim sreem javljamo prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša preljubljena gospa Narija Križnič roi. Drašček danes ob 6. uri zvečer po kratki in mučni bolezni, v dobi 22 let previdena s sv. zakramenti za umirajoče, na Opčinah pri Trstu, v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v nedeljo ob 4. uri popoludne iz Draščekove hiše na Opeinah na tamošnje pokopališče. Kanal-Opčine, 23. oktobra 1908. ' ALOJZ KRIŽNK, soprog. maHja ud. Drascek, mat!, Anton Križnič- slrK iorka Orašček) sestra. flr^ton Križnič, tast, Vladi Križnič» svak. Pavlina Križnič, tašča. Fran Drašček, stric. Ivan Bednarik priporoča svojo ! knjigoveznico v florid ulica della Croce stev. 6. Poprava in komi- sijska za- loga dvo- koles in šiva nih strojev pri I PQ Gori ca s * r «*- via Prodaja tudi na mesečne ob- n„nmn roke. Ceniki franko. UUDmi} Stara dvokolesa se emaj- 3—Y. lirajo do ceni z ognjem. 55S v mizar in v lesni trgovec v Poflpri, na toiIi Doveea železniškeaa mosta (na cesti, ki Peljeproti Gradüki) o o o Trguje tudi z opeko, inia ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohiš «^ va, vinskih posod, stiskalnic itd.- Epilepsya. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schwan en-A poth e ke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno izvrstiio pecivo priporoča spoštovanim meščanom in okoliöanona pekovski mojster 3ÜH0B BRUTUS v Gorici Šolska iiiica it. 6. V zalogi inia in prodaja moko prve vrste Majdičevega mlina. AltDU čevljar I v Semenški ulici 1. XT fm ill*li*i priporoča se za raznovrstna naročla po meri za gospe in gospode. Naročila se ixvr&uje hitroi Mala pec ua spMt Kopel] za sedenje = obe v najboljein stanu sta na prodaj po nizki ceni. Kje, pove upravitelj „Priui. L." . = Izgotovljeno pohištvo = ¦ lastnega izdelka priprosto = in fino se dobi pri = il Cernigoj-Gorica. ( = Tržaška ulica 18. = Izdeluje tudi stavbarska l\ in cerkvenega dela. U Strojevni obrat. I Prodajalo se bode v torek pričenši ob 3h pod. sobna oprava Citalnioe v Marzini-jevi hiši I. nadstropje te- kališče Verdi x x x x x x x x Anton Kustrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče orve in druge vrste, namreč ob '/> kilainod enega funta. Testenine \i tvornice Žnideršič & ValenČič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Rihard in ^ = Felix Majcr Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarni Jiferanti kupujejo in prodajajo seiio, slamo, re- zauieo in kronipir vsake vrste pod najngodnejsimi pogoji. ^ Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu z lastno parno silo. Na predvečer hhhH decembra bodo velike razsvitljave v prošimej Av- striji katere preskrbi — po naročilih —I naš pyrotehnik FERD. TTIAKUC v Gorici. ulica Mattioli št. 43. Telefon št. 72 Poštnohran. rač. št. 51.292 „CENTRALNA POSOJILNKA" ===== V siORICI ===== registrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši M M Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 1908 dalje po 5%. Daje posojila na menice po 6Vs% in na vknjižbo po 572%. Dalje daje posojila na 5-letno mesečno odplačevanje ki znaša od vsacih 100 K 2 na mesec---------------------------------------------- Stanje hran. vlog dne 31. dec. 1907 K 1,816.352.73 Promet due 31. decembre 1907 . . . K 5,457.131.53 Št. 542/08. Objava. VaruStvö clezelnega hipoteenega zavoda je sklenilo z ozirom na taeasne razmere deiiarnega trga, znižati eskompt zastavnih piseni od dosedanjega merila 95°|c njihove imenske vrednosti na 94°|O za posojila ki ne presegajo zuesek 20.000 K, in na 93°|O za pososija pre- segajoea ta znesek. V GORICI, 16. oktobra 1908. RAVNATELJSTVO Deželneaa hioofečneaa zavoda. CENJ. PÄME IN 60SP0DJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega] izdelka. I*o dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original-öicfcrifl stroji deiaJ0 §e po io letni uporabi brezšumno. Original-Victapia stroji so neprekosij.vi za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najPriPravnejši zz umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Opiginal-fFictopia sfroji so najboijši izddek vseh dosedaj obstoječih tovaren. j Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk — Gorica Stolni trg (Piazza Quomo) št. 9.