Vestnik učit. ženskih ročnih del. »ŽENSKA ROČNA DELA IN UČITELJICE«. (Piše: R. S.) (Dalje.) Če v ž. r. d. ne iščemo drugega nego gmotno dobičkanosno stran, zapostavljamo same to disciplino, potisnemo jo na stalisče, katero je zavzemala pred 150 ali 1S0 leti. Noben učni predmet osnovne šole nima zmožnosti tako neposredno gojiti čut snage, vstrajnosti, potrpežljivosti, natančnosti, ročnosti in delavnosti kakot žensko ročno delo. S tem služi narodnemu gospodarstvu, ker brez omenjenili lastnosti ni misliti dobre gospodinje. Osnovna šola ne pošilja v svet pisarjev, mizarjcv itd., ampak raale ljudi z dobro volio in zmožnostjo naučiti se teh poklicev. Istotako ne moremo zahtevati od osn. š. da bi pošiljala v svet izurjenih kuharic, šivilj, čipkaric itd. Kje in koliko dopuščajo sedanje življenskc razmcre up0' rabljati gmotno dobičkanosno — pri ž. r> d. pridobljeno spretnost, bodi mi dovol]'e' no omeniti na drugem mestu. Vojna nam je vzela za nekaj let materijal, potreben za učenje ročnega delaZdaj nam ga je podražila do nedosežne višine. To je zadjalo našemu prednietu hudo rano. Bodi to za nas dober nauKRazvidli srno kako malo smo bili priprav' ljeni na vojno. Pozabili smo v robstvt*. da je naša zemlja bogata, da nam je . jala in nam da lahko materijal za goJenJo narodnega ročnega dela. Pozabili sjfl tudf, da je naša noša lepa, ponosna ^ ' da se ni treba skrivati pred modo. D. '0 se ne vležemo k počitku in pozdravl.3-' zoro z vzdihom Istra, Trst, Gorica. ne bo- tno pozabili tega bridkega nauka, ki nam veli lotiti se resno in brez odlaganja dela. Kako lepo nas prepriča pisateljica članka —- Ž. r. d. in učiteljice, — da je izobrazbaučiteljic ž. r. d. prvo poglavje k pričetku tega dela. Za pouk moških ročnih del se izobrazi literarni učitelj z vsemi izpiti še v posebnem kurzu. Ne dovoli se obrtniku ali pridnemu diletantu, ki nekaj tednov pogleda v pedagoške skrivnosti, da bi poučeval na osnovni šoli. Zakaj pa je to smelo biti — in bi še smelo biti — pj-i ženskem ročnem delu drugače? Večinoma iz gospodarskih ozirov, iz katerih je ostalo tudi ročno delo 53 let brez nadzorstva, katero bi pa delovanje učiteljevo spodbujalo, podpiralo, pospešilo s strokovnim nasvetom in s trebljenjem slabe«a. Ker trdim, da je ročno delo v prvi vrsti vzgojno sredstvo, sem in bom zagovarjala vedno naziranje: učna moč brez dovršene pedagoške omike, t. j. v sedanjih naših razmerah najmanj z absolviranim učiteljiščem, ne sme na šolski oder kot učit. žen. roč. del. Visoko naobražene učiteljice bodo znale nod strokovnim nadzorstvom izbrati krajevnim razmeram primerno snov iz obširne naše domovine, ker že različno podnebje ustvarja in zahteva različnega gospodinjskega dela. Vstrezalo bi se s tem narodno gospouarski misli in tudi naši srčni želji, ohraniti narodu značaj. (UaLe prihodnjič.)