KMETIJSTVO  IN   KMETIJSKE   ORGANIZACIJE
Perspektivni program 
razvoja  kmetijstva v Sloveniji
Izdelava perspektivuih programov raz-voja ljudskili republik in okrajev se bli-ža h koneu. V kratkem se bo o njih raz-vilo široko razpravljanje na raznih foru-liuiJi in  v  predsiaviiiškili organih.
Objavljaino uekaj podatkov iz osnutka petletnegu plana razvoja kmetijstva v Sloveniji. o katerem bo v kratkem raz-pravljala   rr<publiška   Ijudska  skupščina.
Znano jc. Ha Slovenija razrn npkatcrili krajev v Primorju, na Dravskem polju. v Ljubljanski kotlini in v Pomurju ftko-raj nijna bolj prostranih obdelovalniih po-vršin. Kijub U-mii pa jp kmetijska proiz-vodnja v Slovpniji vrcdna 55 milijard ua lcto. Perspektivni plan fačuna s poveča-njem tc proizvodnje na 87 aiilijard na leto. Najveeji napredek naj bi dose<rk> sadjarstvo — za 16<> odstotkov, nadalje . živinoreja za 52 odstolkov, polje-delstvo za 47 odstotkov, vinosjradništvo za 35 <xl-stofkov itd. V prihodnjih petih letih l.xi obnovljenih 7.500 ha sadovnjakov in 3.500 ha vinojcradov. Izvedli bodo pomembnejše melioracijc pasni>kov in travnikov, poseb-no pa Ljubljanskega barja. Zaradi na-prcdka perutninarstva hodo zgrad^ili dvft perulninarski farmi. ki bosta imeli zmop-ljivost milijon i k»- tež-kih piščancev na lcto.
Izv<iz kmetijskih proizvodov iz Sloveni-je znašu danes 5.2 milijardc din, pprspek-tivTii plan pa raeuna s pnve-rinjeTn na 7 Tvrilijard ali za 36 odstotkov. Prav inkn sc bodo povečali   tržrii   prese/^ki  za domače
Porast investicij
PerspektLvni plau določu naslednjc: Prvic-. poviH-anji; investicij v kmeiij-stvu. Skuj)iia vrcdnost uivcsiicij bo zna-šala v prihodnjili ^iirili leiili 58 milijani din,odčesar Ih> odpa<llo 8 milijard na m«. deraizacijo /ivalske industrijc, ocLkupnefra omrežja in za vz^ojo kadrov. Za irivesti-cije neposrodno v knirlijsko protzvodnjo bo torej cstalo '•>{) milijard din.
Drugič, storjeni bodo številni ukrepi za povefanjp deiovne storilnosti v kmct'j-stvu tako na socinlisiičnom sektorju ku-kor tndi v koopernoiji zadrii? z »ndivi-dualnimi kmetijskimi proizvajaloi. Ta na-loga bo znatn-o olnjšana s krepitrijo me-haaizacije in z večjo uporabo afrrolplinif--nih ukrp|K>\r. vkljnono z nvajanjpiii sort-i>e?a semena ki dajt* velik pnidelok, z ol)il-nej5im urvorabljanipin umotnih jjnojil ild. V bližnifm razdobju lačitnajo s po-vpčanjf-m štovila trnUtorjev na 2.100 « povpreCno šestimi priključnimi stroji na traktor. z nakuimni 170 kombajnov. 3.600 motornih škromlnic itd. Rafunajo: da si» bo povproc-ni donos na liektar povečal pri pšenici od 12.1 na 22.4 stota. pri koruzi od 15.7 na 26. prj krompirin od 11S na 16" stotov (v* sf)cinlističnpm sektorjn od 3">.5n na 264 stotov).
Osnovna sredstva v zadru^ah se bodo trikratno povečala
Tretjič, osnovni orpanizator napredka kmetijsko proizvodnje in sociafNtifne preobrazbp va«i boflo kmPtiiskp /.orlni?e in paslovne iveze. Plan računa.da se bwlo
osnovna sred*t?a v zadrugah v priinerjavi s secfaujim skladom trikratno povečala. Njihova vrednost bo porasla <xl S.5 mili-jarde na 26 milijard. Povečanje osnovnih sredstev bo v mehanizaciji znašalo, kakor lačunajo, 6.7 nrilijarde. v predplovainih obratih 2.3 milijard<S pri izboljšanju trgo-vinskfga omrežja za promet s kmptijskimi pridelki 4.7 milijarde din itd. Vsi ti ukre-pi naj služijo realizaciji flsnovno naloge — razvoju zadrug v krepkp, veldke, mtv dfrtie sociali*tit-ne proizvodne organiza-tijo ua vasi in v osnovne dru/bene iu jro-spodarske činitelje za povečanje kinetij-ske proizvodnje in porast socialistiinih odnosov nn vasi. V tem smislu rat-unajo z bistremimi ukrcpi r org-anizdcijskem in kadVovskem  pojrledu  v zadrugah.
Izpopolnjevanje družbene kontrale
Okraji. o!xrLne   in   zadriiije   bodo prav tako imeli  plane  pers^pcktivnejja  razvoja
kmetijstva. Ureaničenje teli planov b» omejnlo vaško stihijo. ornogoč-ilo veliko kmettjs-ko proizvodnjo iu pri.peljalo June-tijstvo na raveu mouerne proizvodne or-ganizacije, pri čemer bodo hkrati odipjav-Ijene kapitalistične težnje. ki jih poraja Mihija.                                                       •»
Četrtič, naloga [X5speševanja kmetijst>-a lx> imeja vaz.no mesto v progrtinih vseh ivolitifnih <ii dnižbenih organizacij. Pri tt-m se bodo posluževali oblik, ki so se i/kazale kot uspešne np sarao v Slovehiji. tpmvpč tudi  v drugih krajih  Jujroslavije.
Petič. izhodi.ščna tofika za mobilizacijo rlolovnih kmotor za propram pospeše^va-nja kntetijslva bo t>«ebna matrrialna in družljena zainteresiranost kmetijskili pro-izvajalccv. Po druffi strani se računa 7. nadaljnjini izpopo-lnjevanjem družbeiu* kontrole nad zemljo, posebno v razmerju ¦do družbenih invpstioij.
Razumljivo je. da bo izpoluitev takega ptograma   vplirala   na   vsestran^ki   mate- i rialni, kulturno prosvptni. zdrarstveni in splošni napredek vasi v Sloveniji.
T. S.