Št 259.
V Ljubljani, četrtek dne 17. novembra 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. uri zjutraj, ■ ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K I'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1‘50. Za inozemstvo celoletno K 28'—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici St. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-iranklrana pisma se ne sprejemajo, roko« pisi se ne vračajo Za oglase sc plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In »ahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Falzifikatorji in njihovi prijatelji v zadregi.
Masarykova razkritja o delovanju av-stro-ogrskega poslanika v Belgradu, grofa Forgacha in njegovih pomagačev so delovala na Aehrenthala in na njegove prijatelje naravnost uničujoče, ona so jih spravila v največjo zadrego.
Napasti onega, ki je falzifikatorjem strgal krinke z obrazov, ni bilo mogoče, ker je bil to slučajno prof. Masaryk, učenjak evropskega glasu in značajen, pošten mož, ki mu niti najpokvarjenejši Aehrentha-lovi služabniki niso mogli očitati slabega namena ali kaj drugega. Trebalo je molčati in res je molčal Aehrenthal in njegova garda, kar je bilo v tem slučaju tudi najboljše.
Ali nekateri ljudje so izgubili pamet in gredo v svojem lakajstvu res že predaleč. To so naši klerikalci, ki niti danes še nočejo verovati v resničnost Masarykovih razkritij, nego trdijo, da „najbrže ne bo vse tako, kakor je govoril Masaryk“.
To svojo trditev opirajo na neko medlo, zelo diplomatično stilizirano izjavo srbskega ministra zunanjih del dr. M. Milovanoviča v narodni skupštini. Dr. Milovanovič ni v tej izjavi povedal ničesar, on jo je podal samo zato, ker je moral odgovoriti na interpelacijo poslanca Gerasi-moviča, Ali ravno iz tega, ker dr. Milovanovič ničesar ni povedal, sprevidi vsak razsoden človek, da je grof Forgach res kriv!
Treba poznati način, kako odgovarjajo ministri zunanjih del na interpelacije; treba znati, da je pri vsakem takem odgovoru najvažnejše ravno ono, česar minister ne pove, ker v prvi vrsti se držijo ravno diplomati, reka: besede so za to, da se z njimi pokrijejo misli.
Ako bi bil dr. Milovanovič samo malo prepričan, da grof Forgach ni nič kriv, bi on to povedal v narodni skupštini odkrito, brez ovinkov. Ker pa on tega ni rekel, je jasno, da je on, na podlagi materijala, ki mu stoji na razpolago, prepričan o Forga-chevi krivdi in ker ne bi bilo diplomatično, da bi on to v skupštini izjavil, je rajše — molčal,
„Slovenec“ naj bo prepričan, da je temu ravno tako in nič drugače in naj se ne sklicuje na ono, česar dr. Milanovič ni rekel, ker to govori — proti Aehrenthalu, Forgachu in njihovim prijateljem.
Sicer pa: fakt je, da je Vasič-Stefano-vič zaprt iu da ne daje belgrajska policija nobenih poročil o njegovem zasliševanju in o preiskavi. Pomeni, da so stvari tako važne, da je potrebno držati jih toliko časa v tajnosti, dokler ne bo preiskava popolnoma končana. Fakt je dalje, da je poskušal Aehrenthal na Masarykova očitanja sploh ne odgovarjati, ko je bil pa pri-
moran dotakniti se Masarykovih senzaci-jonalnih razkritij, je bil — v zadregi in ni zadovoljil s svojim odgovorom nikogar.
„Slovenec" bi rad prikazal v svoji polemiki s „Slov. Narodom" celo to, njemu tako neljubo zadevo kot nekako »srbsko" stvar, ki Slovencev pravzaprav nič ne briga,
Pa temu ni tako. Ta zadeva mora v veliki meri zanimati ves avstrijski del slovanskega juga, torej tudi Slovence, ker dokumenti so se za to falzificirali, da bi se z njimi uničilo avstrijske Jugoslovane! Ti falzificirani dokumenti so služili kot podlaga za zagrebški „veleizdajniški“ proces in za Friedjun-gov proces na Dunaju.
Za to slovensko časopisje ne more in ne sme molčati o Masarykovih razkritjih; njegova dolžnost je, spoznati slovensko občinstvo s sramotnimi dejanji naših sovražnikov, ki se ne sramujejo preganjati nas na podlagi dokumentov, ki so jih sami ponaredili in sicer z namenom, da jih vporabijo proti nam!
„Slovenca“, seveda, ne moremo prištevati k slovenskim listom. On je branil Nastiča in Tarabocchijo, stal je na strani nemškega „učenjaka“ Friedjunga proti ogromni večini legitimiranih zastopnikov bratskega hrvatskega in srbskega naroda, pa mora stati tudi na strani madjarskega grofa Forgacha in Nemca židovskega poko-ljenja grofa Aehrenthala proti slovanskemu učenjaku, politiku in vzor- možu Masaryku. Bil je vedno v tuji službi in hoče v njej tudi ostati.
Splošni pregled.
K begu grofa Tolstega.
O begu grofa Tolstega se razširjajo različne novice. Gotovo je, da se je Tolstoj odpeljal z vlakom proti jugu, eni pravijo, da pojde na Kavkaz, drugi, da je ostal v šamardinskem ženskem samostanu, kjer hoče preživeti v miru zadnje dni svojega življenja. Zdi se nam, da je napačno, če se piše o begu in da ni prav, da se je začel nekak lov za njim. Veliki duh je potreboval počitka in ga je šel iskat. Treba bi mu bilo dati pri tem mir, kajti to je edino, kar si Tolstoj želi od svojih soljudij. Kakor je šel Kristus v puščavo, da se je odtegnil ljudem, tako je šel njegov trinajsti apostol. Gotovo je sedaj, da je poleg drugih vzrokov mnogo pripomogla žena grofa Tolstega, da je šel z Jasne Poljane. Žena velikega pisatelja je bila zvesta spremljevalka v njegovem življenju in mu je stala na strani kot prava pomočnica pri njegovem delu. Toda v zadnjem času se grofica ni popolnoma strinjala z njegovimi nazori. Skrb za Tolstega je sicer vodila vsa njena dela, vendar Tolstoj z vsem ni bil zadovoljen.
Zato je že parkrat odšel z Jasne Poljane k svoji hčeri. Žena Tolstega je bila nezadovoljna s priprostostjo, ki jo je hotel Tolstoj, ni ljubila neštete obiske in t. zv. Tol-stojevce, ki so se zbirali na Jasni Poljani, tudi je bila zoper preobilo korespondenco in prošnje, ki so prihajale od vseh strani. Enako je dala varovati svoje gozde po raznih čuvajih itd. To je Tolstega vznemirjalo, ker je hotel živeti dosledno po svojih nazorih in je hotel tudi rodbinsko življenje po njih uravnati. Ker je hotela grofica postopati po svoje, bi prišlo do konfliktov. Toda Tolstega prvi nauk se glasi: ne uničujte zlo z zlim — zato se je umaknil pred — zlim, da bi zmagalo dobro. Umaknil se je pred lastno ženo, da bi mogel izvrševati svoje nazore t. j. živeti krščansko življenje. Tolstega je motil njegov lastni dom, zato ga je zapustil. To je važen dokaz, kam vede dosledno izvrševanje njegovega nauka, ki je tako lep in resničen v teoriji, v življenju pa se kaže, kot težko izvršljiv. Veliki nauk se je hotel z nekako ironijo uresničiti na učeniku in vendar moramo s spoštovanjem gledati na velikega učenika, ki se je dosledno uklonil dasi z žrtvami, svojemu nauku.
Poznanjsko.
Kakor se poroča, bo v kratkem prusko ministrstvo obravnavalo predlogo naselbinskih komisij za Poznanjsko in vzhodno Prusijo, po kateri bi bilo razlaščenih 17 poljskih posestev v raznih krajih, da bi se na nje naselili Nemci. Danes še ni gotovo, kaj bo ministrstvo ukrenilo, skoraj gotovo pa bo stalo na svojem starem stališču, da je to potrebno iz državnih in taktičnih ozirov.
Aehrenthal pojde ali ne pojde?
Vprašanje je na dnevnem redu. Zadnji dogodki med posl. Masarykom in Aehren-thalom so popolnoma omajali Aehrentha-lovo stališče. Najhujši udarec pa je prišel iz Srbije, ko je min. Milovanovič postavil Aehrenthala na laž. Aehrenthal baje ne more več slediti debatam in je nezmožen odgovarjati takoj. To ni po vsem, kar se je zgodilo, nič čudnega in zato je vprašanje: pojde ali ne pojde.
Perzijska železnica.
Med Anglijo in Rusijo se vrše pogajanja za skupno postopanje pri otvoritvi perzijske železnice, ki bi omogočila za vselej vzdržati red v Perziji.
Portugalsko.
Kraljica Marija- Pia se ne namerava več vrniti na Portugalsko in zahteva le
150.000	frankov letne rente. Pravi, da bi lahko zahtevala 300.000 frankov. Zadovoljila pa se bo tudi z manjšo svoto.
Dnevne vesti«
Afera Tavčar - Triller contra Ribnikar se je izvensodno poravnala, vsled česar se včeraj ni vršila obravnava pri tukajšnjem vzklicnem sodišču. Včerajšnji »Slovenec nikakor ni zadovoljen s tem izidom afere, kar je samoobsebi umljivo.
Čudno. Nek Jjubljanski učitelj čaka zastonj že dva meseca in pol na stanarino! Zakaj se mu ne izplača, ko se mu vendar mora izplačati! Učitelj res nikjer ne najde pravice, povsod ga šikanirajo in mu od-trgujejo že itak bori zaslužek.
Trpinčenje vojakov. Neki dragonec v Ljubljani, rojen v novomeški okolici, je kratkoviden in je radi tega pred par dnevi zvečer predolgo snažil opravo svojega konja. Korporal ga je za to pretepal z jermenom, na katerem je privezana sablja, vsled česar je dragonec odšel iz vojašnice. Tri dni je hodil okolu Rožnika, potem pa ga je našel sestradanega in utrujenega nek meščan, ki mu je svetoval, naj se vrne v vojašnico. Dragonec se je res vrnil in bo kaznovan, korporalu se pa gotovo nič ne zgodi, take razmere vladajo v naših vojašnicah.
Ljubljanski jezuiti in Salezijanci
pridno fehtarijo po deželi za svoje cerkve. Eni ko drugi imajo v Rimu in drugod v svojih centralah na kupe tisočakov. Pa kaj bi zidali cerkve za svoj kapital, saj vedo, da je kranjski kmet tako zateleban v cerkven zid, da bi dal živino iz hleva in vso kaščo žita za novo cerkev, altarje in prižnico, od koder se farji potem norčujejo ž njih! Ko bo pa nesel za šolo ali davek tistih par krajcarjev, pa tuli kot vol »koliko davkov in doklad" mora plačevati.
Razsvetljava na ljubljanskem južnem kolodvoru. Vse, kar ima južna železnica pri nas v rokah, — od kolodvorskega poslopja pa do zadnje prečnice — je vse zanikrno. Nič pa skoro tako, kot razsvetljava pred in v bližini kolodvora. Štiri beraške plinove svetilke na poslopju, tri pa ob levem drevoredu proti' Dunajski cesti — to je vse! Nasprotni drevored — teman, proti skladiščem in Resljevi cesti vse temno, kakor za vabo potikajočih se sumljivih elementov. Na ta konec se pošten človek sploh že nerad poda, ker ni varen, da bi ne skočil kdo predenj in mu začel — žepe preiskavati! Policije tam ni, en mož je na kolodvoru! Kaj zaleže to! Ljubljana je glavno mesto dežele s 40.000 prebivalci. Pojte gledat te železnične naprave in razsvetljavo v Celovec, Gorico, Maribor, ki so znatno manjša mesta. Menda si puste akci-jonarji pri upravnem svetu juž. železnice izplačevati plus pavšala za ljubljansko kolodvorsko razsvetljavo mesto — dividend.
Na naslov viškega županstva. V tej naši notici št. 257 se nam je vrinila neljuba pomota in mora stati mesto: Če je noče I. B., ki dobiva od županstva petrolej
LISTEK
M1CHEL. ZžVACO:
Otroci papeža..
Roman iz rimske zgodovine.	[158]
Govorim vam odkritosrčno . . . Mislite si karkoli, samo tega ne, da narekuje moje besede delirij ženske domišlije. Pravim vam, da sem pripravila vse. Najimenitnejši poveljniki Cezarjeve armade so na moji strani. Recite le besedo, in to, kar ste vi pričeli, bo dokončano. Po Cezarjevi smrti prevzamete vi poveljstvo armade. Vi razrušite to beraško gnezdo Monteforte. In nato, Ragastens, marširava proti Rimu. Na moj pritisk vas bo papež kronal za kralja. Znana so mi sredstva, ki ga 'pripravijo do pokorščine ... In tisti mali knezi, grofje in baroni, ki trgajo Italijo na krpe — nekateri se bodo podvrgli, ker jih jaz pridobim, nekateri, ker jih vi premagate. Nato je Italija najina. Rim postane prestolnica kraljestva, ki ste mu vi kralj in jaz kraljica. In potem obudiva to umirajoče mesto k novemu življenju, preobraziva ga ter oslepiva svetu oči s sijajem najinega dvora. In midva, Ragastens, predstavljava potem z lastno osebo vso veličino, vso moč in vso lepoto ... To vam torej prihajam ponujat , . . Ali sprejmete? . . .“
„Ne!" je dejal Ragastens jasno.
In z zelo prijaznim glasom je povzel.
»Zdi se mi milostljiva, midva se ne pogodiva nikoli. Verjemite mi, da po zaslugi občudujem silo vaše duše, in sanje, do katerih se povzdiguje vaša častihlepnost . . .*
»Torej! . . . Kaj vam brani?" je vprašala Lukrecija z
glasom, hripavim od srda, kajti mislila je, da je to, kar ovira Ragastensa — Primavera.
Toda^ vitez je bil preveč ponosen, da bi brez potrebe dražil strašno zločinko, ki je stala pred njim. Vse, česar se je mogel nadejati, je bilo to, da jo pošlje pomirjeno od sebe. Toda on ni poznal Lukrecije!
»Brani mi to," je dejal z mehkim glasom, „da se čutim, odkrito rečeno, nesposobnega za vse te visoke naloge. Vi mi predlagate, da naj marširatn proti Rimu, dočim me nikakor ne žeja gospodovanja; vi mi predlagate, da naj pričnem celo vrsto vojska, dočim jaz ne želim sebi in drugim ničesar bolj od miru . . . Verjemite, milostljiva, ako vam more kdo na svetu pomagati, da izvršite in oživotvorite svoje načrte, svoje sanje — tisti nekdo nisem jaz!"
»Toda, vitez, prave zadržke, ki vam branijo pristati na moje vabilo, ste pozabili omeniti . . ."
»Katere, milostljiva?" je dejal Ragastens in mahoma zaslutil bližajočo se nevihto.
»Prvi je ta, da me ne ljubite! . . . Ta, da se vam studim! Ta, da vidite v meni samo razuzdano vlačugo, kakor ste mi rekli v Palači Smeha."
»Ah, milostljiva, kako se morete še zdaj spominjati teh besed! Izvabila mi jih je jeza, ki sem se je kasneje mnogokrat sramoval . . ."
»Pustiva to!" je rekla Lukrecija mrzlo. »Drugi zadržek, najresnejša in pravzaprav edina prava zapreka je, da ljubite hčer grofa Almal O, le pomirite se," je dodala, ko je zagledala lesketanje srda v Ragastensovih očeh, »nič več me ne mika doživeti prizor, kakršen je bil tisti v Palači Smeha. Zadovoljujem se s tem, da vam poslednjikrat zastavljam vprašanje; Ali ste z menoj, ali niste?"
»Milostljiva, neizmerno mi je žal . . .“
»Dobro ... ne govoriva več o tem . . . Toda opozoriti vas moram, da me s tem kruto žalite ... in kdor žali mene, temu ni treba dolgo čakati kesanja!"
Ragastens ni odgovoril. Še nekaj trenotkov je Lukrecija zrla nanj. Bila je bleda kakor mrlič. Njene ustnice, bele od gneva, so lahno drgetale. Naposled je dodala:
»In moje maščevanje bo to pot tem popolnejše, ker imam obračunati z dvema."
Ragastens je planil k njej in jo zagrabil nad komolcem.
»Poslušajte", je dejal nato z zamolklim, skoraj nečloveškim glasom. »Proti meni poizkušajte, kar vam drago; strup ali bodalo . . . Storite še en zločin več, pomnožite število svojih grehov za enega — svobodno vam! Toda proti nji! Zdaj je vrsta na meni, da vas opozarjam: karkoli ji storite ... če se je le malo dotaknete, če se ji zgodi le najmanjša nesreča, ste mrtvi . . . Idite, milostljiva . . . ničesar več nimava povedati drug drugemu . .
»Odhajam", je dejala Lukrecija s čudnim smehljajem. »Odhajam iz tega montefortskega mesta, kamor sem prispela z upanjem v srcu . . . Bodite mirni, gospod . . . vas hočem udariti, in to kmalu; saj ona ni kriva vaše krivde 1"
To rekša je Lukrecija Borgia naglo nadela svojo krinko. Ko je bil nekaj hipov nato Ragastens zopet sam, bi si bil lahko mislil, da se mu je sanjalo, ako ne bi bil vstopil Spadacappa in mu potrdil resničnosti njegovega poseta.
»Gospod", je dejal, »dama, ki je bila tu . . .“
»No, kaj? . . ."
»Zelo darežljiva je . . . Le poglejte."
In dični Spadacappa je odprl pest ter mu pokazal polno dlan zlatnikov.	(Dalje.)
— če je noče I. B., ki lahko dobiva od županstva petrolej . . Kakor smo se sedaj namreč natančno informirali, je g. I.B, skozi štiri leta prižigal svetilnico v Novi vasi, in sicer brezplačno in hodil tudi sam po petrolej k županstvu, sedaj pa noče tega dela nič več opravljati. Zato bi bilo zelo umestno, da bi se viško županstvo malo bolj pobrigalo za to stvar. Toliko v pojasnilo, ker nočemo nikomur delati krivice.
Rusjanov uspeh v Zagrebu. Poročali smo že svoječasno o Rusjanovih pripravah v Zagrebu. Skupno s Hrvatom Merčepom je pripravljal že nekaj mesecev svoj zrakoplov. Po uspehih, ki jih je Rusjan dosegel v Gorici, je bilo pričakovati, da se izkaže z novim zrakoplovom. Med tem ko smo či-tali od vseh strani o velikih uspehih v zrakoplovstvu, je Rusjan izvršil svoj stroj, dasi ni imel nikogar, ki bi ga bil pri tem podjetju zdatno podpiral. Vkljub temu se je polet Rusjanu v nedeljo posrečil. Vreme je bilo mirno, ugodno. Dasi polet ni bil oficijelno naznanjen, je vendar prišlo mahoma mnogo ljudij na vežbališče, ki so imeli priliko videti našega aviatika, kako je krožil nad vežbališčem. Polet se je izvršil skoziinskozi srečno. Zanimivo je tudi, da se Rusjanov plan nenavadno kmalu dvigne z zemlje. Ljudstvo je bilo navdušeno nad uspehom. V nedeljo bo baje nov polet, ki bo piivabil mnogo ljudi v Zagreb.
Za Ciril-Metodov obrambni sklad so se nadalje zavezali prispevati p. n. gg.: Ivan Gorup, glavni zastopnik prve češke zavarovalnice v Trstu (plačal 50 K); Ivan Prekoršek, potovalni učitelj družbe sv. Cirila in Metoda.
Javno predavanje v Narodnem domu novomeškem se vrši v soboto 19. t. m. ob 8. uri zvečer. Predava g. prof. M. Pirnat iz Kranja: „Ob stoletnici Stanka Vraza". Kdor se hoče poučiti o pomenu največjega pesnika ilirske dobe, pride sigurno ta večer v Narodni dom.
Telovadno društvo „Sokol“ v Ljubljani priredi kakor običajno tudi letos dne 5. decembra Miklavžev večer in dne 31. decembra Silvestrov večer.
Draginjsko zborovanje. Državni sluge prirede v soboto dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu „llirija“ draginjsko zborovanje. Vabljeni so vsi člani, kakor tudi drugo cenjeno občinstvo.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon". Bratje pevci, danes v četrtek se vrši točno ob pol 9. uri zvečer pevska vaja.
lz Maribora. Po dobi burk in veseloiger se uprizori 20. t. m. ob pol 8. zvečer v slovenskem gledališču krasna ljudska igra »Gospodje sinovi". Igra je polna mičnih prizorov, dramatičnih scen in tudi komičnih zapletljajev. Sveži duh, ki veje iz te igre, bo gotovo zadovoljil slehernega.
Ljudsko gibanje na Kranjskem. V političnem okraju Črnomelj (26.300 preb.) je bilo v tretjem četrtletju 35 porok. Število novorojencev znaša 171, umrlo pa je 148 oseb, med temi 56 otrok v starosti do 5 let. 50 do 70 let je doseglo 43, čez 70 let pa 24 oseb. Za jetiko je umrlo 23, za pljučnico 10, za davico 2, za Škrlatico 10, vsled slučajnih težkih poškodb 2 osebi Samomor, umor ali uboj se ni pripetil.
Tudi živinski trgovec. Dne 14. t. m. so ustavili na Ježici pri Ljubljani orožniki nekega moža, ki je zatrjeval, da je živinski trgovec v Ljubljani, česar mu pa orožniki seveda niso verjeli. Ko so mu nato preiskali žepe, so našli samo za 1 K 80 h dvo-vinarskih novcev, kar gotovo ne zadostuje za živinsko trgovino. Neznanega trgovca so orožniki radi tega aretirali in izročili dež. sodišču. Tu se je izkazalo, da je aretovanec Ivan Smole iz Črne vasi pri Ljubljani in je tudi priznal, da živi samo od beračenja.
Svojega lastnega očeta okradel. Ko se je v torek vrnil neki posestnik iz Karolinške zemlje popolnoma pijan domov, je zaspal kar na klopi v sobi. To priliko je izrabil njegov 24 letni sin, mu ukradel de-
Mali listek.
VLADIMIR LEVSTIK:
literarno pismo.
Veljalo bi razpršiti naivne fantazije idealnih deklic in mladeničev, ki bero naše stvari ter menijo, da se druži s posli pisateljskega poklica veliko zabave in zadoščenja. Res, pred devetimi leti. ko mi je skrbni otec pomolel pod nos »Ljubljanski Zvon" ter mi pokazal mojo prvo natisnjeno pesmico z obširno pridigo, kako da se predrznem »polniti predale Ljubljanskega Zvona s takšno pornografijo" — takrat sem okusil vso tisto blaženost literatstva, ki me je do današnjega dne tako neizmerno minila. Kaj hočemo: te vrste srečo pozna pač le diletant! Pozneje, prijatelj, ko postaneš firma, bodisi že velikega ali majhnega kredita, začutiš, da si kakor mrtvec na kliniki ali kakor vogelni kamen: vsak dohtar te prebrska, vsak cucek te zalije . . .
In tako je razmeroma še neznatno gorje, ako te opiše gospa Zofka Kveder-Jelovškova v »Savremeniku*: zaradi
narnico, v kateri je imel 46 K denarja, potem pa neznano kam zbežal. Policiji se brezvestnega tata še sedaj ni posrečilo izslediti.
Radi krožnika. Predvčerajšnjem je na Sv. Jakoba obrežju nastal med nekim dninarjem in neko deklo hud prepir. Dekla je namreč obdolžila dninarja, da ji je razbil en krožnik. To je delavca tako ujezilo, da je deklo pošteno pretepel, potem pa napadel še delodajalca, ki je prišel dekli na pomoč in ga na desni roki znatno poškodoval.
Vsled včerajšnjega naliva je voda zopet narasla in dela škodo po ljubljanskem barju in drugod po deželi. Kar je pridelkov še v zemlji bodo začeli gnjiti.
Konj poginil na cesti. Ko je predvčerajšnjem peljal neki hlapec dvovprežni voz, obložen s premogom, po Stari poti, se je nenadoma zgrudil eden izmed konjev na tla in sicer vsled velike starosti. Neusmiljeni hlapec je pustil konja ležati na cesti do polnoči, kjer je tudi poginil. Policija je nato poklicala konjederca, ki je truplo odpeljal, obenem pa vložila proti posestniku in hlapcu tožbo radi trpinčenja živali.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur“ v Ljubljani. Sprejme se: 1 kontorist, 1 poslovodja, 5 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki ma-nufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 4 prodajalke, 9 učencev, 1 učenka. Službe išče: 2 knjigovodja, 2 kontorista, 3 potniki, 2 poslovodja, 16 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov železniške stroke, 8 pomočnikov manufakturne stroke, 10 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 9 blagajničark, 11 prodajalk, 5 učencev, 2 učenki. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
I IflPMT ■ III11	MT’.WCH
Usodepolnc zmote.
Nočni dogodek.
Prvič se je menda zmotil takrat Luka Momek, zvesti sluga svojega gospoda, da je zvečer namesto domov — zavil v go-gostilno. Bogve, kaj mu ni bilo prav. Vsakemu pridejo lahko taki časi, da pade žalost na srce, ki se ne da drugače utololažiti, nego s pijačo. In tako je Luka Momek oni večer zavil v gostilno, saj so trtice ravnokar obrodile in po gostilnah se je prodajal mošt. Toda eni zmoti sledi rada druga. Tako se je tudi Luka Momek zmotil tudi drugič, ko se je vračal iz gostilne, domov in je zavil namesto domov proti Šiški. V Šiški je mnogo gostilen, dobro vino je tam in vesela družba. Tako je mislil Luka Momek in je šel. Toda k vinu spada tudi pesem in ženska. Tako je že staro pravilo. In res se je oboje samo po sebi pridružilo, ko je Luka Momek sedel za mizo. Pesmi so prepevali drugi, k njemu pa sta prisedli dve ženski. Luka Momek se je tako dobro zabaval, da niti ni vedel, kako je prišel domov. Zdelo pa se mu je, da se je zmotil ono noč že tretjič in je namesto domov zavil v drugo hišo z ženskama. To pa je bila najbolj usodepolna zmota, kajti ko je Momek drugo jutro štel denar — in tu se ni motil — mu je manjkal petdesetkronski bankovec,
Njeno ime.
Vsled tega dogodka je bil Luka Momek ogorčen na opojno vino, na vabljive pesmi in na zapeljive ženske. Hotel je poiskati svojo pravico, kajti denar je draga stvar in je zelo grdo od ljudi, ako jim človek plača za pijačo in ljubeznjivost — nazadnje pa ga okradejo. Res, svet je izprijen. Zato je Luka Momek prebrskal vsa kota svojega spomina, da bi se spomnil, kako ji je bilo ime. Lastno ime si je dobro zapomnil, saj ga je imenoval neštetokrat, toda
ženskih se smeš vsaj tolažiti z razlogi, ki so, na veke vcepljeni moški slabosti. Šicer pa sem izvedel v članku o »Slovenskih knjigah in piscih" zanimivo novost: Vladimir Levstik je mlad elegan ... — Ne morem je popolnoma dementirati: da sem mlad, bo že res; zaradi »elegana" pa naj nosi ona vso odgovornost. Ko sem jo spoznal in prekramljal z njo par uric v »Unionu", sem nosil vehast siv klobuk z modrim trakom: ali ste opazili, gospa Zofka, da je bil po robu že ves rumen? In nosil sem rjav baržunast jopič: ne vara me spomin, toda vi, gospa Zofka, ste prezrli, da je manjkal spredaj drugi in na levem rokavu prvi gumb, kar je nedvomno sila elegantno. Obut — oprostite, da se ne plašim teh nižav — pa sem bil v bele tennis-čevlje, prav kakor g. Lev Dragutinovič, po do domače Konkordat; in ti, Konkordate, se gotovo spominjaš, da sva jih barvala s kromerižkobelo tempera-barvo, kadar so bili umazani ali plesnivi ... Če vas opozarjam, gospa Zofka Jelovškova, da sem si od tistih dob v mnogočem premislil in dandanašnji rajši uživam svoje honorarje na prikladnejši način, me boste razumeli, kako eleganten moram biti šele zdaj, ko si niti
priimek. Konečno se je spomnil. Imenovala se je Majer. Luka Momek je šel in je vse naznanil sodišču.
Dan sodbe.
Prišel je dan sodbe. Luka Momek je prišel na sodišče z zmagoslavnim obrazom, kajti svesti si je bil svoje pravice. Toda ko je stopil Luka Momek v sodno dvorano, je sedel tam na klopi njegov — gospod — kdo ve, odkod se je vzel in po kaj je prišel sem. Do devete ure je manjkalo še par minut, Sodnik je bil že na svojem mestu in poleg njega zapisnikar. Še par minut in Luka Momek bo moral pred svojim gospodom izpovedati vse grehe one noči. Oblil ga je mrzel pot. Toda morda bo gospod odšel. V velikih skrbeh je Momek skrivaj pogledoval na svojega gospoda. Toda gospod se ni zmenil. Čital je svoj časopis in je čakal, kajti tudi on je imel obravnavo. Obupano se je vsedel Luka Momek na klop in je čakal onega groznega trenutka, ko se obravnava začne. Zdelo se mu je, da se nebo podira nanj in da se tla odpirajo pod njim,
»Pokličite obtoženko" ukaže sodnik. Luki Momku je zastala sapa.
Rešilna zmota.
»Marija Majer".
Vstopila je stara zgrbljena ženska in se je radovedno ozirala po dvorani.
»Ali poznate vi tega gospoda?" jo vpraša sodnik.
„Ne“.
»Ali poznate vi to žensko?" vpraša sodnik Momka.
»Ne“.
»Torej vi ste obtoženi, da ste okradli gospoda . . .“
»Ne to je bila druga," vzdihne Momek ves obupan.
Sodnik je obravnavo preložil — ker so poklicali napačno obtoženko.
Momek si je globoko oddahnil, hvalil je vse zmote	sveta in	je	hitel po
ulicah kakor da bi bežal sam pred seboj. Zmota ga je rešila, da ni gospod izvedel za njegovo zmoto. Kako je bila tolažilna misel, da	so	zmotljivi	vsi	od Luke
Momka pa	tja do sodišča.	Vendar je Luka
Momek za	sveto	sklenil, da ne	bo več de-
lal usodepolnih zmot.
Kesam se.
Preteklo nedeljo zjutraj sem se sprehajal po Glavnem trgu. Bil sem jezen radi zaplembe »Jutra", posebno za to, ker je bil zaplenjen ravno moj sestavek. Sicer se nisem podpisal in lahko bi se skril za odgovornega urednika, ali vendar priznavam svoje očetovstvo javno, ker me čisto nič ni sram zaplenjenega mojega otroka.
In nisem bil jezen jaz sam, tudi iz-voščeki na Glavnem trgu so se hudovali radi konfiskacije »Jutra" in poslušal sem naslednji pogovor med dvema izvošče-koma:
»Danes je pa »Jutro" zopet zaplenjeno! To je pa vendar že malo preveč kaj delajo s tem listom!"
„Da, preveč je to, ali kaj hočeš, ko pa pri nas nobene pravice ni?"
»Zakaj pa ni izšla druga izdaja? Meni je res dolgčas in rad bi čital »Jutro".
»Kako pa naj izide »Jutro" v drugi izdaji, ko je nedelja in se ne sme delati v tiskarni? Pa še to ti povem, zakaj je bilo »Jutro" zaplenjeno: za to, ker je resnico pisalo, resnica pa pri vladi ni nič kaj preveč obrajtana; posebno za Schwarza — saj ga poznaš onega suhca, ne? — pravijo, da jo grozno sovraži in tudi njegov namestnik Fink ji ni posebno prijazno naklonjen".
Ta razgovor dveh ljubljanskih izvoš-čekov me je potolažil. Slišal sem glas ljudstva o zaplembah »Jutra" in šel sem mirno naprej.
V Prešernovi ulici sem pa začuden obstal. Sprehajalo se je več mladih ofi-
črnih čevljev ne snažim prevečkrat na teden ! Toda naj bo; ne pravim, da vam ne bi bil hvaležen na smrtno uro, ko si porečem: »Sin mojega očeta, cigan si bil vse žive dni, figo si dosegel, in kolikor si napravil, morda vse ni bilo prav; le eno stoji pribito — Zofka dixit — bil si mlad elegan! — Zavil se bom v ta blaženi spomin kakor očitna grešnica v špitalsko rjuho in mirno poginil v Gospodu.
Po svojem okusu in svoji sramežljivi naravi ne morem trditi, da bi mi ugajalo priobčevanje neinterviewnih razgovorov; ker je pa moderno in ker ga gospa Zofka goji, ji bom moral o prilikah morebitnih bodočih pomenkov izročiti vse svoje poglavitne besede spisane na košček papirja, da se bo v »Savremeniku" laglje ogibala netočnosti, ki so včasih zelo smešnega učinka. Tisto namreč, da berem slovenske in hr-vatske knjige le izjemoma, je sveta resnica; toda vzrok ni, da bi se bal za izvirnost svojega sloga: slabo uslugo bi si storil, kdor bi priznal tako zgovorni sobesednici toliko slabost! Vzrok je enostavno ta, da se ne čutim primoranega, čitati iz golega rodoljubja in vse, kar se objavlja to- in onostran Kolpe, a segam rad po knjigah,
cirjev, ki so se damam in starejšim go' spodom, kakor to zahteva olika, z največjo vljudnostjo izogibali iz trotoarja. Nek lajt-nant je pa zapazil vojaka, mu je prijazno odzdravil in med njima se je razvil tak-le razgovor:
»Servus, Janez! kam pa greš?"
»Na sprehod grem malo, gospod lajtnant."
»Prav imaš, Janez, le pojdi na sprehod in dobro se imej. Gotovo popelješ tudi svojo Miciko sabo; na, tukaj imaš eno krono za liter vina, da boš v nedeljo vesel."
Janez je vzel krono in odšel svojo pot, lajtnant pa svojo in oba sta bila zadovoljna: Janez za to, ker je dobil krono, lajtnant pa za to, ker je storil dobro delo.
Mene je pa vse to zelo pogrelo, ker sem sprevidel, da sem delal oficirjem velikansko krivico. Sedaj se kesam, ker sem sprevidel, da finejših, vljudnejših in boljših ljudi ni na svetu, kot so avstrijski oficirji, kar mi potrdijo gotovo tudi naši vojaki, ki jih prosim odpuščanja, da sem njihovim dobrim oficirjem delal krivico in sedaj sem vesel, da je bil moj sestavek — zaplenjen.
Bav-bav.
Bazne vesti
* Mi smo vsi bogati! To je, kakor poroča neki francoski tednik, senzacijonalno odkritje nekega slavnega kemika. Vsako človeško telo vsebuje najmanj 1700 gramov kalcija, ki je, kakor znano zelo drag in stane povprečno 50.000 K en kilogram. Vsako človeško telo stane torej približno
70.000	K- Le žalibog, da kljub velikanskim napredkom znanosti, do sedaj še ni našel noben učenjak sredstva, kako bi mogli mi ta zaklad dvigniti, oziroma odstraniti kalcij iz telesa, ne da bi isto trpelo kako škodo.
* Prešičje krače angleškega kralja. Pred nedavnim časom je amerikanski pisatelj James A. Keene priobčil sledečo anekdoto: »Angleški kralj dobiva, kakor znano, prešiče, vole in drugo živino iz Sandringhama v Ameriki. V Londonu živi namreč neki mesar, ki v imenovanem mestu kupi vsako leto prešiče za naravnost velikanske svote." Nekoč ga je nekdo vprašal: »Kako morete za kraljeve prešiče plačevati tako ogromne cene?" Toda mesar mu je čisto enostavno odgovoril: »To je vsled tega, ker imajo prešiči angleškega kralja tako velikanske krače". Najbrže pa ima ta mesar precej velikanske prste.
* Potres in babjeverstvo. V občinah Vaskoh in Baresd so čutili pred kratkim precej močne potresne sunke. V Vaskohu so pričeli celo zvonovi zvoniti, česar so se prebivalci strahovito prestrašili. Neka vede-ževalka je izjavila, da se je hudiča polastila lakota in radi tega pretresava zemljo. Ko je ljudstvo to izvedelo, so kmetje iz vseh strani pripeljali več sto telet in koz in jih pometali v jamo, kjer je bil baje hudič skrit. Nato so gozd na dveh krajih zažgali, da bi jim ja hudič ne ušel, ampak zgorel v plamenih. Pa jih bo gotovo še dostikrat obiskal.-
* Čudovito delo nekega policijskega psa. Skozi okno tovarnarja Ostermana v Berlinu je priletel nekega večera težek kamen. Ravnatelj, ki je ravno prižgal svetiljko in stopil v sobo je ostal slučajno nepoškodovan. 12 ur pozneje je prišel iz Hagna policijski pes Roland ki je kamen, ki je ležal še vedno na istem mestu povohal potem pa zdirjal po stopnjicah na cesto, ki je vodila do hiše. Na cesti je nenadoma zavil v neko postransko ulico in neprestano vohal. Konečno je odšel na neko dvorišče in od tu naravnost v hišo po stopnjicah navzgor v sobo, kjer je ležalo 18 tovarniških delavcev. Pes je nekaj časa stal mirno, potem pa vsakega delavca posebej povohal, konečno pa obstal pred nekim holandskim delavcem. Na vprašanje policije je delavec
iz katerih se lahko učim tistega, česar iščem; ako pa teh reči ne vidim doma, mi bo gospa Zofka že oprostila, da mi je ena stran Herodota, Balzaca ali Dostojevskega dražja od vesoljne hrvatske in novejše slovenske literature. Morda je greh priznati, da v romanih itd. ne zasledujem vsebine, marveč zgradbo in slog; toda to je obenem razlog, da sem prijatelj Francozov. Ne morem zato; d^n ima samo 24 ur, in končno so na svetu knjige razen leposlovnih in zakladi razen knjig. S tem so opravljene tudi dr. Jos. Tominška besede v »Slovanu", češ, da je razlog, kakršnega se napak spominja gospa Zofka Kveder-Jelov-škova, dete »dijaške negotovosti" — ako se ne motim ... Da pa pisatelj ni dijak, ki mu imajo dobrodejni profesorji s svojo včasih malo taktno copia verborum nalogo jemati duševno samostojnost, kolikor je naj dober avstrijski državljan pogreša, ve gosp. doktor gotovo sam; čemu bi ga torej opozarjal? Slovenski profesor itak do sodnjega dne ne bo verjel, da je »modus in rebus" in da so reči, za katere filološki doktorat človeka ne pooblašča, če jih ne bi smel delati tudi brez doktorata . . . (Konec.) f
------------------------ C-i	t X t
odgovoril, da o stvari ne ve ničesar. Toda, ker se mu je že na obrazu poznalo neko zelo sumljivo obnašanje ga je policija vseeno aretirala. Šele v zaporu je delavec priznal, da je bil pes na pravem sledu in da je v resnici on vrgel kamen skozi okno.
NuJooveJša telefonska lii brzojavna poročil
Strahovita blamaža dr. Šušteršiča v delegacijah. — Dr. Šušteršičev predlog odklonjen.
Dunaj, 16. novembra. V današnji seji avstrijskih delegatov se je nadaljevala debata o bosenskem kreditu. Najprej je govoril dr. Šušteršič o svoji resoluciji in je polemiziral z dr. Lecherjem. Veliko senzacijo je zopet vzbudil govor dr. Masaryka, ki je vprašal Buriana, ali mu je kaj znano neko pismo Piščeviča, ki je pisal bosenskemu deželnemu uradu, če bi mu ne hotel prodati nekaj bosenskih gozdov, kar se je pozneje tudi zgodilo. A sedaj je dotično pismo kar naenkrat zginilo iz aktov in to gotovo ne brez vednosti ministra Buriana. Nato je govoril Masaryk o odkupu bosenskih kmetov in rekel, da bi Aehrenthal storil veliko bolje, da bi onih 54 milijonov kron, katere mora sedaj plačati država za aneksijo, vporabil za kake druge namene. Socijalist Seitz je govoril o aferi Axmann-Piščevič. Srbski delegat Baljak je dr. Šušteršiča ostro napadal in izjavil, da bo glasoval proti njegovemu predlogu, ker je Burian znan kot velik prijatelj bosenskih Srbov. Po zatrdilu dr. Baljak a je imela tudi bosenska vlada pred aneksijo cele kupe f al z i f i c i r a n i h dokumentov, ki naj bi služili kot dokaz za srbsko veleizdajo. A Burian se za te dokumente niti zmenil ni, še manj pa, da bi jih v tako sramotne namene vporabil. Drju. Šušteršiču bi bilo gotovo všeč, če bi Burian v Bosni insceniral ravnotako veleiz-dajsko afero, kakor je bila zagrebška, česar seveda Burian ni hotel storiti. Dr. Baljak je koncem svojega govora izjavil, naj bi si Aehrenthal, katerega dr. Šušteršič tako zelo hvali, vzel raje Buriana za vzgled, pa bi mu bila ;gotovo sedanja blamaža prihranjena. Dr Ploj je odrekal Ogrom pravico do anektiranih dežel in izjavil, da bi bilo tudi v interesu avstrijske vlade, da dovoli popoln odkup bosenskih kmetov. Zavzemal se je tudi za jugoslovansko kulturno gibanje in priznanje Zagreba za jugoslovansko kulturno središče. Koncem govora je izjavil, da je dr. Šusterčičev predlog skrajno neumesten. Nato se je vršilo glasovanje o dr. Šusteršičevem predlogu, naj se izreče ministru Burianu nezaupnica. Predlog dr. Šušteršiča je bil odklonjen. Zanj so glasovali samo socijalni demokratje in iz prisiljene kolegijalnosti tudi »Slovanska Enota" razen Baljaka in dr. Ploja. Predlog o bosenskem kreditu je bil sprejet. Nato se je pričela debata o vojnem kreditu.
»Slovanska Enota“ proti drju. Šušteršiču.
Dunaj, 16. novembra. Vsi delegati so mnenja, da je dr. Šušteršič s svojim predlogom doživel danes strahovito blamažo. Slovanski poslanci so ga celo v zadnjem treuotku prigovarjali, naj umakne svoj predlog, ker je popolnoma neumesten in mu je utisnjen pečat političnega krake-lerstva. A trmoglavi dr. Šušteršič je vstrajal pri svojem predlogu in ž njim blamiral vso »Slovansko Enoto“. ki je morala za predlog glasovati že vsled kolegijalnosti. Po Dunaju se razširjajo govorice, da se je celo cesar izrazil jako nejevoljno o tem popolnoma neumesten predlogu, Med slovanskimi poslanci vlada vsled te blamaže strahovito ogorčenje. Splošno se sodi, da je di. Šušteršič že doigral svojo ulogo v ..Slovanski Enoti". V prvi skupni seji ..Slovanske Enote“ bodo poslanci spravili to zadevo še enkrat v razgovor, kar bo pomenilo toliko, kakor konec njgove škandalozne politike na rovaš „Slovanske Enote".
Vasičevo pismo Supilu.
Dunaj, 16. novembra. Vasičevo pismo Supilu, katero je ponatisnil ..Rieški Novi List", je vzbudilo na Dunaju velikansko senzacijo. Vašič namreč v tem pismu po-vdarja da je falzificiral dokumente pod nadzorstvom grofa Aehrenthala, grofa For-gacha, barona Gautscha in Tiefenbacha. Fotografične posnetke teh falzificiranih dokumentov sta dobila minister Aehrenthal in avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Vašič je oni fingirani tajnik „ Slovenskega Juga", ki bi moral priti kot Milan Stefanovič za glavno pričo pri Friedjungovem procesu, a ga niso mogli nikjer najti. Vasic je v preiskavi vse to tudi priznal. Aehrenthal je dobil v roke originalno nemško pismo, v katerem se očita Supilu, da je dobil od Srbije 6000 kron podpore, a Vašis je to pismo prevedel na srbsko, razne podpise pa ponaredil.
Pred padcem ministra Aehrenthala.
Dunaj, 16. novembra. Kljub vsem dementijem se vzdržuje vest, da bo Aehren-
thal v kratkem predložil cesarju svojo de-misijo in sicer baje — radi bolezni (??). Aehrenthal je vsled govora dr. Milovanoviča, srbskega ministra za zunanje zadeve, namreč popolnoma nemogoč. Vrh tega se je skrajno kompromitiral vsled Masarykovih razkritij. A tudi ruski minister za zunanje zadeve, Sasanov, odločno vstraja na stališču, da je zboljšanje odnošajev med Rusijo in Avstrijo mogoče le v tem slučaju, če Aehrenthal odstopi. V dobro informiranih krogih se že govori o grofu Thunu in Gautschu kot namestniku Aehrenthala.
Češko-nemška spravna pogajanja.
Praga, 16. novembra. Mladočeška in agrarna komisija sta danes odklonili predlog nemških delegatov, naj se narodnopolitična konferenca preloži do 20. decembra. S tem so češko-nemška spravna pogajanja toliko, kakor končana, čeprav veleposestniki še vedno kujejo kompromisne predloge. Češki radikalci odklanjajo vse kompromisne predloge in zahtevajo, naj se deželni zbor takoj skliče, ali pa takoj odgodi.
Državni zbor.
Dunaj, 16. novembra. „Slawisches Tagblatt" poroča iz najzanesljivejših virov, da bo avstrijski državni zbor sklican na dan 24., gosposka zbornica pa na dan 25. novembra.
Ladjedelnica „Danubius" na Reki.
Reka, 16. novembra. Ladjedelnica „Danubius“ na Reki bo v kratkem znatno povečana. Ogrsko trgovsko ministrstvo je v to svrho že nakupilo prostor v obsegu 75.000 km2 za dva milijona kron in ga bo prepustilo družbi „Danubius“ proti letni najemnini 20.000 kron, ki bo zgradilo več dokov, da se bodo lahko gradili tudi dre-adnoughti.
Ruski car v Carskojem Selu.
Petrograd, 16. novembra. Ruski car se je danes vrnil v Carskoje Selo.
Bolezen grofa Tolstega.
Varšava, 16. novembra. Bolezen grofa Tolstega postaja vedno hujša. Bronhi-jalni katar se je razširil tudi že na pljuča. Če se mu zdravje v kratkem ne bo boljšalo, bo moral opustiti svoje potovanje na Kavkaz.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Mila« Phst.
Tiska »Učiteljska tiskarna- v Ljubljani.
Mali oglasi.
Popolnomii ohranjen Pncliov motor 3!/2 PH.
se ceno proda ali zamenja za lažjega. Kje pove in-seratni biro ,Jutra".	394/10—4
Kuharica z dobrimi izpričevali se sprejme v boljšo gostilno. Naslov pove inseratni biro .Jutra..
Mladenič, ki je dovršil 4 gimn razrede, želi primerne službe Več pove inseratni biro .Jutra“. 2 1
Les mi trgovina v prijaznem mestu Primorske se radi smrti v rodbini takoj odda. Prodajalec jamči 5000 K letnega dobička, plačati je takoj 3000 K, ostanek se vknjiži na zemljišče. Ponudbe je nasloviti na Petra Spadaro, Kozina.	599/1—1
Kuč
v za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Ku>? najboljše sredstvo 5 kg franko K 4-—.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Poziv.
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/52 10
na proda]!
Še nekaj krasnih stavbenih parcel v sredini mesta na vogalu Kuhnove in dr. Val. Zarnikove ulice.
Opozarja se, da imajo stavbišča vsled suhega peščenega terena, solnčnate lege ter vremenskega zavetja najbolj ugodno stavbno lego. — Poizve se pri lastniku Kuhnova cesta št. 5.
POZOR!
Ker se od gotovih, brezvestnih prodajalcev premoga prodaja neki manj vredni dolenjski premog za šentjanški (karmeljski) premog, izjavljamo tem potom, da stane naš originalni šentjanški (karmeljski) premog 50 kg K 1’20 na dom postavljen, na kar naše cenjene odjemalce opozarjamo in izjavljamo, da bodemo proti tej nesolidni konkurenci sodnijskim potom postopali.
Vsa cenjena naročila na debelo in drobno prosimo odslej na spodaj označeni naslov, eventualno na naše gg. zastopnike trgovce v Ljubljani.
Prodajna pisarna šentjanškega premogokopa
v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 7
I. nadstr., soba št. 5.
? I ? I K O
? O ?
Najboljša
ura
sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
? I ? I K O ? O ?
nlkelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
? I ?
I K O ? O ?
Tovarniška varstvena znamka:
„IKO“
? i ? I K O ? O ?
Prosim, da se dotične osebe, ki so videle iti v nedeljo 6. novembra zvečer dvoje dam po Selenburgovi ulici mimo .glavne pošte in gručo oficirjev, od katerih je eden pomolil eni od obeh dam električno žepno svetilko pod oči, zglasijo v mojiv pisarni Dalmatinova ulica št. 15 (hotel Štrukelj) ali pa pismeno javijo svoj naslov pod-pisananemu.
Od nekega oficirja vsled tega dogodka radi žaljenja časti toženi dami z vso verodostojnostjo in največjo odločnostjo trdita, da se je dogodek tako vršil, in da je čisto lahko mogoče kdo to zapazil. Ker nimata znanih prič na razpolago, bi bilo brezvestno od onega, ki je ta dogodek videl in bi se ne javil kot priča, da pomaga tako resnici in pravici do zmage.
Ljubljana, dne 15. novembra 1910.
Odvetnik dr. Josip C Oblak, kot zagovornik gospe Katinke in gdč. Zorane Gartner.
Cvetlični salon
ANTON BAJEC
Hou/blj ar^a Pod trančo štev. 2
poleg čevljarskega mostu
trakove. Yelika zaloga na-
grobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne.
ZALOGA IN
IZDELOVANJE
OBLEK
pa meri :
LsJUBLdnNfl
DVORNI TRG 3
Model 1910.
Edino zastopstvo znamke
avt. plesni nčitelj
Prijave In vpisi vsak dan od 11.—12. ure dopoldne in od 2.-4. ure popoldne v hotelu „pri Slonu", soba št. 73.
Gospica
stara nad 20 let, ki ima veselje do boljše trgovine, kjer bo imela priložnost izuriti se v pisarniškem delu, se takoj sprejme.
Ponudbe pod „Marljivost“ na inseratni biro „Jutra“.
HIŠA
z gostilno, trafiko, gospod, poslopjem, vrtom, njivami, gozdom in travniki
se proda.
Na željo kupca se proda tudi popolnoma zgotovljen vinograd z lepo shrambo. Le resnim kupcem se dajo pojasnila pod šifro „Lepa prilika4*, Šmarjeta, Dolenjsko.
Otroški IsrloToulri. pS
-
Cenjene dame vljudno vabim na ogled v popolnoma nanovo opremljeno trgovino.
Ker sem prodajo vsakega drugega blaga opustila, mi bo sedaj mogoče cenjenemu občinstvu v vsakem oziru radi damskih klobukov skrbno postreči, ter se najtopleje priporočam
z odličnim spoštovanjem
A. Vivod-Mozetič
v Ljubljani, Stari trg.
Žalni
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch-koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
- Točna, solidna In cena izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
.... Ceniki na željo brezplačno. - - - -
Najboljši pokončevalec g mrčesa je brezdvomno E. Scherag-a
pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo. -
Naroča se:
Dunaj XV.,
Eiinfhansgasse štev. 5.
Fr. Ks. Casper
LJUBLJANA, Vegova ulica, v bližini realke.
Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih lesenih rol6, žaluzij in železnih ~ valjčnih zastorov. —	~
Velika množina
izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno na razpolago. — Priznalna pisma, ceniki
<€
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI, Sodnijska ulica št. 3
%
izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
Tehnični l>u.re«ii. in podjetje zgradb
Inženir H. Uhlir v Ljubljani
Resljeva cesta štev. 26.
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb.
ED. SMARDA
potovalna pisarna
y Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18.
Samo 6 dni! Prodaja originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske
* linije čez Ilavre v New-York in nazaj.
L Schiffer ¥T 7- < •
JCI1IIIC1 Trboveljski premog
DlAiJATSia	v kosih in orehovec, brikete,
1/UVUZllct ICMd (jaije trda in mehka drva v po-
proga južne železnice
lenih in cepljene.
I
kožuhovine |
Mj kakor ovratnice, mufi, klobuki, če-4 pice za dame, gospode in otroke, “v w otročje garniture, vse v največji 8| izberi in po zelo ugodnih cenah m
v mod. trgovini P. MAGDIČ
LJUBLJANA — nasproti c. kr. glavne pošte.
Združeni čevljarji v Ljubljani
Wolfova ulica 14
priporočajo za pomladansko in poletno sezono svojo
bogato zalogo obuval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Špeeijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje.
Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne.
Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike.
Izd-eloTra-r^j e igrra,č
ERNEST HOFFARTH jun., Dunaj VIII.,
i i n	Pfeilgasse	:54.
Vojaške oprave za otroke:
Infanterijska garnitura Huzarska	,,
Planin, lovcev ,,
Dragonska	,,
Ulanska	,,
Telesne straže ,, Prekupovalci specijalnt cenik.
K 4*—
obstoječa iz čake, prsnega ,, 5’— oklepa, sablje, patronske „ 5*— taške, puške v najfinejši „ 5-— izdeljavi	,, 5*—
,, 6-— Razpošiljatev po povzetju,
Zaradi ogromne zaloge
priporoča
pod lastno ceno
zalogo storjenih oblek I in konfekcijo za dame
H Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
mmmm
ot Jot lot flot llot not Jot ,
0-va.dež a-m.eril2:a,2a,sl2:e io3.d.-o.strije izumljeno je novo
Adirno pero („Maxim“)
s pisalno pripravo za črnilo in svinčnik.
Ta posebno duhovito sestavljen aparat služi za hitro in gotovo Seštevanje in so njegove glavne prednosti ob n a j p r i -prostejši uporabi in brezhibnem funkcioniranju:	na	eni strani
veliko razbremenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu z Maximom ne občuti nobeno živčno utrujenje, ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim?natančnim navodilom K 1060 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse št. 21. lq.
Wm$-
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
-	Sprejema	se	tudi les v žaganje na parni žagi. =====
P. KERSIC
v\X	j	v.	\//
k	/	v	y
Za točno in solidno delo se jamči.
Že rabljeni vozovi se jem-— ljejo v račun. —
Delniška glavnica: K 5.000.000.
301—46
m
&lubl|amsba bredltna tanita w SijnUfasafl
Stritarjeva ulica štev. 2.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih^ 4
Rezervni fond: K 450.000.
tllll|l|l|||||||||||||||||||||lllll|lllllllllllllliMtllMllilMMIIII(l   .................................................................
II 01
2 0*