r——— Največji slovenski dnevnik v Združenih državah vse leto ... $6.00 G Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i c j GLAS NARODA r list: slovenskih idelavcevv AmerikL The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 HO 88 — ŠTEV 88 Entered as Second Class MattcrJScptegibcr 21, 1903, at the Post Offics at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, APE IL 15, 1933. — SOBOTA, 15. APRILA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XIX PREDSEDNIK ZA SKRAJSANJE DELOVNEGA ČASA POSEBNA ZVEZNA K0RP0RAC1JA BO RAZBREMENILA HIŠNE POSESTNIKE, KI SO ZADOLŽENI Obe zbornici sta odobrili predlogo, naj posodi vlada denar za zadolžene hiše. — Pomagano bo lastnikom in upnikom. — Za javne gradnje bo izdanih na milijarde dolarjev. — Predsednik Roosevelt je za minimalno plačo ter za skrajšanje delovnega časa, če ni to v nasprotju z ustavo. WASHINGTON, D. C., 14. aprila. — Vladni program za odpomoč nezaposlenim se bolj in bolj razvija. Nezaposlenosti bo zadan mogočen udarec z ogromnimi javnimi gradnjami, ki bodo financirane z bondi. Bondov bo izdanih za več tisoč milijonov dolarjev. Predsednik Roosevelt je priporočil zvezno postavo, ki bi garantirala delavcem minimalno plačo. - -Uvedel je že preiskavo, ki naj dožene, če bi bila taka postava v soglasju z ustavnimi določbmi. Predloga za minimalno plačo bo najbrž priključena predlogi za skrajšanje delovnega časa. Prihodnji načrt, ki ga bo predsednik predložil kongresu, se tiče sanacije ameriških železnic. Začetkom prihodnjega tedna bo poslal v Kapi-tol poslanico, v kateri bo zahteval, naj se ustanovi urad železniškega koordinatorja. Železnice je treba upravljati z manjšimi stroški ter istočasno skrčiti vladne izdatke. Predlogi, ki jih bo stavil predsednik glede sanacije železnic, bodo le začasni. S stalnim programom se bo začel kongres baviti šele meseca januarja. Predsednik Roosevelt se je danes posvetoval s senatorji, ki so vložili predloge za skrajšanje delovnega časa in za pomoč nezaposlenim. To sta demo kratska senatorja Wagner in Costigan ter republikanca LaFollette in Cutting. WASHINGTON, D. C., 1 4. aprila. — Obe zbornici kongresa sta sprejeli predlogo, katere namen je pomagati hišnim posestnikom, katerih hiše so preobložene z dolgom. Obema zbornicama je tudi predsednik Roosevelt poslal spomenico, v kateri nujno priporoča, da kongres dovoli, da vlada pomaga zadolženim hišnim posestnikom. Obe zbornici ste sprejeli predlogo, ki dovoljuje vladi, da izda v ta namen bonde v znesku dva biljo-na dolarjev. Pozneje bodo pod vladno kontrolo u-stanovljene gradbene in posojilne družbe, katere bo vlada podprla s $100,000,000. Celo poslovanje bo vodila posebna korporacija, ki jo bo imenoval predsednik. Ta pomoč hišnim posestnikom bo delovala na sledeči način: Kdor ima hišo, vredno $10,000 in ima na njej $8000 mortgage, katerega ne more odplačevati, naj se obrne na Federal Home Owners Loan Corporation in dokaže, da plačuje.po 6 ali več odstotkov obresti in da je to plačevanje v primeri z njegovimi sedanjimi dohodki previsoko. Ko bo korporacija enkrat o vsem tem prepričana, se bo pričela pogajati z lastnikom mortgage. Korporacija bo skušala znižati mortgage, morebiti na $6000. V zameno za to svoto bo korporacija lastniku mortgage dala svoje bonde, ki bodo nosili 4 odstotke obresti. Hišni lastnik bo prejel novo pogodbo za mortgage $6000 po 5 odstotkov obresti, katere bo mogel plačevati mesečno, ali četrtletno, ali enkrat na leto za dobo I 5 let. Ako je kdo zaostal s hišnim davkom, ali pa če hiša potrebuje popravila, bo korporacija k $6000 dala se dodatno posojilo po 5 odstotkov. Ako je lastnik hiše v tako slabem položaju, da mu nikakor ni mogoče plačevati niti obresti, mu bo Proces proti angleškim inžinirjem VELIKONOČNI OTOK-VELIKA SKRIVNOST Zgodovina otoka je neznana. — Na jbrže je bil nekdaj zvezan s celino. Prebivalstvo je neznanega pokol jen ja. Washington, D. C., 14. aprila. — Letošnja Velika ikm" še vodno tii rešila skrivuosli. v katero je zavit samotni otok .sredi Pascifika. in katerega ko našli holandski mornarji na velikonočno nedeljo pred 211 leti in mil dali ime Velikonočni otok. (VI .kod no prišli tamošnji prebiva If i. n i kdo ne ve. Mogoče je ta otok zadnji ostanek ve«*-je celine, katero so vulka-nični izbruhi in potresi pogreznili v morje. Velikonočni otok s > nahaja 2<>00 milj zmpadno od Južni' Amerike in -daleč fvroč od poli pacifičkih lydij. Otok je last države Čile. ki ima na njem svojo kazensko kolonijo. Celo pisave, ki s o ^jo našli na kamnitih ploščah, učenjaki št* niso razrešili. Otok je lolg 1"» milj in na nekaterih kraji.. je širok sedem milj. lnyi obliko trikota in njegova površina znaša 42 dvadratnih milj. Ko je hol.-i.nd.ski admiral Jaeob Hoggeveen leta 17J'2 pristal na tem (»toku. je bilo obrežje,posejano s kipi. ki so bili izklesani iz vulkanske skale. Xa otoku je admiral našel (> vseučiliških profesorjev, med katerimi so nekateri sloviti učenjaki, ker so j udje ali pa .so pacifističnega mišljenja. 1'radno so bili ti profesorji poslani "na dopust," toda splošno je znano, da ne bodo nikdar več bili nameščeni na kakem nemškem vseučilišču. .Med žrtvihini te Hitlerjeve "revolucije" s - luahaja tudi slavni učenjak, profesor Moritz J. Bonn. ki je predaval o narodnem gospodarstvu na Willia .ustown lnsti-1 tlite of Polities in na raznih ameriških vseučiliščih. Preti nekaj dnevi je bil profesor Bonn odstavljen kot ravnatelj berlinske visoke trgovske šole. zdaj pa je bil iz tega tzavoda izključen. Xazi.;ski politiki je nasproten, ne samo zato, ker je Žid. temveč tudi zaradi svojih liberalno političnih in gospoda rskili nazorov. Drugi odlični profesor, ki je bil sedaj odpuščen, je dr. Onenther Dehn. ki je poznan protesta litovski teolog in je predaval na vseučilišču v Halle. Odstavljen je bil zato. ker je brez strahu navajal besede Martina Luthra, ki pravi, da onemu, ki je prepričan, da vodi država krivično vojno, ni treba bojevati se, "ker se boji in uboga lloga bolj kot pa človeka". Ko je bil dr. Dehn pokliean na vseučilišče v Heidelberg, so dijaki priredili take izgred«*, da je di». Dehn odklonil ponudeno mesto. Xato je šel na vseučilišče v Ilalle. kjer va otroka sta ostala nepoškodovana, tretji je bil pa precej ohžgan in bo najbrž podlegel poškodbam. PIVO V PUERTO RICO San Juan, Puerto Bico, 13. aprila. — Sem je dospela iz Združenih držav prva pošilja te v dobrega piva. Na pomolu se je zbrala velika množica ljudi, kateri so vsakemu sodčku, ki so ga privalili s parni-ka, navdušeno nazdravljali. V SLUČAJU VOJNE BI ELEKTRARNE PRENEHALE OBRATOVATI MOSKVA, Sovjetska Unija, 14. aprila. — V procesu proti petim angleškim inžinirjem, ki so obtoženi sabotaže, je nastopil danes kot priča neki Rus, ki je obdolžil inžinirja L. C. TKorntona, da je organiziral zaroto, koje cilj bi bil v slučaju vojne popolnoma ohromiti moskovsko elektrarno, ki preskrbuje nešteto ruskih industrij z elektriko. To ob-dolžitev je dvignil Rus Sukoruškin, ki je bil svoje-časno vodja moskovske elektrarne. Inžinir Thornton je to obdolži-tev odločno zanikal ter rekel, tla Suko ruški na ne pozna in da ni ž njim sploh nikdar govoril. Ruski vodja elektrarne je priznal, da je zakrivil sabotažo in .sicer po naročilu Thorntona. On in Thornton sta napravila načrt, kako bi v slučaju vojne obrat v elektrarni ohromila. Thornton je dal Sukoruškemu petindvajset tisoč rublje v v ban-koveih in tristo petdeset rubljev v zlatu. (Zlati rubelj je vreden približno pol dolarja.—Op. ur.) V odgovor na te obdolžit ve ji* izjavil Thornton, da je montiral v elektrarni stroje Metropolita.it-Yiekers Company, da je bil tudi pozneje večkrat v elektrarni, toda s Sukoruškiui ni nikdar govoril. Pri današnji obravnavi so igrale glavno vlogo obdolžit ve. ki so jih dvigali Kusi proti angleškim inžinirjem. Nastopilo je več prič, ki so odločno izjavljale, da so angleški in-žinirji delavce in preddelavce kar na debelo podkupovali in jih skušali pridobiti za svoje načrte. Aleksej Dolgov je izpovedal, da mu je dal Vh or nt on. tri tisoč rubljev. da bi molčal o nedostatkili. ki jih je zakrivila Thorn t ono va firma, Thornton je priznal, da mu je to vsoto posodil za ureditev novega stanovanja. "Pravda." ki je glasilo centralnega odbora komunistične stranke, pravi, de se je Anglija strahovito osmeši Isj ker je do zadnjega zatrjevala, da so obtoženi angleški inžinirji nedolžni. FRANCIJA PRETIRAVA NEMŠKE IZDATKE Berlin, Nemčija, 14. aprila. — Zunanje ministrstvo označuje .trditev francoskega poslanca Adri-en Dariae. da potrosi Xenicija vsako leto v inozemstvu $10,000.000 Ka svojo reklamo, za nesmisel. Dariac je to trdil v poslanski zbornii-i. ko se je zavzemal v.i\ francosko propagando v inozemstvu in zlasti v Združenih državah. Tekom svojih izvajanj je rekel Dariae. da znašajo izdatki za francosko propagando letno samo $3,000.000. "Svota, ki je namenjena za propagando." je rekel nek uradnik nemškega zunanjega ministrstva, "je neznatna. Ako jo postavimo na 2.000.000 mark, je že zelo visoka. Skoda, da nimamo $10.000,-000, da bi jih izdali v inozemstvu". iNemaki trgovci izdajajo vsako leto velike svote za reklamo v ino- JAPONCI ŽE ZOPET PRODIRAJO Zavzeli so zopet eno kitajsko mesto. —Japonci se nahajajo 100 milj od Tientsina. — Kitajci so bili tepeni ob kitajskem zidu. Mukden, Mandžuriia, 14. aprila. — V svojem nadaljnem prodiranju južno od kitajskega zidu je japonska vojska zavzela zelo važno mesto Tsienan, okoli 100 milj severovzhodno od Tientsina. Z zavzetjem tega mesta obvladujejo .Japonci nad 1000 kvadratnih milj kitajskega ozemlja južno od velikega zidu in vse kaže, da hočejo pregnati vso kitajsko vojsko iz tega okraja čez reko Lwbti, ki teče skozi zid Iz Dkžehola in se izliva v morje več kot ">() milj od najjužnejšega konca kitajskega zidu. To ozemlje vzhodno od reke Wan ;bo za-gvozdno ozemlje med Mančukuo in Kitajsko ter bo pod kontrolo japonske in mančukuo vojske. Kupeikow, Kitajska, 14. aprila. — Kitajci so se brezuspešno trudili pri Kupci prelazu, da bi pognali Japonce n:*zaj v Dželiol ter so se morali slednjič umakniti. Generalni major Tadaši Ka\va-liara je s svojo šestnajsto infante-rijsko -brigado odbil napadalce, ki so pustili na bojišču 50 mrtvih. Kitajci so pričeli napadati v sredo ponoči. Boji so trajali ves naslednji dan in ves čas so Japonci obdržali svoje postojanke. Boj je bil končan, ko so se Kitajci umaknili in prepustili Japoncem deset poljskih topov. Japonci so imeli dva mrtva iu štirinajst ranjenih. DOAKOVA ODREDBA PREKLICANA Par dni predno je odstopil AVil-liam X. Doak kot delavski tajnik, je odredil, da je treba vsakemu inozenicu, ki dospe v to deželo, odvzeti odtise prstov. Sedanja delavska taijnica. Miss Perkins, je to odredbo, ki bi morala stopiti v veljavo dne 1. maja, preklicala. POSLANIK MITCHELL SE JE VRNIL Santiago, Kuba, 13. aprila. — Policija je danes aretirala Bzequi-ela Guilarti, ker je svoji pastorki zemstvu; vlada pa samo podpira ožgal roke. Xeki sosed je pastorka I kulturne in potnidke organizacije.obtožil, da mu je kradla jajca. "OLil VHODA' HBW YORJC, SiTUXDit ma 15, 1933 MGIaa Naroda" P^at^k Btkiar, ft Owned and PnbtUfced by ■AVWW PUBLISHING COMPANY (A Oorporatioa) ■lllit H Beaedflc, • Plač« of bosta m w. 1Mb srn« ieea of tbe corpora ti c« and addresaea of above offleari C Bmtrnh ef Manhattan. Ne« ¥wk City. it N. T. - O L A 8 NARODA-(V#We «1 Um Peeplel I—iil f ty I>ay Except Sundays aoi BolMtyt •b mIo tata v«Ua |i Mft Ifta • m m • aa Ameriko im • ##«•« aaaaatea ..............UJ» fca New Xork aa oeto leto ...... Za pol leta • • •,. ......... •.. • Za lnoxematyo an črto leto ...... Za pol teta .................... $7j0C fSJSO $7xyj 98 M Habarrlptloo Yearly «0.00 idrertlMont oo Agreement "Olaa Naroda" Itbaja Mtkl dan IxtwqiAI nedelj In pramlko?. Doplal brn podpisa Id oaatmoatl se ue prfobftijejo. Denar naj se blagoToll >sTji TI p« Money Order. Pri sprtmembl kraja narotelkor, prosimo, da aa ■ta tod! prejtaje blrallMa naauud. da Uit reje najdemo naslovnika. "OLAH NARODA", tU W. 18»h Street, New Yarfc- N- V-Telephone: uj dni razsojalo o vprašanju, ki jo cUilekosežuega jKunona ter s stališča «"lo-veraustva izredno zanimivo. Vprašanje se uit., i: — Mi more država prisiliti mat or. da bi dala o]>erirati oj^ «lve leti starega otroka, dasi pravijo zdravniki, da fte utegne n]»era»*ija končati s .smrtjo? Z dragimi besedami rečeno: — Ali ima država absolutno oblast, nad življenjem in smrtjo .svojih podanikov, ali je oblast ptarivev večja nego oblast države? V zve-zi s tem moram«* pojasniti čitateljem nekatere podrobnosti. Mw. John Vaseo, stanujoča v hiši št. 21 Rid^e Stree\ ftastin^s on Hudson, je šla obiskat v Grasslands Hospital svojega očeta, ki se tam zdravi. Seboj je vzela svojo dve leti staro hčerko. Neki zdravnik j e slučajno opazil, da ima otrok vneto oko ter po natančnejši preiskavi dognal, da raste otroku iz očesa proti možganom tvor in ko bo prirasel do možgan. bo otrok v groznih bolečinah uinrl. Zdravniki so svetovali maK ri operaeijo. Odstraniti bi mu bilo treba očesni živee. Operacija bi bila j a ko težavna. Zdravniki ne garantirajo, da ':<> ostal otrok živ. Toda če se operaeija posreči, bo otrok «*slepel. .Mati now dovoliti, da bi otroku operirali. Na vsa prigovarjanja zdravnikov in duhovnikov one eerkve, kateri Mrs. Vas<*o pripada, ljubeča mati trdov ratno odgovarja: *— Nihče ne ve, če je otrok res lako nevarno bolan. Ako umre naravne smrti, bo bolje zanj nego da bi bil slep. Zdravniki so se obrnili na družbo za zaščito otrok, družba pa na sodišče. Sodnik otroškega sodišča v Westi-bester. (ieorge V. Hmvth, je odločil, da so mora operacija izvršiti, istočasno jc pa vložil priziv, naj nj-t-gt»v odlok potrdi višja instanca, kajti dosedaj še ni (bilo takega slučaja. O tej zadevi je zelo težko ustvarjat i zaključno mnenje, Jcer pridejo prifcem čustveni motivi vpoštev. Twnieljno vprašanje je pa, komu pripada otrok: sta-rišem ali državi ? Ali ima mati pravico pustiti otroka umreti, če obstoji možnosir, da ga zdravniška veda ohrani pri življenju t Ali bo obveljala bes*de matere ali beseda zdravnikov In sodnikov? Zagoneten samomor V Sibeniku je bil izvršen zagoneten samomor. 3Gletni upravnik veleprodaje tobaka, ki ima v zakupu splošno trgo\. o kreditno druatvo iz Sp'ita. Til«r* »e j« v hott*lu ustr. lil. Moi > rniel ta «reh na. vessti. že rial j časa pripravljal na smrt. kar je razvidno iz njegovih poslovnih pisem. V enem pravi. v .smrt zaradi drugega, ki bo DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO n V ITALIJO Din »O ..........................% 3.50 ur 100 __________________5.85 Din 300 , ................% 5.— ur 200 .................. $11.35 Din 400 ____________S 655 Ur 300 _______________$1650 Din 600.................* 8.— Lir 400...................422 — Din 1000 .....................$15.50 Lir 600_______________$27.50 Din BOOO...........-...$76.— u Ur 1000 ______ X« tafMJto mIJIIi tiMtkt« ko« xv*raj nav«S*n«. feodUl v lirah dovoljujem« to bolj« pogoj«. OTUClU V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $5.00 morate poslati...... $ 5.75 •• » $10.00 * " " ........$1055 " »• $15.00 " »» .......516^- f* $20 XX) " " $21._ » " $40.00 '» » HjHMS H " $6050 » - .......55150 Prejemnik dotal t staram kraja Izplačilo ▼ dolarji*. Nujna nakazila izrrtujemo po Cable Letter za pristojbino $1— METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (PBAJfK BAKBBR) MIŠ WJUT iM BTBERt, NEW ¥OBM, T. Little Falls, K. T. Zeleni Jurij že jezdi v deželo k dobro vpliva toplo pomladno soln«-e na prezeble tule. Itftnčne reforme, nestalna vrednost dolarja in deževje po trinajstletni suši je tu pri nas še tist« de-lavee pognalo v armado brezposelnih. Zdaj. dragi sodela-voe. imaš čas. da pre^rhslaš in prebrskaš vse kote. če «ojfoza>vidaiija -vredna. Komaj se bo iskopal iz ene zagate, bo že ob-sut s eeio kopico drugih sitnost| in Tieprilik. Njegova žena bo zvedela za njegove skrivnosti, ki jih pri vseh zvijačah ne more skriti pre<| svojo ženo. Kako se zakonskemu možičku v takem položaju godi. 'pridite pogledat. Kadar žena nosi hlače in daje povelja z gorjačo. ni-«iO špasi. Fani. županova hči. pridna in ubogljiva pri delu. V ljubezni trmasta do skrajnosti in ne bo pustila. da bi mati in oče ukazovala, koga naj ljubi. Zalo pride v županovi hiši do tako komičnih prizorov. da bo gleda len od smeha sape* zapiralo. Marijanca. hči premožnega kmeta. v svoji mladosti in neizkušenosti v ljubezni nevede prevzame županovi hčeri ženina. Jo j. kakšen ravs in kavs bo s tem napravila ! V kakšno jezo ibo pritirjala mater županjo. Lenčka je priletna ženska iz so-sednj«' vasi. Nje.it posel je ljudi ženiti. Ej. kako zna hvaliti! Seveda. tega noče delati zastonj. Vse hoče imeti dobro plačano. Mati županja jo pa hoče oeigauiiti »za tiste obljubljene jurje.ki si jih j- zaslužila s tem. da je županovi hčeri skomandirala ženina. .Ne lw» manjkalo dosti, da si nebosta v lase skočili. Dosti smeha bo povzročila, ko bo naštevala žeuinove vrline. Banba. priletna ženska, .pride s svojim sinom, ki ga ženi. na ogled, dvojega sina kar prehvaliti ne more. li>ko je že vse domenjeno za po-roko, pride do komi«"nega prizora, ki bo marsikateremu ostal še dolgo po igri v spominu. Jakee. sin Bar.be. je namreč zasnubil sosedovo dekle, ki je po naklučju ta «'as vasovala pri županu. Kako strahovito komično s«1 bo ta prizor zaključil. pridite pogledat. Mica je dekla pri županu. Ona ve za vse skrivnosti županove hiše. Z nasmehom opazuje vse do-j godke, ali je pri vsem nepristranska. Le Jakee. ženin županove hčere. jo spravlja v pritajeni smeh. Lizika, te in* bom opisa val. Ta bo napravila toliko gflrja, jeze in skrbi, da mi ni mogoče opisati. Pa tudi toiiko smeha, da bi priporočal vsem, ki pose t i.j o to prireditev, da se nprgrešal IGRALA JE 49 ZVONOV Žen.ška enakopravnost lahko sla-vi uovo zmago. M lada^ Angležinja Miss Johnston je z odliko položila na Belgijskem izpit in pr«*jehi diplomo pritrkovaica prvega razreda, lielgija ml nekdaj slovi |>o svojem zvonenju. in je med drugim značilno. da olistoji v ruščini kot najvišja hvala označbji "malinovi zvonovi". ki nima ničesar skupnega /. malinami, temve«- izvira od imena mesta Ma lines z znanimi I i varnimi. Izpit se je vršil v zvoniku bruseljske stolnice Saint Kainliolde. Za obvladanje 4f> težkih zvonov je po trebilo p«>leg posluha tudi jak-i močna roka. Miss Johnston je predvajala dve skladbi belgijskega avtorja. Eno od nju. popolnoma novo je morala izvajati z notami pred oT-mi. ker jo sploh ni vid«'la p«>-^ prej. Naposled je izvajala še božično himno, svoje lastno delo. — Sodniki in mnogoštevilni poslušalci so pozdravljali prvo pritrkoval-ko z dolgim ploskanjem. Miss Johnston je izjavila, dn ne bo nikoli ponavljala izpita uiti za 1000 funtov odškodnine. Utrudila se je kako;-nikoli v življenju in se celo bala. da bo onemogla. DVE PLESALKI Predsednik angleške narodne zveze plesnih učiteljev A. Moore je pravi dobrotnik plesa željnih deklet in dam. ki morajo često sedeti ob stenah in gledati, kako druge »plešejo. k«*r primanjkuje plesaleev. Moore je namreč izumil phvi, ki bo temu nedostatku odpo-mogel. kajti en plesalec lahko pleše novi pit's z dvoma plesalkama. Moore trdi. da je ples z dvema plesalkama lepši od navadnega in da imajo tudi gledalei več užitka. Novi ples se pleše tak«». da sta obe plesalki obrnjeni z ohravom proti plesalcu, on pa pleše z njima tak«». kakor bi plesal z eno plesalko. Ilo-ko drži okrog kasti prve plesalke, desni roki obeh pa drži v svoji !«•-viei. Prosta roka druge plesalke je rahlo ovita okrog -pa.su prve. To baje ni nov ples. tenjvv samo vesela* izprememba pri plesu. Ples z dvema plesalkama se-pripo. roča zlasti tam. kjer je mnogo več plesalk, nego ples'aleev. Ta na«"»in plesa je baje že na pogled zelo mikaven. Šest nog se premika istočasno po enakem ritmu in če plešejo vsi trije približno enako dobro. gre-ples v najlepši harmoniji. Vsak plesalee. ki zna dobro pl«*sati z eno plesalko, lahko pleše tudi z dvema. nobene stvari, bo skrbel odbor. PoI«-g običajnih pij.o" iu prigrizka ti* bo serviralo tudi pivo. No. Peter Zgaga, v imenu igralcev te vljudno vabim, dn nas po-setiš. Vsega bo v izobilju. Pozdrav! Hibenčan. VABILO NA IGRO IN VESELICO SLOVENSKI DOM, Inc., LITTLE FALLS, H. Y. priredi dobro znano igro TRUE VAŠKI SVETNIKI' NA DAN 22. APRILA 1933 {Točno ob 8. uri zvečer.) ' PO IGRI ZABAVA IN PLES ■ Igra SI own ska Godba- Vstopnina za od ni »le 40 centov; za otroke do 12. leta pa 20 centov. Uljudno se vabi vse Slovence od tnkaj in iz bliinih okolic dn nas posetite na ts večer, žal ne bode nifcouur. — Za obilo zabave bode preskrbljeno. NA SVIDENJE I Frank Masle. ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brez vsake izjave, v kako s vrb o je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor Hoče poslati *eč kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo posije z denarno posiljatvijo. DECLARATION FOB MONET ORDER I herewith declare that Money Order No. ........................... I* sent by me for the purpose ot-—----- and is not intended for the purpose of speculation, placing savings or making investment in a foreign country. I certify that, this transaction in no way contravenes the act of March »th, 1933, the executive Order of March 10th, 1933 or any regulation Issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) Velikonočni prazniki so na pragu, toda še vedno, je čas, da razveselite svoje v domovini s kakim etenarnim darilom. ID BOMO TOČNO IN HITRO IZVRŠILI VSAKO POŠILJATEV METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) \'*tal je delejrut in se pritoževal. tla konvencija predolgo traja. — To je vse prevee. Štiri rini je dost i prevee. ker hi bilo mouo-ee v dveh ta kot za enega samega. Toda vsako pravilo iina svojo izjemo in tudi to ko-nrani in imajo izre»len dar ot>hzo-vanja. Dva potnika .sta se 'vračala iz starega kraja v Ameriko. Ko .se jc bližal parnik uewyor-skein u prist an iieu. sta postala oba zelo nemima. — Ali ni nekaj krasnejra — vzklikne prvi. — k<» se «"lovek približa Amei-iki. ga prieaknje v prist auišeii boginja Svobode! — Lahko tebi. prijatelj. —odvrne drugi. — ker si samec. — M«*ne pa ne.eakn v pristanišču boginja Svobode, mene »"ak;> moja žena. * — Sam ne vem. kaj je z mojo ženo — je premišljal dragi rojak. — I'roj je bila tako natanena in temeljitu. zibij je pa postala površna in brezbrižna.Kar nobena st valji ni vee tnar. Ne vem, »**e je br-Ijava ali kaj." Sinoči sini bil pozabil v hladnem žepu dolar, ko sem se pa davi zbudil in oblekel, je bil dolar š" vodno v žepu. Sam Hog ve. kaj je ž njo.1 Se pred tednom dni bi se ne inoglo kaj takega zgoditi, tako temeljita in na-tanena je bila. * Jutro. V sobo stopi mama in za-kliee: "Hej. Tonček, vstani! 1'ra j%k osem. Zamudil boš šolo! Tako velik deček, kot si ti, pa res ne ni smel več lenarit i!" Tonček odpre oči. knnežljavn pogleda, se obrne na drugo stran in odgovori; "Pusti me. mama. da spim še naprej, saj sem vendar še majhen.... Večer. Mama zakliče: "Tonček, ura je devet !" "Pa kaj potcni?*' vpraša Ton-roek. "Pridni otroci so v toni času v postelji." ".le že re*. mama. toda — jaz sem /a> vendar velik!'* ¥ Nekatere ženske imajo jezik hud kol osjo želo. Tn kar koncem jezika imajo pripravljen odgovor na vsako vprašanje. Nekega jutra je pritekel ponižen m oži ček vos rsfczburjen v kuhi-ihjo. Za grJo se je grabil, globoko je sope! in jeeal: — Pomisli in pomagaj! Knof sem požrl. Knof, s katerim sem ovratnik pripenjal. Ona je mirno pila svojo kofedro 'in minirala : — Odkar »va poweena, iščeš jvsako jutro tisti nesrečni Irnof. Zditj bo menda gm&h. Zdaj veš, kje ga imam. i "G L A 8 N A R O D A* m mi ii'i * f ii i NEW TORS, SATURDAY, APRIL 15, 1933 ffij'.'i. w 'i ffwa.,a-a ■■ * -.wri. .'. THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. % 11. K.: BOLNEMU PRIJATELJU Klavrno pisanje! Telo ti je shi-J Xe ume ješ morda mojega poj rano. ulov i izčrpane; že majhuo de- movanja Poglej okoli sebe! Ko lo te .silno utruja, napor pa kar I oli; no«"i brez spanja, polne skrbi in im. prijatelj, dobra in ' svoje občutke. ki so po naravi pri- • boš kmalu, da se ti godi v obče zla sreča je odločno v tvojih rokah! Vem. da mi ne verjameš, zato preberi to miselno i ver je. ki ti ga ne na t re.se m kar iz rokava. Tvoje stanje je bolezen, ki se je v novejšem časn Ktrahotno razpa- jeini in neprijetni, d:i se vzrok ne- in razmeroma dobro, zakaj še prijetnosti odstrani, ali če to ne j mnogo slabše bi se ti moglo godi-gre. tla se vzroku neprijetnosti iz-j ti. To spoznanje je važno ogne. Pri (bolnikih pa. ki jih imava t — 1............1 VODNIKO VE J STROJ VEDNO BOLI NADOMEŠČA KNJIGE • »i za leto 1934 lahko že sedaj naročite. — Pošljite nam in knjige Vam bodo poslane naravnost naj dom. .V n rač i In spre}? 11 m : "GLAS NARODA" (< 216 W. 18th Street« New York, N. Y. II ne zmaguje, ani- v mislili, je to duševno vrednoče-nje moteno, neugodno občutje pre- la. Živčna onemoglost ali nevra- močno, hoten odziv pa prešibek. zalo prevladuje v njih neugodno čuv.stvovanje brez primerne dejavnosti. V to boltrrensko stanje se tako oživljajo premnogi bolniki te visi«', da. >o v .svojo bolezen zaverovani in kar zaljubljeni... . Kam uvrščam tebe in kaj sodim o tvoji bodočnosti Poznani teb.* in tvoj rod. ki je bil klenega zdravja. Trdo življenje so imeli tvoji predniki, obilo dela iu lualo jela. Irda je bila tudi tvoja prva mladost, rastel si v bedi in v stiskah .si .se izučil. Zgodtv« stenija so ji rekli v onih časih, ko so videvali tudi nčenjaki v svetu sploh in tako t tuli v človeku zgolj snov ali gmoto, dandanes, ko se ne d;. več tajiti važnejša in bistvena sestavina človeka, namreč njegova d n še v n ost. smo še pridržali izraz, vemo pa. da motnja ne tiči v živčevju samem, marveč bolj na du-->vtii strani, deloma v razboljenem • *u\>t vovanjn. deloma v *labot-neiii hotenju. < 'ti vst vovanje je bohotno in enostmtwko. na bolestno stran pomaknjeno, hotenje onemo- lo. za t o je tudi telesna- -tran v ( skorajda oh črnega našega človeka.. ki stremi navzgor. Pa se ti je odprlo dotlej neznano življenje, ko ti ni treba I o več vsak dan stradati. A s tem novim življenjem so prišle nove zahteve, ki jim še nisi prav kos. zato doživljaš razočaranja. ki te silno t ro. .Ne samo ti. vsi živimo v časih, ko se rnajejo t"me-Iji pod nami in nas zadevajo ruševine podirajočega se veka. Iz delovanju okvarjena, tožljiva in kujava Zato bi se moralo reči ta-k«mu bolezenskemu .stanju življenjska oslabelost ali mls/havost. Vzrokov tej bolezni naštevajo več, najhujši in zato najtežje ozdravili so primeri podedovane onemoglosti. ki je vsekakor dedna kakor t. zv. konstitueionalne. ves ustroj obs- ga joče bolezni. Vsa na- pačni teh .no-duševna razpoložr-1 »splošnega razsula se.otmo oni. ki nja .se pretlačijo od rodu do rotili i imajo svoje nekolebajoče težišče v \ usti ali 'podobni obliki. Dogaja j nebi. na tlnu svoje duše. ki ga zu-s" tudi. tla tbizdevno krepki ljudje nanje vihre ne morejo premakniti, za rajajo življenjsko manj vredno I Dolga je letošnja zima. a priti potomstvo, kar vidimo pri nekih j mora pondatl. fudovit čas je posplošili. največ kužnih boleznih mlati! Pomlad daje življenju poseben r-izmah navzgor iti navzdol. Koliko novega življenja prinaša pomlad in koliko življenjskega veselja ! Ptnnlatl je tiitli tista doba. lastili* življen je izčrpalo moči. ali ki nagnito ali kakorkoli načeto in '»••da jfli razbrtianost ali nesrts-ni okvarjeno življenje končnje. živ-pripetljaji. T,« vrste živčne orn mo-' Ijonj-ka borba je oja«Vna. zato je ft'!..—t ■ >o muogti lažje ozdravile, j vpondadi največ ltolchanja in umi-:iko se le dajo zunanje okoliščine j torija, jetika kosi najhuje. Kaino-i/piemeniti v ugodnem smusltj in moti so n ijpogostnej^i. dne vno odzivnost pravilno ura v-j Pojdi v pri rod o in mudi s.- v notežiti in usmeril i. njeni šoli! Opazuj lisio valovanje Morda pa najdeš med ljudmi tudi kakšnega življenjskega umetnika. ki ume zunanje okoliščine in svoje hotenje spravljati v soglasje. Kajpada so njegove zunaiij" zahteve skromne! Sprosti se. če le količkaj domnevaš to življenjsko umetnost, vseli snovnih vezi. ki oklepajo tvojo duševnost. postavi zato svoje zunanje zahteve na najnižjo mero! Se nekaj nazadnje, kar naj ti ne bo zadnje! Kako more živeti mlati mož tvojih let in tvojih sposobnosti v neposredni odvisnosti, da i i drugi režejo kruli in drugi velevajo. kje'bivaj.' To razmerje, ki .-i- plaši trpljenje pa k propada! Znebi se torej liste mohkobne iu sladkobne navlake v življenj-skem pojmovanju, ki .-•• je kot nevarno okužen je razpasla ined nas od propada jočili na rodov kot vodi! o življenjske modrosti! — Vrni se k materi prirodi in .svoji rodni zemlji, ki hranila, v sebi zaklade življenjske moči zvestim otrokom ! ČLOVEKA Že v Jugoslaviji, katere intlustri-) sttitkov. a reducirala človeške >i!e ja v svojem razvoju nikakor ne ko- za 15 odst. Produkcija premoga je raka vzporedno s svetovno indu- 'narasla v omenjenem času za 4 od-?-trijo, je v majhni meri opažati, daotitke. a je kljub temu lahko onanj-zahteva napredujoča mehanizacija ;š«:Ia stanje delavstva za 15 odst. obratov naraščanje brezposelnosti. I Podobno velja tudi za mnoge dru-- • | (V .se to že pozna v tako majhnih ; ge stroke, tlasi v nekaterih mam razmerah, koliko bolj se šele obč i- občutno. Produkcija avtomobilov It v gigantkih industrijah Zetli nje-i je napredovala /ji »»!> twl.^t.. a ob. nib držav, Anglije. Francije in'eucm je tmli števil-, delavstva na Nemčije, kjer se z naglimi koraki ij:s|o za 4s odst. .Mehanizacija pa uveljavljajo vse«pridohitvc moilcr- je tudi v tem primeru kriva. «la >• ne tehnike. Zlasti velja to za Zedi- število delavstva ni dvignib njene države, kjer zavzema izpod- razim-rno s produkcijo. Industrija £E BI NAPOLEON POSTAL RUSKI CAR rivanjc čltiveškega tlela j »o strojih tkanin je sicer padla za 1 «»dst.. a že skorr» katastrofalne oblike. Okrog števil » tlela\cev je nazadovalo za 1:2 milijonov brezposelnih v Zedi- 7 od »t. Kmetijsko pridelovanje je njenih državah nam to potrjuje.' p«;rasl-> od !. l!>2<). do S. 1 !**J5. >.a Xi torej zameriti dela vst \u. da >se pi odst.. medtem ko je stanje kine-v boju za v.-akdanii kruh bori pro- j tij.sk cga delavstva popustilo za 5 ti stroju. ! m 1st. Elektrarne so povečale v ča- '/,.■ od konca vojne dalje na na--m, L l!'22. do I. l!»l!7 proizvod-rašča več število delavstva v tvor-|njn T0 ,„.Jst a 4teviio d.lav^tva nicah. čeprav je proizvodnja stalno napredovala. Zanimivi so statistični podatki, ki jih je sestavil tir. Leo \\ oilman o gibanju proizvodnje in j Od vseh ameriških gospodarskih števila delavcev. Leta 1?»27. je bilo j p;:nog ni ene, ki bi pokazala razvoj leto najvišV konjunkture, k. so j razmerja v prid delavstvu, '»d leta delale vse tvoru ice s polno paro in d!>27. dalj 1 se je razmer ie s.-v*da J za ."»2 odst. Razmerje je tmli v tem • primeru neugodno za tlela vst vo. Naši v Ameriki. še ni liiliče vedel ničesar o kri'i.1 še poslabšalo. Isto kakor za I Vendar pa s:- je že fakrat pričela njene države velja kolikor h< velika nezaposlenost. Italno o.-iali svet. V Angliji naraščala dokler ni zavzela sedanje-I «r;j katastrofalnega cdt-eira. t *e pri- V noči med soboto in nedeljo je bilo že drugič tekom enega meseci vlomljeno v zlatarsko i rgo-viuo Krank (Vrneta v S. \. Domu v Clevelautln. Lo|»ovi so ubili stransko izložbeno šipo na b-L cesti in pobrali iz okna »Ive boljši harmoniki 1 er linnet /laliiine in , , . sre4»rninc. Kot pripov<*dujejo ne- cer nudi neke ugtttlnosti. paci zdra- , . • • , . . . ' , . . ... kateri, je lula cela skupina udele- vn dusfvnast, zakaj le onemogli - ....... ..... , ... T .žena pri tem ropu. \ ljt» živčne raxrvano«!i ljudje, ki izlia-«jajo i-z zdrnvesa nidu. ki jim je mizi. Postavi se na svoje noge in bodi sam svoj! V današnjih časih se ti zdi takti početje morda tve-gavo. a nikdar ni -bih* bdiko in glatlko. Xe pojde brez tnida in tegob. nenailnih ovir in trenutnih neuspehov, a pojdi*, če boš vztrajal neomajno na .poti tlo visokega smotra — zunanj-. osamosvoje! Morda bo izprva kruha bolj pičlo, a več ti zaleže, ako si ga boš odmerjal sam. tudi v bornem lastnem domu ti bo počitek slajši kakor poti tujo streho. Več dela iu »knbi te čaka v samosvojem življenju. a tudi več užitkov in zadovoljstva. Življenji* je neprestana borba, polna truda iu trpljenja, ki se vrstita z uspe van jem in zmago-valijem. Kdor .se boji trud-a. kogar PREHUDI tfwHejo ft PLJUČNICE Prepreeile prehlade z redni« čišfe-njem svojega frevesja. Odvajanje naj bo rrdno. odstranit« ostanke! Pijte TWXtlMKVO CiKE>KO iuerjaino stanje v Zetlinjenih državah I. 102*1. s koujnkturnim letini vidimo, da je proizvtalnja o-groiuuo narasla, a število dtdavstv.i je kljub temu zelo padlo. Tako je tjike števiikt 1924. do l!»l'!». povečala proizvodnja v industriji železa za 5*> tuls*.. v čevljarski stroki zit 2?' ttst.. \ iu-di:s!riji kavčuka za 1»».'{ m 1st.. » sb.tlkorui str«'!;i /., 72 - is;.. ;t ob. • nem je narasla nezaposlenost v da pov/r.»-'-ajo rt -n v omenjenem razdobju napredovala ^ici l.i aoirh ^sim ••dločilnim činii proizvodnja v industriji nafte in, lu ni. Xaj navetbmo nt vaj i>ri-petroleja za . a število dela v lil« I 'IV izptiti n; siva je patllo za 5 odst. Industrija^;, p,, -trojih, tt.baka je dvignila proizvodnjo i/k >paio .*)"» twist., a zmanjšiila stanje delav- ( tnili i«>n<>\ t«et. a 1. siva za K» t»d.st. Industrija mesnih • k.,panje 1(»-'I iiiilijt t;<> • t«, izdelkov Koledar L 1933 Vsebuje poleg spisov dveh naših pisateljev Trohe in Rupmka tudi pesmi Johna Bukovin-»kega, opts našega "Severnega romarja" Planinska, par krasnih povesti, poučne članke iz zemljepis ja, naravoslovja in zgodovine ter nešteto drugih zanimivosti. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo* da boste popohtoma zadovoljni z letošnjim koledarjem m zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še dane*. ' TEH 160 STRANr ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH Z A VSAKEGA 50 CENTOV Cena 216 West 18th Street Ne York, H. Y. mete iz okna in jih oddajala lova-rišoMi. <»d avtomobila je bil povožen poznani rojak Valent in l*irc. *sia-nnjoč na K. 1471 h St v t'leve-lan«l. Nesreča se je pripetila na K. Is5. cesti v nedeljo zvečer. Voznik avta je ponesrečene-fa rojaka ne-j zavestnega ptdiral iu tidpeljal v bolnišnico na Five Points, kjer so zdravniki 'dognali, tla ima resne j pošktkdbe na »lavi in st» mu morali i napraviti 14 šivov na glavi, polej; tega pa ima tudi -zelo poškodovano .desno uogo in več drugih manjših poškodb po telesu. V bolniei | st; je naliaj:il dva tlni. sedaj pa je lia domu. Veliko hrvatsko samostojno dru-xtvo sv. Josipa v Kansas ('itv je imelo 2. ajirila sojo v tem mestu. Navzočih bilo vsfjrji skupaj n;i na tt» s predsednikom vred dvignili roke kvi-|šku in mirno ostali na ine^tu. Eden roparjev je nato odšel v malo sosednjo sobo, kjer so se nahajali društveni odborniki: Jots. Mi-kulič. Josip iti Tints. Mihovih "Povejte mi. kako pridem do denarja!" je za*kričal razbojnik. Ker se «n.;«i I \* X -mčiji »7.«hm» rudarjev 1 ^ je /a i/.-( zados* in klavnice -o ptivečalej valo /e 517.(»,WI rudarje/. Z roko! proizvodnjo za -0 ihM.. a otlpustiie je izdelal vča>i!i .i 'avec ••!» napo'- i 10 odst.delavstva, (»rabena stroka nvoje tlelovno^t za 11 od- \ Ht>m ča>r naj»ravi -iti.Minl Ko j»- bil Xa poletni še lnlad po-rt.čnik in je imel upanje v svojo bodočnost, je hotel vstopiti v rusk-. služlio. V arhivu ruskega voi-1'i-ga ministrstva je ohranjena nje-pova prošnja na Katarino II. ka-leri zagotavlja prosilec. <|a "hrep *-ni pt» .slavi zniagt.valnega ruskega • . rožja v 1 Kij n z t lednim »ovražni-ktnn krši'-austva. Turčijo". Pobijanja s » .s»' razbila, ker je hotel Xa-l polenu postati takoj "major en chef*, t. j. podpolkovnik. Ponudili so mu samo kapiian>ki čin. Ker je imel malo službenih lei in »lokaj skromno spričevalo i/, kadetnice. i!sdi odbite prošnje se je izpreme-nila s-.'etovna zgotlovina. Petrograj--ki uradniki so Xapoleonu priporočili več .s krom no-t i. ker .se je ponujalo Itusiji veiiko inozemskih častnikov.... liaziskoxalei. ki zagovarjajo uio-i»t Ofsebiit»sti v /»roti'»v i tiske m razvoju. govorijo eelo o *• US4.,dlli pOlUO-ti" ruskejra ministrstva. Pristaši 1 nasprolnih nazoro\ ne maraio ugi-h:.ti t> neuresničenih po>Iedirah in 1 idiio. tla iii imelji Kvropa v spi oš-in iu isti. zgodovino tudi brez X«s-t:o|eo»Ji»Ve llde|.vbe pri svetovnih ti »irodkih. Sev.-da je težko zavzeti t T •' < >••<■ »i., %tij|isee \ tem starem -poru neti volimo nudi hvaležno arratiivo /.i pisateljsko d inišlijo. .Madjarski pisatelj Ivan Kav ga je i/.rubil /;t zgodovinski rotuaii "C**-in-ral 1'iioitaparte". Knjiga je res zanimiva, tia-i naiaše /aueinarja l i Slličlie t h.gfulke. Avtor pripoveduje •» i* ni. kaj bi — zgodilo, če bi imenovala carica VrsKega f(e-i ' ,J I" /A niajorja. i Xa;»olei»ii pride v Pet rojrra.l. n:i-'--topi ,-lužb" f»ri gardi, s* kmalu na-juči ruščine iu hitro napreduje v -lužbi. Xjegova izredna nadarjenost lgo»-;irj;, veliki » it^tilih-j m« >.1 i. V h tu Katariuii>< sturti ie Xaivd-'on Zedi CIRKUS V NEW YORKU general, prestol zasede umobtil. jsii Pavel, ki litM-e nap."-: i Indijo. ' Kvropa je pred svetovno vojno. Zarotniki mi umorili Pavla. Avior postavi Xaptdeoua na čel-» zarotnikov. Pe u-odni li«k-i 11. inarea '• !;[ IsOl odstrani Xapoleon prestolonaslednika Aleksamira. oprosti ilačane in spremeni liusijo v republiko. Se-vttla tlobi uasl'>\ prvega konzula. Poznejši razvoj dog.»dkov o»lgovar-ja zgodovinski resnici s to rediko. da prevzame Rusija ulogo Francije. Po treh letih postane konzul car. . Zmagan je po vrsti vse sovražnike. I4eta IHllJ vkoraka rnsKi vojska pod Napoleonom v Pariz, a I iijego*- rofak. Korzikanee. zaliode {carja na ulici, ker je i/tlal 1'raneo-^kt» domovino. 1/ tega je razvidno, j tla pripisuje tudi avtor t>.-.eh!it»sti I • It »kaj veliko zgotlovinsko ul»>gt». — Kuiti siwr bi se «lalo prej sklepati. da bi najbrž zaključil Vapnleon sinje življenje na Ruskem k >r tna-lopoztiiin bilgadni ali ilivizijsk"? ge-ut-ral. Lahko bi večkrat premagal Turke In prejel odlikovanja, m tu m«, ne bi pomogalo do mednarodnega slovesa. Felix Adler, slavni klown. In Kose Kieffenach. krasna jahači«* ki nastopata v Ringling Bros. ta Bani um Bayley cirkusu v newyttr- škeui Madison Square Garden. Predstave se vrše vsak tlan dvakrat \ t udi ob nedtdjahi. Za košček -vsakdanjega kruha j V Tuzli .so imeli t«' tlni žahtstno { senziicijo. 1 Met ni brezposelni Še ril { OBLJUBA JE OBLJUBA je odbornik Tom Miliovil nekaj j J)jf,„ič jc .skakal oblečen za 1 Din obotavljal, ga je ropar dvakrat po j v .j^,, Moral je petkrat glavi udaril. in in še na tla. OCato j,, ostalima otlborni- l>iI skakal, da ga ni zadržal stra-koma ukazal, da ga peljejo vdvo- Žnik. Kevež je hotel zaslužiti ko- šček kruha, da bi ga delil s svojo materjo. rano. kjer se je pobiral društveni denar. Tu je imel tajnik pred se-b«»j kopico ilenarja. Razbojnik ga je pobral iu liatlačil v žep. Pri j društvu pobira i>et tajnikov de- J dočim so roparji bežali prt»ti svo-nar. po abecednem re raje je sedela deklica pri njem na koh'iiih in priletui go-Sfenl ji je v Šali večkrat dejal: — "Ko dorasteš. se pt»r«k-iva." Minilo je lli Jet i»i idila iz vojnih asov je postala resničnost. Prilet- ; šali da takoj z avtomobilom odpeljal na ' šli so tudi škatljo in v njej $226.00 |ga je zdaj že odrasla Daisy prijela policijsko postajo. Policija je šla društvenega denarja. Avtomobil z , za be.-edo. In nič se ni upiral, nav-takoj na delo. toda prišla prepoz- r«»parji je pa zginil. Vse iskanje za t dušeno je stopil z njo pred oltar, no. Roparji so pobrali že ves denar . njimi do danes je ostalo brezuspe- i Zdaj je njen mož in prijatelj iz in pobegnili pri istih vratili, kjer. šno. In rop se je zgtulil, k«i je po zgodnje mo prišli. Začeli so streljati na pr- {izjavi društvenega predsednika vega policista, ki se je prikazal, bilo skoro 500 oeeb na seji i mladosti župan mesta Dov-er 70 letni sir E. Farlev. Žena je pa stara šele 26 let. UKRADENA KRI X"a neki ženski kliniki v Xemčiji s«, brezplačno lečili .siromašno že-n-sko. Take bolnice morajo v bolnicah opravljati nekatera lažja tlo-Hsiit'a tlela in biti zdravnikom iu piote.-orjeni na razpolago za razne zriravniške demonstracije. Xefcega t hie se je pa sirmnašna žena prebudila iz. narkoze iu opazila, tla :-o ji vzeli zdravniki pol litra krvi za transfuzijo. Žena je tožila fi&kns. češ tla ji mora plačati odškodnina za ukradeno kri. ker so ji vzeli kri brez njene vednosti iu dovoljenju. Vse smilit* instance so ji dale prav. h- v ceni je morala popustiti, na-incstu zahtevanih <>00 mark za ptd Iilra krvi ji je priselilo st>dišče sa-nn> -"»(Ml mark. Zanimiva je utemeljitev razsodbe višjega deželnega s niišt-a, ki je označilo početje zdravnikov kot protizakonito telesno ]»oškodbo. Pri I uščanju krvi v tem primeru n«» tire za ilemonstracijo v znanstvene .svrhe. \'s»'kakor bi morali ženo vprašati, če dovoli, tla ji vzamejo kri. zdravniki pa tega niso storili. Končno je sodišče izjavilo, tla ni nobene pravne dolžnosti, da bi človek žrtvoval svojo kri niti v primeru, ko gre za smrtno nevarnost. Vsakemu človeku je v takem primeru dano na prosto prožiti bližnjemu pomoč ali pa odreči mu jo. "O ODA" HEW YORK, SATURDAY, APRIL 15, 1933 THE LAROR8T 8LOVEXF DAILY to TJ. 8. A. JUDITINA PRISEGA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. Iz Slovenije. 4 H izsiljena. — Toda prusogla som prisego ? kako bi Strahovit pokolj med pijanimi fanti Strašen zloeinT ki se je pripetil , v sicer mirni vasici. Volčje jame, je ponoven'dokaz. .; vi da vas ljubim. j biksom" in pripravljeni na pretep. — In vi mislite, da med nama m ničesar drugega kot samo ta ,v5 danPS jih pa bomo Sfaro pnsega: nič drugega? Ne to. ker ste postala bogata dedinja ? vraštvo med fanti sosednih vasi. Tega niti ne smete vprašati. Saj ste me vendar že ljubili, ko I ki bili zaposleni v isti vinski go-nisem bila me. kot samo revno dekle. Ali je vaša ljubezen do meno riri ponovno ogrelo, pijača postala manjša, ker sem .slučajno našla bogatega strica, ki me hoče je (,ala besedo, besede dejanje, dostaviti za .svojo dedinjo ? To bi bila -zelo .slaba ljubezen. — pravi 'j;mj> pa je r zelo razumno dekle. Se eel o mojo mater, ki vas je tako žalila, hočete razumeti Oh. .ludita. že n« nii je porodilo upanje, da bi vam v dogled-liein času mogel ponuditi prijetno življenje poleg sebe. Imam dovolj naročil in morem mirno jrledati v bodočnost. In tako lep«» hi bilo za mene. da bi vam bil \>e in lii vam mor| jc natakarica zapustila vežo in odšla v gostilniško buč. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih vjef ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava MGk N »» dognala, da je bil Avstie močno udarjen s kolom, kar je povzročilo za 1 cm globoko utrtje lobanje. |lllllllllllllPllllllliiiniiniimmil METROPOLITAN TRAVa BUREAU v (FI:A\K sakser) 216 WEST 18th STREET NEW TORK, N. I. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE ami ret *■■■•-■ L J .11 lil ... .. nmm TiaPTO SHIPPING NEWS napravit,, saj me razumete. < [življenje in smrt. Motike. koli. I«jnbt*zniv. .H-arJj,v nasinHU s,- ».ziblje okoli njenih usten. j krampi in noži so brli gospodarji — Ilazunicm vas — to j«- vaš ltmškt p«»nos. ki mi pa it^aja. Toda nekaj morete storiti za mene. če>ar moj stric j>i-i vsem svojem .boga- stvu ne more storiti. Zopet jo priiue za roko. položaja v rokah p«nlivijaiie mladi n«'. Ženske so jokale, mirile in pro- Zopet je prišla natakarica in lu<" ponovno prižgala. Stopivši nazaj v gostilniško sobo je jrostom. med Obsodba zaradi uboja I Preti mariborskim okrožnim so-I diščem sc je zagovarjal fioletni ! posestnik -losif» Sujen iz (^iglen-j^ lt)aja. i cev. Dne 8. februarja je čul na i i!|«'mi.- v Cherbouaig Muurelania v Cherbourg 22. aprila: Cli:im[>Ia in v Havre Koma v (Jenoa 25. aprila: 1-. viashun v Cherbourg K U ropa v Kremen 26. aprila: JVrenji;Lria v Cherbourg Albert liulltn v Hamburg Veen«t:im v Boulogne 28. aprila: Miunetr.nk;u Havre 29. aprila: II«* .b- Pnince, Havre Avgustu.«, < lenoa Milwaukee, II:iml»urs r^l katerimi je bil Vinko Avmv. pove- I i dvorišču svoje hiše sumnjiv ro- »ile. .Viti prošnje, niti solze žena i dala. kako Ji druži« na cesti uga- ša luč. Takoj nato je Vinko Avsec stopil pred »rostrlno. Ko je zagle- . i pa niso zalegle — bila je že noč I n,sllll, povejte mi. kaj je to. .1,ulita — mora biti nekaj prav j __ hl ,pa(iH|0 y v.se vprek. Nikdo tezk**srii. ^ j ni mislil na strašne posledice, že- {lal družbo, je <*be dekleti ozmer- Nekaj težkega je. česar brez vji.s ne morem doseči. Hans Erlau Ija po ;naščevanju je izpremeuila ^ I - Žnidaršič Franc se je zavzel — \i morate to doseči, da me vaša mati prosi, da postanem vaša žena. — m u pravi počasi in tiho. Judita — sladka, ljuba Judita — in sor»\-raži. ker je v meni videla zapreko, da ne more ve«1 biti gospodinja na Erlau. kar je pričakovala od .Mildrodinega bogastva, H tns pritisne nj'"iio roko na svoje vroče ustnice. ^ — Bo in bo tudi morala tebe za to prositi. Judita. — Toda. kaj bo rekel tvoj stric, ako nbojri arhitekt vpraša za roko njegove nečakinje * Poreden nasmeh so razlije preko njenih iistuie. To ti povem. To bo smatral za čin medsebojne pravičnosti. llans jo »presenečen pogleda. — Kako misliš to? N'ekoliko pomisli, nato pa reče: —- Povem ti *aiuo pod najstrožjo molčečnostjo — .stric Iiotho e že razmišljal o tem. da tebe postavi za svojega glavnega dediča, ker ni imel. prodno je našel mene. nobenega dediča. Xe. te prosim, no izpra-šuj, zakaj jo prišel do te^a, da je razmišljal o toni — ničesar več no zaupam, kar mi je zaupal on — najbrže, ker jo opazil, da te ljubim in da me ti Ljubiš. Tako jo. In — ker sejn te sedaj pripravila ob tvojo dedščino. je popolnoma prav, da te osrečim s svoj« roko in boš v s led tega mogel prenesti zahtevo svoje matere, da poročiš bo-gato dekle, ako ho *voja mati rešila mojo prisego. Hans zelo rosno zmaje z glavo. vati i/. Volčjih jam. Po pripoveilo- vala Avsec in Janez, je to priliko vanju drugih žensk je Anica takoj ; izrabil Franc in 'zbežal na PirČcvo ob pričetku topeža skočila v sredo j dvorišče, in poklical Janeza, naj mod fante v namenu, da jih miri. | zbeži pred Avseeem. V tem se je med tem pa je že zadobila strain.- j zbralo na cesti precej ljudi, ki so vite udarce z vinogradniškimi mo- hoteli oba fanta pomiriti. Xapo- tikami in koli. Zgruditi se je morala že j »o prveni udarcu, tolkli so pa tudi še na tleih ležečo, tako da so ji glavo dobesedno zdrobili in ji strahovito ra zmrcvaril i obraz. Razmesarjena z inotikami in kolini je nesrečniea takoj izdihnila. Prepeljana je bila v mrtvašnico v Sola Suni perk, kjer bo sodna komisija, ki so v nji banoviuski zdravnik dr. Dereani. sodnik Petrič in zapisnikar Frančič vsi iz Trebnjega. V topežu jo dobil smrtno nevarne .poškodbe tudi 211etni Koo-jančič Janez i/. Arčevea. ki mu je udarec z moliko zdrobil lobanjo. Poškodovanec je bil nezavesten i prepeljan v bolnico v Ljubljano. ' sled se je vendar tudi Janezu posrečilo pobegniti za Francem, ali takoj je za njima stekel Avsec. čeravno so «ra nekateri zadrževali. Franc Schaue:' 31. marca, je umrl v celjski jav-l ni bolnici na posledicah vnetja trebušne mrene po težki operaciji v starosti 4."5 let Franc Schauer. urednik lista "Deutsche Zeitung" v Celju, glasila nemške manjšine za dravsko .banovino in bivši narodni poslanec. i Pokojnik je bil rojen#v Kočevju. Po povratku iz ruskega ujetništva Usoden spopad na vasi /e po nekaj trenutkih so zaslišali ljudje s Pirčevega dvorišča j zamolkel udarec, nakar je sledil i popoln molk. Kašli so na tleh ležečega A vse ca. ki sprva ni dal »obe-neka znaka življenja. Skušali so i ga z umetnim dihanjem spraviti k zavesti, t oda bilo jo vse prizadevanje zaman. Zanesli so sra torej na njegov dom in poklicali okrožnega zdarvnika dr. Roznožnika iz Loža. ki je ugotovil utrtje lobanje in pretres možganov. Drugi dan je prispel še zdravnik dr. Pušenjak J iz -Cerknice, ki pa nesrečnežu tudi 3. maja. Hamburg v Cherbourg 4. maja: Come Iti Sil vola v (lenoa 5. maja: •M.ijesllo v Cherl»oiirB WcKtrmiand v Havre Volemlam v Houlogne 6. maja: I^ilavtle v Havre Vuleatiia v Trst 10. maja: A<|uiiauia v ChertHiurg I >eul«chlati,: v Chei Umrg 12. maja: ••ly*s»|»ie v Havre Mii.newaska v Havre t:..|»ei liani V Bouloeno 13. maja: C"hatni>'ain v Havre % l'ex v Onoa ICurojm v liremi-n 16. maja: i.evialban v Cherbourg 17. mala: IWemrarla v Cherbourg NVw Vi.rlc v CheriMMjrg 19. mala: Sl:>.l« ixlani v IUmli>(iie r.jris v Havre 20. maja: Coiite Cmn.te v Cenoa liiemen v lirerrieu Ceorgie v Ct.bli 24. maja: V Celje je vstopil V uredništvo ta- j Manliaitan V Havre M Iter t Hallin v Clierbinirg kratile '*Cillior Zeitunjr" in je. ko ( je bil imenovan tedanji glavni urednik dr. Franc Perz za glavnega urednika lista *'Deutsc.hes Volksiblatt." ki i/.liaja v Novem Sadu. .prevzel vodstvo lista. Leta 1023 je bil izvoljen za narodnega poslanca kot zastopnik nemške ma njšine. Kavo ta V (.elloa ! ni mogel pomagati. Vsaka zdrav-Res redki so pretepi v obmejni! niška pomoč jo <&tala brez uspeha. mrtva- Vsejru tega ne razunnm — razumem samo, da me ljudiš in da jaj/. nočem ničesar drugega, kot samo tebe, vkljub vsem zaprekam. Judita ga pogleda z zaročim i očmi. _ ___ _ Tako mi že mnogo bolj ugaja. JIans Erlau; pa kakorsen si Ložki dolini, zato pa je tembolj I Truplo jo bilo preneseno v karkoli reee« „, .storiš — ljubim te!" razžalostil usodni spopad na Jože-' šnico v Viševku, kjer je ob Hans j>lt»boko \~3Miihne. In pri takem priznanju naj stojim »preti teboj kot kak kamnit kip ne kaj takega ne more od mene zahtevati noben človek. In prodno se Judita zave. jo je objel in poljubil, da jo je za trenutek zapustil -p.....in. Nato jo izpusti iz objema, » — Judita. »i moja draga, li moja edina, to je bil samo majhen uvod V blaženost; in to se je moralo zgoditi, drugače bi bil skoprnei. V zadregi si Judita potihne lase s čela. Zdaj-pa se morava vrniti k drugim — hi prosim, nobene besede o tem. kar >.e je tukaj zgiHlild. Najprej me reši moje prisego tvoji materi. Ilaiis ljubeznivo stisne njeno roko. Judita. moja sladka Judita! In žarečih obrazov se oba vrneta v dvorano ter se uvrstita mod plesalec. Nekateri pa so vendar opazili njuno odsotuosl in so opazili njuna Žareča obraza. I ta roti Itorau se skloni h teti Ani. rekoč: Ali si e videli, ko si;i ravnokar prišla grof Erlau in Judita. teta Ana * , Ze dalje časa jo je klk-al po njenemu krstnem imenu in to ji jC bilo tudi najljubše. tJospa Heinova se obrne k njemu in niu kima. Tragedija mladega delavca Te dni je skočil pri Zagrebu pod vlak 2") let ni delavec Miliajlo Raj- j novič. Lokomotiva ga je strahovi 25. maja: Con te (li 26. maja: Ma jesti,- V OberlunirB Minn, tonka v Havre Veemlam v Buul"gne 27. maja: 11^ d- France v Havre Sat n rn In v Trst Aquitania v Cherbourg 50 maja: Kur..j.a v Premen 31. maja: Ilamhurtr v Cherbourg 1'res. lb.o^velt v Havre Koma v (icnua pre- — Da. gosjMnl baron. >zdi se mi, da jo gorf Erlau slednjič m n ga I svojo misel, da Jiulita ni več revna. \jegovi pomisleki so bili zelo resni. Tfnla zaradi Judite me Ve^eli. da je to »vejo misel pretmagal. In ko malo pozneje oba prideta k .baronu in gospe j Heinovi, vpraša baron, ko je llans .zopet odšel, Jud it o: — Ali si srečna. Ju.lila f Judita potisne svojo roko pod njegovo pazduho in ga vsa raz-vneta pogleda. — Da, strie; samo še majhna senca zakriva najino srečo, toda pri tem som sama kriva. v _ Kako to? Teti Atli se nasmeje in vodi barona počasi sem in tja. In tedaj mu tiho pove. kako si je sama zaprla vrata do svojo, srečo, da «o ji ni bilo tr«ba .ponižati pred grofico Erlau. Baron temno naimrši obrvi. -- Ali fuora ta žena vedno biti samo v nesrečo* ; i«. # (Dalje prihodnjič.) 2. junija: (tl.vm|Mf> v Cberbourpr 1 Wesleriiland v Havre . 1 Volenilani v Iioulogtie to razmesarila. .\ II.Lrdinc v Havre .M.ijesti,- V CberbrfUrie New Vork v i*I>erbf>tng . Auuitauia v C'l.erb«.uig 15. junija: Piiiit»- i]i Savola. v <;*-noa 16. junija: Kiirn|i;i v I.r« men JVitnlani) v Havre Kol ie« ilaio v ISoulogn« 17. junija: liiit.ini. v Cobh lie ie 24. junija: Cli:im].|ain v Havre Ilex v Genoa I Bremf v Bremen ; 27. Junija : l.eviaflian v Cherbourg 28 junija: f teren tja rta v Cherbourg i llainhiirK v Cherbourg i 29. junija: IfoTite < IrnntJe v Genua 30. junija: Maj^stie v fherlKiiirg Statelial • Ifll V I'tiuloClie 1. julija: I'a 1 is v Havre Lifayiftlrf v Havre 3. Julija- Kur«»x»a v Bremen 5. julija: Sa I uruia v Trst .Ai|iiit:oi:i v Cherbourg I .fiitsrlilaial v Cherbourg 7. Julila: lie >!- Franci« v Havre 8. Julila:. Conte <11 Sdvola v Genoa 11. julija r Bremen v Bremen 12. julija: N"f-\v Vork v Cherbourg Oiymril«' v Cherl»onrg 14. julija: Rotterdam. I bit tenia m 15. julija: Ch:tin[»la!n v Havre U-x v Genoa IVreiiRarfa v Plierlmurc ' 18. julija: I.evhitlinn v Cherbourg 19. Ju'iJa: Manlialtan v Havre Albert Ballin v Cherbourg 20. julija: Maie«li<' v Cht-rliourg 21. Julija: l*arls v Havre Bi 1 ropa v Bremen Sta t. i,.la m v Itoulogne 26. julija: I «1 fa \ ei te v Havre Hamburg' v Cherbnurjf I*r.-s. ltoosevelt v Havre 27. julija: P.rem en v Bremen 28. Julila: Veenilam v Bouloune l'e