n vgetnik GXI ■;Oktobef;2009 TISSN 0350-4^697 'r '' iS«, ■ - T'-"i t. . - ' ■ ■ i ^ ' .■ ' - «r 'fiA i ^BC! :'Odbira ih ' shranjevanje^^sali ^ „ , He'pöVzroöajO^samo^smrti V .'Sloveniji 'pridelan med ' in : celjenje- ran mii I ' iJi' -J^i • ■•• 'V •• - ■ mMIM"- MAM dM^^^tV Jr Sušilnice SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in topljenje kristaliziranega medu. Sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. Blaž Okorn, s. p., Sp. Sorica 1a, 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517, e-pošta: blaz.okorn@siol.net Nakup sušilnice subvencionira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prašilčki (5s, 7s), AŽ-panji (9s, 10s, 11s, 12s), AŽ-Kozinc 11 +3, trietažni AZ (9s, lOs), lipovi satnild, pitelnilil ftančič, distančni vložid Po želji tudi druge vrste panjev. Panji so iz masivnega smrekovega _ lesa, rogljičeni (cinkani). Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti. MIZARSTVO K R Ž E Idrijska 10,1360 Vrhnika Telefon/fax 01/7551-317 GSM 041 420 200 E-mail: Povpraševanje po satnicah iz lastnega čebeljega voska je veliko! HÖQL Predelava voska Ponujamo Vam možnost, da ste navzoči pri predelavi Vaših starih satov in surovega voska, zaradi samo ene poti pa prihranite čas in denar. Potrebna je predhodna najava po telefonu +43-(0)3475/2270. Predelava je izvedena z napravo, ki je opremljena z najmodernejšo tehniko. Segrevanje s paro in obsevanje z ultravijoličnimi žarki popolnoma izključujeta možnost okužbe. Uporaba originalne tehnologije Grander omogoča, da Vaš vosek ostane popolnoma naraven. Najmanjša možna količina lastnega voska za predelavo v satnice je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. Cas predelave je približno 3 ure za 20 kg surovega voska in 4 ure za 50 kg starih satov. Po naročilu izdelamo satnike vseh debelin in velikosti. Predelava voska poteka vse leto. Storitve ponujamo po izjemno ugodni ceni. Kadar koli je mogoča zamenjava starih satov in surovega voska za satnice. Ponujamo Vam tudi možnost, da plačate samo predelavo. HÖDL __Informacije Wachsverarbeitung Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 A-8493 Klöch - Steiermark, Avstrija Tel./faks: +43(0)3475-2270 E-pošta: info@wachs-hoedl.at Spletna stran: www.wachs-hoedl.at Delovni čas: ponedeljek-petek 8.00-12.00, 13.00-18.00 sobota 8.00-12.00 Sporazumevamo se v nemškem jeziku. KAZALO UVODNIK Zorko Šabec NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 309 Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! »Odličen med - gotovo je slovenski!« Prijatelj Branko mi vsakič, kadar pogovor steče o čebelarstvu, pove: »Moj med je najboljši!« Popolnoma se strinjam, vendar je treba njegovo trditev preoblikovati v: »Naš med je najboljši!« A kaj, ko to nič ne pomaga, če tega ne ve tisti, ki med kupuje, oziroma če mu čebeiarji tega nismo povedali, pokazali in konec koncev tudi dokazali. Posledica boljše kakovosti in večje prepoznavnosti je tudi višja cena, in to je tista struna, ki jo slišimo prav vsi. Projekt, ki ga pripravljamo na ČZS, bo pripomogel k temu, da bo ta struna še bolj napeta. Če začetne črke v uvodnem stavku nekoliko premešamo, dobimo kratico SMGO, to pa je kratica za SLOVENSKI MED Z ZAŠČITENO GEOGRAFSKO OZNAČBO. Franc Šivic: Novice iz sveta 311 Danilo Bevk: Fitofarmacevtska sredstva ne povzročajo »samo« smrti 314 dr. med. Rodoljub Živadinovič: Negativne posledice uporabe varoacidov pri čebelah 315 APITERAPIJA_ Marjetka Kralj Kunčič: V Sloveniji pridelan med in celjenje ran (I. del) 316 NASVETI IZ PRAKSE ZA PRAKSO_ Vlado Avguštin: Odbira in shranjevanje satja 319 DELO ČEBELARJA PO MESECIH_ Marija Sivec: Čebelarjeva opravila v AŽ in nakladnih panjih v oktobru 320 VETERINARSKI NASVETI_ Nacionalni veterinarski inštitut: Veterinarski nasveti za oktober 322 MEDOVITE RASTLINE_ Janez Kolenko: Kako posaditi drevo? Ob jesenski saditvi lip 323 OBLETNICE 324 MLADI ČEBELARJI 325 DOGODKI IN OBVESTILA 327 OBVESTILA ČZS 335 MALI OGLASI 342 OSMRTNICE 343 INDEX EDITORIAL Zorko Šabec 309 NEWS FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Franc Šivic: World News 311 Danilo Bevk: Fitopharmaceutical Agents do not Cause Only »Death« 314 Rodoljub Živadinovič (MD): Negative Consequence of Varroacid Application on Bees 315 APITHERAPY_ Marjetka Kralj Kunčič: Honey Harvested In Slovenia and the Healing of Wounds (Part I) 316 PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL USE_ Vlado Avguštin: The Selection and Storage of Combs 319 BEEKEEPER'S WORK THIS MONTH_ Marija Sivec: Beekeeper's Chores for Alberti-Žnideršič and Langstroth Bee Hives in October 320 VETERINARY ADVICE NVI: Veterinary Advice for October FORAGE PLANTS 322 Janez Kolenko: How to Plant a Tree? On Autumn Planting of Lime Trees 323 ANNIVERSARIES 324 Nadaljevanje na naslednji strand YOUNG BEEKEEPERS 325 NEWS AND EVENTS 327 Fotografija na naslovnici: Čebelnjak čebelarja Damjana Bovcona iz Raven pri Črničah odet z jesenskimi barvami. »Jesen je tu, zlata jabolka zletijo, listje jih odkriva, sadeži se ponujajo, tudi tla se žla^tnijo z obarvanim listjem, mir je pred čebelnjakom, samo še posamezni izleti čebel, dovolj so delale za l^tos, čebelar je lahko ponosen nanje.« Foto: Franc Anderlič ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 335 SMALL ADS 342 OBITUARIES 343 ^^ Nadaljevanje s prejšnje strani SMGO je pravzaprav nadgradnja dozdajš-njega sistema kolektivne blagovne znamke. Pomembno je seveda, da beseda »slovenski« v nazivu ostane, še pomembneje pa je, da ime lahko uporabljamo izključno slovenski čebelarji. ČZS je s projektoma slovenskega kozarca za med in enotno zaščiteno nalepko na kozarcu naredila velik korak pri promociji in prepoznavnosti slovenskega medu. Manjka le še prelepka, ki bo izdelku dala celostno podobo. Prelepka, ki jo bomo čebelarji v sistemu SMGO prilepili na kozarec, bo tega dopolnjevala tudi vsebinsko, saj bo z imenom in videzom poudarila prepoznavnost in ime slovenskega medu. Največja vrednost prelepke in sistema geografske zaščite je v tem, da čebelarji, ki uporabljamo to zaščito, kupcu naših izdelkov zagotavljamo boljšo kakovost ter sledljivost, sistem pa je podvržen tudi notranji in zunanji kontroli. Čebelarji na ta način stopamo naproti kupcu naših izdelkov in mu kakovost izdelkov tudi dokazujemo. Geografska zaščita je seveda namenjena vsem čebelarjem. Vsi, ki razmišljate o vključitvi, lahko pokličite katerega koli čebelarskega preglednika, da vas bo obiskal in vam posredoval še podrobnejše informacije. Več pojasnil bo objavljenih tudi v prihodnji številki Slovenskega čebelarja. Pa ne pozabite, da medičino v vaš panj prinese kranjska sivka ter jo pripravi tako, da iz njega iztočite najboljši med. Naša dolžnost je spoštovati njen proizvod ter ga kupcem ponujati takega, kot so nam ga pripravile čebele. Sam sem prepričan, da nam to omogoča prav kombinacija zaščitenega kozarca, prepoznavne nalepke in geografske zašite. Zaradi kakovosti in videza izdelka bo verjetno tudi cena primernejša. Zorko Šabec, predsednik komisije UO ČZS za SMGO Nudimo vam: Voščene satnice AŽ, LR Satniki AZ - lipovi, rogipčeni Panji AŽ, LR, LR 2/3 Drobni pribor, zaščitna oprema za čebelarjenje Posode in točila za med. Sladkor in sladkorne pogače, sirup za čebele. Naročeno blago vam lahko pošljemo po hitri pošti, pri večji količini pa po želji dostavimo na dom! JANA - Trgovina, posredovanje, zastopanje - Jana Pušnik Pokrivač s.p., Maribor kozarce za med, pokrovčke s čebeljimi motivi, stekleničke za propolis, steklenice raznih oblik in velikosti, kartonsko in plastično embalažo ra®WD©© DZ ©w©fia Besedilo: Franc Šivic ZDA Medena bera je bila letos podpovprečna, čeprav so čebele dobro prezimile in tudi spomladi ni bilo večjih pomorov. Za razliko od zadnjih sedmih let se število čebeljih družin tokrat prvič povečuje. Kot razlog za slabe donose čebelarji navajajo dolgotrajno zgodnjespomladansko sušo, ki ji je ob koncu pomladanske sezone sledilo mrzlo in deževno vreme, tako da čebele niso mogle izrabiti glavne paše na različnih vrstah detelj in drugem travniškem cvetju. Ostaja upanje, da bodo čebele izgubljeno nadoknadile julija in avgusta na ameriški lipi, katalpi in otavi, ponekod pa tudi na pozno sejani soji. Cene medu se zvišujejo, saj je povpraševanje po domačem medu večje od ponudbe. Dr. Susan Cobey, strokovnjakinja za genetiko čebel na entomološkem oddelku univerze v Kaliforniji, je dobila posebno priznanje za svoje delo v korist ameriškega čebelarstva. V utemeljitvi k priznanju je zapisano, da je s svojimi raziskavami na področju selekcije čebel veliko pripomogla k izboljšanju rase, ob tem pa je vzgojila svojo lastno, zelo odporno in že mednarodno znano linijo, poimenovano »kranji-ca Novega sveta« (New World Carniolan). Z drugimi besedami, vzgojila je čebelo, ki bo odpornejša proti bolezenskim mikroorganizmom in zajedavcem, to pa je ključnega pomena za ustavitev še vedno ne dovolj pojasnjenega praznjenja panjev (CCD). Dr. Cobeyjeva ima tesne stike s kalifornijskimi vzrejevalci matic, saj jim vedno stoji ob strani in jim pomaga reševati težave. To je toliko pomembnejše, Dr. Susan Cobey če vemo, da je kar polovica vseh ameriških matic vzrejena v Kaliforniji, saj je ta zvezna država zaradi svojega toplega podnebja zelo primerna za zgodnjo vzrejo. Sicer pa ima dr. Cobeyjeva dobre osebne stike tudi z drugimi genetiki s področja čebelarstva z vsega sveta, zato rada in pogosto potuje ter ob tem pripravlja predavanja in delavnice. Sam sem jo prvič srečal pred dvema letoma na Apimondii v Avstraliji - predstavil mi jo je dr. Aleš Gregorc. Upam, da bo njuno poznanstvo obrodilo bogate sadove in da nam bo dr. Gregorc, ko se bo po enoletnem strokovnem izpopolnjevanju iz ZDA vrnil v Slovenijo, povedal še kaj več o njenem uspešnem delu pri genetskih izboljšavah kranjske čebele. Morda bi njene izkušnje koristile tudi slovenskim vzrejevalcem matic. Čile Ta južnoameriška država je znana po svoji nenavadni obliki: je zelo ozka in zelo dolga, saj meri v dolžino skoraj 6.500 km, tako da leži kar na dveh zemeljskih poloblah. Z zahodne strani jo obliva Tihi ocean, z vzhodne pa se naslanja na gorsko verigo Andov. Sega v različne podnebne pasove, to pa tamkajšnjim čebelam omogoča skoraj celoletno pašo. V Čilu je približno 14.500 čebelarjev, ki čebela-rijo s 330.00 čebeljimi družinami v LR-panjih. Po večini čebelarijo z italijanko (Apis mellifera ligustica), vendar pa se zadnja leta zelo širi kranjska čebela. Čebelarji ugotavljajo, da ima kranjica številne odlične lastnosti. Zlasti postaja priljubljena na južnejših, hladnejših območjih države, predvsem zato, ker izletava pri nekoliko nižjih temperaturah kot italijanka, hitreje se prilagaja nenadnim vremenskim spremembam in razmeroma kratkotrajni vegetacijski dobi, potrebuje malo hrane, njen spomladanski razvoj pa je bliskovit. Prezimujejo jo v eni nakladi, to pa jim omogoča učinkovitejše uničevanje varoj z alternativnimi sredstvi, kot sta timol in oksalna kislina. Sicer pa čebelarji v pašni sezoni tudi izrezujejo trotovino. Med po večini izvažajo v ZDA, kjer zaradi svoje čistosti (brez ostankov akaricidov) dosega razmeroma visoko ceno. Eno največjih čebelarstev - Colmenares Santa Ines S.A. - je leta 1930 ustanovil Juan Poch, zdaj pa njegovo delo nadaljuje sin Alberto. Najprej so čebelarili z italijansko čebelo, vendar so sčasoma v celoti prešli na kranjsko čebelo, ki jo tam imenu- jejo karnika. Dobili so jo pri čebelarju Karl-Heinzu Franzu, ta pa je prve sive čebele po posredovanju dr. Ruttnerja že pred več kot 30 leti uvozil iz Avstrije, seveda pod imenom karnika. Ker se je Franz bal, da bi se njegove sivke križale z večinsko populacijo italijank, se je s svojo družino in čebelami preselil v samotno Ensenado. Čeprav tam nima ne elektrike ne telefona, je zadovoljen, ker lahko brez skrbi vzreja matice čiste sive rase in jih prodaja vsem zainteresiranim čebelarjem po Čilu. Alberto Poch je lani na svoje posestvo povabil znano ameriško znanstvenico dr. Susan Cobey, da bi mu po znanih merilih pomagala odbirati najboljše družine in da bi ga naučila umetnega osemenjevanja matic. Zadala sta si nalogo, da bosta družine odbirala tudi glede na odpornost proti varozi. Dr. Cobeyjeva namreč meni, da je med vsemi evropskimi rasami prav Apis mellifera carnica najprimernejša za odbiro na odpornost ne samo proti varozi, ampak tudi proti pršici Acarapis Woodi, ki se je v Čilu pojavila nedavno in se hitro širi po državi. Predlaga pa tudi, da naj bi vzrejevalci uvozili svež vzrejni material in trotovsko spermo še iz kake druge države, kjer vzrejajo čisto sivko, na primer iz držav nekdanje Jugoslavije in Rusije. Ali ni to priložnost za slovenske vzrejevalce? Nemčija V začetku leta so na neko bavarsko kliniko sprejeli bolnico turške narodnosti, ki je kazala znake zastrupitve. Povedala je, da ji je postalo slabo po zaužitju medu, ki ga je prinesla iz Turčije. Zdravniki so vzorce tega medu poslali na čebelarski inštitut v Celle, tam pa so ugotovili, da izvira iz pontskega rododendrona (Rhododendron ponticum). Že antični pisatelj in vojskovodja Ksenofon je poročal, da so se na Pontu zastrupili grški vojščaki, ki so jedli tamkajšnji med. Strupene snovi v nekaterih rastlinah imajo zanje obrambno funkcijo, saj se na ta način branijo pred škodljivci. Le v izjemnih primerih te snovi, ki jih znanstveniki uvrščajo med grajanotoksine, zaidejo tudi v nektar in med ter pri ljudeh po zaužitju povzročijo slabost, glavobol, oslabitev krvnega pretoka in bruhanje. Rastlinski fiziolog Dieter Hess domneva, da naj bi grajanotoksini v nektarju preprečevali razvoj glivic in bakterij, ki povzročajo vrenje. Druga skupina strupenih snovi, ki jih je občasno mogoče najti v medu, spada med pirolizidin alkaloide (PA). Po mnenju znanstvenikov so ti alkaloidi ne samo strupeni, ampak celo rakotvorni, poleg tega pa lahko kvarno vplivajo na spremembe v kromosomih. Ko so v različnih trgovinah v Nemčiji zbrali vzorce uvoženih medov in jih analizirali, so našli kar 9 odstotkov takih, ki so vsebovali PA. Večina jih je izvirala iz Avstralije, Nove Zelandije in Amerike, omenjenih škodljivih alkaloidov pa ni vseboval noben evropski med. Na omenjenem čebelarskem inštitutu zdaj raziskujejo, ali so medovi z vsebnostjo naravnih strupenih primesi škodljivi za čebele in zalego. Obstaja pa tudi med, ki po vsem svetu slovi po svoji izjemno visoki bakteriocidnosti. To je novozelandski medicinski med manuke. Nemške znanstvenike je vzpodbudil, da so začeli natančneje preučevati domače vrste in ugotavljati njihovo bakteri-ocidnost, ki je odvisna od vsebnosti različnih naravnih snovi v medu, predvsem pa od količine različnih encimov, na primer od glukooksidaze ali s kratico GOD. Ta tvori v vodi vodikov peroksid (H2O2), ki uničuje mikroorganizme. Dandanes še ni znano, kaj vse vpliva na količino GOD-a v medu - v največji meri verjetno rastlina gostiteljica, vendar tudi nekateri drugi dejavniki, na primer fiziološko stanje goltnih žlez pri čebelah. Od vseh raziskanih vrst se je kot najbolj bakte-riociden izkazal med plavice (Centaurea cyanus). Že v vodni raztopini s koncentracijo 0,25 odstotka je zavrl rast bakterije Staphyllococcus aureus. Visoka bakteriološka vrednost je značilna še za sončnični med, med pravega kostanja in ma-nin med, nizka pa za med neprave akacije ali ro-binije. Zdaj ostaja samo še vprašanje, kako razmnožiti plavico, da bi nemški čebelarji lahko pridelali dovolj tovrstnega medu. Morda se kdo od starejših bralcev še spominja, da so bila naša žitna polja v preteklosti dobesedno modra od cvetov te lepe rastline. Žal pa so jo naši vrli kmetijci kot nadležen njivski plevel tako uspešno zatrli s herbicidi, da jo je zdaj že težko najti. Ko sem jo nedavno želel fotografirati, sem jo moral poiskati v ljubljanskem botaničnem vrtu! Cvet plavice Jordanija Čeprav je ta dežela, ki je po površini skoraj trikrat večja od Slovenije, po večini puščavska, se ponaša s kar 3000 čebelarji, ki imajo skupaj 60.000 naseljenih panjev. Na leto proizvedejo od 50 do 200 ton medu, ker pa ta količina ne zadostuje za vse potrebe, ga morajo vsako leto uvoziti še približno 280 ton. Zanimivo je, da ljudje uporabljajo uvoženi med kot sladilo, domačega pa kot zdravilo, zato ni nič čudnega, če je cena doma pridelanega medu 3- do 4-krat višja od uvoženega. Najpomembnejša paša je na plantažah citrusov v dolini reke Jordan med Genezareškim jezerom in Mrtvim morjem, torej nedaleč od meje z Izraelom, delno pa je pomembna tudi pičla vegetacija v hribovju, na primer na kristusovem trnu {Ziziphus spina christi). Jordanija je domovina sirske čebele {Apis mel-lifera syriaca), ki je razširjena tudi v sosednjih državah - Libanonu, Izraelu in Siriji. Kljub temu pa so v zadnjih desetletjih uvozili veliko matic italijanske, buckfaške ter kavkaške podvrste, ki so sicer na namakanih plantažah boljše medarice, zatajijo pa v sušnih krajih. Sirska čebela je skromna in se dobro prilagaja podnebnim razmeram, je pa tudi odpornejša proti varojam ter nekaterim boleznim. Odlično se upira napadom orientalskih os {Vespa orientalis), ki sicer pogosto uničujejo družine evropskih ras. Vendar je čiste sirske čebele zdaj že težko najti. Zato je ena izmed poglavitnih nalog leta 2002 ustanovljene enote za raziskave čebel pri Nacionalnem centru za kmetijstvo ohraniti domačo čebelo čim bolj čisto. Dr. Nizar Haddad, direktor omenjene enote, ki leži na obrobju glavnega mesta Aman, Ziziphus spina christi Dr. Nizar Haddad Apis mellifera syriaca pozornost namenja tudi modernizaciji jordanskega čebelarstva, vzgoji čebelarjev iz domovine in iz sosednjih arabskih držav, krepitvi stikov z raziskovalnimi institucijami po svetu ter širjenju medovitih rastlin, zlasti novih vrst avstralskih evkaliptov, ki so prilagojeni sušnim krajem. V sedmih letih je zaradi svojih vsestranskih dejavnosti postal znan v mednarodnih čebelarskih krogih. Z njim sem se seznanil na svetovnem kongresu Apimondia 2007 v Avstraliji, ko sva na sklepni slovesnosti stala drug ob drugem na odru. Sam sem tedaj prejel srebrno medaljo za svojo zgoščenko Slovenija - domovina kranjske čebele, on pa bronasto za zgoščenko o sistemu izobraževanja čebelarjev v Jordaniji. Po sklepni ceremoniji me je prosil, naj mu podarim svojo zgoščenko, on pa mi v zameno da svojo. In tako se je tudi zgodilo. Še vedno jo hranim v spomin na tisto prijetno srečanje. J Viri: American Bee Journal, št. 8, avgust 2009. Die Neue Bienenzucht, št. 8, avgust 2009. Vida apicola, št. 5/6, maj/junij 2009. Internet Ustne informacije p®vzr®©aQ® »sam®« ©mrö Besedilo in foto: Danilo Bevk - Nacionalni inštitut za biologijo, Oddelek za entomologijo Zadnja leta je zaradi tako imenovanih množičnih pomorov čebel, ki so posledica (nepravilne) rabe pesticidov in drugih fitofarmacevtskih sredstev (FFS), prizadetih vse več čebelarjev. Delovanje teh sredstev pa je lahko tudi bolj prikrito, saj čebele ne umrejo vedno, kadar pridejo v stik z njimi. Pravzaprav pogosteje naletijo na količine, ki sicer niso smrtno nevarne, kljub temu pa lahko pomembno vplivajo nanje. Lahko rečemo, da so pomori le vrh ledene gore. Količino oziroma koncentracijo strupene snovi, ki še ne povzroči smrti, imenujemo subletalni odmerek oziroma subletalna koncentracija. Da ti odmerki zelo vplivajo na delovanje organizmov, je lepo videti ob primeru strupenih snovi, s katerimi se srečujemo ljudje. Dober primer je alkohol (etanol), zaradi katerega ob dovolj velikem odmerku umremo, pri manjših, torej subletalnih količinah, pa povzroča številne dobro znane težave. Povsem enako velja tudi za čebele, le da vplivov subletalnih odmerkov pri njih največkrat preprosto ne opazimo. Vpliv na pašno vedenje Za čebele je zelo pomembno, da imajo dobre pašne razmere. Vendar te ne pomagajo prav nič, če jih pašne čebele ne morejo izkoristiti. Kako je izkoriščena paša, je v veliki meri odvisno od njihovega pašnega vedenja. Da je čebela uspešna nabiralka, mora biti izpolnjenih kar nekaj pogojev. Najprej mora pravilno razumeti plesno sporočilo čebel, ki so se vrnile s paše. Po izletu iz panja si mora zapomniti njegovo lokacijo, nato pa poleteti v pravo Označene čebele pri testiranju vpliva subletalnih odmerkov pesticidov na sposobnost vračanja v panj smer, pri čemer si pomaga tudi z vohom in vidom. Ko pašo najde in nabere medičino ali cvetni prah, si mora zapomniti njeno lokacijo, da se bo lahko znova vrnila. Potem mora najti pot domov in informacijo o dobri paši sporočiti še drugim delavkam. Pašne čebele morajo torej imeti dober spomin in dobre orientacijske sposobnosti, morajo se učiti in sporazumevati z drugimi delavkami ter biti tudi fizično dobro pripravljene. Če je katera od teh lastnosti okrnjena, je občutno manjša tudi uspešnost paše. Ugotovili so, da pesticidi lahko vplivajo na vse navedene procese. Tako na primer pri deltametri-nu ugotavljajo, da na sposobnost vračanja domov vpliva že količina, ki je 27-krat manjša od smrtnega odmerka. Številne čebele po zaužitju tega pesticida namesto proti panju letijo proti soncu. Pri omenjenem odmerku čebele ne bodo umirale, bodo pa porabile več časa, da se bodo vrnile v panj, zato bodo nabrale manj in družina bo slabše preskrbljena s hrano. Vpliv na razvoj čebel in družine Čebele živijo v visoko organiziranih skupnostih, ki lahko delujejo le, če pravilno delujejo vsi njihovi člani. Ravnovesje v družini se tako lahko poruši že, če pesticidi prizadenejo le del čebel. Ob tem velja omeniti, da jim niso izpostavljene samo pašne, ampak tudi panjske čebele, zalega, troti in matica. Subletalne količine pesticidov tako vplivajo na graditev satja, prezimovanje, rojenje, rodnost matice in hitrost razvoja zalege. Povzročijo lahko tudi morfološke spremembe in tako vplivajo na velikost čebel, razvoj kril in nog, to pa vpliva na učinkovitost čebel pri opravljanju njihovih del. Navedenih težav čebel in sprememb v družini čebelar seveda ne more opaziti, pa tudi, če bi jih, bi le stežka ugotovil pravi vzrok. Preučevanje sprememb ni preprosto niti za raziskovalce, zato to področje ponuja še celo vrsto nerešenih vprašanj. Razloga za to sta vsaj dva, in sicer zapletenost biologije čebel in okolja, v katerem živijo. Zato ni preprosto določiti količine pesticidov, ki že vplivajo na čebele. Njihov vpliv je namreč v veliki meri odvisen tudi od starosti in stanja (vitalnosti) čebel ter od razmer v okolju. Pomemben je tudi način stika čebele s pesticidom, torej ali ga zaužije (v medičini, cvetnem prahu, vodi) ali ga prejme prek površine telesa. Prav tako je pomembno, ali je čebela sočasno izpostavljena še kakemu drugemu pesticidu. Določen odmerek je tako v nekaterih primerih lahko neškodljiv, v nekaterih subletalen, v nekaterih pa smrten. Za družino so spremembe lahko usodne Čeprav subletalni odmerki FFS neposredno ne povzročijo smrti posameznih čebel, je lahko njihov vpliv zaradi sprememb pri čebelah za družino dolgoročno usoden. Zlasti v kombinaciji z drugimi negativnimi vplivi iz okolja lahko družino toliko oslabijo, da ta v končni fazi propade. Koliko k odmiranju družin prispevajo subletalne količine FFS, ni znano, zato je nastalo škodo zelo težko oceniti. Lahko pa domnevamo, da je škoda prikritih vplivov najverjetneje celo večja, kot je škoda zaradi pomorov čebel. Vsekakor so potrebne nadaljnje raziskave tega problema, hkrati pa si je treba tudi prizadevati, da bi FFS v kmetijstvu uporabljali na način, ki bi čim manj prizadel čebele. j Viri: Bailey, J., Scott-Depree, C., Harris, R., Tolman, J., Harris, B. (2005): Contact and oral toxicity to honey bees (Apis mellifera) of agents registered for use for sweet corn insect control in Ontario, Canada. Apidologie, 35:623-633. Colin, M., Bonmatin, J., Moineau, I., Gaimon, C., Brun, S., Vermandere, J. (2004): A Method to Quantify and Analyze the Foraging Activity of Honey Bees Relevance to the Sublethal Effects Induced by Systemic Insecticides. Archives of Environmental Contamination and Toxicology, 47: 387-395. Delegue, M., Decourtye, K., Devillers, J. (2002): Behavioural methods to assess the effects of pesticides on honey bees. Apidologie, 33: 425432. Desneux, N., Decourtye, A., Delpuech, J. (2007): The Sublethal effects of Pesticides on Beneficial Arthropods. Annu. Rev. Entomol., 52: 81-106. Thompson, H. (2003): Behavioural Effects of Pesticides in Bees - Their Potential for Use in Risk Assessment. Ecotoxicology, 12: 317-330. Vandame, R., Meled, M., Colin, M., Belzunces, L. (1995): Alternation of the homing-flight in the honey bee Apis mellifera L. exposed to sublethal dose of deltamethrin. Environmental Toxicology and Chemistry, 14 (5): 855-860. Yang, E. C., Chuang, Y. C., Chen, Y. L., Chang, L. H. (2008): Abnormal Foraging Behavior Induced by Sublethal Dosage of Imidacloprid in the Honey bee (Hymenoptera: Apidae). J. Econ. Entomol, 101(6): 1743-1748. Negatuvn© p®©y waF®a©Dd®w pr Besedilo: dr. med. Rodoljub Živadinovič Kemične snovi, ki jih uporabljamo za zatiranje varoj, še kako vplivajo na življenje čebeljih družin, trdita K. S. Delaplane in J. A. Berry v poročilu o svoji najnovejši raziskavi, ki sta jo v minulih dveh letih izvedla v ameriških državah Georgia in Južna Karolina. Tudi doslej je bilo o tem že nekaj znanega, njuna raziskava pa je povsem konkretno dokazala, da sredstva za zatiranje varoj (varoacidi) pomembno škodujejo tudi čebelam. Raziskovalca menita, da varoacidi povzročajo tudi propadanje čebeljih družin. Razgradni produkti (rezidui) teh kemičnih snovi v čebeljih panjih so namreč zelo agresivni, ne glede na to, da je njihova količina zelo majhna, saj gre za tako imenovane subletalne doze (ne povzročajo odmiranja). V občasnih preiskavah jih je težko za- slediti, kljub temu pa povzročajo škodo v čebeljih družinah. Boljše poznavanje teh vplivov bi v marsičem pripomoglo h končni rešitvi problema CCD. Ugotovitve, navedene v tem prispevku, so rezultat leto dni trajajočih raziskav v Georgii, ki se še nadaljujejo. V primerjavi s čebeljimi družinami, v katerih niso uporabljali akaricidov, so statistično pomembne negativne posledice na zalego opazili pri uporabi fluvalinata (Maverik) in kumafosa (CheckMi-te). Negativne vplive na sposobnost učenja so opazili pri uporabi fluvalinata in bakrovega naftenata (Cu naphtenate, uporabljajo ga za zaščito lesa), negativne posledice na spomin pri čebelah pa so opazili pri uporabi amitraza (Tactic) in bakrovega naftenata. V primerjavi s čebeljimi družinami, pri katerih niso uporabili kemičnih sredstev, je bakrov naftenat zmanjšal količino zalege za 7,1 %, fluvalinat (trakovi Apistan) za 18,5 %, fluvalinat (Maverik) za 22,5 %, kumafos (Checkmite) za 25,7 % in amitraz (Taktic) za 19,7 %. Zanimivo je, da so količino odkrite zalege merili tri dni po uporabi posameznega varoacida. Pri uporabi amitraza je bilo odkrite zalege za 7,3 % manj kot v čebeljih družinah, v katerih tega sredstva niso uporabili, pri uporabi fluvalinata (trakovi Apistan) je bilo zalege za 6,7 % manj, pri uporabi fluvalinata (Maverik) za 5,7 % in pri uporabi kumafosa (Check-Mite) za 8,9 % manj. Čeprav je bilo iz podatkov raziskave težko konkretno določiti vpliv kemičnih sredstev na izgubo spomina pri čebelah, je mogoče razbrati, da je uporaba amitraza zmanjšala spomin pri čebelah za neverjetnih 77,2 %. Preverjali so tudi pojav nosemavosti. Pri čebeljih družinah, pri katerih niso uporabljali akaricidov, je bilo povprečno okuženih 2,8 % družin, pri čebeljih družinah, pri katerih so uporabili amitraz (Taktic), pa je bilo povprečno okuženih 7,2 % družin, pri tistih, pri katerih so uporabili fluvalinat (trakove Apistan) je bila okuženost 8 % oziroma 8,2 %, če so uporabili fluvalinat (Maverik), pri tistih, pri katerih so uporabili kumafos (CheckMite), pa je bilo povprečno okuženih 2,9 % čebeljih družin. Podatki o okuženosti čebeljih družin z nosemos v tej fazi raziskav niso pomembni zaradi opaženih razlik med posameznimi čebeljimi družinami, temveč zato, ker uporaba akaricidov za zatiranje varoj očitno zmanjšuje obrambne sposobnosti čebel v boju proti nosemavosti in drugim čebeljim boleznim. Prav ta vpliv bosta raziskovalca podrobneje preučila v nadaljevanju raziskav. J Prevod: Franc Prezelj Viri: Delaplane, K. S., Berry, J. A. (2009): American Bee Journal, let. 149, št. 6, junij, stran 586. Desneux et al. (2007): Annual Review of Entomology, let. 52, stran 81-106. Frazier et al. (2008): American Bee Journal, let. 148, št. 6, junij, stran 521-523. APITERAPIJA ÖD. d©DD Besedilo in foto: Marjetka Kralj Kunčič, Tosama, d. d. Podjetje Tosama v zadnjem času vedno več pozornosti namenja razvojnim projektom, za izdelavo medicinskih izdelkov za sodobno oskrbo rane. Največji od omenjenih projektov je namenjen razvoju medicinskih oblog z nanosom medu, namenjenih oskrbi različnih vrst ran. Pri projektu, ki poteka od leta 2006, poleg podjetja Tosama sodelujejo še Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete, Klinični oddelek za kirurške okužbe Univerzitetnega Kliničnega centra v Ljubljani ter Čebelarstvo Božnar iz Polhovega Gradca. Poleg laboratorijskega testiranja antibakterijskega delovanja različnih vrst medu, pridelanega v Sloveniji, je bila opravljena tudi klinična raziskava o vplivu medicinskih oblog z nanosom medu na celjenje kroničnih ran. Ugodni vplivi medu Med je bil že v davni preteklosti pomembno sredstvo za pospeševanje celjenja ran. Prvi zapisi o uporabi medu segajo v obdobje starega Egipta, kjer so ga uporabljali za celjenje ureznin, opeklin in drugih odprtih ran. Njegovo ugodno delovanje je posledica več kemičnih in fizikalnih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so: • visoka vsebnost sladkorjev, ki pripomore k temu, da se zmanjša delež biološko dostopne vode, s tem pa ustvarja okolje, ki je neugodno za razmnoževanje mikroorganizmov; zaradi visokega deleža sladkorja med veže nase tekočino iz tkiva, vključno z bakterijami in drugimi škodljivimi snovmi (t. i. osmotski učinek); • vsebnost encima glukozne oksidaze, ki omogoči sproščanje vodikovega peroksida v razredčenem medu; ta pripomore k celjenju tkiva in deluje an-tibakterijsko; • kisel pH, ki ni ugoden za rast mikroorganizmov, a je še ugoden za neovirano celjenje tkiva; Difuzijska metoda Dilucijska metoda • vsebnost antibakterijskih komponent oz. različnih fenolnih spojin, ki izvirajo iz rastlin, na katerih čebele nabirajo med, in sproščanje rastnih faktorjev, ki pospešujejo zaraščnje kože; • sposobnost medu, da zaradi svojih lastnosti ustvari fizično oviro med rano in njenim zunanjim okoljem. Kronična rana Rana postane kronična, če se ne zaceli v pričakovanem času in če njeno celjenje traja dlje od treh mesecev. Nastane lahko kjer koli na telesu, vendar najpogosteje nastane na spodnjih okončinah. Celjenje kronične rane se navadno upočasni na začetku vnetja, ker je moteno ravnovesje med procesi razgradnje odmrlega tkiva in nastajanjem novega vezivnega tkiva. Zaradi tega je celjenje kronične rane zelo upočasnjeno ali popolnoma zavrto, to pa bolnika moti tako čustveno kot telesno in vpliva na kakovost njegovega življenja. Vzroki za nastanek so številni, pogosto se tudi prepletajo. Kronične rane nastanejo zaradi različnih bolezenskih dejavnikov, ki motijo celjenje. Tako jih glede na najpogostejši vzrok nastanka delimo na ishemične rane, venske razjede, diabetične razjede, preležanine in druge. Na kroničnih ranah se pojavijo tudi bakterije, ki z razmnoževanjem lahko povzročijo težave in tudi okužbo. Dandanes postajajo v medicini zaradi vse pogostejšega pojava bakterijskih sevov, ki so odporni proti antibiotikom, na področju oskrbe ran znova cenjene naravne učinkovine, med katere spadajo tudi med in drugi čebelji izdelki. Antibakterijsko delovanje medu, pridelanega v Sloveniji Antibakterijsko delovanje medu proti različnim bakterijskim sevom je bilo dokazano v več raziskavah, v katerih so tudi ugotovili, da je antibakterijska učinkovitost odvisna od vrste medu. V medicini je najbolj znan med manuke (med rastline Leptosper- mum spp.) iz Nove Zelandije, ki ima po mnenju številnih raziskovalcev najboljše antibakterijske lastnosti. V naši raziskavi smo določili antibakterijske lastnosti slovenskih vrst medu, da bi najučinkovitejši med uporabili kot sestavino medicinskih oblog. Pričakovali smo, da med, pridelan v Sloveniji, po svojih zdravilnih učinkih ne zaostaja za tujimi vrstami medu. Za določitev antibakterijskih lastnosti različnih vrst medu, pridelanega v Sloveniji, (cvetlični, kostanjev, hojev, lipov, akacijev, gozdni med), smo razvili in uporabili dve različni metodi: enostavnejšo difuzijsko metodo (t. i. metoda agar-difuzije) in občutljivejšo dilucijsko metodo (t. i. metodo minimalne inhibitorne koncentracije). Difuzijska metoda temelji na vnosu medu v luknjico v agarskem gojišču z bakterijo. Med pronica v agar in v okolici prepreči rast bakterij. Ko bakterija zraste, se izmeri območje okrog luknjice, kjer je bila rast bakterij preprečena (t. i. cona inhibicije). Če je premer inhibicijske cone večji, lahko sklepamo, da je učinek testiranega medu večji; če ni cone inhibicije rasti, ni učinka. Dilucijska metoda temelji na razredčinah medu s tekočim gojiščem, v katere vnesemo znano število bakterij. Po enem dnevu določimo, v kateri razred-čini je medu še uspelo preprečiti rast bakterij. Ta razredčina se imenuje minimalna inhibitorna koncentracija. Bolj razredčen med, ki še prepreči rast bakterij, je učinkovitejši. Z obema metodama smo omenjene vrste medu testirali na bakterijske seve, ki najpogosteje okužu-jejo rane (grampozitivne bakterije: Staphylococcus aureus, Enterococcus faecalis ter gramnegativne bakterije: Pseudomonas aeruginosa in Escherichia coli). Antibakterijsko učinkovitost smo testirali tudi pri odpornih bakterijskih sevih MRSA (proti meticilinu odporen S. aureus) in VRE (proti vanko-micinu odporen E. faecalis). Vsi medovi so tako z difuzijsko kot dilucijsko metodo izkazovali bakterici-dno delovanje na najpogostejše bakterijske seve, Antibakterijsko delovanje slovenskih vrst medu Antibakterijsko delovanje kostanjevega medu 20,00 18,00 E 16,00 I 14,00 n 12,00 s 10,00^ I 8,00 -I 6,00^ I 4,00 -2,00^ 0,00 CVETLIČNI KOSTANJEV AKACIJEV HOJEV Vrsta medu P.aeruginosa E. coli □ P. aeruginosa □ E coli □ S. aureus □ £. Graf 1: Prikaz vrednosti premera inhibicijske cone bakterijske rasti (mm) z metodo agar-difuzije. Ob morebitnem učinkovitejšem antibakterijskem delovanju medu je premer inhibicijske cone večji, če učinka ni, pa ni niti cone inhibicije rasti. izolirane iz ran, tudi proti odpornim sevom MRSA in VRE. Rezultati so prikazani v Grafu 1. Kot najučinkovitejši se je izkazal kostanjev med, katerega učinkovitost proti različnim bakterijskim sevom je prikazana v Grafu 2. Najučinkovitejši je bil proti bakteriji S. aureus, saj je med v manjši koncentraciji (2,5 % med) še vedno inhibiral rast te bakterije. Na delovanje medu je bil najodpornejši bakterijski sev VRE, za inhibicijo katerega so bile potrebne večje koncentracije medu (25 % med). Kostanjevemu medu smo poleg antibakterijske učinkovitosti določili tudi fizikalno-kemijske vrednosti ter z detekcijo aktivnosti encima glukozne oksi-daze, ki jo v med prispeva čebela, ovrednotili tudi peroksidno delovanje. Encim glukozna oksidaza je odgovoren za proizvodnjo antibakterijske snovi, vodikovega peroksida, v medu. Kostanjev med, pridelan v Sloveniji, je izkazoval večjo vsebnost vodikovega peroksida, katerega koncentracija se je povečala, če je bil med razredčen. Vzorcem medu smo dodali tudi katalazo, ki izniči antibakterijsko peroksidno delovanje, in nato še enkrat testirali antibakterijsko učinkovitost. Kostanjev med je kljub odsotnosti vodikovega peroksida še vedno deloval antibakterijsko, saj vsebuje še nekatere druge antibakterijske snovi. Ker je kostanjev med izkazoval najboljšo anti-bakterijsko učinkovitost, smo ga izbrali za poglavitno sestavino medicinskih oblog, ki smo jih po pridobitvi dovoljenja etične komisije uporabili v klinični raziskavi na Kliničnem oddelku za kirurške okužbe Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. (Nadaljevanje v prihodnji številki) Bakterija Graf 2: Izmed vseh testiranih slovenskih vrst medu izkazuje najboljšo antibakterijsko učinkovitost kostanjev med. Ta izrazito izstopa pri gram-pozitivnih bakterijah, vključno z MRSA in VRE Viri: Molan, P. C. (1999): The role of honey in the management of wounds. Journal of Wound Care, 8, 8: 415-418. Basualdo, C., Sgroy, V., Finola, M. S., Marioli, J. M. (2007): Comparison of the antibacterial activity of honey from different provenance against bacteria ussually isolated from skin wounds. Veterinary Microbiology, 124: 375-381. Lusby, P. E., Coombes, A. L., Wilkinson, J. M. (2005): Bactericidal activity of different honeys against pathogenic bacteria. Archives of Medical Research, 36: 464-467. Simon, A., Sofka, K., Wiszniewsky, G., Blaser, G., Bode, U., Fleischhack (2006): Wound care with antibacterial honey (Medihoney) in pediatric he-matology-oncology. Supportive Care in Cancer, 14: 91-97. Cooper, R. A., Molan, P. C., Harding, K. G. (2002): The sensitivity to honey of Gram-positive cocci of clinical significance isolated from wounds. Journal of Applied Microbiology, 93: 857-863. Molan, P. C. (2006): The evidence supporting the use of honey as a wound dressing. The International Journal of Lower Extremity Wounds, 5, 1: 40-54. Schumacher, H. H. A. (2004): Use of medical honey in patients with chronic venous leg ulcers after split-skin grafting. Journal of Wound Care, 13, 10: 451-452. Parac, Z., Triller, C., Smrke, D. (2006): Sodobne obloge za rane. V: Smrke, D. (ur.). Sodobni pristopi k zdravljenju akutne in kronične rane. Ljubljana: Klinični oddelek za kirurške infekcije, Kirurška klinika, Klinični center, 72-80. Besedilo: Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ za tehnologijo Satje je sestavni del naseljenega čebeljega panja. V njem čebele gojijo zalego, hkrati pa je tudi posoda za skladiščenje medičine, medu in cvetnega prahu. Od kakovosti satja je v veliki meri odvisen normalen razvoj čebelje družine. Ker je med prezimova-njem čebelje družine del satja v panju nezaseden, ga moramo odstraniti in shraniti v prostor, ki je za to primeren. S tem ohranimo njegovo kakovost in zdravstveno neoporečnost, hkrati pa omogočimo njegovo uporabnost tudi v prihodnji čebelarski sezoni. Pred shranitvijo pa moramo satje odbrati in sortirati. Tako je spomladi, ko se začne čebelje gnezdo širiti, satje sortirano, očiščeno in pripravljeno za vnovično uporabo. Predvsem moramo z letvic satnikov odstraniti vse voščene prizidke in zadelavino, saj se čez leto na njih nabere veliko takšnega čebeljega materiala. Z odstranitvijo tega si namreč olajšamo delo s satniki in zagotovimo učinkovitejše delo pri čebelah. Ob sortiranju satje razdelimo na štiri kakovostne skupine. V prvo skupino spada vse nezaleženo - deviško satje, ki še ni primerno za uporabo v medišču, ker bi se pri točenju lahko poškodovalo. Takšno nezaleženo satje po navadi ostane v medišču. Ob koncu graditve čebele mlado satje propolizirajo. Takšno satje spoznamo po rdečih obrobah celic, matice pa se mu rade izogibajo. Deviško satje najlaže shranimo do pozne pomladi, saj v njem ni ostankov srajčk zalege, s katerimi se hranijo vešče, zato ga te ne napadajo tako pogosto. Ker deviškega satja ni treba zavarovati pred voščeno veščo, ga shranimo v posebne omare, prazne panje ali pa ga zavijemo v časopisni papir in zložimo v zaboje. S tem satjem ravnamo še posebej pazljivo, saj je zelo krhko, zato se v mrazu in hladu kaj hitro zdrobi. Tako shranjeno deviško satje bomo znova uporabili prihodnjo čebelarsko sezono. V drugo skupino spada normalno grajeno satje, brez trotovskih celic, ki je bilo vsaj 3-5 krat za-leženo. Če skozenj pogledamo proti svetlobi, lahko vidimo dno celice. Takšnega satja imamo po navadi največ in ga moramo zavarovati pred voščeno veščo. V tretjo skupino uvrstimo medeno satje, ki je ostalo v medišču z manjšimi medenimi zalogami. Uporabili ga bomo ob prvem spomladanskem krmljenju družin s pičlo zalogo hrane ali za izdelavo narejencev. Tudi to satje moramo zavarovati pred voščeno veščo. V četrto skupino spada vse preostalo satje, ki je polomljeno, vegasto, trotovsko, plesnivo, ki ga je poškodovala vešča, in tudi vse staro satje, ki se loči že po teži in po tem, da ne prepušča več svetlobe. Z odstranitvijo starega satja se znebimo morebitnih spor hude gnilobe čebelje zalege. Satje iz te skupine že jeseni z nožem ločimo od satnikov in shranimo v papirnate vreče, potem pa ga ob prvi priložnosti pretopimo v parnem topilniku. Kakovostno satje iz druge in tretje skupine, ki smo ga odbrali z vso natančnostjo, shranimo v posebne omare ali skrinje, ki se morajo tesno zapirati. Za ta namen so zelo uporabne dotrajane zamrzovalne omare in skrinje, ki dobro tesnijo, tako da je prostor suh in hladen. Če smo satje vzeli iz medi-šča pozno, to je tedaj, ko so nočne temperature že nižje od 5 °C, ne potrebujemo nikakršne dodatne zaščite pred voščeno veščo. V nasprotnem pa v skladišču oz. prostoru, v katerem je shranjeno satje, za razkuževanje tega uporabimo eno izmed sredstev oz. načinov zatiranja, ki ne puščajo ostankov v vosku niti v medu. To so: • Zamrznitev satja - Postopek je priporočljiv za manjše količine satja. Tega zapakiramo v PVC-vrečo, nato pa ga v zamrzovalniku za nekaj ur zamrznemo na -15 °C. Satje nato hranimo v hladnem, svetlem prostoru, na prepihu in pri temperaturi od 5-15 °C. Slaba stran tega načina je, da je zamrznjeno satje precej krhko in se rado drobi, zato moramo biti pri ravnanju z njim pazljivi. Zgodi se, da kak sat tudi poči, vendar ga čebele prihodnjo pomlad brez težav »zakrpajo«. • Uporaba ocetne kisline - Satje zložimo v neprepustno zaprt prostor (zamrzovalna omara ali skrinja), nanj pa postavimo plastično posodo s koncentrirano ocetno kislino. Na 100 litrov prostornine uporabimo 200 ml 80-odstotne ocetne kisline. Hlapi ocetne kisline tako prehajajo prek satja, uničujejo spore noseme in preprečujejo razvoj vešče. Po treh tednih skrinjo odpremo in prezračimo, nato pa jo do spomladi znova tesno zapremo. • Uporaba mravljinčne kisline - Postopek je enak kot pri ocetni kislini, le da na 100 litrov prostornine uporabimo 80 ml 85-odstotne mravljinčne kisline. Ob tako pregledanem in urejenem satju bomo spomladi pripravljeni na novo sezono, tako da nas ne bo presenetila niti zgodnja paša niti zgodnji roj. J ©pFavBDa v AŽ- Srn makQadrnah panflBh v Besedilo in foto: Marija Sivec - Sužid Zimske zaloge hrane Spet smo skupaj. Čudno je pisati čebelarska navodila za mesec, v katerem pri čebelah ni nobenega dela. Ali skoraj nobenega. Toda enkrat ali dvakrat v tem mesecu, še posebej ob lepem vremenu, si pa že lahko vzamemo čas in pogledamo, kako je s čebelami. V začetku oktobra preverimo količino zimskih zalog. Vsako leto se nam namreč zgodi, da se zaloga hrane v nekaj panjih, čeprav so bili čez poletje vsi enako krmljeni, zdaj manjša. Po pravici povedano, ne vem, zakaj se to dogaja. Ne izključujem možnosti tihega ropa, vendar krivde za vse vendarle ne moremo pripisovati samo temu. Take družine je treba dokrmiti, ne glede na to, da je že oktober, saj bodo sicer do pomladi propadle. Obvezno jih je treba krmiti s sladkorno raztopino, ne s pogačo. Krmiti jih je treba pozno, tj. v mraku, pri tem pa je treba paziti, da ne polijemo niti kapljice, da se čebele prihodnji dan ne bodo ropale zaradi naše malomarnosti. Posledice neprevidnosti so lahko hude - rešuješ slabiča {enega ali nekaj) in po lastni neumnosti izgubiš najmočnejše družine - lahko tudi cel čebelnjak. Ob reševanju situacije pri ropajočih se družinah čebelar nemalokrat sam povzroči širitev ropa. Ko zapre panj, ki so ga čebele ropale, se te hitro preusmerijo drugam. Med čebelami, ki silijo v zdaj zaprt panj, niso samo roparice, ampak tudi domače čebele, ki so postale brezdomke. Roparice se vrnejo domov, brezdomke pa iščejo novo bivališče. Ker so vse okoliške čebelje družine v »bojni pripravljenosti«, temu primerno sprejmejo brezdomke in zvečer na tleh pred čebelnjakom niso zgolj posledice boja, ampak mesarskega klanja, ki bi ga čebelar preprečil, če bi iz panja pobral samo sate, čebelam pa pustil odprto žrelo. Čez kak dan bi gručo domačih čebel samo ometel in jo vrgel v kak drug panj, roparice pa bi se pomirile ^ ali si poiskale novo tarčo. Brezmatičnost Pri takem hitrem oktobrskem pregledu včasih ugotovimo, da kak panj nima matice. Taka družina bo do pomladi propadla, če ji ne pomagamo. Matic na trgu ni več, pa tudi sicer bi bilo dodajanje matice nesmiselno, ker je čebel v takem panju malo, rezervnih družin pa nimamo, ker oktobra za nas nobena družina ni rezerva. {V razmislek: imamo močno 5-satno družino v majhnem panjičku, poleg pa slabiča brez matice v 10-satnem AŽ-panju - kaj je kaj?) Ostane nam samo še združevanje. Pri AŽ-pa-nju satje s čebelami premestimo v sosednji panj, pri nakladnem pa celo naklado poveznemo na sosednji panj. Najbolj mi je v takih primerih všeč »Dušanov ponaredek madžarske kolmkište«, kot ga v šali imenujem, saj pri njem samo odstranim pregrado in primaknem satje, pa je narejeno _ Miši in rovke No, tudi toliko se še potrudimo, da v čebelnjak, nekam pod panje, namestimo strup za miši. Oktober je že precej hladen mesec, ponoči lahko zmrzuje in tako kot ljudje si tudi živali iščejo hrano in toploto. Miši in rovke lahko čez zimo v panjih naredijo prijetno prezimovališče, v katerem jim je vse potrebno na dosegu roke. Kovinske zaporice, ki so precej pogoste predvsem na AŽ-panjih, rovkam Čebelarji si ogledujejo pravilno nakrmljen panj. _320_ Posledice ropa Zadnja zalega vedno ne preprečujejo vstopa vanje. Naša lanska izkušnja: 9 mm visoka žrela so bila čez zimo odprta na širino 3 cm in v vseh devetih spodnjih panjih smo spomladi opazili sledi rovk. Tako smo našli mah in listje za gnezdo, nad njim pa pogrizen vosek. Kljub temu so vse čebelje družine preživele. Zimska preizkušnja Mesec oktober je za čebelarje čas počitka. Čas za razmišljanje in čas za izobraževanje. Je čas za druženje in čas za pogovor. Nedavno končana sezona je v naših mislih še zelo sveža, še vedno se zelo natančno spominjamo, kaj smo počeli, kakšne napake smo delali in kje so stvari šle bolj narobe ali bolj prav kot po navadi. Če je bila letina dobra, kot je bila letos, smo zadovoljni, celo evforični in se požvižgamo na svoje prejšnje napake. Dolgoročno to ni najboljša strategija. Številni čebelarji potem, ko poberejo med, pozabijo, da njihove čebele najhujša preizkušnja šele čaka. Zima. Letos se je po končani pašni sezoni nabralo toliko nevšečnosti, da jim marsikdo ni kos, čeprav se tega ne zaveda. Najprej so se v velikem delu Slovenije pojavile velike količine mane, nato pa še avgustovsko pomanjkanje cvetnega prahu, zaradi česar so matice ponekod za nekaj časa celo popolnoma prenehale zalegati. Zmanjkala bo ena generacija čebel, zato bo zimskih čebel manj kot druga leta, zimska gruča bo manjša, čebele pa bodo bolj dovzetne za varozo in druge bolezni. Predvidevam, da bo zimski padec čebel večji, vendar za to ne bo odgovorna samo varoja. Plemstvo in druga gospoda minulih obdobij so poznali izraz »tiha privolitev«. Nič niso rekli, vendar je to za človeka, ki je bil obtožen, pomenilo smrt. Nekaj podobnega delamo čebelarji s svojimi čebelami. Zapomnite si: vračunane so 5- do 10-od-stotne jesenske in zimske izgube čebel. Dober čebelar je tisti, ki izgubi manj kot 10 odstotkov družin. Kar je več, je njegova napaka, ki je posledica pomanjkanja znanja, izkušenj ali zgolj njegove »tihe privolitve«. Rumeni panji so vedno bolj onesnaženi od drugih. Zakaj? Hobi in ljubiteljski čebelarji Besedi hobi in ljubiteljstvo sta sopomenki. Vendar zame to ne velja, prav tako pa to ne velja tudi, kadar se pogovarjamo o čebelah. Številni čebelarji poznajo to moje razlikovanje in številni med njimi se s tem strinjajo. Beseda »hobi« zame pomeni dejavnost, v katero je posameznik pripravljen vložiti veliko svojega časa, energije in denarja, posledica vsega tega pa je na koncu zgolj zadovoljstvo, na primer ob uspešno zloženi sestavljenki. Med te posameznike bi mirne duše vključila vse tiste lažnive kljukce, ki hočejo sebe in svet prepričati, da morajo od svojih drugih dohodkov vlagati v čebele. Ha ha ha! Nasprotno pa lepa slovenska beseda »ljubitelj«, ki izvira iz besede ljubiti, poudari celotno bistvo čebelarstva. Kajti imeti rad pomeni dajati in prejemati. In če čebelariš s srcem, se potrudiš, da se čim več naučiš, kajti več ko znaš, več lahko čebelam daš in več ti lahko vrnejo. Tudi materialno, poleg osebnega zadovoljstva, da si dober, uspešen čebelar. Pri tem ne mislim samo na tiste z nekaj deset ali sto panji, temveč na vse tiste z manjšim številom panjev, ki lepo skrbijo za svoje »ljubice« in jih ne pustijo propadati. Grde besede bolijo Smo pa čebelarji vseh vrst ljudje. Zavidljivost med nami gori, polena pod nogami so običajne zadeve in veliko je tudi obrekovanj - upam si staviti, da je razmerje vsaj ena grda beseda na kilo medu. Tudi »nakladanja« in napačnih interpretacij je veliko, tako kot povsod. Zgodilo se je, da mi je neki čebelar po koncu občnega zbora povedal, da je naš kolega, ki sicer čebelari s 50 družinami, čez zimo prišel ob vse čebele. Ko sem stopila do njega in mu ponudila pomoč, sem izvedela, da mu je propadlo vsega 5 družin. Bil je zelo presenečen, kako informacije potujejo in se izrodijo v samo eni uri. Prav tako sem bila presenečena tudi sama, ko sem po telefonu poklicala znanca, sicer vzrejevalca Dan odprtih vrat v Sužidu matic. Ne bom omenjala njegovega imena, vendar je bilo moje presenečenje popolno, ko me je vprašal, ali sem res kdaj izjavila, da so njegove matice najslabše. Si predstavljate, kako sem se počutila tisti trenutek? Še sreča, da me ta mož dobro pozna, zato je slutil, da tu nekaj ni v redu. Držim se načela, da za hrbtom posameznika vedno rečem samo to, kar si človeku, ki stoji pred mano, upam povedati tudi v obraz. Kako naj torej rečem kaj takega, če pa njihovo družino poznam že dvajset let, pri njih sem se celo celo sezono seznanjala z vzrejo matic, pri njih vsako leto kupujem matice in matičnike za svoje čebelarstvo ^ in, ne nazadnje, njihove matice so na testiranjih KIS-a vedno med najboljšimi. Kaj naj še rečem? Uspešno unovčite letošnjo medeno letino. Naredite si kapital za naprej, pa ne samo v denarju, tudi v znanju. Pojdite na strokovna predavanja, ki jih organizirajo vaša društva. Še najslabši predavatelj ima toliko znanja, da se od njega lahko vsi kaj naučimo, vsak ima v svojem znanju nekaj biserov, zaradi katerih se ga splača poslušati, le izluščiti jih moramo iz množice izgovorjenih besed in jih uporabiti. J VETERINARSKI NASVETI W©fi©rUraaF©kU nas Besedilo: mag. Ivo Planinc, dr. vet. med., VF - NVI, OE Nova Gorica, in Anita Vraničar - Novak, dr. vet. med., VF - NVI, OE Novo mesto V začetku oktobra že razpolagamo s podatkom o številu naravno odpadlih varoj po končanem poletnem zatiranju. Če je to večje od 0,4 varoje/ dan (3 odpadle varoje v sedmih dneh), to pomeni, da je v čebeljih družinah več kot sto varoj. V takem primeru se moramo oktobra odločiti za prvi del zimskega zatiranja, čeprav je v čebeljih družinah še nekaj zalege. O izbiri sredstva za zatiranje se posvetujte z vašim veterinarjem. Z oktobrskim zatiranjem želimo doseči dva cilja, in sicer: 1. Razbremeniti družine večjega števila varoj. S tem preprečimo preveliko izčrpavanje družin, zmanjšamo možnost pojava virusnih okužb, s tem pa se zmanjša tudi možnost izginjanja čebel. 2. Po oktobrskem zatiranju naj bi v družinah ostalo največ približno 100 varoj. Tolikšno število varoj namreč ne ogroža več obstoja družine. Te varoje bomo odstranili z zadnjim zimskim zatiranjem, ki ga bomo izvedli, ko v družinah ne bo več zalege. J SPOŠTOVANE ČEBELARKE IN ČEBELARJI! Obveščamo Vas, da Vam tudi letos ponujamo nepakirani slovenski med vrhunske kakovosti po ugodnih cenah: - cvetlični med po 3,20 EUR (če kupite več kot 300 kg v sodih je cena 3,10 EUR/kg; - akacijev med po 3,90 EUR (če kupite več kot 300 kg v sodih je cena 3,80 EUR/kg; - cvetlični med mešan s kostanjevim, po 3,50 EUR. Med Vam lahko natočimo tudi v naše kozarce brez etiket, cena po dogovoru. V zalogi imamo tudi pakiran matični mleček vrhunske kakovosti, in sicer: 30 g po 22 EUR, 160 g po 88 EUR in 700 g po 336 EUR. Čebelarstvo PISLAK Apače 303,2324 Lovrenc na Dravskem polju ^el.: 02/796 10 51 (med 8. in 11. uro dopoldne) ali info@cebelarstvo-pislak.si, www.cebelarstvo-pislak.si Besedilo: Janez Kolenko, Zavod za gozdove Slovenije V tem kratkem prispevku vam namenjamo nekaj praktičnih nasvetov, da boste sadiko posadili strokovno pravilno in na kar najprimernejše mesto, tako za drevo kot za vas. Z vidika rastišča ima lipa najraje globoka, apne-na in zračna tla, ki so bogata z organskimi snovmi in dovolj vlažna. Dobro prenaša tudi delno zasenče-nost, slabše pa mraz, sušo in onesnažen zrak. Pri izbiri mesta, na katero boste posadili lipo, morate čim bolj upoštevati te njene zahteve, poleg tega pa se morate zavedati tudi tega, da lipa lahko zraste tudi do 40 m visoko. Večina naših lip najverjetneje ne bo posajena v gozdnih sestojih, zato ne bodo tako visoke, gotovo pa bodo razvile široke krošnje. Ko najdete primerno mesto, je sadiko seveda treba tudi posaditi. Najenostavneje bo, če izkoplje-te jamo, ki bo nekoliko večja od velikosti sadikinih korenin. Nato vstavite sadiko v jamo in jo zagrnete s prstjo. Med zagrinjanjem sadiko večkrat rahlo potre-site, da zemlja čim bolj zapolni prostor med koreninami. Ko so korenine pokrite z zemljo, jo pohodite, da zemljo čim bolj pritisnete ob korenine, potem pa jamo povsem zasujte. Ob tem morate paziti, da je sadika posajena približno 2 cm globlje, kot je bila v drevesnici, to pa zaradi tega, ker se bo zemlja še nekoliko posedla. Če je le mogoče, sadiko še malo zalijte. Med dolgotrajnejšimi sušnimi obdobji bo sadikam koristilo, če jih boste zalivali še nekaj let po posaditvi. J Približuje se akcija sajenja medovitih rastlin. Čebelarska društva bodo oktobra pisno obveščena, kdaj in kje bodo prevzela sadike lip za čebelarje. Zdaj pa ČD prosimo, da razmislijo, kako bo potekala akcija posaditve lip v društvu in da izberejo najprimernejše mesto za posaditev dreves. PFDm©F, vreden posrnemanoa Besedilo in foto: Franc Šivic Čebelar Stane Lovše iz Podutika pri Ljubljani je eden tistih navdušencev, ki v okolici svojega čebelnjaka leta in leta vneto zasajajo različne medovite grmovne in drevesne vrste (akacije, amorfe ipd.). V poštev pridejo robovi gozda, brežine jarkov, zapuščene jase in slabo rodovitni travniki. Tako bogati z zelenjem prostore, kjer bi sicer raslo kakšno manj vredno rastlinje ali celo plevel, svojim kot tudi sosednjim čebelam pa tako ustvarja pašo, ki je vsako leto bolj bogata. Vsako jutro že navsezgodaj obišče svoje nasade in se veseli, ko vidi, kako lepo uspevajo, včasih pa se tudi razžalosti, če najde kako drevo posekano. Življenje v sožitju s čebelami in rastlinami ga osrečuje in osmišlja njegovo bivanje na tej naši zemljici. Samo želimo si lahko, da bi bilo med nami še več takega navdušenja. Zdaj v jeseni, ko bomo dobili čebelarji na tisoče sadik lipe, bomo tudi mi poskrbeli za boljšo o čebeljo pašo po vsej Sloveniji. J Bujno rastoče akacije s svojim vonjem v obdobju cvetenja razveseljujejo prebivalce stanovanjskega naselja v Podutiku. Brez prizadevnega čebelarja Staneta Lovšeta bi tega nasada ne bilo. m©d®wDüDh FasfiDDrn Besedilo in foto: Tomaž Samec V soboto, 16. maja 2009, je bila Ižanska cesta v Ljubljani skoraj popolnoma zaprta za promet, saj so jo dobesedno zasedli številni ljubitelji medovitih in zdravilnih zelišč, čebelarji in drugi obiskovalci, ki jih zanima pisano cvetje in so se zato odpravili v Botanični vrt. V njem so namreč Slovensko društvo za kulturo vrtov in narodno zbirko rastlin (SVZ), Botanični vrt in Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete pripravili jubilejni, 5. sejem medovitih rastlin. Ob tej priložnosti je svojo dejavnost širši javnosti predstavila tudi ČZS, na pomoč pa so ji priskočili še čebelarji ČD Barje - Ljubljana. Pozornost je bila namenjena predvsem predstavitvi pomembnosti čebel in čebelarstva. Tako so si obiskovalci lahko ogledali opazovalni panj s čebelami in spoznavali razliko med matico, čebelo delavko in trotom. Seznanili so se z organizacijo čebelje družine, s pomembnostjo poslanstva čebel pri opraševanju različnih rastlin v naravi ter s koristmi, ki jih imajo čebelji pridelki za ljudi. Poleg tega je bila na sejmu bogata tudi ponudba različnih medovitih rastlin, celo nekaterih zelo redkih in dragocenih, ki si jih je bilo mogoče tudi izmenjati. Sicer pa so si obiskovalci lahko ogledali tudi vzorčen skalnjak in fotografsko razstavo »Ujeti trenutki« Alenke Gorza Jereb ter prisluhnili trem predavanjem, in sicer »Medonosne rastline, njihovo razmnoževanje in razširjanje« predavatelja Franca Šivica, »Trajnice v okrasnem vrtu« predavateljice Bernarde Strgar in »Šarm vrtnic« predavatelja Matjaža Mastnaka. Obiskovalci so zelo zadovoljni zapuščali 5. sejem medovitih rastlin v Botaničnem vrtu. Za vso pomoč pri pripravi sejma se zahvaljujem ČD Barje - Ljubljana. J OBLETNICE Na obisku pri čebelarju 90-letniku Ob praznovanju njegovega 90. rojstnega dne sem na Mali Slevici pri Velikih Laščah obiskal člana našega društva Franceta Zakrajška. Vas je prava kmečka idila. Kmečke hiše so posejane ob cesti, sredi vasi so lepo obnovljen vaški vodnjak, obnovljena kapelica in, seveda, kot se za pravo vas spodobi, tudi vaška gostilna. Pri Drobničevih je domače ime obnovljene domačije, v kateri je bil France rojen in v kateri zdaj preživlja svojo starost. In če se srečata dva čebelarja, seveda ni treba ugibati, o čem je tekla beseda. »Veš, čebelariti sem začel že kot fantič,« je začel France, ki nekaj zadnjih let preživlja v bolniški postelji. »Zbiral sem škatlice od proje, tiste kartonske, v katerih so imele naše mame projo, ki je bila nepogrešljiva za jutranjo belo kavo. Kosce sem prosil, da mi z vejico označijo najdeno mesto čmrljev in tako sem poleti imel tudi po 20 škatlic čmrljev, katerim sem vsak drug dan spil po kakšen lonček čudovite medičine. Moje navdušenje je kmalu opazil sosed Jaklič, ki je bil čebelar, in mi dal prvi roj. Seveda je prvo delo s čebelami potekalo v kranji-čih. Izbruhnila je druga svetovna vojna in že leta 1941 sem bil deportiran v Nemčijo. Vrnil sem se šele poleti 1945. Tudi povojna kriza mi ni vzela volje do čebel, le čebele je bilo težko dobiti, ker jih ni veliko ostalo, denarja pa še za kozarec vina ni bilo, kaj šele za roj čebel. No, pa sem tudi tega dobil, si preskrbel Žnideršičev panj in tako začel čebelariti na novo. Pri delu v žnideršičih mi je s svojimi nasveti veliko pomagal tedanji tajnik čebelarskega društva Alojz Škulj, ki je bil zelo napreden čebelar in tudi odličen učitelj čebelarstva.« Pripovedoval je tudi o težavnih povojnih letih, entuziazmu ljudi pri obnovi vasi, delovnih akcijah, o furmanih, o vedno prazni denarnici, prvi zaljubljenosti, poroki, solze pa so mu zalile oči, ko je pripovedoval, kako je po rojstvu prvega otroka pokopal ženo. Tudi mene je ob tem spreletelo po vsem telesu, saj sem se takoj spomnil, kako žalostno je bilo tedaj, ko sem s starši šel kropit njegovo pokojno ženo. To je bila moja prva učna ura o smrti in ta človeku za vedno ostane v spominu. »Voljo in moč do življenja pa sem črpal pri čebelah. Ko je bilo najhuje, sem šel v čebelnjak, in če tam ni bilo nobenega dela, sem preprosto odprl panj in poslušal šumenje čebel. No, pa se je tudi meni nasmehnila sreča in dobil sem novo družico, ki je bila kot prava mati pripravljena sprejeti majhno punčko. Rodila sta se nama dva sinova in končno smo zaživeli pravo kmečko družinsko življenje. Da sem imel res srečo, žena dokazuje še zdaj, ko sem privezan na posteljo in tako rekoč odvisen od nje.« France se še vedno zanima za dogajanje v družbi in naravi, zato je seznanjen tudi s težavami, ki smo jih čebelarji imeli v minuli čebelarski sezoni. Z žalostjo v srcu je sprejel novico, da je naša kmetijska politika znova dovolila uporabo pesticidov, ki so škodljivi za čebele. Tudi sam je med svojo dolgo- letno čebelarsko prakso doživel uspehe in padce, kljub temu pa ni obupal, saj je čebelaril vse dotlej, dokler so ga ubogale noge. Tako kot je vsak čebelar ponosen na svojega naslednika, je France ponosen na sina Toneta, ki uspešno nadaljuje družinsko čebelarstvo. »Samo čebelariti ne smete prenehati,« nam sporoča naš devetdesetletnik, »kajti če se bo to zgodilo, bo naša lepa Slovenija kmalu puščava in tega čebelarji ne smete dovoliti za nobeno ceno.« Brane Borštnik MLADI ČEBELARJI Otroški čebelarski tabor v Čebelarskem centru Slovenije Ob koncu minulega šolskega leta je ČZS tako kot prejšnje leto na Brdu pri Lukovici pripravila tridnevni otroški čebelarski tabor. Udeležilo se ga je 21 otrok iz vse Slovenije. Nekateri od njih so že imeli izkušnje s čebelarjenjem ali pa so se tabora udeležili že lani. Drugi otroci so se tabora udeležili prvič. Na njem so se seznanili z delom čebelarja in pridobili znanje, ki ga potrebujejo za začetek čebelarjenja. Vsi so se seznanili z zgodovino čebelarjenja v Sloveniji, se posvetovali in izmenjali izkušnje s čebelarji mentorji, ki so jim pomagali pri delu v čebelnjaku, čeprav je bilo to zaradi neugodnega vremena zelo omejeno. Del delavnic je tako zaradi zelo slabega vremena odpadel, vendar smo skupaj z otroki poiskali druge dejavnosti, v okviru katerih so spoznali dodatno delo čebelarja. Otroci so se v okolici Čebelarskega centra seznanili tudi z me-dovitimi rastlinami, si pod mikroskopom ogledali zgradbo čebele, skušali so določiti vrste cvetnega prahu, spoznali so druge čebelje pridelke, se naučili senzoričnega razlikovanja med vrstami medu, nazadnje pa so se z določanjem kakovosti in vrste medu preizkusili tudi v laboratorijskem delu. Vsi skupaj smo tabor sklenili z nasmehom na licih in si obljubili, da ga prihodnje leto ponovimo, vendar z eno razliko - naročili bomo lepo vreme! Katja Škerjanc Jurčevič, svetovalka JSSČ za ekonomiko Pri čebelah se čas ustavi Če opazujemo svet okoli sebe in če ga resnično zaznamo, potem se nam skrivnostno odkrije veliko drobnih stvari, ki jih zaradi mimobežnega trenutka pogosto prezremo. Dandanes preprosto hitimo drug mimo drugega, znancem že od daleč kričimo, da se nam mudi, ne utegnemo se ustaviti na klepetu, ker se že bojimo, da nam bo zmanjkalo časa. Našemu življenju gospodari čas in temu se ne moremo upreti. Zato pa obstaja nekje tam zunaj, med cvetočimi travniki, polji in gozdovi brezčasen prostor, v katerem se ptice v miru pogovarjajo, mravlje v miru gradijo svoje mravljišče, le tu in tam jih zmoti lahkoten tek mladega srnjaka, ki želi osmukati mlado rastlinico. Tam nekje v mirnem kotičku stoji tudi čebelnjak. Pa vendar okoli njega ni mirno. Sliši se brenčanje, tišje in glasnejše, vidimo čebele, kako izletavajo iz panja in se spet spuščajo k žrelu panja. Prerivajo se s polnimi koški cvetnega praha, in preden vstopijo vanj, jih že pozdravijo domače čebele stražarke. Tam človek zares pozabi na čas. Celo večnost lahko opazuje dogajanje ob čebelnjaku in ni mu dolgčas. Učence čebelarskega krožka na OŠ dr. A. Tr-stenjaka Negova želimo približati naravi in jih prepričati, da čas ne sme biti edini, ki usmerja naše bivanje. Morda nam bo to tudi uspelo. Ta generacija šestošolcev že četrto in peto leto vztrajno obiskuje krožek. Zanimivo je, da vsako leto dobimo še kakega novega člana iz tega razreda. Zato smo se na šoli odločili, da njihovo vztrajnost nagradimo z obiskom pri čebelarju Jožetu An-drejču, ki se ukvarja z vzrejo matic. Čeprav so mladi čebelarji nekaj o tem že prebrali iz knjig, si tega v resnici niso znali predstavljati. S seboj smo povabili tudi našega zvestega čebelarja Jožeta Kramberger- ja, ki že skoraj vse svoje življenje usposablja mlade čebelarje. In kaj so naši mladi čebelarji lahko videli? Ko so prispeli na domovanje gospoda Andrej-ča v Murskih Petrovcih, je čebelar že pridno hodil okrog plemenilčkov, ker je želel učencem pokazati matico, ki se je pravkar vrnila s svatbenega leta in ji je iz zadka še štrlela trotova moškost. Žal se je spretno skrivala, zato je čebelar sklepal, da je po vsej verjetnosti spet odletela na svatbeno veselico. Gospod Andrejč se je pred očmi mladih čebelarjev lotil zanimivega dela. V majcene skodelice {matičnikove nastavke) je dodal matični mleček. Poiskal je dobro čebeljo družino s številnimi mladimi čebelami in jih ometel s sata, da čebelarja ne bi motile pri delu. Nato je s posebnim kaveljčkom previdno prijel ličinko in jo spustil v posodico z matičnim mlečkom. Učenci so kar obnemeli, ko so spremljali natančno čebelarjevo delo. Vseh podrobnosti jim niti ni uspelo vtisniti v spomin, pomembno pa je bilo, da so praktično spoznali tudi vzrejo matic na »umeten« način. Videli so tudi inkubator za matice. Čebelar jim je pokazal, kako mlado matico označi s številko in jo skupaj z nekaj čebelami shrani v posebno plastično posodico, nato pa jo preprosto po pošti pošlje naročniku. Zanimivo. Mladi čebelarji pa so se razveselili tudi pokušnje hojevega medu. Čebelarjevi ženi so skoraj spraznili kozarček, napolnjen s suhim sadjem in oreški v medu. Na mizi sta jih čakala tudi medeno pecivo in domač jabolčni sok. Gostoljubnost čebelarjev je brezmejna. Deležni so je bili tudi mladi čebelarji. Zato se Jožetu in Mariji Andrejč iz srca zahvaljujemo za njun čas in prijaznost. Slavica Trstenjak, mentorica čebelarskega krožka Čebelarji z medeno kraljico na AGRI V okviru 47. mednarodnega kmetijsko-živilske-ga sejma - AGRA, ki je od 29. avgusta do 5. septembra potekal v Gornji Radgoni, so se predstavili tudi čebelarji. ČZS oz. JSSČ je v sodelovanju s ČZD Pomurja na sejmu postavila stojnico, na kateri je pripravila degustacijo čebeljih pridelkov in medenih pijač. Za peko in degustacijo medenega peciva je na stojnici poskrbel Izobraževalni center piramida Maribor. Ob tem so si lahko številni obiskovalci v vitrinah in na policah ogledali in postregli tudi s poučnim gradivom o čebeljih pridelkih in čebelarstvu. V soboto je prireditveni prostor obiskal predsednik države dr. Danilo Türk, ki so ga spremljali predstavniki tujih držav. V nedeljo, 30. avgusta 2009, smo pripravili Dan čebelarjev, v okviru katerega smo na stojnicah širši javnosti še posebej predstavili čebelarstvo in čebelje pridelke. Posebnost letošnjega Dneva čebelarjev je bila osrednja prireditev, na kateri so razglasili medeno kraljico in rezultate mednarodnega ocenjevanja medu, ter podelili priznanja. Program je ves čas ušesom prijetno dopolnjeval cvenski oktet moških pevcev. Zbrano občinstvo je najprej nagovoril dr. Stanko Kapun, predsednik ČZD Pomurja, ter predstavil zvezo kot združbo približno 600 čebelarjev iz 22 društev z obeh bregov Mure. Zveza namenja posebno pozornost skupnim razvojnim interesom, kot so trženje, odkup medu, zdravstveno varstvo čebel, informiranje o uporabi FFS ter čebelarski turizem. Direktor Direktorata za varno hrano g. Matjaž Kočar je pohvalil med kot najpristnejši dar narave, ki ga Njena sladkost medena kraljica Nataša Bukovec Medena kraljica Nataša Bukovec bo kot del svojega poslanstva obiskovala tudi čebelarske prireditve. Povabilo medeni kraljici posredujte mag. Lidiji Matavž, tel.: 031/622 730. Obisk predsednika dr. Danila Türka brez čebel in čebelarjev ne bi bilo. V zadnjem času so čebelarji občutno izboljšali kakovost in zaščito medu. Direktor AGRE Janez Erjavec je poudaril, da je bilo ocenjevanje različnih kmetijskih pridelkov, predvsem vin, vedno del sejma, ob tem pa je izrazil veselje, da se letos ocenjevanju žlahtne kapljice znova pridružuje tudi ocenjevanje medu. Na mednarodno ocenjevanje medu je letos prispelo 69 vzorcev, med njimi tudi vzorci iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Strokovno komisijo je vodil g. Franc Tratnjek, šampion letošnjega ocenjevanja pa je pripadel čebelarju Jožetu Koklu in njegovemu akacijevemu medu. Vrhunec Dneva čebelarjev je bila razglasitev medene kraljice - prve v zgodovini Slovenije. Prva medena kraljica je postala Nataša Bukovec, 20-le-tna študentka mikrobiologije iz Lipe ter članica ČD Beltinci. Ob razglasitvi je iz rok uglednih gostov prejela krono, lento in šopek medovitih rastlin - znamenja, na podlagi katerega ji je pripadel tudi naziv »Njena sladkost«. Izbor je med šestimi kandidatkami opravila šestčlanska komisija, ki ji je predsedovala mag. Lidija Matavž. Avtor projekta Medena kraljica, ki je tokrat potekal prvič na regionalni ravni ČZD Pomurja, je Branko Bratinščak, podpredsednik ČZD Pomurja in predsednik ČD Ljutomer, ki je pripravil tudi pravilnik, smernice in logotip izbora medene kraljice. Poslanstvo »njene sladkosti« je promovirati čebelarstvo, čebelje pridelke in čebelarski turizem ter opravljati častne naloge na različnih čebelarskih prireditvah. Medena kraljica je na Dnevu čebelarjev že izvedla svojo prvo nalogo, saj je podelila priznanja, dosežena na mednarodnem ocenjevanju medu. Cilj ČZD Pomurja za prihodnje leto pa je v okviru AGRE izvesti vseslovenski izbor medene kraljice. Dan čebelarjev se je nadaljeval s čebelarskim strokovnim posvetom o kakovosti medu in slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo. Kot predavatelja sta nastopila g. Milan Meglič in Nataša Lilek, svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane. Na predavanjih je bilo opaziti tudi mlade čebelarje - odlikovance letošnjega tekmovanja mladih čebelarjev v Črni na Koroškem, ki jih je za ta namen Pomurski sejem obdaril z brezplačnimi vstopnicami. Po posvetu smo pripravili še novinarsko konferenco. Zaradi dobrega obiska in kakovostnega pro- grama lahko Dan čebelarjev ocenimo kot uspešno prireditev, celotno predstavitev čebelarjev na AGRI pa nujno za popularizacijo čebelarstva tudi v prihodnje. Lidija Senič, Tomaž Samec, Marko Borko Fotografirali in snemali smo prireditev ob izboru 1. medene kraljice. Za vse informacije in naročila smo vam na voljo po tel.: 02/729 02 80 ali info@foto-tone.si Projekt »Spoznajmo čebelarsko dediščino« »Spoznajmo čebelarsko dediščino« je naslov projekta, s katerim smo laški čebelarji kandidirali na razpisu društva »Raznolikost podeželja« za sredstva sklada LEADER in bili na njem tudi uspešni. Gre za nepovratna sredstva evropskega kmetijskega sklada, namenjenega za razvoj podeželja. Društvo »Raznolikost podeželja« združuje občine Celje, Laško, Vojnik ter Štore, posamezna društva, med njimi tudi ČD Laško, ter več pravnih in fizičnih oseb s tega območja, vsi pa smo bili tudi njegovi ustanovitelji. Naloga društva je združevanje lokalnih akcijskih skupin, ki želijo prispevati k razvoju podeželja na svojem območju, pa tudi prisluhniti pobudam s terena, izvesti javni poziv za zbiranje projektov, ki jih pristojna komisija oceni ter predlagala v potrditev pisarni sklada LEADER. Kot rečeno, je tudi naše društvo pripravilo projekt, z njim kandidiralo na razpisu ter bilo izbrano. Projekt je zelo obsežen, zato smo ga razdelili na tri faze in ga bomo izvajali dve leti (2009 in 2010). Tudi finančno je zelo zahteven, saj so vse dejavnosti ovrednotene na nekaj več kot 46.000 EUR. Prva faza je najzahtevnejša in jo že izvajamo. Največji zalogaj bo prav gotovo ureditev vrta medovitih rastlin v parku Thermane, d. d., Laško, ki ga bo kot partner v projektu uredila Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje pod vodstvom g. Trajčeta Nikoloskega. Na vrtu bodo zasadili več kot štirideset vrst medovitih rastlin in vsako opremili s primerno tablico, na kateri bodo poleg imena opisane tudi lastnosti posamezne rastline. V vrtu bodo postavili tudi deset tematskih tabel, na katerih bo obiskovalec dobil vse informacije o pomenu čebelarstva od pradav-nine do dandanes ter o čebeljih pridelkih. Tudi na apiterapijo nismo pozabili. Tri manjše vrtove bodo uredili pri treh čebelarjih, ki nameravajo v prihodnje svoja čebelarstva odpreti za turistične oglede, nekateri pa tudi kot učne ali ogledne kmetije za vrtce in šole. V prihodnje nameravamo vrtove povezati s poučno pohodno potjo. Poleg priprav za ureditev vrtov potekajo tudi različna predavanja o rastlinah, čebelarstvu in turizmu. Izvedli smo že predavanje o zdravilnih oz. medovitih rastlinah. Vse delavnice in predavanja, ki so predvidena v Laškem, bodo izvedena v prostorih Thermane, d. d., Laško, ki nam že nekaj let ponuja »zavetje« in ki zelo podpira tudi naš projekt. Končano je tudi že usposabljanje za čebelarske turistične vodnike, ki ga je izvedel g. Franc Šivic. Na vse naše dejavnosti redno vabimo sosednja čebelarska društva, posebej ČD Celje in ČD Vojnik, ki v projektu sodelujeta kot partnerja in pomagata pri izvedbi nekaterih dejavnosti, ki potekajo zunaj občine Laško. Priprava projekta in njegova izvedba bi bila za nas čebelarje razmeroma trd oreh. Zato smo pomoč poiskali pri STIK-u Laško, ki je pravi naslov za te zadeve. Ob strokovni pomoči ter moralni podpori njihove sodelavke in vodstva STIK-a obstajajo vse možnosti, da bo projekt v prihodnje še nadgrajen. Tudi STIK Laško sodeluje v projektu kot partner. Seznam partnerjev pa s tem še ni končan, saj je vse več takih, ki bi se nam radi pridružili. Franci Šolar, ČD Laško Redno srečevanje v prostorih STIK-a in usklajevanje dejavnosti (od leve proti desni): ga. Marina Bezgovšek, ga. Andreja Križnik, g. Jože^ Blagotinšek in predsednik ČD Laško g. Franc Šolar Medeni dan v Žirovnici Prva septembrska nedelja nas ni razveselila samo s čudovitim, že nekoliko jesensko obarvanim vremenom, ampak tudi z Medenim dnem v Žirovnici, ki sta ga ČD Antona Janše in JSSČ pripravila na hipodromu v Breznici. Na njem ni manjkalo zanimive ponudbe predvsem čebeljih pridelkov in z medom povezanih dejavnosti, saj so organizatorji skušali radovednost obiskovalcev potešiti tudi s sejmom domače hrane in domače obrti. Zanimivost dneva so bile predvsem dopoldanske čebelarske igre. V njih se je preizkusilo 19 ekip čebelarjev iz vse Slovenije. Skrbno pripravljene igre so od tekmovalcev zahtevale precej čebelarskih spretnosti (zbijanje in žičenje satnikov, določanje vrst medu in prenašanje vode ter slikanje na panjske končnice, ki je potekalo ves čas tekmovanja). Po koncu iger so lahko vsi obiskovalci pokušali čebelje dobrote na degusta-cijah medu in medenih pijač. Osrednji del dneva, ki ga je obiskalo približno 2000 obiskovalcev, pa je bila gotovo prireditev ob praznovanju 90-letnice delovanja ČD Antona Janše. Slavnostni govornik je bil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik, ki je poudaril pomembnost sodelovanja vseh področij za zagotovitev uspeha in nadaljnjega razvoja slovenskega čebelarstva. Ob svojem jubileju je društvo izdalo tudi zbornik z naslovom »Kranjska sivka nas združuje«, v katerem je predstavljena zgodovina čebelarskega društva od začetkov do dandanes. Po končanem uradnem delu sta sledili razglasitvi rezultatov čebelarskih iger in natečaja za najlepše urejeno okolico v občini Žirovnica. Prvo mesto je zasedla ekipa čebelarjev iz Preddvora, drugo ekipa čebelarjev iz Sežane, tretje mesto pa ekipa čebelarjev iz Lukovice. Za skupno veselje pa niso poskrbele samo ekipe, ki so se veselile svojih dosežkov, temveč tudi ansambel Modrijani, ki je vse zabave željne obiskovalce razveseljeval še pozno v večer. Vsekakor si vso pohvalo zaslužijo organizatorji, ki niso pozabili niti na naše najmlajše, saj so tudi zanje pripravili zabavo z napihljivimi igrali. Za vse obiskovalce in udeležence iger je dan minil v znamenju veselja in skupnega druženja. Vsekakor si želimo, da bi prireditev postala tradicionala in da bi se znova zbrali tudi prihodnje leto. Katja Škerjanc Jurčevič Srečanje čebelarskega in klekljarskega sveta V Polhovem Gradcu je konec aprila tamkajšnje klekljarsko društvo pripravilo razstavo z naslovom Polhograjski gartelc. Med številnimi spretno izdelanimi čipkami, ki so ponazarjale cvetlice, je bila tudi čebela. Tako čipko je sklekljala članica Klekljarskega društva Polhov Gradec ga. Angelca Cankar. Je bila čebela v umetnosti bele niti prikazana že kdaj prej? Milka Bokal Klekljana čebela na klekljarski razstavi ' DOGODKI IN OBVESTILA Medeni dan v Sežani V sodelovanju z Javno svetovalno službo v čebelarstvu smo 29. avgusta 2009 v Sežani pripravili Medeni dan. Za pripravo tega dogodka smo najprej sprejeli operativni program, potem pa smo na tej podlagi skupaj z občino Sežana pripravili dve novinarski konferenci, na katerih smo predstavili prireditev in njen namen. Izkazalo se je, da je bila odločitev o pripravi Medenega dne na dan občinskega praznika pravilna, saj je stojnice, tekmo in predavanje skupaj obiskalo približno 6.000 ljudi. Za nekoliko manjši obisk od pričakovanega je poskrbela vremenska napoved, saj so v medijih ves dan opozarjali pred neurjem s točo, to pa se na srečo potem pri nas ni zgodilo. Le zvečer, ob zaključku, je kratka ploha nekoliko preplašila obiskovalce srečanja. Celotna zgodba se je začela že v petek, po novinarski konferenci sežanskega župana g. Davorina Terčona, ko smo novinarjem in gostom iz pobratenih občin na stojnicah predstavili ponudbo vseh »kraških dobrot«. V soboto smo postavili devet stojnic s ponudbo domačih medov in drugih čebeljih pridelkov ter izdelkov. Na prireditvenem prostoru so se predstavili še ponudniki domačega ovčjega sira, brinjevca, terana, ponudniki sadja in zelenjave ter številna društva. Ekipe krajevnih skupnosti, ki so sodelovale v tekmovanju za našo nagrado, so se predstavile še s svojimi posebnostmi in sodelovale v tekmovanju za najboljšo joto. Po mimohodu slavnostne povorke se je čebelarsko društvo na »placu pred pošto« predstavilo s tekmovanjem v slalomu s satniki. Dogodek je potekal kar celo uro, saj so se na prizorišču izmenjavale ekipe in z izpadanjem poskrbele, da je zmagala najmlajša udeleženka, 17-letna Nina Ukmar in osvojila nagrado 20 kozarcev medu. Zvečer smo pripravili zelo zanimivo predavanje dr. Franca Grošlja o apiterapiji. Nanj smo povabili predvsem kupce naših čebeljih pridelkov in jim strokovno predstavili dobrodejne učinke čebeljih pridelkov na človeški organizem. Zaradi številnih vprašanj občinstva in odgovorov dr. Grošlja se je predavanje zavleklo pozno v večer. Po predavanju so si obiskovalci lahko ogledali zanimivo razstavo panjskih končnic, ki so jih na natečaju za nagrado 10 kg medu izdelali učenci 1. in 2. razreda Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne iz Divače, ter razstavo pridelkov in izdelkov domačih čebelarjev. Hkrati so se posladkali s kulinaričnimi in pekovskimi dobrotami naših »matic«, popili kakšno medico in se zadržali v prijetnem druženju z županom in njegovim spremstvom. V okviru prireditve, ki je trajala ves dan, smo obiskovalcem razdelili približno 6.000 priložnostnih zgibank in vse propagandno gradivo, ki nam ga je ob tej priložnosti posredovala ČZS. Ivan Atelšek, predsednik ČD Sežana Nov društveni prapor ČD Sveti Jurij ob Ščavnici Ob gasilskem domu na Stari Gori je pod mogočnimi lipami, ki čebelam ponujajo bogato pašo, v soboto, 18. julija 2009, Čebelarsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici razvilo nov društveni prapor. Prireditve s pestrim kulturnim programom so se udeležili številni gostje, med njimi predsednik ČZS Boštjan Noč, predsednik ČZD Pomurja dr. Stanko Kapun, domači župan Anton Slana, župan občine Radenci Miha Petek in številni predstavniki sosednjih čebelarskih društev. Organizatorji prireditve so na stojnicah poskrbeli tudi za ponudbo čebelarskih pridelkov. O zgodovini društva in o razvitju prapora je govoril predsednik društva Branko Gerlica. Kot je dejal, ima čebelarstvo pri Sv. Juriju dolgotrajno tradicijo, saj je bilo čebelarsko društvo ustanovljeno že leta 1912. V skoraj stotih letih svojega obstoja je društvo doživelo številne spremembe. Leta 1976 se je združilo s Čebelarskim društvom Negova in se preimenovalo v ČD Negova-Videm, njegov predsednik pa je bil Jože Kramberger. Leta 2006 so se čebelarji z območja KS Negova odločili za ustanovitev svojega društva. Od tedaj se društvo imenuje ČD Sv. Jurij ob Ščavnici. V novo društvo se je ob ustanovitvi vključilo 17 članov, zdaj pa je vanj vključenih 37 čebelarjev. Društvo, ki ima v občini veliko podporo, je med svoje člane pridobilo tudi veliko mladih. Vsakemu čebelarju začetniku, ki se vključi v društvo, društvo da v uporabo nov naseljen panj z žigom čebelarskega društva. Kot je še povedal, je bilo razvitje novega prapora nujno, saj je bil stari, ki so ga razvili leta 1984, že zelo dotrajan, poleg tega pa so bili na njem še simboli nekdanjega društva Videm-Negova. Ob koncu se Novi društveni prapor v rokah tajnika društva Janka Žuniča je g. Gerlica zahvalil predstavnikom občine za njihov velik posluh za delovanje društva, saj mu vsako leto dodelijo pomoč. V zameno zanjo društvo skrbi za tradicijo čebelarstva, čebelarji pa s se svojimi čebeljimi pridelki predstavljajo na različnih občinskih prireditvah. Zahvalil se je tudi 27 botrom in 143 darovalcem žebljičkov, ki so pripomogli k razvitju novega prapora. Slavnostni govornik je bil predsednik ČZS Boštjan Noč. Kot je dejal, je vesel povabila, na katerem se zberejo čebelarji, ki v naši lepi deželi negujejo tradicijo čebelarstva. »Čebelarji smo lahko ponosni na velike slovenske čebelarje, kot sta tudi Anton Janša in Peter Pavel Glavar. Ti so slovensko čebelarstvo ponesli v svet in dokazali, da smo Slovenci narod čebelarjev.« Po njegovih besedah si ČZS prizadeva, da bi evropski parlament sprejel sklep o zaščiti čebele kot ogrožene živalske vrste. S tem bi čebelarji dobili več možnosti za pridobitev pomoči za svojo dejavnost, hkrati pa bi zaščitili tudi avtohtono kranjsko čebelo. Ob tem je izrazil tudi veselje, ker se letos niso dogajali tako množični pomori čebel kot lani. Po njegovem mnenju se v kmetijstvu vse bolj zavedajo posledic pomora čebel. Društvu je zaželel uspešno delo, čebelarjem pa, da bi jih novi prapor spodbujal k ohranjanju čebelarske tradicije. Predsednik ČZD Pomurja dr. Stanko Kapun je dejal, da je posebej vesel, ker lahko spremlja razvitje prapora društva, iz katerega izhaja. Kot je povedal, je svoje prvo znanje o čebelarstvu pridobil v domačem okolju, v katerem je bil pri skoraj vsaki hiši postavljen kak čebelji panj. Tedaj so se kmetje zavedali pomena čebelarstva za kmetijstvo. Izrazil je prepričanje, da bodo čebelarska društva še naprej ohranjala čebelarsko tradicijo. Velik pomen pri tem imajo tudi združenja, kot sta ČZD Pomurja in ČZS, saj s svojimi zahtevami lahko nastopajo pred najvišjimi predstavniki Slovenije in Evropske unije. Vrhunec prireditve je bilo razvitje prapora, ki sta ga razvila župan Anton Slana in predsednik ČD Branko Gerlica. Kot je v navadi, so prapor okrasili s trakovi botrov, ki so za prapor darovali večje zneske, drog prapora pa je bil okrašen s 143 žebljički. Razviti prapor, ki ga je držal v rokah tajnik društva Janko Žunič, je blagoslovil jurovski kaplan Boštjan Ošlaj. Od Janka Žuniča je prapor v varovanje sprejel praporščak Ivan Ketiš. Ludvik Kramberger Japonski dokumentarec o kranjski čebeli V prvi polovici avgusta 2009 se je v Sloveniji mudila tričlanska ekipa japonske TV z režiserko Satoko Saito na čelu. Že pred prihodom v našo državo mi je gospodična Saito po elektronski pošti sporočila, da je v knjižnici Univerze Tamagawa našla znanstveno čebelarsko revijo Honeybee science iz leta 2002 in v njej moj članek v japonščini z naslovom Slovenija - domovina kranjske čebele. Vsebina članka jo je tako pritegnila, da je sklenila priti v Slovenijo in posneti vse tisto, o čemer sem pisal in kar sem fotografiral: kranjsko čebelo, poslikane panje in čebelnjake, kraje, v katerih sta živela Janša in Glavar, medovite rastline in našo krajino. Snemanje je trajalo skoraj dva tedna in ekipa se je nato zadovoljna ter z veliko posnetega gradiva vrnila na Japonsko. Zadovoljni pa smo tudi vsi, ki smo ■ W pri snemanjih sodelovali, saj bo televizijski dokumentarec učinkovito promoviral Slovenijo ter njeno čebelarstvo na japonskem turističnem trgu. Franc Šivic Sejem čebelarske opreme v Piacenzi Kot že nekaj let, sem po dogovoru z Regijsko zvezo P. P. Glavarja tudi letos pripravljala program izleta v Piacenzo, kjer je vsako leto največji italijanski sejem čebelarske opreme. Ker se mi je zdelo, da samo ogled sejma ni dovoljšen razlog za tako dolgo pot, sem se lotila iskanja večjega čebelarja v okolici. Naletela sem na Davida Mora, ki je bil takoj pripravljen sodelovati. Čebelar Moro je iz province Milana, konkretneje iz Assaga, ki se razprostira na 2.762 km2 površine in v katerem živi 4 milijone ljudi. Ko smo prispeli v Piacenzo smo se hitro porazgubili med stojnicami, na katerih je bilo mogoče kupiti vse za čebelarjenje. Po ogledu sejma smo se odpravili do čebelarja Davida Mora in njegovega »čebelnjaka«. To pa je bil pogled! Pristali smo v industrijski coni, konkretneje pred proizvodno halo, veliko približno toliko kot supermarket. Gostoljubno nas je sprejela celotna Davidova družina. Najprej smo si ogledali točilnico medu, opremljeno z računalniško vodeno linijo za polnjenje medu v kozarce. Med potuje najprej v pasterizator, kjer se v štirih do petih minutah segreje na 78 °C, nato pa ga zelo hitro tudi ohladijo na 38-40 °C. Potem se 2000 kg medu pretoči v sode, iz katerih se prečrpava neposredno v kozarce, ki potujejo po tekočem traku, kjer jih računalniško vodena kovinska roka zapre s pokrovčki, etiketna naprava pa prilepi etiketo. Na začetku in na koncu linije sta potrebna dva delavca, prvi uravnava pritok medu glede na velikost kozarca, drugi pa obdelane kozarce pakira v škatle in jih zlaga na paleto. Ob našem obisku so nam predstavili polnjenje sonaravno pridelanega medu akacije, s katero oskrbujejo vse lekarne po Italiji. Kot zanimivost lahko povem, da računalnik, ki usmerja polnjenje določene linije medu, stane 50 tisoč EUR, etiketirni del pa 18 tisoč EUR. Honeymoon je družinsko podjetje, ki posluje tako rekoč po vsem svetu. Ukvarjajo se z uvozom medu iz evropskih in zunajevropskih držav in hkrati z izvozom italijanskega medu. V njegovih prostorih pretočijo 1500 ton medu na leto. Največ medu uvozijo iz Romunije, Madžarske, Španije in Argentine. Vsak uvoz tudi skrbno analizirajo, saj so zavezani načelom znamke QC&I, zato si ne morejo privoščiti kakih nedovoljenih substanc v medu. Poleg že znanih vrst medu najdemo v njihovi prodajni liniji tudi med agrumov (pomaranče, limone, mandarine) ter evka-lipta, sivke, rožmarina in timijana. Velik delež ima tudi prodaja sonaravno pridelanega italijanskega medu. Poleg polnilnice ima David tudi druge stavbe, v katerih hrani čebelarski material za svoje čebelnjake. Letos namerava število svojih družin s šeststo povečati na osemsto. Čebelarski kompleks zaokrožuje tudi trgovina s čebelarskimi pripomočki, njegovo podjetje pa je tudi zastopnik največjega italijanskega proizvajalca čebelarske opreme Lega. Polni vtisov smo se odpeljali proti Emilii Romagni na ogled proizvodnega obrata Tabec. Po obsegu je ta proizvajalec čebelarske opreme na ravni omenjene največje linije Lega. Razstavno in prodajno blago obsega vse od panjev, sodov iz nerjaveče pločevine do najmanjših čebelarskih potrebščin. Tudi tam nas je pričakal lastnik tovarne Renato Tagliati z ženo Virginio. Ob zakuski smo veselo pokramljali, hkrati pa tudi marsikaj kupili, potem pa nas je čakala še dolga pot domov. Vladimira Pibernik Deseto ocenjevanje medu v Pomurju ™ Vabimo vas, da se udeležite ocenjevanja medu, ki ga bo letos že desetič organizirala Čebelarska zveza društev Pomurja. Na ocenjevanje so poleg slovenskih čebelarjev vabljeni tudi čebelarji iz sosednjih držav - Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Vzorce medu bomo zbirali na Nacionalnem veterinarskem inštitutu, enota Murska Sobota, Noršinska c. 35, od ponedeljka, 12. oktobra 2009, do četrtka, 15. oktobra 2009, od 8. do 13. ure. Pristojbina za vzorec medu je 10 evrov. Dodatne informacije po tel.: 02/521 19 91 ali 041/606 013 {Franc Tratnjek). Kotizacijo lahko nakažete tudi po pošti, in sicer na TR ČZDP, št. 0234 0025 4143 681, s pripisom »Za ocenjevanje«. Če boste vzorce poslali po pošti, morate pošiljki dodati fotokopijo nakazila o kotizaciji. Po Pravilniku o ocenjevanju medu, ki ga je UO ČZS sprejel 17. 9. 2007, lahko na ocenjevanju medu sodeluje vsak organiziran čebelar ali polnilec medu. Posa- mezen vzorec medu sestavljajo trije kozarci medu, ki morajo biti označeni z nalepko, na kateri so navedeni vrsta medu, lot {oznaka serije) ter ime in naslov čebelarja, za polnilca pa ime in naslov polnilnice. Vzorci medu morajo biti v steklenih kozarcih z neto maso od 450-500 g in zaprti z novimi kovinskimi pokrovi. Čez pokrov mora biti prelepljena prelepka. Ob oddaji medu mora čebelar oddati tudi izjavo, v kateri navaja, da je med slovenskega porekla {tuji čebelarji morajo navesti pašni okoliš v svoji državi), da je higiensko neoporečen, da ne vsebuje ostankov antibiotikov ali sredstev za zatiranje varoj, ki niso dovoljeni za uporabo v čebelarstvu ter da je pri pridelavi upošteval smernice dobre čebelarske prakse. Med ne sme biti starejši od enega leta, čebelar pa ga mora imeti najmanj 25 kg. O poteku ocenjevanja bomo čebelarje obvestili naknadno! Dr. Stanko Kapun, predsednik ČZDP Ocenjevanje medu v Ilirski Bistrici Spoštovane čebelarke, cenjeni čebelarji, vabimo vas, da se udeležite senzoričnega ocenjevanja medu, ki ga bo organiziralo ČD Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice. Vabljeni tudi čebelarji iz sosednjih držav. Ocenjevanje medov bo potekalo na podlagi Pravilnika o ocenjevanju medov, Pravilnika o označevanju predpakiranih živil in Pravilnika o medu. Predsednica komisije bo ga. Mojca Jamnik, univ. dipl. inž. živil. teh., z Biotehniške fakultete v Ljubljani, člani komisije pa bodo pokuševalci medov iz ČD Antona Žnideršiča. Čebelarji z najboljšimi medovi bodo prejeli tudi praktične nagrade. Vzorce bomo sprejemali v Čebelarskem domu {Vencinova hiša), Levstikova ulica 8a v Ilirski Bistrici, in sicer • 15. oktobra 2009 od 17.00-19.00 ure in • 16. oktobra 2009 od 17.00-19.00 ure. Do 20. oktobra 2009 lahko vzorce pošljete tudi po pošti, in sicer na naslov: g. Zorko Ša-bec, Prešernova 46, 6250 Ilirska Bistrica. Vzorci morajo biti polnjeni v steklene kozarce s prostornino 450-500 g in zaprti z novimi kovinskimi pokrovčki. Čez pokrovček in kozarec mora biti prelepljena prelepka, ki zagotavlja originalno pakiranje. Za en vzorec je treba oddati tri kozarce. Pristojbina za en vzorec je 10 EUR, plačate pa jo lahko bodisi ob oddaji vzorca z gotovino bodisi z nakazilom zneska na TR št.: 10100-0035699293, Banka Koper, za ČD Antona Žnideršiča, Prešernova 46, Ilirska Bistrica. Tisti, ki bodo vzorce poslali po pošti, morajo pošiljki priložiti fotokopijo potrdila o plačilu pristojbine in izjavo čebelarja, da so med nabrale njegove čebele. Podpisano izjavo morajo oddati tudi čebelarji, ki bodo vzorce prinesli osebno. Senzorično ocenjevanje bo 27. oktobra 2009 ob 16. uri v Čebelarskem domu v Ilirski Bistrici. Senzoričnega ocenjevanja se lahko kot opazovalci udeležijo tudi čebelarji, ki so oddali svoje vzorce v ocenjevanje. Podelitev priznanj s kulturnim programom bo 7. decembra 2009 ob 17. uri v Čebelarskem domu v Ilirski Bistrici. Prisrčno vabljeni! Za dodatne informacije lahko pokličete po tel.: 041/391 174 {Jugoslav Logar). Zorko Šabec, predsednik ČD Antona Žnideršiča Mednarodno ocenjevanja medu v Sežani B Vse čebelarje vabimo, da se 24. oktobra 2009 udeležijo jubilejnega, 10. mednarodnega ocenjevanja medu, ki ga bo organiziralo ČD Sežana. Nanj so poleg slovenskih vabljeni tudi čebelarji iz tujine. V skladu s Pravilnikom o ocenjevanju medu v RS bo med ocenjevala državna komisija. Glede na prejete ocene bodo vzorci prejeli bronasto, srebrno ali zlato priznanje. Najboljši medovi po posameznih kategorijah bodo nagrajeni. Šampion v absolutni konkurenci bo za nagrado prejel kraški pršut. Vzorce bo treba oddati od 5. do 15. oktobra, in sicer pri g. Mirku Furlanu, Brkinčeva 24, 6210 Sežana (tel.: 05/734 60 54). Polnjeni morajo biti v steklene kozarce z neto maso 450 g in zaprti z novimi kovinskimi pokrovi. Za en vzorec so potrebni trije kozarci medu. Pristojbina za en vzorec medu je 10 EUR in jo je treba pred oddajo vzorca nakazati na TR št.: 10100-0034942111 ČD Sežana. Če boste vzorce poslali po pošti, je treba pošiljki priložiti tudi potrdilo o plačilu pristojbine. Posamezen vzorec mora biti označen v skladu z veljavnimi predpisi. Ob oddaji mora čebelar podpisati izjavo, da so med nabrale njegove čebele, da ne uporablja antibiotikov in da za zatiranje varoj uporablja registrirana in/ali dovoljena sredstva po navodilih proizvajalca. Podelitev priznanj bo 14. novembra 2009 v društvenih prostorih v Povirju. Po podelitvi si boste lahko ogledali tudi razstavo sodobne čebelarske tehnologije, pripravili pa bomo tudi družabno srečanje in pokušnjo najbolje ocenjenih medov. Ivan Atelšek, predsednik ČD Sežana 17. ocenjevanje slovenskih medov ^ ČD Ljubljana Moste-Polje vabi na 17. ocenjevanje slovenskih medov, ki bo potekalo v skladu z društvenim pravilnikom o ocenjevanju medu. Sodelujoči morajo oddati po en vzorec ene vrste medu, pakiran v 720 ml steklenem kozarcu brez oznak. Na kovinskih pokrovih mora biti nalepka s točnim naslovom čebelarja, telefonsko številko, naslovom njegovega čebelarskega društva in z oznako vrste medu. Podpisati morajo izjavo, da so med nabrale njegove čebele na ozemlju Slovenije, in izjavo, da med podarjajo v dobrodelne namene. Kotizacija je 12 EUR na vzorec. Vzorcev in kotizacije ne vračamo, ne glede na to, ali je bil vzorec nagrajen ali ne. Osebna oddaja vzorcev bo v soboto, 17. oktobra 2009, od 9. do 17. ure, v Zadružnem domu v Zadvo- ru, Cesta II. grupe odredov 43. Tisti, ki boste vzorce poslali po pošti, jih pošljite na naslov: Anton Kreme-sec, Novo Polje c. XII/10, 1260 Ljubljana-Polje. Tak vzorec mora biti primerno zaščiten in opremljen z oznako lomljivo. Priloženi mu morajo biti prijava z oznako vrste medu in osebnimi podatki, izjavi o izvoru medu in odstopu vzorca ter znesek kotizacije. Podrobne informacije dobite po tel.: 031/683 015, 040/556 852 in na spletni strani društva: www.geocities.com/cebelarsko_drustvo_ljmp Na spletni strani najdete tudi pravilnik, izjavo in obrazce za prijavo, na njej pa bodo objavljeni tudi rezultati ocenjevanja. Vljudno vabljeni! Jože Rus, predsednik ČD Ljubljana Moste-Polje 4. regijsi(o ocenjevanje medu Novo mesto 2009 IfJ V okviru simpozija o P. P. Glavarju vas vabimo tudi na 4. regijsko ocenjevanje medu. Vzorce lahko odda vsak čebelar/-ka, ki ima najmanj 25 kg medu, enakega vzorcu. Podpisati mora izjavo, da so med nabrale njegove čebele, da ne uporablja antibiotikov in da za zatiranje varoj uporablja registrirana in/ali dovoljena sredstva po navodilih proizvajalca. Za en vzorec so potrebni trije kozarci s prostornino 370 ml. Vsak vzorec mora biti opremljen s prelepko in nalepko, izpolnjeno v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju medu. Vzorce bomo sprejemali od 9. do 11. oktobra 2009 na naslovu: Tine Košmerl, Petelinjek 33, Novo mesto (tel. 07/334 41 91 ali 051/344 512). Lahko jih prinesete osebno ali pošljete po pošti. Če jih boste poslali po pošti, pošiljki priložite še fotokopijo položnice o plačani pristojbini (ČD Novo mesto, št. TR: 02970-0018301058; naslov: Dolž, Lipnica 15, 8000 Novo mesto). Če boste vzorec oddali osebno, boste pristojbino plačali ob izročitvi vzorca. Pristojbina za vsak vzorec je 15 evrov. Senzorično ocenjevanje bo potekalo 17. oktobra 2009. Rezultati ocenjevanj bodo objavljeni na slovesni prireditvi, ki bo predvidoma 27. novembra 2009. Najbolje ocenjeni medovi bodo nagrajeni. Podrobne informacije so objavljene tudi na spletni strani Čebelarskega društva Novo mesto: http://cebelarjinm.com ČD Novo mesto Združevanje kmetijskih gospodarstev (KMG) in posledice združitve z vidika obdavčitve za čebelarja Na podlagi pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Ur. l. RS, št. 122/08), ki določa način vodenja registra kmetijskih gospodarstev so upravne enote po Sloveniji v preteklih mesecih kar nekaj čebelarjev pozvale na združevanje KMG-MID številk znotraj enega gospodinjstva, kar je posledica 5. člena omenjenega pravilnika. V njem je zapisano, da je na kmetijo lahko vpisano eno ali več gospodinjstev, na katerih se en ali več članov ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Posamezno gospodinjstvo pa je lahko vpisano le na eni kmetiji. To pomeni, da ste v kolikor imate na kmetiji prijavljeno eno gospodinjstvo, potem takem morali združiti vse do sedaj obstoječe KMG-MID številke v eno (tudi KMG-MID številke, ki ste jih imeli izključno za čebelarjenje). Pri tem združevanju je za čebelarje najbolj pomembno predvsem dejstvo, da na področju obdavčitve s tem ni prišlo do sprememb, saj se po zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-2B, Ur. l. RS, št. 78/08) oprostitev obdavčitve do 40 čebeljih panjev prizna tako, da se davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov čebelarstva zniža za delež, ugotovljen iz razmerja med številom oproščenih panjev in skupnim številom panjev v uporabi članov kmečkega gospodinjstva. Oprostitev obdavčitve za prvih 40 panjev je tako vezana na gospodinjstvo in se z združevanjem KMG-MID številk ne spreminja. V kolikor ste imeli do sedaj priznamo oprostitev obdavčitev za 40 panjev in ste imeli na kmetijskem gospodarstvu znotraj enega gospodinjstva vpisanih več KMG-MID številk, se vam je tudi do sedaj upoštevala oprostitev obdavčitve prvih 40 panjev za skupno gospodinjstvo, ne glede na število KMG-MID številk, ki ste jih imeli znotraj enega gospodinjstva. Za čebelarje dodatno pomembno vprašanje, ki je nastalo z združevanjem KMG-MID številk, je tudi vprašanje pridobivanja sredstev iz javnih razpisov s področja čebelarstva, saj so bili do sedaj vezani na določitev KMG-MID številk (tudi samo z namenom čebelarjenja). Po zagotovilih SIR-a naj bi bili po dogovoru z MKGP vsi javni razpisi, ki se že oblikujejo ali se v bodoče šele bodo, prilagojeni novim združenim vpisom v register kmetijskih gospodarstev. Sredstva bo tako lahko iz naslova kmetijskega gospodarstva pridobil tudi član kmetije, ki bo vpisan pod KMG-MID številko kot lastnik/imet- nik čebel, ne bo pa hkrati tudi nosilec kmetijskega gospodarstva. Spremembe, ki so nastale z združevanjem kmetijskih gospodarstev naj na čebelarje ne bi posebno vplivale. Če pa s preostalimi imetniki KMG-MID številk dejansko ne živite več v istem gospodinjstvu, pa lahko stanje uredite v evidenci gospodinjstev (uredite ločeni gospodinjstvi), in s tem obdržite ločene KMG-MID številke. Za dodatne informacije pokličite na tel. št.: 040/436 513 (ga. Škerjanc Jurčevič). Viri: Zakon o kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 45/08) Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Ur. l. RS, št. 122/08) ZDoh-2B, (Ur. l. RS, št. 78/08) Spoštovane čebelarke in čebelar i! Po konkurenčnih cenah odkupujemo vse vrste medu. Nova odkupna cena za gozdni med je 3,50 € za kilogram. Za dodatne informacije pokličite na telefon (01)475 7511 Medex, d.d. meoex od 1954 Čebelarski pregledniki - svetovalci na terenu Ob pojavu problema, ki ga čebelar ne zna rešiti sam, naj se o njem posvetuje s čebelarskim preglednikom. Obisk in svetovanje čebelarskega preglednika sta za čebelarja brezplačna, saj stroške poravna JSSČ. Vse njihove naloge so tako usmerjene v pomoč čebelarju in v rešitev problema, ki se pojavi v njegovem čebelarjenju. Čebelarski pregledniki tudi svetujejo, naj v skladu z zakonodajo zagotavljajo notranji nadzor. Poleg tega v okviru interne kontrole opravljajo tudi terensko analizo medu. Ugotavljajo vsebnost vode v medu in izmerijo električno prevodnost medu, to pa je čebelarjem v pomoč pri določanju izvora medu. Čebelarski pregledniki pomagajo tudi čebelarjem začetnikom, ki šele vstopajo v svet čebelarstva. Svetujejo jim pri reševanju njihovih težav, tako da čim prej postanejo čim bolj samostojni pri oskrbi svojih družin in poznavanju njihovega razvoja. Poglavitne naloge čebelarskih preglednikov so torej obiskovanje čebelarjev in njihovih čebelnjakov, pomoč čebelarjem pri pregledovanju čebeljih družin, ocenjevanje pravilnosti razvoja in živalnosti družin ter izvajanje interne kontrole medu. Zato čebelarji, pokličite čebelarskega preglednike, kadar vas muči negotovost ali nejasnost, ob morebitnih spremembah pri razvoju družin, nenavadnem vedenju ali ob morebitnih spremembah čebel, zalege ali družin. Preglednik vam bo svetoval, kako odpraviti težave, in njegovo svetovanje bo pripomoglo, da bo vaše čebelarjenje uspešnejše. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ za zagotavljanje varne hrane Minianketa o zatiranju varoj Na ČZS smo 27. avgusta 2009 med čebelarji člani ČZS po telefonu izvedli anonimno minianketo (N = 10) o enotnem poletnem zatiranju varoj. Anketirance smo povprašali o učinkovitosti enotnega pristopa, primernosti akaricidnega sredstva in organizacijski izvedbi enotnega zatiranja varoj. Na prvo vprašanje, ali enoten pristop k poletnemu zatiranju varoj pripomore k boljšemu zdravstvenemu stanju čebel, je 80 % anketirancev odgovorilo pozitivno. Pri tem so opozorili, da je tak pristop zelo odvisen tudi od izbranega sredstva. Nekaj čebelarjev je menilo, da pristop kljub vsemu ni bil povsem enoten niti po uporabljenem sredstvu niti po času zatiranja. Očitno se manjši del čebelarjev še vedno »matra po svoje«, zato popolnega poenotenja še ni. Na drugo vprašanje, ali je izbrano akaricidno sredstvo primerno za enotno poletno zatiranje varoj ali ne, so čebelarji odgovarjali precej različno. 30 % čebelarjev meni, da je izbrano sredstvo Apivar primerno in učinkovito, enak delež čebelarjev pa je prepričan, da sredstvo ni dovolj učinkovito. 20 % jih na to vprašanje ni moglo odgovoriti, ker se na to bodisi ne spoznajo bodisi je bilo še prezgodaj, da bi vedeli. Dva čebelarja od anketiranih (20 %) pa sta uporabila sredstvo Apiguard in oba sta z njegovim učinkovanjem zadovoljna. Na zadnje vprašanje, kaj menijo o organizacijski izvedbi enotnega zatiranja, ki je bila v pristojnosti NVI in ČZS, so vsi anketiranci odgovorili, da je bila ta dobra oz. zelo dobra. Menili pa so, da bi bilo v prihodnje koristno, če bi čebelarji dobili več navodil o uporabi sredstev. Poglavitne težave, ki se pojavljajo pri izvajanju enotnega zatiranja varoj, je glede na telefonsko minianketo mogoče strniti v dve točki. Prva je učinkovitost izbranega akaricidnega sredstva, druga pa enotnost zatiranja glede na čas in uporabljeno sredstvo. Tako naj bi prizadevanja vseh sodelujočih pri izvedbi enotnega zatiranja varoj v prihodnje usmerili prav v časovno usklajeno zatiranje z enotnim sredstvom. MB Dan apiterapije ČZS in JSSČ vas 9. oktobra 2009 vabita na Dan apiterapije v Čebelarski center Slovenije na Brdu pri Lukovici. Ob Dnevu apiterapije, vas vabimo na več brezplačnih predavanj o uporabi čebeljih pridelkov v vsakdanjem življenju. Še posebna pozornost bo letos namenjena propolisu. Predavali bodo priznani strokovnjaki in zdravniki z izkušnjami pri zdravljenju z apiterapijo. Program v petek, 9. oktobra 2009: 15.30 - Podelitev licenc pokuševalcem medu, 16.30 - Tehnike pridobivanja propolisa - Vlado Pušnik, Norbert Jedlovčnik, 17.00 - Propolis in zdravje - prim. dr. Majda Ku-rinčič Tomšič, 17.30 - Uporaba propolisa v apiterapiji - dr. med. Franc Grošelj, 18.00 - Uporaba čebeljih pridelkov v apiterapiji -dr. Rodoljub Živadinovič. Na stojnicah, na katerih se bodo predstavili slovenski čebelarji, boste lahko pokusili čebelje pridelke in izdelke iz čebeljih pridelkov, jih po želji kupili in tako obogatili domačo lekarno z izdelki slovenskih čebelarjev. Na ogled bo tudi razstava starega čebelarskega orodja, obiskala pa nas bo tudi Medena kraljica. Vljudno vabljeni! Simpozij o Petru Pavlu Glavarju in Medeni dan na Lanšprežu Ob 225. obletnici smrti P. P. Glavarja bosta ČZS in zavod Grm Novo mesto - Center biotehnike in turizma 16. in 17. oktobra 2009 v prostorih zavoda Grm pripravila mednarodni simpozij. Hkrati s simpozijem bo na Lanšprežu potekal Medeni dan. Program simpozija o Petru Pavlu Glavarju Petek, 16. oktobra 2009: 10.00: Slovesen začetek simpozija 10.30: Pozdravni nagovori 11.00: Sožitje kmetijskih dejavnosti v naši državi 11.20: Slovensko strokovno slovstvo na področju živinoreje in čebelarstva: izdaje do leta 1945 11.40: Umni Peter Pavel Glavar, gospod na Lanšprežu med leti 1766 in 1784 12.00: Ali slovenski kmet v danih okoliščinah še teži k povečanju pridelave hrane? 12.20: Perspektive slovenske govedoreje 12.40: Kakšno je zdajšnje stanje v vinogradništvu in kaj se obeta v prihodnje? 13.00: Prihodnost slovenskih gozdov in pomlajevanje jelke 13.20: V Glavarjevem času je bila ajda ena najpomembnejših čebeljih paš - ali še lahko računamo nanjo? 13.40: Razmišljanje našega kmeta o čebeli 14.00: Kosilo 15.00: Peter Pavel Glavar - prvi klasik čebelarske stroke pri nas. Kako pomembna je njegova čebelarska zapuščina za tretje tisočletje? 15.20: Kako deluje Javna svetovalna služba v čebelarstvu? 15.40: Kratek pregled čebelarskega izobraževanja pri Čebelarski zvezi Slovenije in njenih predhodnicah 16.00: Okrogla miza in splošna razprava 17.00: Družabni večer Sobota, 17. oktobra 2009: 9.00: Po sledeh Petra Pavla Glavarja - Opis turistične poti 9.20: Glavarjeva dediščina v Komendi zdajšnjega časa 9.40: Domovanje Petra Pavla Glavarja na Lanšprežu skozi čas 10.00: Vernost na Dolenjskem v Glavarjevem času in dandanes 10.20: Ob dobrodelnosti Petra Pavla Glavarja o ka-ritativni dejavnosti, predvsem o pomoči odvisnikom 10.40: Peter Pavel Glavar, pobudnik novih življenjskih usmeritev v okviru čebelarstva Renato Garibaldi (Italija) 11.00: Okrogla miza in splošna razprava 11.30: Kosilo in ogled izvajanja ocenjevanja medu 14.00: Odhod na Lanšprež, ogled obnovljene kapele, udeležba na prireditvi »Medeni dan« Program Medenega dneva na Lanšprežu V petek in soboto bodo od 8. do 16. ure na Lanšprežu potekale različne delavnice, med drugim izdelava izdelkov iz čebeljega voska in medu. Udeležili se boste lahko tudi predavanja o medu in njegovi uporabnosti, pokušnje medu in izdelkov iz medu ter si ogledali razstavo čebelarskega orodja in izdelkov iz medu. V soboto, 17. oktobra 2009 bo ČD Trebnje na Lanšprežu praznovalo 100-letnioo obstoja društva. V počastitev visokega jubileja bomo izdali in predstavili zbornik ČD Trebnje z naslovom »Čebelarstvo v dolini Mirne in Temenice skozi stoletja«. Praznovanje s kulturnim programom se bo začelo ob 13. uri. Vljudno vabljeni vsi čebelarji in čebelarke! Dobrodelno-izobraževalna akcija 2009 Z jesenjo se bliža čas dobrodelno-izobraževal-ne akcije »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev«, namenjene malčkom v vrtcih in učencem v osnovnih šolah. Ti se že veselijo medenega zajtrka, za nas pa je to priložnost, da z darovanim medom, izobraževalno-promocijskim gradivom ter s predstavitvijo našega poklica povečamo zavedanje otrok in njihovih staršev o koristnosti čebeljih pridelkov za zdravje in o pomenu čebel za okolje. Za uspešno sladkanje naših nadebudnežev je nujno, da nam vsako čebelarsko društvo podari vsaj 5 kg ali več medu. Pomanjkanje medu je vsako leto predvsem v mestnih občinah, zato vas prosimo, da če lahko podarite kak kilogram medu več, to sporočite na številko 040/463 513 ali na e-naslov: katja.jurcevic@czs.si Ker je uspeh akcije odvisen od nas čebelarjev, želimo, da se v čim večjem številu udeležite zajtrkov v vrtcih in šolah. K večji prepoznavnosti akcije bomo pripomogli z obveščanjem lokalnih medijev. Letos smo za vse malčke v vrtcih in učence v šolah izdali zloženko z izobraževalno-promocijsko vsebino »Čebelica, moja prijateljica 3« in knjižico »Čebela - ustvarjalne ideje«, ki ju bodo predse- dniki ČD prejeli oktobra skupaj z drugim gradivom neposredno od tiskarja. V okviru ČD se dogovorite o obiskih v vrtcih in šolah, dodaten promocijski material in gradiva za predstavitev čebelarstva našim najmlajšim pa lahko dobite pri JSSČ. Vrtci in šole so o akciji že obveščeni in že nestrpno pričakujejo vaš obisk. Našo dobrodelno-izobraževalno akcijo podpira tudi prva dama ga. Barbara Miklič Türk. Njeno sporočilo otrokom je sledeče: Ce-K^ s« /w^ti*^ WfiUt rti AAJJOAU. tM. jt<>jteitiK> g^Afow ^ eU.^. ■^■'(t. ^ ^ nr^A. HeM ^ Dokažimo, da je v slogi moč in s skupnimi močni na usta naših najmlajših znova privabimo medeni nasmeh! Analize medu v letu 2009 končane Čebelarjem sporočamo, da smo v tem letu zapolnili vse zmogljivosti, namenjene za analizo medu. Poročila so že prejeli vsi čebelarji, ki so bili vključeni v interno kontrolo. Ker smo letos prejeli večje število vzorcev medu, bodo vsi preostali čebelarji, ki so svoje vzorce prav tako poslali v analizo, vendar še niso prejeli poročila o njenih rezultatih, tega prejeli do konca leta 2009. O prostih kapacitetah interne kontrole medu vas bomo obvestili naknadno v prihodnjih številkah revije Slovenski čebelar. 6. slovenski shod kmetov Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije bo v nedeljo, 11. oktobra 2009, od 12. ure naprej na Ponikvi in Slomu pri Šentjurju organizirala tokrat že 6. vseslovenski shod pri zavetniku slovenskih kmetov, kmetijstva in kmetijskega slovstva, blaženem Antonu Martinu Slomšku. Ker smo tudi čebelarji del slovenskega kmetijstva, vas vabimo, da se shoda udeležite v čim večjem številu. Še posebej vabimo praporščake, saj bodo s prapori zelo obogatili in polepšali srečanje. Prosimo vas, da udeležbo praporščakov sporočite do 1. oktobra 2009 v tajništvo ČZS (ga. Štrukelj, tel.: 01/729 61 00). Kmalu v prodaji nova kozarca za Slovenski med September je minil, in kot smo obljubili, bosta prvi teden oktobra na prodajnih policah dva nova kozarca za slovenski med. Tako je kozarec s prostornino 720 ml dobil dve pomanjšani različici - prostornina ene je 370 ml, druge pa 212 ml. Priročna in lična kozarčka bosta na voljo pri vseh dozdajšnjih distributerjih kozarcev za slovenski med. Kupili boste lahko tudi nalepke ustrezne velikosti, tako da bosta oba manjša kozarca na pogled identična velikemu 720 ml kozarcu. Za jesenski in zimski praznični čas bo manjša količina polnjenja medu gotovo dobro sprejeta pri vseh kupcih, ki želijo pokušati različne vrste slovenskega medu ali z njim obdariti svoje najbližje. Bodite med prvimi, ki bodo med ponudili v novih kozarcih, s tem pa tudi med prvimi, ki bodo svojim kupcem v njih ponudili tudi kakovost in znanje. Previdnost pri prodaji čebeljih pridelkov Čebelarji upravičeno cenimo pridelke, ki jih proizvedejo naše čebele in v katere tudi sami vložimo veliko dela in denarja. Tudi zaradi tega želimo zanje iztržiti pošteno ceno in prejeti plačilo. Nedavno pa smo bili obveščeni, da se na ne- katerih območjih Slovenije pojavljajo za zdaj neznani kupci medu, ki čebelarjem njihove pridelke plačujejo s čeki brez kritja. Priporočamo, da za plačilo čebeljih pridelkov ne sprejemate čekov. Anton Tomec, tajnik ČZS V Sloveniji bo leta 2010 svetovno ocenjevanje medu in medenih pijač Leta 2010 bo na forumu Apimedica & Apiquality, ki bo v Sloveniji, potekalo svetovno ocenjevanje medu in medenih pijač. Podrobnejši pogoji bodo objavljeni pravočasno v Slovenskem čebelarju in na spletni strani www.apimedica.org. APIMEDICA & APIQUALITY 2010 Krožki vstopili v šolsko leto 2009/2010 Čebelarski krožki so uspešno sklenili prvo leto delovanja po enotnem, 40-urnem učnem načrtu, podprtem tudi s sredstvi iz programa JSSČ. Finančna in druga podpora je krožkom omogočila delno povrnitev stroškov, zavarovanje odgovornosti, predvsem pa pridobitev učnih pripomočkov in gradiv za njihovo delovanje. S posvetom mentorjev čebelarskih krožkov, ki je bil 3. septembra 2009 na Brdu pri Lukovici, so čebelarski krožki vstopili v šolsko leto 2009/2010. Na posvetu smo mentorjem predstavili način dela in poročanja v prihodnjem letu, saj bo ta zaradi lani pridobljenih izkušenj nekoliko drugačen. Predvsem bo zaradi zahtev vodenja tega kompleksnejšega sistema potrebno večkratno poročanje o številu vključenih učencev in dodatnem usposabljanju mentorjev. Na posvetu smo zbrali tudi nekaj predlogov za nakup učnih gradiv v prihodnje. Sicer pa lahko mentorji svoje predloge celo leto posredujejo na naslov: marko.borko@czs.si. V nadaljevanju posveta so bili predstavljeni rezultati ankete, izvedene med mentorji čebelarskih krožkov, ki so se s svojimi varovanci udeležili tekmovanja mladih čebelarjev. Kot se je izkazalo, je tekmovanje po mnenju mentorjev dobro izvedeno, način preverjanja znanja je primeren, saj je zaželena čimprejšnja razglasitev rezultatov. Po njihovem mnenju pa bi bilo v prihodnje smiselno izboljšati posamezne vidike organizacije in popraviti nekatera določila v pravilniku o tekmovanju. Z mentorji oz. društvi smo tudi letos sklenili podjemne in posodbene pogodbe ter jim pred posvetom razdelili učna gradiva. V okviru posveta je bilo izvedeno tudi krajše predavanje dr. Vesne Glavnik o alergičnih reakcijah na pik čebel ali os, predavanje pa je pritegnilo precej zanimanja in spodbudilo tudi veliko vprašanj. V eni od prihodnjih številk SČ bomo o tej temi objavili prispevek dr. Glavnikove. Prepričani smo, da je razvoj čebelarskih krožkov, predvsem po zaslugi mentorjev, usmerjen pravilno, saj se je v program JSSČ v šolskem letu 2009/2010 vključilo približno deset novih krožkov. MB ČZS sodelovala na mednarodni konferenci nevladnih kmetijskih organizacij Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je 4. septembra 2009, torej prav med Mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom AGRA in svetovnim tekmovanjem oračev, v Radencih organizirala mednarodno konferenco nevladnih kmetijskih organizacij. Na njej so sodelovali predstavniki trinajstih nevladnih kmetijskih organizacij iz držav članic Evropske unije in tudi iz drugih držav. V imenu ČZS smo se konference udeležili predsednik g. Boštjan Noč, vodja JSSČ ga. Lidija Senič ter tajnik Anton Tomec. Predsednik g. Noč je navzočim nazorno in kakovostno predstavil organiziranost in delovanje naše stanovske organizacije, zlasti z vidika izvajanja programov razvoja čebelarstva, vključenih v enotno kmetijsko politiko povezave. V razpravah in sklepih konference je bila - ne glede na stopnjo razvitosti kmetijstva v posamezni državi - poudarjena potreba po večjem vplivu nevladnih kmetijskih organizacij na oblikovanje državnih politik in enotne kmetijske politike Evropske unije, prav tako pa tudi potreba po njihovem trajnem medsebojnem sodelovanju. Sicer pa je sodelovanje nevladnih kmetijskih organizacij tako na lokalni kot tudi na širši ravni tudi po mojem mnenju koristno in dobrodošlo, še zlasti zaradi izmenjav izkušenj ter medsebojnega poznavanja. Anton Tomec, tajnik ČZS Urnik usposabljanj Sprejemamo prijave na tečaj o čebelarstvu za čebelarje začetnike, ki bodo potekala v mesecu novembru in decembru na sedežu ČZS, Lukovica. Točen urnik bo objavljen v naslednji številki SČ in na spletni strani ČZS. Prijave sprejema ga. Podlesnik na tel. št.: 040/436 518 ali janja.podlesnik@czs. si. Obveščamo, da morajo čebelarji, ki so prejeli javna sredstva v okviru Tehnične pomoči čebelar- jem, Pomoč čebelarjem začetnikom - financiranje prvega nakupa, v roku dveh let od prejema pomoči opraviti tovrstno usposabljanje. V letošnjem in prihodnjem letu namerava ČZS JSSČ izvesti tečaje za čebelarje začetnike. Tista čebelarska okolja, ki menijo, da bi lahko pridobila zadostno število slušateljev za tečaj, naj informacijo sporočijo ge. Podlesnik. Datum Čas Tema Predavatelj Kraj Kontakt 3. okt. 16.00 Izdelava medenih pijač Franc Absec Gostilna pri Šprajcarju, Britof Predoslje g. Tiringer 041/971 121 7. okt. 16.00 Apiterapija Franc Grošelj, Tone Tome Gasilski dom Dobrna ga. Senič 040/436 515 8. okt. 17.00 Vzreja čebeljih družin in čebeljih matic Boštjan Noč Čebelarski center Slovenije, Lukovica g. Samotorčan 041/706 683 10. okt. 10.00 Medovite rastline Jožica Korošec Čebelarstvo Logar, Jelšane Ilirska Bistrica g. Logar 041/391 174 15. okt. 17.00 Čebelarski turizem Franc Šivic Dom čebelarjev Brode g. Novak 041/590 166 15. okt. 17.00 Povezava sadjarstva in čebelarstva J. Gačnik Vencinova hiša Ilirska Bistrica g. Šabec 070/758 752 16. okt. 17.00 Povezava sadjarstva in čebelarstva J. Gačnik Čebelarski dom Hrastnik g. Žerko 041/583 809 20. okt. 17.00 Povezava sadjarstva in čebelarstva J. Gačnik Dom čebelarjev Brode g. Novak 041/590 166 22. okt. 17.00 Čebelarski turizem Franc Šivic Gasilsko-vaški dom, Nova vas pri Markovcih g. Bezjak 031/286 211 24. okt. 9.00 Pridelava in predelava propolisa Norbert Jedlovčnik, Vlado Pušnik Turistična kmetija HARI, Spodnja Ščavnica ga. Korošec 041/716 519 5. nov. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Turistična kmetija HARI, Spodnja Ščavnica ga. Korošec 041/716 519 6. nov. 16.00 Tehnologija čebelarjenja v LR nakladnih panjih Franc Prezelj Gostilna pri Šprajcarju, Britof Predoslje g. Tiringer 041/971 121 7. nov. 9.00 Pridelava in predelava propolisa Norbert Jedlovčnik, Vlado Pušnik Požarni center tovarne Helios, Vir pri Domžalah g. Mihelič 040/209 004 7. nov. 17.00 Pridobivanje in predelava voska Severin Golmajer Vencinova hiša Ilirska Bistrica g. Šabec 070/758 752 7. nov. 17.00 Tehnologija čebelarjenja z dvo, tri etažnim listovnim panjem Franc Prezelj Krajevna skupnost Planina g. Jazbinšek 041/794 177 12. nov. 16.00 Zatiranje varoj Vlado Auguštin Čebelarski center Slovenije, Lukovica g. Samotorčan 041/706 683 12. nov. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Krajevna skupnost Notranje Gorice g. Bedekovič 041/464 346 13. nov. 16.00 Povezava sadjarstva in čebelarstva J. Gačnik ČD Vojnik g. Kovše 031/267 198 17. nov. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Čebelarski dom Hrastnik g. Žerko 041/583 809 19. nov. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Dvorana Konjičanka, Slovenske Konjice G. Kokalj 040/268 803 19. nov. 18.00 Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo Boštjan Noč Dom čebelarjev Brode g. Novak 041/590 166 21. nov. 9.00 Pridelava in predelava propolisa Norbert Jedlovčnik, Vlado Pušnik ČD Vojnik g. Kovše 031/267 198 10. dec. 17.00 Čebelarski turizem Franc Šivic Dvorana Konjičanka, Slovenske Konjice G. Kokalj 040/268 803 17. dec. 17.00 Čebelje paše in značilnosti pašnih virov Franc Šivic Dom čebelarjev Brode g. Novak 041/590 166 Ciklus predavanj dr. Rodoljuba Živadinoviča Oktobra bo v Sloveniji z vrsto predavanj gosto- apiterapiji«, v prvem delu predstavil tehnologijo če- val dr. Rodoljub Živadinovič - predsednik Zveze čebelarjev Srbije in podpredsednik Zveze apite-rapevtov Srbije. Priznani predavatelj čebelarstva in apiterapije bo v tri ure trajajočem predavanju z naslovom »Pridelava in uporaba čebeljih pridelkov v belarjenja v luči pridelave varnih čebeljih pridelkov, uporabnih v apiterapiji. Kot zdravnik in apiterapevt bo v drugem delu predstavil uporabo čebeljih pridelkov v apiterapiji. Datum Čas Tema Kraj Kontakt 7.okt. 18.00 Pridelava in uporaba čebeljih pridelkov v apiterapiji Gorenjska, Žirovnica, Kulturna dvorana na Breznici Boštjan Noč 040/436 512 8.okt. 18.00 Pridelava in uporaba čebeljih pridelkov v apiterapiji Primorska, Povir 52, Povir Aleš Rodman 031/298 302 9.okt. 18.00 Uporaba čebeljih pridelkov v apiterapiji Čebelarski center Slovenije, Lukovica Nataša Lilek 040/436 514 10.okt. 10.00 Pridelava in uporaba čebeljih pridelkov v apiterapiji Pomurje, Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota dr. Stanko Kapun 031/703 603 10.okt. 17.00 Pridelava in uporaba čebeljih pridelkov v apiterapiji Štajerska, hotel Arena Vlado Pušnik 041/610 110 11.okt. 9.00 Pridelava in uporaba čebeljih pridelkov v apiterapiji Dolenjska in Bela krajina, Kulturni center Semič Vlado Auguštin 040/436 516 MALI OGLASI PRODAM 200 kg čebeljega voska, tel.: 041/224 250. Gozdni, smrekov in hojev med, tel.: 030/503 635. Akacijev, cvetlični, gozdni in hojev med, tel.: 031/882 295 (po 15. uri). Akacijev in cvetlični med, tel.: 041/947 836. Cvetlični in akacijev med, tel.: 041/682 020. Cvetlični, gozdni in hojev med, tel.: 041/354 860. Cvetlični in akacijev med, cena po dogovoru, tel.: 041/641 009. Belokranjski akacijev med, dobro ocenjen, tel.: 07/305 81 83, 031/875 894. Cvetni prah, tel.: 040/249 323. Cvetni prah osmukanec, pakiran po 5 kg, tel.: 041/990 360. Cvetni prah osmukanec, rabljene 10-satne AŽ-panje ali naseljene panje in rabljene plemenil-čke, tel.: 01/899 11 31. Suhe lipove deske, 30 mm, tel.: 041/341 782. 13 AŽ-panjev, 15 AŽ 7S, 10 AŽ 4S in 10 Grajševih panjev, tel.: 01/364 53 40. AŽ- in LR-panje, dobro ohranjene, tel.: 041/643 003. Zabojnik za prevoz 48 AŽ-pa-njev, zaradi preselitve čebelarstva (Vipavska dolina), cena po dogovoru, tel.: 031/667 338 (Tadej). Prevozni čebelnjak TAM 130 s 56 naseljenimi panji, tel.: 051/424 570. 35 čebeljih družin z AŽ-panji ter delujoče leseno točilo (muzejska vrednost), tel.: 041/822 366. Ročno točilo za med na 3 sate, rabljeno, pocinkano, tel.: 031/873 814. MEDVED-PANJ, kontakt: www.bedanecinpehta.si, tel.: 031/241 254. Kupim | Suh propolis, tel.: 031/747 984. Trietažne AŽ-panje od najboljšega ponudnika, tel.: 051/827 129. Prazno tovorno vozilo TAM 110, atestiran za 60 AŽ-panjev, tel.: 031/882 295 (po 15. uri). Revijo Slovenski čebelar, vse letnike, tel.: 031/619 961. Zamenjam | Domači sadjevec za kostanjev ali gozdni med, tel.: 04/255 18 56. ALOJZ GRUBELNIK 1957-2009 Po triindvajsetih dneh vsakodnevnega, zoprnega deževja je v čebelnjak pokukalo sonce. Sončni žarl