ZZS. StNilkiL I LjHbljiii, i hrt. 1. oktobra HIZ. XIV. iBfo, .Slovenski Narod* velfa: / Ljubljani na dom dostavljen: v upravniitvu prcjeman: edolcto.......K24— c*>™°.......K**- pol leta........12— pol leta........11-- četrt leta ....... 6'- cetrt leta.......5*50 na mesec......• 2-— na mesec.......1-90 Dopisi naj wc frankirajo. Rokopisi se ne vrača ja Vitdntštro: Knaflova ulica St. 5 (v pritličju levo), telefon St. 34. Iska|a tsak Amm twtmr tmmwm& ned«l|e la praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat no 14 vin„ za dvakrat po 12 viiu, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. ___________ POMBeuu itevllka velfa 10 vinarjev. ------------—— Na pismena natočila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „ffarodna ttakaraa" telefon št 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: i za Nemcijo: ćelo Ieto.......K 25-— ćelo Ieto.......K 3fr— čSrueu :::*.:: : le& ** Amerik°in vse dru^dežeie: na mesec ".":!!.. I 2*30 ćelo Ieto......K 35-- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštro fspodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: št. 5 telefon St. 8 Pred balkansko vojsko. D u n a j, 30. septembra. Na Dunaju presojajo balkansko situacijo sitno resno. Položaj je po sodbi informiranih diplomatičnih krogov se vedno tak, da je treba računati z vsako eventualnostjo. Pomirljivo se sicer na oticijalnih me-stih poudarja upanje, da se velesilam vendarle se posreći ohraniti mir . . . Balkanski državniki — bolgar-ski in srbski — so opetovano poudar-iali. da se je mogoče izogniti balkan-skemu požaru te se na ta način, da prisililo velesile Turčijo. da takoj izvede in garantira one reforme v svojih kršćanskih provincah, ki bi omo-gočile da postane slovanskim narodom pod polumesecem nacijonalno, kulturno in gospodarsko življenje možno. Te garancije more TurČija nuditi le s takojšnjo uvedbo avtono-mije v Makedoniji, Stari Srbiji. Albaniji in Epiru. Avtonomija je conditio sine qua non. tako bi se dalo označiti stališče balkanskih držav. mirovni pogoi, ki so ga kot nekak ultimatum, če tuđi ne v formalnem oziru postavile Bc!-garska in Srbija. Skoraj da je prišlo tako. kakor je pred dobrim tednom iadikovala v ciicijoznem članku *N. Fr. Pr.« — rr?aie balkanske države diktiraju danes velesilam, in evropski mir je izročen belgrajskemu in sofijskemu kabinetu. f Reci smemo. da bi danes mogla »N. Fr. Pr. napisati se nekoliko pe-simističnejši članek. O evropskem miru danes niti srbski niti bolgarski državniki več ne odlocajo. temveč — naj se glasi to se tako paradoKsno — macedonski komite. Porocila iz Sofije, iz Belgrada pravijo, da je razburjenje v balkanskih slovanskih državah tako silno, da grozi vsak hip podreti jezove državniške mo-drosti ministrov in vladarjev. Macedonski komite naj se odioči h kaki akciji, ki bi imela za posledico Koču-no ali Sjenico in 24 ur pozneje je vojska napovedana. Tako stojijo danes stvari na s!o-vanskem jugu, in skoro malo depla-cirano je govoriti o pregovorih evropskih velekabinetov, kaj storiti, kako nastopiti, da bo volk sit in koza ćela. Zlasti, ker je že danes jasno. (!a LIO B aUrnk 4a Sapho. Slike iz pariškega življenja. Francoski spisal Alphonse Daudet. Prevel Oton 2 u p a n č i č. (Dalje.) Govorila je, s prepričanjem, uverjena, da je ves njen spol pripravljen za vse muhe in da se uda prvemu poželjenju. On se je branil, vendar je bil zmeden; iskal je po svojih spominih, izpraševal se je, ali bi ga utegnil vsaj rahel, nedolžen do-tik opozoriti na kakoršnosibodi ne-varnost; in čeprav ni našel ničesar, čistost njegovega čustva je ostala skaljena, kakor da je kdo nedotak-njeno kamejo z nohtom razil. >Čakaj... poglej... avba iz tvojega kraja ...« Preko svojih lepih las, razčesa-nih na dvoje dolgih pramenov, si je bila spela belo pečo, ki je bila še do-kaj dober posnetek katalanke, tro-krpe avbe ehateauneufskih deklet; in stopila je predenj, zavita v mleč-nate gube svoje noćne jopice in ga je prašala: »Ali sem podobna Divonni?« O ne, niti od daleč ne; podobna ie bila samo sebi sami pod to avbico, ki ga je spominjala druge, Saint-La-zarske, čepiće, ki se ji je baje tako ne priđe do nikakega skupnega po-stopanja. Berchtoldovo akcijo sta pokopala sir Edvard Orey in gospođ Sasonov v Balmoralu in danes nam telegraf že javlja, da ie Rusija priče-la samostojno akcijo ter včerai izjavila Visoki Porti, da prevzeiaa varstvo turskih kristjanov. Smatrati bi bilo, da je ta korak ruskega kabineta docela v smislu grof Berchtoldove pomirjevalne akcije. Toda temu ni tako. Rusija na-stopa v Carigradu na lastno pest, ona je iztrgala avsinjskeiuu kabinetu vodilno vlogo in tnpleentente ter trozveza si stojite zopet enkrat prav oštro nasproti. V tej pereci situaciji so si velesile med seboj needine — koliko naj damo še na njihove uspehe? One same ne verjamejo ^eč. teniveč se same mrzlično pripravljalo na vse eventualnosti. Ni nikaka tajnost več, da so naši armadni zbori na jugu po-polnoma kompletirani in na vse prepravljeni, baš danes se je v krogih avstriiske delegacije tuđi ,'itrievnlo. da pokliče naša uprava v prihodnjih dneh še stotisoč inož pod orežje. Naše vojaštvo bo, kakor se za-trjuje v političnih Krogih takoj po iz-bruhu vojne zasedlo sandžak. S io eventuali.ost.io računaio na J-^alKanu, računa vsa Evropa. Tem vo:jo * o-zornost pa zato zasluži vest. da mobilizira Rusija ob nasfh meiah. Uradni ruski presbiro to vest tako slabotno dementira. da jo je smatrati za pravilno. Ruska mobilizacija ob naši meji naj hi bila protest proti eventualnosti našega pohoda v sandžak . . . 2e doigo ni Evropa preživela tako resnih in usodnih dni, kakor je letošnja jesen. Krvava pošast \-ojske in boja se zdi neukrotljiva; državniki. ki najdejo v vsakem položaju to-lažilno, pomirljivo besedo obupa-vajo. Baš je dospela uradna vest, da ste BoSgariia in Srbija odredili sploš-no mobilizacijo in da je srbska skup-sčina skfrcana na dan 4. oktobra. Na Dunaju sodijo, da sledi mobilizacija Crne gore in Orške in da potajo vsj štiri baikarske ćržzve Ttirč'h* ulti-n??tum, zahtevajoč takojšno -vtono-mijo. a da Tur čija to zahtev- ndklo-ri. Srbski in bolearski kabin t sta v permanenci. Zveza med Dun ijem in Sofijo je pretrgana. Merod^ini austrijski krogi sodijo. da je vina ne- zelo podala, ko je poslala svojemu Ijubljencu v polni sodni dvorani po-Ifub za slovo: »Nič ne maraj, fantič moj. še se vrnejo lepi čaši...« In ta spomin ga je tako skelei, da je upihnil luč, komaj da je mc-tresa legla, da je ne bi moral več gledati. Drugo jutro navsezgodaj je stric hrupoma prilomastil in je kričal, palico vihteč: Ehe. otrocif« z bodrim, pokroviteljskim glasom, s katerim je govoril sv^oje dni Courbebaisse, kadar je prišel k Pelliculi ponj. Bil je videti še bolj razigran nego sinoči: seveda — hotel Cujas, pred vsem pa osemtisoč frankov, ki jih je imel zlo-žene v svoji listnici. Denar za Pi-boulette, no da, ampak nekaj luijev srne že pognati, da ponudi svoji ne-čakinji zajtrk kje zunaj!... »In Bouchereau?« je pripomni! nečak, ki pač ni smel dvakrat zapo-redoma izostati iz svojega urada. Sklenili so, da bodo zajtrkovali na Camps - Elisees, in potem da pojde-ta možaka k konzultaciji. Fenat si je bi! mislil ta izlet malo drugače. z velikim vozom, polnim šampanjskih buteljk, v Saint-Cloud; in vendar je bil krasen ta zajtrk na gostilniški terasi pod akacijami in ja-ponskim grmičjem, kamor so priha-jali refreni od dnevne izkusnje v so-sednji kavarni. Cezar, zelo gostih besedi, zelo galanten, se je razpro-strl v vsi svoji graciji, da bi Parižanki ugajal. Privoščil si je natakarje, izogibna in pravijo, da je Avstrija na vse pripravljena ter da ne more tr-peti ruskih groženj. Zdi se, da je s tem konec si-tuačnih poročil in političnih razmo-trivanj in da hoče meč govoriti zad-njo besedo._________ Hrvatski list o slovenski klerikalni politiki. Zadrški »Narodni List«, glasilo državnega poslanca Biankinija je priobčil pod naslovom »Politika izolacije« uvodnik, v katerem se ^zvrst-no karakterizuje politika dr. Šuster-šiČa in njegove stranke. Ker je članek vreden, da se ž njim seznani tuđi slovenska javnost, ga priobčuicino v odlomku. Dotični članek se v glavnih potezah glasi tako-le: »Zelo dobro se spominjamo na 1. 1907. Takoj po končanih volitvah v državni zbor je prihitel dr. Šuster-šič v Zader, da prepriča naše po-slance dr. Ivčeviča in Biankinija, da je treba iz jugoslovanskega kluba na Dunaju izključiti štiri poslance, ki so pripadali slovenski nanredni stranki in sicer štiri odlične slovan-ske rodoljube: Hribarja, dr. Rvbafa. dr. Pioja in Robleka. Naši poslanci seveda na to izkHu'Teitjc nišo pristali in stvar se je končala s tem, da so se vsi jugoslovanski poslanci združili v en klub, dočim je ?uster-šič s svojimi somišljeniki ostal ob strani. Kakšno slovansko ali bolje hr-\aško-slovensko politiko je potem on vodil. pokazala je rnzprava povodom obnovitve avstrijsko-ogrsKe nagodbe, katero je on zaeovarjal in za katero je skupajj s svojimi drugovi glasova!, pustivši na cedilu »brate- Hrvate, ki so bili v najostrejši borbi proti dualizmu. Hribar je dru-gače čutil za svoje brate in je drugače pojmovni slovansko politiko, zato ;o h\] proti nagodbi. Toda zato je Šusteršič pričel knmpanjo proti njemu, nredstavlja-joč ga kot neprijatelja slovenskega nnrodn, čes da je s svojim postopa-njem v prilog Hrvatom kompromitira 1 belokranisko železnico. Dr. Susteršič ni miroval. Ostal je konsekventen svoji metodi in končno se mu je posrećilo razbiti pohvali! poslovodjo radi njegove ribje omake: Fani se je smejala z bedasto in pretirano zanešenostjo in brbljavostjo, ki bi spadala kvečicmu v oddeljen kabinet, in je bila Oaussi-nu neprijetna, kakor intimnost, ki se je pletla preko njegove glave med stricem in nećakinjo. ČIovek bi dejal, da sta že dvaj-set let prijatelja. Fenat, ki so mu desertna vina raztajala srce, je govoril o Casteletu, o Divonni in tuđi o svojem malem Jeanu; bil Je srečen, ker ve, da živi z njo. resno žensko, ki ga čuva budalosti. Tuđi ji je dajal na-svete glede nekoliko nezaupnega značaja, mlađega moža. in kako treba z njim ravnati, prav kakor mladi nevesti, tapljaje jo po rokah, z zavaljenim jezikom, z ugaslimi, vodeni-mi očmi. Pri Bouchereanju se je streznil. Dve uri je bilo treba čakati v prvem nadstropju na Vendčmorovem trgu, v tistih velikih sobanah, visokih in mrzlih, po katerih se je trio molčečih. plahih ljudi; pekel bolečin. ki so mu morali prehoditi vse kroge po vrsti, sobo za sobo, do kabineta slovečega učenjaka. Bouchereau s svojim čudovitim spominom se je gospe Gaussinove takoj domislil. ker je bil pred desetimi leti, ko se le tK>lezen začela, v Casteletu na konzultaciji; Cezar mu je moral opisati različne faze, nato je prečital stare recepte, in ju je pri tej priCi pomiril glede bolestnih poja- blok ostalih jugoslovanskih strank ter pritegniti k sebi pravaše. S tem je dosegel ono, za cimer je težil: da je postal predstavitelj naj-močnejše jugoslovanske skupine v parlamentu, torej faktor, s katerim je treba računati. Če bi on ta svoj položaj izkori-ščal v prilog splošnonarodnih inte-resov, bi to ob koncu koncev še ne bilo /Jo. Toda mi vemo, da njega vodijo drugi cilji, da ima on pred očmi še vedno tišti cilj, ki ga je 1. 1907. do-vedel v Zader in ki ga je postavil na stolec deželnega glavarja kranjske-ga, s katerim dostojanstvom pa se on zadovoljava samo provizorično. Kako on pojmuje narodno politiko, to je pokazat že 1. 1907. ob pri-liki obnovitve dualizma. Takrat je bil s svojimi somišljeniki osamljen, a tuđi danes, ko je obkrožen od svojih pravašev, te politike ne menja. Ali ga nismo slišali v delegacijah govoriti za trojno zvezo, ki je edino uporišče nesrečnega dualističnega sistema? Pa kako je postopal takrat, ko se je v parlamentu uvedla akcija za Hrvaško? . . . Po takšnih izkušnjah >spreje-mati primerne zaključke glede splošnonarodnih zadev z odposlanci slovenske klerikalne stranke« to z oniirn, ki so pod ŠusteršiČevo komando in ki se v parlarneiitu rogajo tuđi trializmu, odkloniti pa kooperacijo z brati v Dalmaciji, ki so v že navedenih slučajih dokazali, kako jim je narodna stvar nad vse, to je zelo problematična politika . . . Kaj je jim dr. Šusteršič obljubil, s čim jih je pridobil, tega ne vemo in nečemo ugibati, to bo nam pokazala najbli/ia bodočnost. Mi imamo pred očmi »Slovenca «. organ dr. Šusteršiča, z dne 21. t. m., v katerem čitamo uvodni članek »Združeni hrvatsko-slovenski narod. Ljubljanski list kliče z de-belimi črkami: »Živela velika združena Hrvatska«! in pravi, da se je slovenska domovina z opatijskimi sklepi proširila daleč preko doseda-njih mej do obal Jadranskega mor-ia in daleč notri na Balkan.« Sedai lahko razumemo tendenco te politike, ki omenja hrvatsko-slo-venski narod in govori o notranjosti Balkana, a izključuje v političnem deiu većine iz Dalmacije in Slavonije. Bosne in Hercegovine; ne bo vov v možganih. ki jih pripisuje rabi gotovih zdravih Nepremičen, goste obrvi povešene na drobne oči. oštre in prodirne. je piša! dolgo pismo svojemu kolegi v Avignonu; stric in ne-Čak pa sta s pridržano sapo poslušala praskanje tega peresa, pred ka-terini samim je njima utihnil ves hrup bučnega Pariza; in hipoma se jima je razodela čarobna moč zdrav-nika današnjih časov: najvišji duhovnik, poslednja vera, nepremagljiva vraža . . . Cezar je odšel od njega resen, kakor polit: »Sedaj grem v hotel, da pospra-vim svoje stvari, pariški zrak mi slabo de, ves, mali moj . . . Da ostanem tukal, bi uganjal neumnosti. Še no-coj odidem z vlakom ob sedmi uri, saj me bos oprostil pri moji nečaki-nji, ć?« Jean se je dobro varoval, da bi ga pridrževal, bal se je njegovih otročarif in lahkomiselnosti; in ko se je drugo jutro zbudil, se je blagro-val, ker ve, da je stric doma, pod ključem, pri Divonni — kar se prikaže, klaverna postava, ves narobe. »Za božjo voljo, stric, kaj se Vam je pripetiio?« Zgrudil se je v naslanjač, od-kraja brez glasu in kakor brez udov, a polagoma se je razživel in potem je povedal, da se je narneril na sta-rega znanca iz Courbebaissovih časov; preobilna večer ja . . . in osemtisoč frankov k vragu ponoči v igral- nam težko uganiti, zakaj je izklju-čen srbski del našega naroda in zakaj je proskribirano srbsko ime! Toda to izključenje in proskribiranje se ne da z ničemer upra-vičiti. Ako so Hrvati, Srbi in Slovenci vsi eden edinstven narod, (kar danes trde tuđi najzagrizenejši Hrvati), potem je treba ta narod imenovati samo z enim imenom — bodisi s slovenskim, hrvaškim ali srbskim. Ako pa se hočejo navajati plemenska imena, potem je treba rabiti vsa tri in ne srne se govoriti o hrvaško-slovenskem, marveč samo o hrva-ško-srbsko-slovenskem narodu. Postopati tako, kakor so to sto-rili gospodje na opatijskem sestanku in kakor piše ljubljanski list, ni upra-vičeno, ni pravično. A to ima svojo prozorno tendenco. Nam se zdi, da imamo sedaj jasen vpogled v vlogo dr. Šusteršiča med južnimi Slovani. Ta vloga obstoji v nekem sistematičnem delu, da se razbije in uni-či sporazum med Hrvati in Srbi in da se onemogoči ona narodna politika, ki se je pričela L 1903., ki je rodila toliko dobrega sadu in ki je postala resna skrb državnikom monarhije, kar najbolj izpričuje razvoj dogod-kov na Hrvaškem. »Slovenec« naziva politiko svojega gospodarja in njegovih zavez-nikov »skupno hrvatsko-slovensko realno politiko v okviru habsburške monarhije, a mi bi jo raje imenovali — politiko v tu}! službi.« v Štajersko. Iz Celja. Tukaj slavi dne 5. oktobra pek in posestnik Vine. Janič- 5 svojo ženo Amalijo roj. Uhlich, šti-ridesetletnico poroke, obenem p^ tuđi štiridesetletnico, kar vodita pe-karijo in vinsko trgovino. Istočasnc pa slavijo tuđi: Neža Miklavc 55 let kar služi pri Janičevi hiši, Marija Pouh 25 let, Jožefa Bratnik 25 let Ana Turin 18 let, Andrej Klanjšek 18 in Vine. Kolan 18 let. Tvrdka Janič obstoji v Celju od 1. 1S49. Bila je svoj čas slovenska, v zadnjih letib je prešla v nasprotni tabor, vendai pa so Janičevi mirni. Iz 2alca. (Teorija i n prak. s a.) »Ljubi Gospoda svojega Boga ni beznici . . . Niti bora več, na svetu nič! . . . Kako sedaj domov, kako Divonni pred oči! In Pinoulette bo kupil . . . In iznenada ga je zgrabila neke vrste blaznost, z rokami si je zakril oči, s palci zamasi! ušesa, in na vse pretege tuleč in ihteč, se ie s svojo južno nabrzdanostjo psoval ter si začel olajševati pekočo vest z dolgo izpovedjo o vsem svojem življenju. On da je svojcem sramota in nesreča; take izrodke v obitelji, kakor je on, bi imeli parvico pobiti kakor volkove. Brez velikodušnosti svojega brata, kje bi bil sedaj? . . . V temnico s tatovi in ponarejalci! »Stric, stric! . . .« je klical Gaus-sin ces nesrečen, in ga je tolažil. Toda stric, šlep in gluh za vse opomine, se je naslajal ob tem jav-nem priznanju svojega zločina, ki ga je pripovedoval do zadnje podrobnosti, dočim ga je Fani opazovala s so-čutjem in občudovanjem. To je vsaj strasten človek, vihrač, kakrsne je ona ljubila; njegov obup ji je segel do dan njenega dobrega srca, in premišljala je, kako bi mu pomagala. Da, kako le? 2e Ieto dni ni občevala z nikomur, Jean tuđi nima nikakršnih zvez . . . Hipoma ji šine v glavo ime Dechelette! ... Ta čas mora biti v Parizu, in tako dober dečko je. »Ampak, jaz toliko da ga poznam . . .« je menil Jean. »Pojdem pa jaz . . .« »Kaj? Ti hočeš? . . .« (Dalje pribodnjiej Stran 2« SLOVENSKI NAROD. 225 štev. h vse svoje duše itd., svojega blfž-njega pa kakor samega sebe«, to je prva in najvišja zapoved kršćanstva. >Ljubezen, bratje, je potrpež-ljiva, nesebična, se ne da razdražiti, vse pretrpi, vse prenese .. .c tako in enako se je učilo raz lece v nedeljo zjutrai. Zares tepi nauki, le žal, da nam jih razlagajo ljudje, ki te nauke sami zaničujejo in teptajo v blato, ljndje, ki komaj čakajo, da uničijo svojega sobrata bodisi fizično ali moralno; kje, kdaj, na kak način, to }im je popolnoma egalno. Popoldne istega dne se je v Petrovčah obha-jala Slomškova slavnost. Ker se pa petdesetletnice velikega rodoljuba ne bode obhajala nikdar več, skrbel je misijonar petrovški, da ostane vsaj spomin na njo neminljiv. Zato je stisnil svojemu bližnjemu neiz-brisno znamenje na ta dan s kolom v glavo. — Seveda je temu juna-škemu činu sledila razprava s pest-mi, pri kateri je tuđi pregoreč misijonar dobil svoj delež. Zob za zob. Kakšno dopadenje pač uživa nad ta-kimi slavitelji duh Slomškov? Bog ve, če Kristus, ko je govoril pomen-ljive besede: »Po njih delih jih bo-ste spoznali« ni imel v mislih onih slovenskih duhovnikov. ki so izborni podpihovalci in obrekovalci, ka-terim glavna skrb je njih žep in že-lodec. kateri brez pardona kamnja-jo vsakogar. ki si upa misliti s svojo pametjo; one duhovnike, ki so ne-vredni, stokrat nevredni njegovi na-sledniki. — Prav je imel pesnik, ko je pisal: »In Peter je Kristusa vpra-šal: »Gospod, zakaj se od tega s studom obraćaš? povej!« »Na ustih ta čk>vek pač nosi Jehovo, a srce le mamonu služi njegovo; o Peter. ta — svetec — je — farizej!« Osebna vest. S. Fr. Papst. do-zdaj uradnik južne železnice v Celju, je premeščen v Gorico. Vsled denuncijacije nekega »kolega so ga hoteli potisniti najprej v Gradec, a se je od-ločno uprl. Predno pa je bil imenovan v Gorico, je moral napraviti iz-pit rz laščine. Ali ste ze kdaj slisali. da je uprava tužne železnictr zahte-vala od nemških uradnikov. ki jih je na progi 5pilfeld-Trst na kupe, izpit iz slovenščine?! Pa seveda. to je druga stvar! Iz Rečice v Sav. doiini. Naš slavnoznani občinski zastop je v svoji seji dne 7. sept. t. 1. zopet na-stopil svoja samooblastna pota. iz-dal je razglas, da ne pripozna javnosti cesti, ki vodi od Sp. Kosa čez Za-vodice do Mozirske meje. ker bi bilo vzdrževanje te ceste za obćino pre-dracro. Dasi je dež. odbor z odlokom od 25. marca t. I. št. 8705 spoznal to cesto kot javno, ker sluzi posestni-kom mozirskih in braslovških Do-brovelj v prometni zvezi z občino Rečica itd.. to posebno pri sprav-ljanju lesu. katero se pa sicer po posebni drči izvršuje, vzvidi se »skrbnim občinskim očetom^ dru^a-če ukrepati in ^hribovce. katere naj vrag vzame^ (besede g. obc. predstojnika!) ob zajamčeno jim pravico spraviti. Ta čudni razglas nasprotuje tuđi odločM c. kr. pol. ekspoziture v Moziriu, ki je tozadevna cestna popravila že na obćinske stroske od-dala. Več nego smešna je dopusti-tev priziva v omenjenem razcclasu na okr. zastop, ki je vendar pred de-želnoodbornim sklepom govoril. Go-spodje nai bi se. predno gredo take kozle streliat. dali o dotičn! postavi poučiti in tuđi o tem. da imamo mi »hribovci iste pravice, kakor »do-linski magnatje-, ne pa samo davć-ne in druge dolžnosti. Ceste so vam res tuđi drugod pri srcu. samo glej-te, da vas »gramoza obilica* ne po-tlači. — Prizadeti hribovci. Nesreća. V slamoreznico je pri-šel dne 28. septembra z desno roko 13letni Janez Deržek pri posestniku Martinu Razborsku v Arji vaši pn Petrovčah. Odtrgalo mu je dva prsta, druge pa zmečkalo. Razboršek se bo imel zagovarjati pri sodniji, ker fanta ni poučil, kako mora pri Stroju ravnati. Požar. Dne 27. septembra sta šla zakonska Vine. in Marija Cesar^ iz Št. Brica pri Velenju k sodniji v Šo-štanj na zaslišanje. Doma sta pustila tri otroke same. Med odsotnostjo staršev priđe nek tuj mož in vpraša za starše. Ko zve, da so v Šoštanju starsi, gre za gospodarsko poslopje. Kmalu se je začelo kaditi in požar je upepelil gospodarsko poslopje in hlev. Sosedom se ie posrećilo resiti živino. Zgorelo je već gospodarskih strojev in vsa krma. Škode je 15.000 kron. Pokrita ie deloma z zavaroval-nino. Ljubeznjivi sosedi. Ko je 26. septembra posestnica Marija Novak v Okoškem vrhu pri Konjicah v veži pripravljala hrano za svinje sta na-enkrat vstopili sosedi Marija Berlse in Čila Topolšnik, oboroženi s pole-ni. Topolšnik je Novakovko udarila s kamnom, ki ga je imela pod pred-pasnikom skritega, parkrat po glavi, da se je Novakovka nezavestna zgrudila. Nato pa sta jo obdelavali s poleni, da sta ji prizadjali več tež-kih ran m ziomUi levo roko, Baje sta storffi to iz maščevania, ker hi le Novakovka obdolžila tatvine. O ti »verno« in pobožno ljudstvo! Odseli Mariborske«« Sokola v Selnici ob D. Tvrdka Peter Majdič v Celju je darovala novoustanovljene-mu odseku ročko; gosp. Fran Jam-šek, nadučitelj v Rajhenburgu pa nam je poklonu 10 K. Razžaljeno nemštvo. Iz Maribora poročajo: Tukajšnji »Deutscher Verein« je pisal dunajskemu mestne-mu svetu strašno razžaljeno pismo, ker je slednji pustil odpeljati iz Št. lija v Slov. Gor. 48 nemških otrok, pa ne morda domaćih, ampak tistih »sirot«, ki jih DunajČani posojajo našim nemškutarjem, da ž njimi polnijo nemške sole. Nemški »Verein« je strašno razburjen, ker Dunajčani spravljajo s tem v nevarnost obstoj nemštva v št. Uju, osobito pa obstoj 3. razreda tamošnje šulferajnske sole. Vendar so enkrat tuđi javno pri-poznali, da si morajo otroke izposo-jevati bodisi od nezavednih Sloven-cev ali pa iz daljnih nemških okra-jev, da napolnjujejo svoje nepotrebne nemške sole. Dragoceno priznanje! Iz Ljutomera. Kakor ste že poro-čali, so tu dne 28. septembra ob polu 9. aretirali Dominika Polza, ki je ob-dolžen roparskega umora v Juden-burgu. Odvedli so ga takoj k okrajni sodniji v Ljubno. Prišel je v mnenju, da ga nihče ne spozna, v obč. pisar-no, a občinski tajnik ga je spoznal m pustil zapreti. Polz je menda hotel pobegniti na Ogrsko. Imel je pri sebi med drugim 3 dolge mesarske nože. Akad. društvo »Tabor« v Gradcu razglaša: Tovariši abiturijenti! Prihaja čas, ko je treba zapustiti domovino in si iti krepit duševne moči v pospeševanje narodnega in lastne-ga obstanka. Odločili ste se že za Prago. Punaj ali Gradec. Slednji vas privabi le malo. Ali katere privabi, tišti najdete tuđi tu skupino dijakov, ki stremiio za temeljito in smotreno vsestransko samoizobrazbo ter se s tihim delom pripravljajo. posvetiti svoje moči v korist domovine. V njih sredo vas vabi akad. tehn. društvo »Tabor«, ki ima svoje prostore v pritličju hiše Gartengasse 18. Za odbor društva »Tabor«: phil. M. Kovačić. tč. predsednik. iur. Vladimir Suša t. č. taj. namestnik. Korošho. Zgodnji sneg. Pri Sv. Krvi na Zgornjem Koroskem je zapadel skoro pol metra visok sneg. Kmetje imajo tam še precej poljskih pridel-kov zunaj in trpe veliko škodo. Avtotnobilske nesreće. Na Zgornjem Koroškem so se izvršile v zadnjem času številne avtomobilske ne-sreče. Ker ie cesta lepa in nima veliko ovinkov, vozijo avtomobilisti s silno hitrostjo. Koliko povozijo avto-mohitisti p^ov, kuretne in drugih ži-vali, to se niti ne zve. Prekucnili pa so tuđi že veliko voz in pozvročili precejšnjo škodo. Tuđi več ljudi je bilo že poškodovanih, posebno otrok. Avtomobilisti se napadno ne brigajo za ponesrečence, marveč se odnelje-jo z največjo hitrostjo naprej. Prebi-valstvo je postalo silno ogorčeno in zahteva, da vlože županstva na de-želno vlado tozadevne pritožbe. Primorsko. Kriza v Gorici. Korespondenca »Slavija- poroča iz Gorice: Goriški Slovenci in Nemci so sklenili volilni kompromis, glasom katerega posta-vijo vsi neitalijani, katerih je več kot 20/KK) v Gorici, skupno kandidatno listo, da dosežejo svoje zastopstvo v državnem zboru. f>alje zatrjujejo, da bo goriški občinski svet v kratkem razpuščen in da bo prevzel mestne posle vladni komisar. V Divači je umri v neđeljo ob 7. Bernard S t e h 1 a j, vratar Južne železnice v pokoju in večletni blagajnik Rudolfove jame. Pevsko društvo »Trst« v Trstu priredi v soboto 5. oktobra ob pol 9. zvećer v gledališki dvorani Narodnega doma v Trstu velik koncert. Sodelujejo: Gdč. R. Thaler, gospoda V. Cergol in J. Bordon ter popolni orkester ces. in kralj. bos.-herc. peš-polka štev. 4. Koncert vodi društveni kapelnik g. Mirko Polić. Spored: I. Iv. pl. Zajc: »More«, sinfonična glasbena slika za moški zbor in orkester. 2. Fr. Liszt: »Pesem Migno-ne<^. Sopran solo s spremljevanjem klavirja. 3. a) St. Mokranjac: »Varaj danke«. Srbska narodna, b) M. P.: »Oj jesenske«. Hrvaška narodna, c) Slavjanski: »Ej uhnem«. Ruska narodna, d) ***: »Ach neni tu neni«. češka narodna, e) F. Ferjan-čiČ: »Sijaj solnčice«. Slovenska narodna. 4. A. Dvorak: »Slovanski piesi štev. 3<-, orkester. 5. V Parma* >Povodnji mož«, balada za mešan zbor, soli in orkester. Tržaško mestno gospodarstvo. Predsednik dinastične zveze v Trstu Anton Verdier je priobčil v tedenski reviji »Oesterreicti-Uugaroc pod naslovom »Slabo tržaško mestno gospodarstvo« jako zanimiv in za itali-jansko gospodo značilen članek, v katerem se bavi, kot je razvidno že iz naslova, z laškim gospodarstvom v Trstu, če beremo ta Članek, se moramo nehote spomniti na ^rozovit polom laske komore v Pulju, s kate-rim se peča že dolgo sodišče v Rovinju, ki je obsodilo že veliko laških sleparjev, ki so goljufali puljsko občino kar se je dalo. Spominjamo se pri tem tuđi svoječasne izjave v »Soči«, ki je pisala, da ie Pulj zaČel, šio pa bo Še naprej po Istri, kier gospo-darijo Lahi, na vrsto priđe Trst in tuđi Gorica. To samo mimogrede. V tem članku piše Verdier rned drugim sledeče: Sedanja većina (laska) mestnega sveta v Trstu ima pred očmi pred vsem le interese celokup-nega italijanskega naroda. Zato delu-je z vsemi moćmi proti naseljevanju Jugoslovanov v mestu in pospešuje kolikor mogoče naseljevanje pravih Italijanov. Mož pozna prav dobro tržaške razmere in tuđi natanko ve, kako so manipulirali tržaški Lahi, da so privabili in spravili ltalijane v Trstu pod varno streho. Kot uradnik v carinski upravi ve, da je skoro vsaka ladja, ki je priplula iz Italije, pripeljala s sabo brezposelne ltalijane, ki so imeli priporoćilna pisma na gotove laske zaupnike, ki so jim pre-skrbeli trajno delo ali pri mestnih zgradbah ali pa pri kakšnem pri Ita-lijanih uglednem stavbenikju. A priori je bilo to početje starim italijan-skim rodbinam neljubo, kajti tuđi med Lahi, posebno Furlani se dobi avstrofile, toda ko so uvideii, da bo-do Slovenci sicer vrgli iz sedla tržaško gospodarstvo, so to pretrpeli. Nato opisuje pisec delovanje tržaSke laske većine v podrobnem in dokazuje svoje trditve. Ta svoj spis zaključuje Venier z besedami. da sedanja italijanska većina pri mestni upravi ne bo dopustila nikdar, do-kler bo na krmilu, da bi se m sto Trst razvilo v pravo avstrijsko me-sto in da smatra Trst še vedno le za italijansko posest in kot za eldorado Italijanov. Ponesrečeni tržaški avtomobi-Hst. Veletržec v Trstu Josip Lenardo se je peljal v avtomobilu s svojo so-progo in otroci v družbi svojega prijatelja zdravnika dr. Sesterja iz Anagnana v Chiusaiorte. Nedaleč od mesta je srečal avtomobil na ozki cesti več kolesarjev. Sofer se je hotel kolesariem umakniti, pri tem pa je trćil avtomobil v kup peska in nato v konfin. Avtomobil se je prekucnil v jarek. Sofer je obležal na mestu mr-tev, Lenardo se je težko poskodova-la. žena in dr. Sester sta lahko ranjena, otroci pa so ostali nepoškodo-vani. Tržaški avijatik Ivan Vidmar priredi v nedeljo 6. oktobra v Tržiču na Primorskem dva poleta. Poleta hodeta trajala približno dve uri. Iz Trsta pelje povodom te prireditve v Tržič posebni vlak. V gostilni »AH* alba« se je ustre-lil v stranišču mlad ne?naii človek. bržkone brezposelni delavec. Ko je prišel zdravnik, je bil samomorilec že mrtev. Zavetišče za slepce v Trstu. Ba-ronc^a Rittmever je zapustila svojo precej veliko premoženje za ustano-vitev zavetišča za slepce, ki nimajo nobenih sredstev in tuđi ne takih so-rodnikov, da bi jih lahko podpirali. Glavnica bo pupilarno varn<> nalože-na, obresti pa bo dvigal in z njimi go-spodaril kuratorij petih članov. Občinski odbor tržaški je že odobril pismeni nacrt te ustanove. Nesreća v ladiedeinici. Pri Sv. Roku je padel včeraj mehanik Ivan Kavalič na krov in se smrtno nevar-no poškodoval. Odpeljali so ga v brezunnem stanju v bolnico. Eksplozije dinamita. V Izoli je eksplodirala prezgodaj dinamitna mina, pri čemur je bil težko poškodo-van 501etni delavec Iv. Parapat. V tovarni za izdelovanje streliva v Gradišću pa je eksplodiral cei zaboj dinamita. V kleti k sreći ni bilo nobe-nega delavca, poškodovanih pa je bilo več delavk, ki so bile v sosedni sobi. Dvignjena ladja. Parnik »Elore« je dvignil na Reki iz morja pred ne-kaj dnevi potopljeno tovorno ladjo. Ladjo so za silo popravili in jo odpe-ljejo v ladjedelnico. Dnevne vesti. r+ Klerikalci v opoziciji. V življenju se zgodi dostikrat, da porabi služabnik kako stisko svojega go-spodarja sebi v prid na ta način, da izsili večjo plačo, češ: Če ne pa grem. Takim Ijudem so podobni tuđi naši klerikalci. Vlada jih ie vzela V SVOJO službo in jih je vedno in dobro pla-čevala in vsakokratne napitnine tuđi nišo bile redke. Prav zadovoljni so bili klerikalci in tuđi skromni SO bili, ker so dobro vedelu da jih vlada ne potrebuje ravno neobhodno in bi si znala tuđi brez njjh pomagati. Ta- ko zadovoljni so bili klerikalci s svojo službo pri vladi, da so ceio svoje hrvaške zaveznike pustili na cedilu m pomagali vzdržati Cuvajev režim na Hrvaškem. Zdai naenkrat pa so si isti klerikalci zaČeli rožljati z opozicijo- Za začetek še bolj skromno: njih vicegeneral dr. Korošec je v nedeljo na shodu v Rajhenburgu pra-vil, da hrana iz vladnih jasli ni prav tečna in da je je premalo in je obetal, da bodo klerikalci vladno službo pustili. Vlada je namreč zdaj v precej veliki stiski. Cehi so zaradi Hochen-burgerja razburjeni in zahtevajo, naj odstopi, Nemci zopet kažejo pesti, če bi Mochenburger šel, napetost je velika, položaj zamotan. Vlada je v največji zadregi in se še državnega zbora ne upa sklicati — no, in to priliko hočejo klerikalci porabiti, da bi od vlade zopet kaj izprešali za svoje strankarske namene. Hudega ne bo nić, resne opozicije se vladi od kleri-kalcev ni bati, samo plače jim bo morala zvišati, hrana bo morala postati še boljša in za Božić bo treba kako lepo in izdatno darilo preskr-beti — pa bo zopet vse v redu. -h Odgovor »Miru«. Urednik ko-roškega »Mira«, gosp. Smodej, se ne more spominjati, da bi se bil kdaj iz-razil, da Slovenci rapidno propadamo, odkar je tuđi na Koroškem in drugod merodajna kranjska klerikalna politika. Gospod Smodej je oči-vidno zelo kratkega spomina, sicer bi se spominjal, da je v prvi polovici letosnjega leta pisal nekemu odlične-mu slovenskemu rodoljubu, ki pa ne živi ne na Koroškem, ne na Kranj-skem, pismo, v katerem se bridko pritožuje, kako Slovenci na Koroškem nazadujemo v prvi vrsti radi tega, ker se voditelji S. L. S. premalo brigajo za narodno borbo na Koroškem! Ali je tako, gospod Smodei, ali ne? Mislimo, da smo s tem rado-vednemu gospodu pac toliko osvetili spomin, da se bo spomnil na ominozno svoje pismo. Naj uvažuje latinski pregovor, ki pravi: »scripta manent!« + Nepristranost deželnega odbora kranjskega. Letošnje leto se vrši v Ljubljani takozvani meščansko-šolski tečaj za ljudsko ućiteljstvo v Ljubljani. Deželni odbor je razpisal nekaj podpor v ta namen. Oglasilo se je za te podpore ravno 80 prosilcev in nepristranski deželni odbor je po-delil 16. prosilcem podpore In umev-no, samo — Slomškarjem-koritar-jem. Imena so na razpolago pri de-želnem odborniku dr. Zajcu. -f Naglica ni dobra! Ali kako skrbe naše c. kr. oblasti za obrtnike. Iz bleiskega kota nam pišejo: Na Bledu je prosil ugleden obrtnik pred davnim, davnim časom za neko koncesijo. Mož je že popolnoma pozabil na to zadevo, misleč, da koncesije ni dobil. A čuj, svet božji! Čez tri leta dobi odlok, da se mu dovoljuje dotična koncesija. V normalnih razme-rah bi se ta zadeva resila v treh ted-nih — ne pa v treh letih. AH res ni nobene oblasti več na Kranjskem, ki bi vzela v roke moćno brezovo metlo in temeljito pometla tako skandalozno in rednemu življenju avstrij-skega državljana naravnost škodljivo u radovanje?! Davkoplačevalec. 4- »Naj se v političnem boju ne rabi orožje, ki zastruplja.« ^Riečke-mu Novemu Listu« je poslal neki slovenski rodoljub to-le umestno noti-co: x>V hrvaških listih, zlasti v onih iz Primorja in Istre, se rabijo več-krat izrazi, ki ne delajo, da se dru-gače ne izrazim, baš najboljšega vtiska v bratskem taboru. Takih iz-razov se poslužujejo razni dopisniki, torej inteligentni ljudje, potem se pac ne more kaj boljšega pričakovati od navadnega ljudstva, ki večkrat ne ve, zakaj se gre, ter enostavno ponavlja to, kar je v listih cital. Gre se namreč za to, da bi bratje Hrvatje, zlasti oni v Istri, že vendar enkrat opustili izraz »Kranjac«, s katerim imenom se pita Slovence. Ne sramu-jemo se morda, da smo se rodili v zemlji kranjski, nasprotno icot pravi, dobri in napredni Slovenci se ponašamo s tem, t-oda žal nam je, kadar moramo slišati na tako razžaljiv način upotrebljeno ime naše dežele, ki je nam sveta, kakor vsakemu rodoljubu njegova — kakor je to slučaj v dopisu iz Polja na otoku Krtca v »R. Novem Listu« z dne 27. septembra, kjer gosp. dopisnik imenuje nekega Slovenca klerikalnega mišljenja, če-gar politično delovanje tuđi mi ob-sojamo, ker je nazadnjaško in mu je glavni cilj »korito«, »grofa Cijugulo pl. Kranjca«, češ, naj prifrkneni Kranjec ide na Kranjsko, ker Istra še ni tužna Kranjska. Gosp. dopisniki, ali bi ne bilo bolje, da bi opustili tak-šne izraze, ko se borimo proti črne-mu klerikalizmu in proti čukom?! Verujte mi, da je mogoče tuđi brez takšnih izrazov uspešno se boriti, ker jim ni težko dokazati, da je vse njihovo delovanje škodljivo za naš narod, najsi bo to na Kranjskem, v Istri ali v katerikoli drugi deželi...« + Kterikalci na delu za — Hr-vaška. Spijetska »Sloboda« priob- ču>e to-le zanimivo vest: »Hrvaški poslanci iz Dalmacije so spreieli z Dunaja od nekega konservativno-državnopravnega društva (podpisan je dr. L. Schwennhagen kot zastop-nik viteza pl. Jagra) povsem resen poziv na sejo, ki se ima vršiti v lo-kalih lista, »Gesterrich-Ungarn« (na-slednika pokojnega »Vaterlanda«), III., Kollergasse 7, v ponedeljek 30. septembra ob pol 8. zvečer. Na tej seji se bo razpravljalo o predlogu ve-Iiko-avstrijske gospode, da se hrva-ška kriza resi na ta-le način: Na temelju avstrijske ustave iz leta 1861., po kateri ste bili lirvaška in Ogrska proglašeni kot sestavni del avstrij-skega cesarstva, bi naj Hrvaška, ki je po tej ustavi imela biti zastopana v dunajskem parlamentu z devetimi poslanci, enostavno sedaj poslala svoje predstavitelje v dunajski državni zbor. Ti poslanci bi se naj vzeli izmed poslancev protipravno razpuščenega hrvaškega sabora in bi naj zavzeli devet mest na klopeh du-najskega parlamenta. S tem bi bilo — rešeno hrvaško vprašanje. To je prava revolucija, ki se pripravlja na Dunaju, zato smo radovedni, kakšne korake bo storila ogrska vlada proti tem veleizdajnikom — z madžarske-ga stališća. Neodvisni hrvaški poslanci se ne bodo udeležili te najno-vejše dunajske komedije za »opsje-njivanje Hrvata«. Vprašanje je, kako stališče bodo zavzeli poborniki hrvaškega državnega prava, na čelu jim ljuti pravaš šusteršič, proti temu atentatu, da se avstrijsko državno pravo raztegne na suvereno kraljevino Hrvaško.« — Prav radovedni smo na zaključke dunajskega konven-tikla, o katerem poroča »Sloboda«, obenem pa bi bilo zanimivo izvedeti, kateri naši klerikalni politiki so se tega sestanka udeležili. + Iz ljudskošolske službe. Za supletinjo na ljudski soli v Srednji vaši pri Kočevju je imenovana name-sto obolelega naducitelja Jurja Erkerja učiteljica Elizabeta H 6 -nigman, za 4razredno ljudsko solo v Grahovem je imenovana kot provi-zorična učiteljica bivša suplentinja v Postojni Ana P r u d i c e v a. Za provizorično učiteljico v Igavasi učiteljica v Št. Vidu pri Cirknici Ana Colnarjeva, za provizorično učiteljico v Zg. Logatcu Frančiška Kavčičeva namesto zaradi studij odpuščenega naducitelja Franca T r a t n i k a in za suplentinjo na Čr-nem vrhu suplentinja Emilija Bae-b 1 e r ] e v a. Za začasno voditeljico "e sole je imenovana učiteljica H. Kosova. Za suplentinio na ljudski soli v Erzelju je imenovana namesto obolele učiteljice Frančiške G r u -m o v e Marija Simončičeva. Za provizoričnega učitelja v Tržiču je imenovan Josip V i d e r, za prov. učiteljico pri Sv. Križu pa Helena O r a n i č e v a. Namesto začasno od-puščene učiteljice - voditeljice v Bes-nici Julije J a k 1 i Č e v e je imenovana Juli ja R o t a r j e v a. Za provizorično učiteljico v Selu je imenovana Balbina S c h n a b 1. Za suplentinjo na osemrazredni mestni slovenski dekliški soli pri Sv. Jakobu v Ljubljani je imenoval mestni šolski svet namesto obolele učiteljice Neže Županove izprasano kandidati-nio Karlo K 1 e Č o v o. — Mesto venca na grob g. Pav-liču, c. kr. poštarju in posestniku v Jkofji Loki sta poslala za Ciril - Me-todovo družbo gg. Nikola in Pepo Hribar iz Velike Gorice 20 K. — Cvetlični dnevi. Centralni odbor za I. vseslovenski cvetlični dan je prejel kakor že omenjeno iz Gorice 1200 K. Čisti znesek tega cvetlič-nega dneva je znašal 1305 K, od katerih je dobilo 100 K akad. fer. društvo »Adrija« za narodno obrambno delovanje. Tretjina dohodkov gori-ških cvetličnih dnevov, ki gre za di-jaške podporne namene, se bo po možnosti porabila v podporo gori-ških akademikov, kakor so izrecno želeli prireditelji lepih goriških cvet-liČnih dnevov. Za centralni odbor za I. vseslov. cvetlični dan je prejel g. M. Naglič 238 K kot dohodek cvet-ličnega dneva v Radovljlci in 205 K kot dohodek cvetličnega tedna v Starem trgu in v vsej Loški dolini. Dalje so poslali kot dohodke cvetličnih dnevov z Vica pri Ljubljani 187 kron 71 v, .z Vrhnike 232 K in iz Idrije 786 K 61 v. — Zavedneirm ro-doljubju iskrena hvala! — Ge. načelnice pri II. Ijubljan-skem cvetličnem dnevu prosimo, da nam naznanijo vse naslove onih dam, ki so jim direktno (torej ne potom centralne cvetlične zaloge) po* slale cvetja ali bonbonov v razpro-dajo, ker bi radi v zahvali navedli popolni imenik teh rodoljubnih dam. Enako prosimo sporočiti imena so-delovalk vse one ge. načelnice, ki tega še nišo storile. Končno bi želeli, da nam vsaka ga. načelnica naznani ime one gospodične, ki je najpridnej-še prodajala pri cvetličnem dnevu, da lahko centralni odbor za I. vseslovenski cvetlični dan na podlagi teh poročil najpridnejši izroči lep zelen-kastosvilen solnčnik, ki ga Je v ta 225 štcv. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. namen poslala odboru ga. Viđmarje-va iz Ljubljane. Dopise je pošiljati centralnemu odboru v Ljubljani, Su-bičeva ulica 3. — Redek jubilej. Danes h poteklo 40 let. kar je vstopil v Narodno tiskarno sedanji metteur »Slovenske-ga Naroda« gospod Fran H r i b a r. Celih dolgih 40 let službuje nepretr-goma v Narodni tiskarni in posveča vso to dobo zvesto in s pravo ljubez-nijo vse svoje moči našemu zavodu in zlasti »Slovenskemu Narodu«, či-car metteur je postal se za časa Jur-ciča in v kateri lastnosti je bil vedno in ie tuđi sedaj desna roka vsakega urednika. Majhen in neznaten je bil »Slovenski Narod«, ko je današnji jn-biiar postal njegov metteur, danes je list velik in obsežen in dasi zahteva njega tehniška uredba ogromnega dela, ie vendar vzorno, s pravo ele-ganco in ukusom sestavljen. Malo-kateri list je tehniško tako lepo zlo-žen in ima tako lepo sestavljene oglase, kakor »Slovenski Narod«, ki je vedno napredovai z moderno tiskarsko tehniko in to po zaslugi našega liubega sotrudnika gospoda Frana H r i b a r i a. Ob 401etnici zve-stega dela želimo dragemu tovarišu-jnbilarju vl vsega srca, da bi še mnogo let čil in zdrav vstrajal na svojem mestu. Upravni odbor Narodne tiskarne« je danes po svojem načelniku gosp. županu dr. Tav-č a r i u čestita! jubilarju na njegovi 40!emici in mu na priineren način izrazi 1 zahvalo upravnega odbora za njegovo vestno in požrtvovalno službovanje. Kaj se lahko pripeti klerikalne-mu denuncijantu. Piše se nam iz kamniškega okraja: Za prekrasni mesec maj je osrečilo tržaško ravna-tcljstvo Domžale z novim nađpoštar-jem, ki je prej služil v Zagorju ob Savi. Mož je pohabljen. za svoje de-lo nezmožen. in usmiljenje s hrom-cem bi nam branilo, baviti se ž njim, — ko bi ne bil klerikalec! S tem ie pa vse povedano. Majhen učenec velikih Peganov, Lampetov in Jarčev! Kakor so ti škodoželjni ovaduhi rta debelo, je naš junak na drobno. Oiicijantinie. ki so tako nesrečne. da morajo službovati na domžalski pošti, šikanira kakor pse, tako da ne smelo strankam napraviti niti naj-manjše prijaznosti, kakor n. pr. na-nisati naslova. V poslovanje svojih kolegov oz. koleginj pa vtika neprestano svoj nos. Zanima se za plačilo uslužbenca poste v L. in se drzne pisati g. postanci ferman, koliko da mora dotičnemu uslužbencu plačati; "t mu povseči poslovanje poste v M., na poštnem selu iz D. najde. da ni-ma predpisane čepiće, da ni poštna torbica pravilno zaprta itd. O vseh teh »groznih« grehih poroča, direkciji v Trst, kier imajo že izza časa zagorskega njegovega >de!ovanjaUnion^ 1637, »Slon> 1426, »Llovd^ 689. »Malič^ 396, >Cesar avstrijski« 384, »Ilirija^ 369, »Južni kolodvor« 311, »Štrukelj« 202, -Tratnik« 154, »Tivoli«- 72 m v ostalih gostilnah in prenočiščih 1!S52 tuj-cev. Bilo je pa s Kranjskega 1444, z Dunaja 1362, iz slovenskih dežel 1517. iz dežel češke krone 303, iz drugih avstrijskih dežel 1125, z Ogr-skega 224, s Hrvaškega in Slavonije 416, iz Bosne in Hercegovine 197, iz Nemčije 289, iz Italije 253, iz Rusije 7, iz Anglije 12, iz Francije 20, iz balkanskih dežel 127, iz Romunije 3, iz drugih evropskih dežel 142, iz Sever-ne Amerike 63, iz ostale Amerike 7 in iz Azije, Afrike in Avstralije 6 tujcev. Vlom pri Bonacu. V sobotnl šte-vilki našega lista poročali smo, da se je v trgovini g. Bonaca izvršil predr-zen vlom in sicer to med časom, ko je baje mestna policija stražila hišo. To slednje je seveda neljuba pomota, ki se nam je vrinila, ki v tej obliki ne odgovarja dejanskemu stanu. Vlom se je izvršil kakor smo se na mero-dajnem mestu informirali preden je prišla policija sploh v položaj kaj ukreniti. Sicer pa izvemo ob sklepu lista, da je mestna policija vlomilca nekega Alojzija Exnerja, stanujočega v Staudaharjevi vili v Nunski ulici že prijela. Exner je provizijski potnik rojen 1387. I na Ceškem. Areto-vanec je sumljiv vlomov pri g. vlad-nemu svetniku Deteli, pri Cvančaru in Bonacu. O tej senzacijonelni are-iac'm bodemo še poročali. Razgraiači. Ko se ie preteklo noč vračalo več kleparskih pomoč-nikov po Dolenjski cesti proti domu, so se med sabo začeli prepirati in se naposled tuđi stepH. Z bojnega polja so odšli vsi ranjeni. Zagovarjati se bodo morali zaradi^ kalenja nočnega miru in telesne poškodbe. Kolo ukradeno je bilo včeraj ple-skarskemu mojstru Antonu Cižmanu v Vižmarjih. Kolo je tvrdke »Puch«, crno pleskano, kolesi sta bili rumeni, prostega teka, tovarniška številka ie 69.565. Kolo je skoraj še novo in vredno 240 K. Pred nakupom se svari! Nepreviden kolesar. Predvče-rajšnjem je slikarski pomoćnik Franc Mikulinič na Vodnikovem trgu s ko-lesom zavozil v Frančiško Bratušo-vo in jo na levi roki telesno poškodo-val. Ogenj. Včeraj popoldne je na-stal ogenj v vaši Šujci nad Dobrovo. Ogenj je vpepelil 11 gospodar, po-slopij. Na mesto nesreće so prihitele požarna bramba iz Dobrove in Vica. Govori se, da so zažgali otroci. Pes ugriznil. Ko je včeraj popoldne pobiral smeti v Gosposki ulici hlapec Josip Novak, je pri tem dražil nekega psa, kateri je Novaka v levo roko ugriznil in ga poškodo-val. Tatvina. Posestnici Frančiški Anžičevi v Hradeckega vaši št. 26 je bila z dvorišča ukradena pločevi-nasta kopalna kad, vredna 46 K. — Osumljenec je policiji znan. Izgubljeno in najdeno. Kristina Zirkelbachova je izgubila crno usnja-to denarnico z manjšo vsoto denarja in dva listka. — Učenka Antonija Knapič je izgubila bankovec za 10 K. - Zasebnica Ana Cernetova je izgubila ročno torbico s srcdnjo vsoto denarja.— Kontoristinja Zora Jan-šova je izgubila zlato ovratno veri-žico. — Anton Steiner je izgubil zlat prstan z rubinom. — Ravnateljeva^ liči Frida Schiiller je našla prost bankovec za 10 K. — Učenec Vinko Ko-šak je našel srebrni otročji prstan. Izgubil je trgovski sotrudnik Janko Oister pred magistratom bankovec za 10 K. Pošteni najditelj ga naj odda na magistratu. Narodna obramba. C. M. podružnica v Senožečah. Za vinsko trgatev, katero priredi podružnica sv. Cirila in Metoda za Se-nožeče in okolico dne 6. oktobra v gostilniških prostorih g. Mlakarja v Senožečah je toliko zanimanja tuđi iz zunanjih sosednih krajev, da obeta postati ta večer res — veselja in radosti poln večer. Za zabavo gostov skrbljeno je z raznim sporedom kakor: srečolov, šaljiva pošta, korian-doli, prodajanje cvetlic. ples itd. — Pri trgatvi kakor tuđi plesu svira znana ogrska ciganska kapela Jona-sa Carika. — Da se ne bode delalo pri trgatvi preveč škode, skrbeli bo-dejo za to nastavljeni viničarji in vi-ničarice, katerim se bode moral vsak pokoriti, kajti njim bode načeloval strogi veliki župan. — Kdor bode brez dovoljenja grozđje trgal in bode zasačen. citiran bode pred velike-ga župana in tam bode^ sojen po zasluženi mu kazni. — Če se ne bode odkupil, pa hajdi z njim v »luknjo«. — Ker se posebna povabila ne poši-liaio, vabimo tem potoni še enkrat vse cenj. občinstvo, da se te vinske trgatve kolikor mogoče polnostevil-no udeleži. Med odmorom nastopi tuđi mali muzikant s svojim instrumentom. Društvena naznanila. Slovensko-italijanski krožek je izvolil na svojem včerajšnjem obč-nem zboru za predsednika Fr. Abul-nerja in za odbornika Ivana Peklen-ka kot blagajnika, ing. Kosmaca in gdč. Hrovatinovo, pregledovalcem računov pa sta bila izvoljena prof. Milan Pajk in dr. Janko Berce. Prvi tečaj se bo vršil vsak ponedeliek in četrtek od pol 8. do pol 9.. drugi pa ob sredah in petkih ob istem času. Tretji tečaj se bo otvoril, če se oglasi zadostno število članov. Mesečna članarina znaša 3 K, vsak član ima pravico obiskovati vse tečaje. Društvo zdravnikov si v četrtek. dne 3. t. m. ogleda tukajšno c. kr. tobačno tovarno. Vsled prijaznosti direkcije se vrši ogled pod stro-kovnim vodstvom in se ne bo oziral le na tehnični ustroj in splošni tovar-niški obrat, temveč tuđi na naprave v Jcorist in varstvo delavstva. Dru-štenim članom je tako dana prilika, da si ogledajo eno največjih in naj-modernejše urejenih tovarn. Sesta-nek je določen za 9. nro dopoldne pri vratarski hišici. Ogled se prične v ordinacijskih prostorih, ki jih bo razkazal tovarniški zdravnik, g. dr. N o g I e r. Članom, ki bi ne mogli točno priti, Je tako dana prilika, da se pozneje pridružijo. 34. prifateljskl sestanek društva slov. trg. sotradnikov se vrši dne 3. t m. ob 9. zvečer v restavracifi pri »Perlesu« z zelo obširnim sporedom. Zeleti je vsled tega, da se ude-leže sestanka vsi društveni člani, kakor tuđi še neorganizirani trgovski nastavljenci. Društvo slov. trg. sot rudni kov naznanja, da priredi kakor že vsako leto, tuđi v tej sezoni redne plesne vaje, katerih vodstvo je prevzel plesni učitelj-strokovnjak g. E. Rozman. Gg. kolege, ki želijo vživati ta naj-lepši in najintelegentnejši kurz, pror si odbor naj mu naznanijo svoj pri-stop. Dvignite družabrfo življenje trg. nastavljencev in pridite v nede-ljo dne 6. t. m. v dvorano hotel »Ilirija« ob 3. popoldne. Društvo absolventov kranjskih kmetijskih šol priredi v nedeljo, dne 6. oktobra v Valta vaši pri Novem mestu ob II. dopoldne v stari soli podučno predavanje o »Ravnanju z letošnjim moštom ter o režnji in grubanju trt«. Prosveta. Iz gledališke pisarne. Danes v torek 1. oktobra otvoritvena predstava. Vprizori se Calderonov ljudski igrokaz v treh dejanjih »Sodnik Zalamejski«. Pred vprizoritvijo v spomin na 201etnico otvoritve slovenskega deželnega gledališča uver-tura, »Gorenjskega valčka« in pri-meren nagovor. Začetek točno ob pol 8., konec ob pol 11. Intendanca slovenskega gledališča v Ljubljani si dovoljuje prijatelje slovenskega gledališča vljudno prositi, da blagovolijo čim preje prijaviti svoj abonement za sezono 1912/13. Kakor je razvidno iz njenih objav po slovenskih dnevnikih in na plakatih, se je intendanci posrećilo engažirati toliko izbornih igralskih in pevskih moči, da more z vso pošteno resnobo jamčiti za neoporečno dobre predstave. Iz objavljenega nacrta za repertoar, ki se bo tekom sezone še vsestransko izpopolnil, je jasno razvidna pot in smer, ki si jo je intendanca zacrtala. Gledati hoče, da bodo vprizoritve vseskozi ustrezale umetniškim zahtevam in hkrati v obili meri nudile zabave in razvedrila. Intendanca ima resen namen, dvigniti slovensko gledališče na čim najvišji nivo in je za trdno uverjena, da jo bode slavno občinstvo v tem njenem stremljenju rade volje podpi-ralo. Ker so stalni abonenti njena najzanesljivejša opora, se intendanca obrača do vsakogar z vljudno prošnjo, da stopi v vrsto abonentov. Ce-ne so zmerne, iste kakor lani. Vsa nadrobna pojasnila dajeta gledališki blagajnik, gosp. mag. pristav Danilo Saplja (magistrat) in dnevna blagaj-ničarka, gospa Amalija Česarek, trafikantka v Šelenburgovi ulici. Koncert slov. pevskega društva »Ljubljanski Zvon« ima na sporedu najprej dva moška zbora Vasilija Mirka »Katrico« in Emila Adamiča »Kregata se baba in devojka«. »Katrico« so gotovi ljudje dali na indeks, češ, da mora poslušalca vsled njene nemoralne vsebine obliti rdečica sramu in bi sramežljiv človek niti ne smel na produkcijo, kjer se >Katri-ca« poje! Pa ne bo tako hudo! Vse-bina »Katrice- je docela ista kot Gregorčičevega »Izgubljenega cve-ta^. Temu pač ni očitati nemoralne vsebine! Mirkova skladba udari par-krat prav fantovsko na narodno struno, ni prelahka, pa lepa in vredna truda. — Vstopnice in besedila zborov so naprodaj v trafiki gdč. Je-rice Dolenčeve, Presernova ulica. Cene sedežem a 3, 2 in 1 K, stojišča 60 vin., za dijake 40 vin. Književnost. — Gospod Bucek, humoristično-satirične in resne crtice iz sedanjo-sti. Spisal Luigi Calco. To je naslov knjižici, ki iziđe v kratkem, najbrž že čez dober teden. V tej knjižici je zbranih nekaj tistih feljtonov, ki so bili v zadnjem času pod prozornim psevdonimom Luigi Calco natisnje-ni v »Slov. Narodu« in so zaradi svojega svežega in ljubeznivega humor-ja združenega z oštro satiro vzbu-dili veliko zanimanje v vseh krogih. — Đericht iiber den I. oesterr. Kindergartnerinnentag. Že 50 let je tega, kar obstoje v naši državi otro-ški vrtci, že 40 let je tega, kar jim je bila ustvarjena postavna podlaga, a sele lansko leto v velikem tednu se je prvič zgodilo, da so se strokov-njakinje sešJe na skupno posvetova-nje. Naravno je, da jih je čakal ogromen materijal in da so mogle vzeti v temeljit pretres samo neka-tera vprašanja, glede drugih pa bo-dočim posvetovanjem in rešitvi ugladiti pot. Sem spadajo vprašanja o razmerju med otroškim vrtcem in med ljudsko solo in o organični zve-zi med tema vzgojevališcema, kate-ra vprašanja so velezanitniva ne samo za voditeljice otroških vrtcey, nego v še večji meri za ljudsko uči-teljstva C. kr. založba šolskih knjig je zdaj obelodanila obširno poročilo o zgoraj omenjenih posvetovanjih. To poročilo je važen dokument za vse, ki so v kakrsnikoli zvezi z otro-škimi vrtci, za šolske in nadzoroval-ne oblasti, kakor za občine in druge korporacije, ki vzdržujejo šolske vrtce. Naročila na to knjigo spreje-ma »Narodna knjigama« v Ljubljani. — Haupttnanov »Obrtni koledar« za I. 1913 iziđe v kratkem. Le-tos prične ta koledar s priobčeva-njem izgledov za obrtno knjigovodstvo, ki je žal zelo zanemarjeno, dasi je silno potrebno vsakemu obrtniku. V letošnjem letniku bo priobče-no knjigovodstvo za mizarsko obrt, katero je sestavil strokovnjak g. Fr. Gartner, lastnik I. zaseb. slov. trg. tečaja. Razgled po slovansftem svetu. — Komfsar Čuvaj in hrvaški zdravniki. Resolucija hrvaskih zdravnikov, naperjena proti izvede-niškemu mnenju sodnih psihijatrov v Jukićevem procesu, je kraljevskega komisarja Cuvaja silno vznemirila in razburila. Čuvaj namreč smatra to resolucijo kot naperjeno proti svoji osebi in se hoće radi tega maščevati tako nad posamnimi zdravniki, kakor tuđi nad ćelo zdravniško organizacijo. Takoj drugi dan po oni zdrav-niski skupščini je pozval predse predsednik zdravniškega društva dr. Kosirnika ter ga oštro prijel radi one resolucije. — Dr. Kosirnik je izjavila da ni mogel preprečiti sklepa, sicer pa je preje vprašal za mnenje proto-medika Reich\veina. Na to je Cuvai poklical na odgovor dr. Reichweina, Dr. Reichwein je sicer mehak človek, to pot pa se je izkazal kot značaj. Dal je namreč Čuvaju na razpolago svojo službo. To je Cuvaja še bolj razljutilo. Dal je ustaviti sprejeto resolucijo ter izdal nalog, naj referent dr. Hercog nemudoma vladi predloži svoj elaborat.— Dr. Hercog, ki je izrekel tako uničujoče mnenje, je bil včeraj poklican na policijo. Ker pa ni bila točno označena njegova adresa, mu tega poziva še nišo mogli dostaviti. Vprašanje je, kaj hoče policija z dr. Hercogom? Ali ga hoče aretirati? Zglasilo zdravniškega društva »Liječniški Vijesnik«, ki je obenem tuđi glasilo slovenskih zdravnikov, bi moral y prihodnji šte-vilki priobčiti zdravniško resolucijo proti psihijatrom. Da se to prepreci, je drž. pravdništvo zagrozilo uredniku, da bo uvedlo takoj kazensko preiskavo proti njemu, ako se drzne natisniti ono resolucijo. Zanimivo je, da je sporočil dr. Wickerhauser, naj-boljši hrvaški kirurg, komisarju Čuvaju, da se bo postavil na čelu akciji zdravnikov, ako se zaradi resolucije Ie enemu izmed zdravnikov skrivi en las. Kakor se govori, namerava vlada zdravniško društvo razpustiti in uvesti kazensko postopanje proti dr. Herzogu. V tem slučaju ni izklju-čeno, da priđe do zdravniške stavke na Hrvaškem. — »Katoliška tiskarna« — pred konkurzom. »Katoliška tiskarna^ v Zagrebu, v kateri izhaja klerikalno-pravaško glasilo »Hrvatska«, se nahaja v silnih gmotnih neprilikah, od-kar ne dobiva več podpore od nad-škofa Posilovića. To podporo je ustavil sedanji nadškof koadjutor dr. Bauer, ker so klerikalci agitirali proti njegovemu imenovanju. Prišedši v financijalno zagato, se je »Katoliška tiskarna« obrnila na dr. Bauerja s prošnjo, da jo resi. Nadškof koadjutor je bil k temu pripravljen, toda samo pod enim pogojern, da se v tiskarni ne bodo tiskali politični listi. Lastniki lista so ta pogoj odklonili in bodo raje proglasili kon-kurz. V konkurznem postopanju bo tiskarno kupil dr. Bauer ter jo pre-tvoril v škofijsko tiskarno brez ka-kršnihkoli političnih tendenc. Izpred sodišča. Zanimiva zapuščinska pravda se vrsi pri okrajnem sodišču v Novem Marofu. Stvar je sledeča. Leta 1902 so našli v Petrinju mlađega rnoškega mrtvega ob cesti. Dognati nišo mogli ali se je neznanec pone-srečil ali je bil ubit. Končno so dognali po spisih, ki so jih pri njem dobili, da je ponesrečenec neki Ev-gen Vogl iz Krapine. Obvestili so njegovo mater, ki pa je prišla v Petrinje prepozno, sina so že pokopali« Izročili so materi denar in spise, ki so jih dobili pri njem in mati je od-šla. L. 1909 pa je dobila mati obve-stiio od pomorskega kapitanata na Reki, da je bil njen sin Evgen Vogl dne 12. dec. 1908 pri nekem pretepu na angleskem parniku »Trafalgar« ubit. Zapustil je 1000 kron prihran-kov. Denar so poslale angleške obla-sli v Novi Marof, da ga izroče materi. Za to dedščino pa se je potegnil erar, nastala je pravda, ki bo morala dognati, kateri izmed obeh fe bfl pravi Vogl Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 225 štev. Telefonska in brzojavna poručila. Deželni zbori. Bregenc, 1. oktobra. Predarlski deželni zbor je bil včeraj otvorjen. Svobodomiselna manjšina je stavila interpelacijo zaradi nezakonitih raz-mer v obcini Hohenems. Interpelacija je bila naslovljena in izročena vladi. Komenskega šoia na Dunaju. Dunaj. 1. oktobra. V Komenskega soli na Dunaju v III. okraju so zopet začeli s podukom. 2upan dr. Neumaver je seveda, kakor je bilo pričakovati, takoj vplival na mestne urade, da naj zopet zapro solo. Državnozborska nadomestna volitev na Dunaju. Dunaj, 1. oktobra. Nemškonaci-fcmalna korespondenca razglaša, da so vesti, glasom katerih so baje sklenili nemški nacijonalci in kršćanski socijalci kompromis za državno-zborske nadomestne volitve v okraju Landstrasse, neresnične. Vodstvo stranke je dalo svojim volilcem proste roke. Državnozborske ožje volitve v No-vem Jičimu Novi Jičin, 1. oktobra. Pri pred-včerajšnjih državnozborskih ožjih volitvah je bil izvoljen nemsko-radi-kalni kandidat dr. Bodirskv s 3603 glasovi proti socijamodemokratične-mu kandidatu Niessnerju, ki je dobil 3057 glasov. Hochenburger v škripcih. Praga, 1. oktobra. JustiČno mi-nistrstvo je izdalo za praško višje deželno sodišče dne 27. m. m. odlok, v katerem pravi, da justicno ministr-st\"o ni imelo namena z znanim fer-manom z dne 27. avgusta vplivati na sodne odločitve v kaki gotovi srneri. zlasti pa ne dati navodil v je-zikovnih vprašanjih (?). Oni ferman je imel baje namen doseći enotno pravosodstvo pri praškem nadsodi-šču, ne nolaga pa važnosti na to, ali se to zgodi na ta ali oni način. Ne gre za to, kako pade odlocitev. mar-več za to, da pade povsod enako. Justična uprava sicei ni odgovorna za vsebino sodnih odločb, tuđi nima pravice in interesa vplivati na sodne odločbe, ima pa pravico in dolžnost Čuvati redno poslovanje in v kolikor more, ne da bi se dotaknila samostojnosti in neodvisnosti sodnikov, delati na to, da se vsaj pri istem SO-dišču ne spozna za pravo, kar je spoznalo isto sodišče v đrugem po-polnorna enakem vprašanju za krivo. Novi ferman nato razmotriva nazi-ranje justičnega ministra o uporabi zakonitih sredstev službenega nadziranja. — Hochenburger je tedaj Že začutil potrebo, da se pere pred češko javnostjo, ki mu je zagrozila z najhujšim odporom. Češko - nemška sprava. : Litomence, 1. oktobra. Na ne-kem. sicer dobro obiskanem, nem-škem shodu je bila sprejeta revolucija, ki zahteva. da naj se spravna pogaiania prekinejo. Pra^a, 1. oktobra. Ćeški narodni svet je imel vcerai posvetovanje ter ie podal izjavo za spravo in proti ttocfcenburgerjevemu fermanu. Praga, 1. oktobra. Poslanec dr. Stranskv izjavlja v listu »Union---: Spravna pokajanja je treba prekmiti in je treba poskusiti doseći dela-zmožnost brez jezikovne sprave. On-strukcija v deželnem zboru je sila, ki ji je mogoče odgovoriti le zopet s silo ali pa z represalijami v državnem zboru. Brez konstitucijonafnega /!v-fjenta v deželah, nobenega konstitu-cijonalnega življenja v državi! Poljska šolska družba. Lvov, 1. oktobra. Zaradi hrup-nih demonstracij pri skupščini poljske šolske družbe proti državno-zborskemu Poljskemu klubu in njega načelniku dr. Leu je bila sklicana iz-redna seja centralnega vodstva poljske šolske družbe. V zelo burni debati so izrekli obžalovanje, da so za-nesli politiko v šolsko družbo, kate-re delovanju utegnejo politični boji občutno škodovati. Financijalni položaj šolske družbe je naravnost obu-pen. Koncem teh razmotrivanj je izjavilo 6 krakovskih članov predstoj-ništva, da izstopijo iz centralnega vodstva, kar je napravilo gk)bok vtisk, tako da so vsepoljski člani vodstva obljubili, da hočejo dati načelniku Po'jskega kluba zadoščenje. Investicijski program skupne ga fi-nančnega ministra Đilinskega. Sarajevo, 1. oktobra. Med tem ko so hrvaške in muzlimanske stranke že podpisale investicijski program skupnega finančnega ministra Biiin-skega, se vrše med srbskimi stran-kami sele pogajanja, ki imajo namen ugotoviti skupen nastop napram programu iinančnega ministra. Še tekom tega tedna naj se sestanejo v Sarajevu zaupniki srbskih strank iz ćele dežele, da se posvetujejo o na-aaJim taktiki M srbskih krogih so mnenja, da se bo posrećilo doseči skupen nastop vseh struj. Srbi bodo baje tvorili v prihonjem saboru, ki se skliče v kratkem, skozinskoz stvarno opozicijo. Deiazmožnost bo-sanskega sabora je tedaj v vsakem oziru zagotovljena. Kritični položaj na Balkanu in Hrva-ška. *Duna], 1. oktobra, V krogih av-strijskih delegatov se poudarja, da mora Avstro - Ogrska na vsak način pomiriti JugosJovane, ako hoče igrati aktivno politiko na Balkanu. Zato je v državnem interesu, da se nemu-doma odpravi komisarijat na Hrva-škem ali pa vsaj odpokliče komisarja Cuvaja ter ga nadomesti s kakšnim drugim politikom, ki bi vsaj osebno pošten in neomadeževan značaj. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, obstoji res namen Cuvaja odpoklica-ti in ga nadomestiti z nekim generalom. Vojni minister general Auffenberg o stališču Avstro - Ogrske. Dunaj, 1. oktobra. Spričo gro-zečega konflikta na Balkanu, bo Avstro - Ogrska z vso odločnostjo va-rovala svoje interese ter se zavzela za to, da se ohrani na Balkanu teritorijalno status quo. Skupni vojni minister general Auffenberg se je nasproti nekaterim delegatom izra-zil: Mi moramo biti na vse pripravljeni, naša glavna naloga pa Je, da na južnih mejah uvedemo ojaceno mirovno stanje. Grof Berchtold o položaju. Dunaj, 1. oktobra. V ogrski delegaciji je podal minister zunanjih del grof Berchtold o položaju na Balkanu isto izjavo, kakor v včerajšnji av-strijski delegaciji. Ob koncu je pa vnovič poudarjal, da je situacija skrajno resna, vendar pa se obstoji mala nada, da se končno vendarle še obrani mir. Nemški delegati in mobilizacija na Ruskem. Dunaj, 1. oktobra. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da bodo nemški delegatje vložili v avstrijski delegaciji interpelacijo na ministra zunanjih del grofa Berchtolda, v ka-teri bodo zahtevali pojasnila glede ruske mobilizacije na gališki meji. Ustavljen promet na DonavL Budimpešta, 1. oktobra. Ogrske parahrodne družbe so ustavile ves osebni in tovorni promet na Donavi od Zemuna naprej do izliva v Crno morje. Zadnji poskus velesfl. Dunaj. 1. oktobra. V diplomatskih krogih zatrjujejo. da bodo velesile danes ali jutri zadnjič intervenirale v Carigradu, Sofiji, Belgradu, na Cetinju in v Atenah v prilog ohranitve miru. Balkanska konfederacija. Belgrad, i. oktobra. Balkanska konfederacije Srbija, Crna gora, Bolgarska in Grška je perfektna. Konfederacija namerava izročiti velesilam energično noto, da naj v zrdnjem trenotku zabranijo resen konflikt, sicer poda nova konfederacija turski vladi Dunaj, 1. oktobra. Grški kralj je imel danes konferenco z zunanjim ministrom Berchtoldom in ru kim poslanikom Giersom o položaju na Balkanu. skupni ultimatum, ki zahteva, da naj Turčija uredi tekom 48 ur razmere v Albaniji, Stari Srbiji in ob holgarski meji sicer bodo pričele prodirati čete na tursko ozemlje. Dunaj, 1. oktobra. Poročila z Balkana postajajo vedno bolj resna. Tuđi * uradni korespon-denčni biroji ne taje več, da je vojna na vidiku. Uradno glasilo grško je objavilo, da je Grška mobilizirala. Razpoloženje za vojno se na Orškem vedno bolj stopnjuje. Po ćeli deželi so se vršile včeraj demonstracije, pri katerih so množice burno nasto-pale in zahtevale vojno s Turčijo. Demonstranti so peli vojne pesmi in klicali: »Zivela Bolgarska!« »Zivela Crna gora!« »Živela balkanska konfederacija!^ Predpriprave za vojno. Sofija, 1. oktobra. Bolgarska vlada je ustanovila na vseh železni-cah tovorni promet. Vsi vozovi in stroji stoje pripravljeni v dispozicij-skih štacijah za vojaške transporte. V prometu so samo še mednarodni brzovlaki in osebni vlaki. Belgrad, 1. oktobra. Vojna uprava je doloćila vojaške voje, ki bodo v prvem trenotku, če zavrne Turčija zahteve balkanske konfederacije udrli proti Nišu in Ristovaru. Dunaj, 1. oktobra. Na Dunaju in v vseh drugih evropskih centrih se z vso resnostjo poudarja, da je situacija skrajno resna. Pariz, l.%oktobra. Francoski diplomati v zvczi z balkansko konfederacijo so včeraj zadnjič poskusili intervenirati pri porti in pri drugih balkanskih kabinetih, vendar je sko-raj izključeno, da bi bilo raogoče ob-varovati mir na Balkanu. Začetek sovražnostf. Dunaj, 1. oktobra. Posebno mučen vtisk je napravila tu vest, da je crnogorska armada že popolnoma mobilizirana in da stoji del armad že 24 ur v boju na meji ter se bojuje proti turskim četam. Sofija, 1. oktobra. Razburjenje v Bolgariji je velikansko. Vlada hoče to razburjenje vsaj nekoliko ublažiti in preprečiti izgrede s temt da namerava razglasiti nad Sofijo obseđno stanje. To pa samo zato, da bi lahko popolnoma mirno in brez vsakih vplivov hrupne množice uvaževala vsa dejstva, ki silijo na vojno. Položaj je silno resen, in treba je z vso treznostjo misliti in razsojevati ali je umestna vojna ali se je odločiti za mir. Dunaj, 1. oktobra. Kdaj se pri-čne balkanska vojna, je dosedaj še negotovo. Na Dunaju in drugod se razšir-jajo o tem najrazličnejše vesti. Ena verzija pravi, da sta Bolgarska in Srbija vložili skupno noto velesilam in obenem Turčiji, ki pa bo ostala najbrže brezuspešna. Srbski ultimatum. Carigrad, 1. oktobra. Srbski poslanik Nenadović je izročil porti energično zahtevo, da naj dovoli ne-mudoma prevoz srhskega vojnega materijala, ali pa naj ga spravi nazaj na Francosko. Če Turčija tega ne stori tekom 48 ur, smatra to Srbija za casus beli. Belgrad, 1. oktobra. Vlada razglaša, da mora Srbija vztrajati na zahtevi avtonomije Stare Srbije, No-vopazarskega Sanžaka ter mora prodreti do Jadranskega morja. Ultimatum je določen na 24 ur. Druga verzija pravi, da je Bolgarska podala Turčiji ultimatum sama in zahtevala, da naj Turčija takoj »dpokliče svoje vojaštvo iz Makedonije in jedrenskega vilajeta, sicer udre na tursko ozemlje. Tretja verzija pa pravi, da je podala Srbija sama ultimatum in zahteva, da naj Turčija takoj dovoli transport za Srbijo določene municije, sicer udre že določena srbska armada v Turčijo. Sofija, 1. oktobra. Bolgarski narod zahteva popolno avtonomijo Makedonije. Bolgari so prepričani, da te neodvisnosti ne dosežejo mirnim potom in so odločeni za vojno. Tuđi vlada računa popolnoma resno z vojno. Kot generali pridejo v po-štev Dimitrijev, Ivanov, Porok in Nikolaiev. Cetinie, 1. oktobra. Uradno se zatrjuie, da je y Crni gori mobilizirano že več dni vse vojaštvo. Dunaj, 1. oktobra. Ravno došla peročila z Balkana vedo, da je bolgarska vlada odnoklicala iz Carigrada svojega poslanika in da so tuđi nekateri drugi poslaniki baje že od-potovali. Bolgarsko sobranje. Sofija, 1. oktobra. Bolgarsko sobranje je sklicano za pojutrišnjem. Srbska narodna skupščina je sklicana na izredno zasedanje na 4. okto-ber. Po mestu se vrše neprestano demonstracije za vojno. Gospodarska kriza. Sofija, 1. oktobra. Gospodarsko življenje stagnira. Banke, hranilnice in posojilnice so oblegale številne množice, ki zahtevajo svoj denar. Vlada je nakazala glavnim bankam 3 milijone dinarjev, da lahko vsaj dclno izplačajo hranilne vioge. To je ljudstvo izvedelo in je napravil ta ukrep zelo mučen vtisk. Med vsemi vložniki sofijskih bank in denarnih zavodov je nastala grozna panika. Vse zahteva s skrajno brezobzirno-stjo svoj denar. Đolgarska mobilizacija. Sofija, 1. oktobra. Mobilizacija bolgarske armade je bila v zadnjih 14. dneh popolnoma izvedena. Mobilizacija se tiče 9 armadnih zborov, vsak po 2 diviziji, v celem 350.000 mož. Mobilizirana armada šteje 24 polkov, 3 kavalerijske brigade, 9 poljskih artilerijskih polkov, tri gorske artilerijske polke in 3 trdnjavske topničarske polke. Od tega je 20 peš-polkov in 152.000 mož drugih voja-kov (artilerija, konjenica, pijonirji itd.) poklicanih pod orožje. Poklicano je poleg teh 9 konjeniških polkov in 5 poljskih artilerijskih polkov dru-gega pokliča pod orožje. Obsedno stanje na Bolgarskem. Sofija, 1. oktobra. Uradni listi prinašajo kraljev ukaz, ki se ti|je splošne mobilizacije. Obenem pa proglasajo obseđno stanje nad ćelo Bolgarsko. Turika mobilizacija. Atene, 1. oktobra, (Pressbiro.) Iz Carigrada poročajo, da je Turčija odredila splošno mobilizacijo« in sicer na izrecni nasvet Angleške. Grška mobilizacija. Atene, 1. oktobra. Grške trgov- ske ladje v Bosporu so danes odplu- le. Istotako so dobile povelje grške trgovske ladje na Donavi in v Ćrnem morju, da naj nemudoma odplujejo domov. Prve grške trgovske ladje so že zapustile Dardanele. Sasonov in Grev bolgarski vladi. Sofija, 1. oktobra. V petek sta poslala ruski zunanji minister Sasonov in Edvard Orey iz Balmorala bolgarski vladi brzojavko, v kateri jo svarita pred mobilizacij-o. Ministr-ski predsednik Gešov je nato odgovorili Bolgarski kabinet stoji pred alternativo, ali mobilizirati, ali pa prevzeti naše odgovornost za me-ščansko vojno. Balkanski vladari! na ćelu svojih armad. Berolin, 1. oktobra. »Lokalan-zeiger« javlja, da se bodo car Ferdinand, kralj Peter, kralj Nikita in kralj Jurij postavili v vojni proti Turčiji na čelo svojih armad, ker upajo s tem sigurneje premagati Turčijo. Romunska. Dunaj, 1. oktobra. Cesar je danes spreiel v posebni avdijenci šefa generalnega* štaba Schemuo in skupnega zunanjega ministra Berchtolda. Posebno zanimanje vzbuja v diplo-matičnih krogih, kakšno stališče bo zavzemala napram balkanskim do-godkom Romunska. Na eni strani zatrjujejo dobro podučeni diploma-tični krogi, da bo potegnila Romunska s Turčijo. Nič manj poučeni di-plomatični krogi pa pravijo, da bo vztrajala Romunska v striktni nev-traliteti? Panika na borzi. Dunai, 1- oktobra. Na borzi je vladala dopoldne nepopisna panika. V dvorani je bilo opažati skrajno razburjenost in vznemirjenost. Al-pinke so padle za 50, Škoda za 70, praške železarae za 250. Opoldne je na borzi postalo nekoliko mirnejše razpoloženje, vendar se pa kurzi nišo več dvignili. Budimpešta, 1. oktobra. Tukaj- šnja borza stoji v znamenju velikan- ske panike. Borzni agent L6w se je ustrelil, ker je zaigral milijon kron. Papež proti volitvam. Rim, 1. oktobra. Zatrjuje se, da se je izvrsil v Vatikanu preokret in da je papež sklenil katoHčanom zopet energično prepovedaii udeležbo pri volitvah za italiianski parlament. Papež hoče preprečiti, da se sestavi v italijanskem parlamentu katoliški centrum (?). Italijansko - turska vojna. Rim, 1. oktobra. Predvčeraiš-njem je bila obletnica napovedl voi-ne, ki so jo praznovali po vsej Italiji zelo navduseno. V Rimu se je vršila pred kraljem velika vojaška parada. Milan, 1. oktobra. Tukajšnji listi smatrajo poziv 40.000 mož pod orož-ie kot dokaz, da namerava itaiiian-ska vlada bolj energično nastopati v Libiji in podvzeti akcijo tuđi proti Turčiji v Aziji. Turinska »Štampa« pravi, da je to pot treba opustiti vsa-ko obzirnost. Vojna se bo nadaljeva-la z vso brezobzirnostjo. Milan, 1. oktobra. Iz Aten poročajo. da je italijanska vojna ladja ob-streljevala nedaleč od Smirne turske vojaške oddelke. + Carigrad, 1. oktobra. Komisija, obstoječa iz enega rnornarišk?ga častnika m pet drugih častnikov, je dobila nalog, da naj studira izpopol-nitev in moderno preuredbo utrdb ob Dardanelah in v Bosporu. Mirovna pogajanja. Rim, 1. oktobra. Rešid pasa za-nika v nekem pogovoru z zastopni-kom lista »Corriere d' Italia«, da vodi on spravna pogajanja. Nabv beg je pred kratkim izjavil ptoti nekeinu zastopniku istega lista na vprašanje, če je več upanja na mir ker je dospel Rešid paša. Ne gre za upanje, mar-več samo za eno samo besedo, ki bi zadovoljila ob« dela. List pravi, da se bližajo pogajanja odločitvi. Samos. Carigrad, 1. oktobra. Med vsta-ši in turskim vojaštvom na otoku Samosu je bilo sklenjeno šestdnevno premirje. Proti homeruli. London, 1. oktobra. Bal, ki ga da angleški kralj vsako letb kot posetnik Balmora svojim najemni-kom, je bil odpovedan. Kralj je kon-feriral z Grevem in voditeljem opozicije Bonarjem Lawom zlasti o do-godkih na Severnem Irskem. Tam je dobil protest proti homeruli, t. j, samoupravi Irske, nevarne oblike, ter so prebivalci skienili resolucijo, glasom katere hočejo homerulo na vsak način in z vsemi sredstvi onemogo-čiti ter nočejo priznati vsiljenega ir-skega parlamenta. V Belfastu so y tovarnah in ladjedelnicah že ustavili delo. Strasti prekipevajo ter se boje, kaj prinese večer. Belfast, 1. oktobra. Sir Edvard Carson, voditelj demonstracij proti homeruli, se je zopet odpeljal v Li-verpool. Z bakljado je korakal k pri-stanišču in velika množica mu je pri-rejala navdušene ovacije. Predno je Carson stopil na ladjo, je izjavil, da ne ve, kako se bo vrnil v Belfast, Že- li pač, da se v miru vfne, če pa bo treba boja, se ga ne bo izognil. Včerajšnji dan je bil miren. Povodnji v Italiji. Palerma, 1. oktobra. Predvče-rajšnjem je razsajala po vsi južni Italiji strašna nevihta s silnimi nalivi. V Palermu je stala po ulicah voda po 1 meter visoko. Boloarsfci lunahi-Sodoli slovensKemu soholstvu. »Slovenska Sokolska Zveza« je dobila danes z ozirom na njeno prošnjo, naj bi se ji naznanila vsa sokolska (junaška) društva na Bolgar-skem, od Bolgarske sokolske zveze »Junak« to-le brzojavko: »Z radostjo vam sporočamo vest, da Se narod vse Junake poklical pod orožje.« Razne stvari. * Smrtna nezgoda soc. demokra* tičnega poslanca. Soc. demokratični deželni poslanec Roliwagen iz Hamburga je napravil v nedeljo izlet v Musavske alpe. Na potu na Schart-schroffen je padel z visine 400 metrov ter se ubil. * Ruski revolucijonar Azev. Iz Pariza poročajo: Ruski revolucijonar in policijski ogleduh Azev je zopet zaprosil revolucijski komite v Petrogradu, naj ga sodi. Ce ga bodo obsodili k smrti, naj mu to sporoče, da se bo tekom 24 ur sam usmrtil. * Iz Ijubosumnosti. Z Dunaja poročajo: 31letni bolniški strežaj Josip Korinek je svoji ženi, ki je spala zra-ven njega, z britvijo prerezal vrat. 2ena je bila takoj mrtva. Nato se je sam nevarno ranil in bo le težko okreval. Vzrok je ljubosumnost. * Žrtve aviatike. Iz New Yorka poročajo: Angleški aviatik Long-stofi je padel s svojim aparatom na tla ter obležal mrtev. — Iz Washing-tona poročajo: Dva častnika, ki sta se v nedeljo na nekem vojaškem vežbališcu vzignila v zrak, sta po-nesrečila ter se ubila. * Korupcija na Ruskem. Iz Pe-trograda poročajo: Pri reviziji Len-ske družbe za zlato industrijo so prišli na sled raznim velikim slepari-jam. Družba je tekom let osleparila družbo za razne davščine in druge pristojbine. Dozdaj so dokazali, da družba ni plaćala šest milijonov mark. * Eksplozija smodnisnice. Iz Šanghaja poročajo: 19. t. m. je v smodnišnici v Fauchelgu (provincija Hupeh) eksplodiral smodnik. Skladi-šče in sosedne hise so se razrušile. Čez sto oseb je bilo usmrćenih. Vsi mostovi, ki vodijo čez reko Hanke, so bili razrušeni in razmetani Čez sto jardov naokoli. * Francoska mornarica se je pomnožila za en dreadnought »Pariz«, katerega so spustili v morje v soboto in ga v kratkem vsprejme francoska mornarica v službo. Ladja je izborno konstruirana, in oborože-na z 12 topovi kaliber 30*5 cm in 22 topovi kaliber 14 cm. »Pariz« ima stroje, ki proizvajajo 29.000 konjskih sil. * Avtomobilska nesreča. Iz Hamburga poročajo: Vdova senator-ja Godefrova se je v soboto peljala z avtomobilom iz gledališča domov. Avtomobil je zadel ob neki tramvajski voz. Gospa Godefroy je odletela iz avtomobila ter padla direktno na razbite sipe tramvajskega voza ter si prerezala vrat. Bila je na mestu mrtva. Več oseb. ki so bili v tram-vajskem vozu, je bilo ranjenih. * Zagoneten umor. Iz Berolina poročajo: Na Heinrihovem trgu v južnovzhodnem delu Berolina so včeraj zjutraj ob dveh pasanti videli nekega moškega in neko žensko, ki sta nesla neko stvar, podobno člo-veikemu truplu. Ko so se ljudje pri-bližali dvojici, sta položila zavoj v neko vežo ter zbežala. V zavoju je bilo neko žensko truplo. Na ženski so najbrže izvršili prepovedano operacijo, vsled katere je umrla. Identitete mrtve še nišo dognali. Policija za-sleduje obe prej omenjeni osebi. * Grozen čin blazneža. Bivši živinozdravnik v Bukarešti Ceorno-dole je polil v hipni blaznosti svojo ženo in dva napol odrasla otroka, ki so bili že v postelji, s petrolejem, in jih zažgal. Ko je ugledal blaznež plamen je pobegnil in zaklenil za sabo vrata v stanovanje. Letel je na ulico in klical na pomoč. Ko so gasilci vdrli v stanovanje so našli nesrečne žrtve že popolnoma zgorele. Zdrav-nika so ujeli zunaj mesta, ko je hotel izvršiti samomor in so ga odpeljali v blaznico. Današnji list obsega 6 stranu Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«! 225. štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. Pročitane napredne časopise tbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Casopisje je danes najmočnejša idejina moč. Iz-vrševalni odbor prosi vljndno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošdlja-jo redno vsak četrtek preći tane na-predire časopise pretekleg-a tedna v tajniški nrad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Po^eg teg*a zbirajo kra-jpvna politična društva prečitane časopise v svojem okrajn. Umrli so v Ljubljani: Dne 29. septembra: Bernard Ce-jrlar. posestnik, 84 let, Karlovška cesta 16. Dne 30. septembra: Terezija Marn, dninarica, SO let, Radeekega cesta 11. Dne 1. oktobra: Miroslav Podkov. sin mesarskega mostra, 6 let, Cerkvena ulica 1. V deželni bolnici: Dne 29. septembra: Fran Hiti, krojačev sin, 21 let.________________ JRorzna porodila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani*. Crttfai tmnl * majske Uoric 1. oktobra 1912 ■•liibMl »a»lrjl. | *■"■■ Waf«" 4*', majeva renta .... 96*- 6620 4-2#'9 srebrna rent« .... 8 '55 89 75 4««, avstr. kronska rente . . I 86— 8610 4».'. ogr.......i! 86- i 8620 4«'« kranjsko dežeinc posojHo ( 93o0 9450 4Vi k.o. čeike đcž. banke . * 90-— j 91 — •refike« ij SreCk« *x f. 1860 «/, . . J 442 — I 454 — „ „ „ 1864.....p 614— 6?6 - .. tisku...... -•-)--------- if zemeljske I. Izdaj« . ' 282 — 294 — D. „ . || 25150 263 50 " oerske hlpotečne . . • 243 50 255 50 dan. komunalne . jj 283 — | 292 — , avftr. kreditne ... i 476— | 488 — ljubljanske . ... j! 68 50 i 74 50 " svstr.rdeč. križa . . ;; 52 50; f850 I op. „ „ . ." 32 25! 38 25 bax*HlM..... 30—i 34 — " tarike......' 24575 ! 243 75 Ljubljanske kreditne banke . 446-— i 450 — Avstr. kredttnegs zavoda . . li 639 50 640 50 Dunejske bančne družbe . . !! 336-25 ; £3725 Južne Železnice.....i< 116-— 117 — Državne železnice . • . .i! 72*50 730-50 AIpfne-Montan.....MIO 50 1104 50 Ceikc sladkorne družbe . . (! 38S*— 392 — Zivnostenske banke. . . . jj 277*50 27850 Valat«. ii Cekini .....;♦ || H-40 11-44 Marke....... * u. 117-85 118 — Franld....... " ! 95*55 90 65 Lire......, . " ;: 94 50 94 7 = Rabifi........ 'i 25425 25525 Meteorolosićno aoroSiOo Visina nad morjeo 306-2 Sređtri zračni ti«k 73<> t?-h i Čas S'anje 2^ -š °Pazo* metr°a &S Vetrovi Nebo 30. 2. pop. 7378 ! 16-Q sr. jug i jasno „ 9. zv. 7371 103 si. jzah. 1. 7. zj. 733'4 12-C sr. jzah. oblačno. Srednja vcerajšnja temperatura 11 '4 , norr-i. 12 9 Padavina v 24 urah 0*0 mm ^j\— . vrelec. Oletetlćaa mm zno^^ ^V lOmnOl P'J3-?1 z obilno o^ijikovo ^A ^m IDlll|Jul Bisiino. Posreduje prebavo ^B Hf _____T____in lzrn^no snovi_________VB H Zeio kcncentrlran medicina- ^K ■ tttn vrelec, priporoćij.v pn ^K ■ _ . kroničnemže odir.srn kataru, H ■ VTtinifl sa^rtju. Bn^htovin ledicah, H ■ Olll lU graničnik otekhnah, jetrr.i Q ■ J trdim. clatici. snovoizmens- Ja B kibboieznili.kaxa.riiiiliaa.lnib WM Bi organom.______________ !■ B zdravi ie» »relec najtrečjs ^b BI _ vsebina svoje vrste Zla,-ti ^V H llnnOTl aporaben pri kroni'npm V ■& LJUIICIlI črevesnem katara, ob-tipa ^V h trwnw»i čiji, loldnih kamemh,tolšČici ^V ^^ trganja. elAdkovoi boleznl^B /alo^a -n Mihaelu Kastu eri a in A. Šarabona v LJnbljanu Kavarna Central. Danes In vsak dan MP" vso noć ^ftii I ^m Hi Hi Hl Hj H] IpS HJ HJ Hj nanovo došlega 3228 Biiiaaiftai.oftEina. ^m Stejan jUCihoiič kumn«. Aka«. toka. 4rm*tr* »TrrftvU^1 T ftraAca naznanja vsem svojim častnim članom, ustanovnikom, sta-rejšinam, tovarišem in podpomikom, da je umri njega starejšma, gospod dr. Oroslav Kristan okrotni zdravnlk v Oraioi«. Pogreb se vrSi danes. v torek, dne 1. oktobra t. 1. ob 2 popoldne izhi§e žalosti na domače pokopališče Vzornemu rodoljubu in vnetemu Triglavanu ohrani »Triglav« časten spomin 3564 V Gradcu, 1. oktobra 1912. Frasc Brašovee, J. U. C, t. č. predsedmk Jaako Koritxkyf phtr., t č. taimk. „BaTmat^lfstTO trgovskega l»olmUk«ga in podpornega dru-štwm v L|akl|aJ>l<( javlja tužno vest, da je njegov mnogotetni pravni član, gospod Stef an Hitzl trgovec danes popoldne ob 4. uri po dol-gi bolezni, previđen s sv. zakramen-ti za umirajoče, v 50. letu starosti mirno v Gospadu zaspal. Pogreb bode v sredo, dne 2 oktobra t I. ob 4 uri popoldne iz hiše Francovo nabrežje št. 2 na pokopališče pri sv. Križu. 3568 Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ljobljani, dne 30. sep. 1912 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sinček ozir. bratec Slavko Podkov po kratki m zelo mučni bolezni v starosti 6lr2 let, danes ponoči ob 1* 2 uri preminul. Pogreb ljubljenčka se vrši v sredo, dne 2. oktobra popoldne ob 1 25. uri 17 hiše žalosti, Cerkvena ulica štev. 1. 3570 V Ljubljani, 1 oktobra 1912. Josip n Josioina Podkov, star- — Pepćek PodkoT, bratec. — U- nica Podkov, sestrica. Brez vsakega posebnega obvestil? Zahvala. Za mnoge dokaze iskre- nega sočutja, ki nam je bilo izkazano ob smrti naše ljube sestre, za lepe darovane vence, dalje za častno sprem-^tvo na poslednje počiva šče izrekamo vsem najtoplej-šo, najprisrčnejšo zahvalo. Mu Esei-to. Beti Hitzl naznania s^Ioboko užaljena v svojem in v imenu svojih nedoietnih otrok Anice in Ervina kakor tuđi v imenu ^st3!ih'scr:>ćiiik',v bridko vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog ^ziroma oče, zet, svak in stric, gospod tefan Hitzl t v sr ° v & c* dne 30 septembra ob _4. uri popoidne v51. letu svoje starosti, po prejemu sv. zakramentov za umirajoče, blaženo zaspal v Gospodu. Pogreb dragega pokojnika se vrši v sredo dne 2. oktobra ob 4. uri popoidne iz hiše žalosti, Frančevc nabrežje št 1 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale y četrtek dne 3. oktobra ob četrt na deset doooldne v stolni cerkvi in v soboio dne 5. oktobra ob 9. uri dopoldne v cerkvi Marijinoga Oznanenja. V LJUBLJANI, dne 30. septembra 1912. I. kran]sk: no^rrb. zavod Fr. Doberlet. 3569 Kar Odol posebno odlikuje pred vseml dragimi nst-nimi čistili, je njegova čudovita lastnost, da nstno dolbino prevlečo z mikroskopsko tenko, pri tem pa gosto antiseptično plastjo, ki nčiaknje ie cole uro potom, ko smo si izplaknili asta. Ta trajni nčinek, ki ga nima noben dragi izdolok, Je tisto, kar ilovokVf kl Odol redno rabi, daje zagotovilo, da so ma asta zanesljivo zavaravana proti učinku povzročovalcev gmitja In Uslinskik asovi, kl rasdova]o zobo. ^^■■IZRADAMJU LAS^^HI ^■■CLERMONT k eTfOUET, 6OIEVE|[^| ■Drogerija ? A DRU k", LjubljanaJ ^■■■■H Selenburgova 6HH|H|^^ gospodična na stanovanje in hrano. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Nai»tarejSa, na ođlićnej&a 3492 konjakova Knantka Grof Keglevich Istvan utoda (grofa Štefana Keglevicha našlednik). Na »aeh tuzemskih in inotemskih raxstavah — nazadnjc v Turinu — oblikovan izklju£no s ćastnimi điptomani. Dcferrs 'A pOTSfld. SerrovalhrL leleznato Klaa-vlno Hi^ijenićna razstava na Dnnajn 19d6: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroća voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdrav-niških avtoritet :: Izborni okus. ss Večkrat odlikovano. :: Nad 700J zdravnižklfl sprićeval. a J. SERRAVALLO, l in kr. Qfomi dohavitelj TRST.Đarkovl|e. 4484 lin pildelavu. Josip Pirjevec. 3565 krojači Općine pri Trstu. Iftčem dobroga 3566 Kroiaskgga poiika za raznovrstno delo. Cez 30 let starega ne sprejmem. Nastopi lahko takoj. Plača po zmožnosti. Hobert Batista, kroiaaki moj-ster, Jniici, p. Matulje, Istra. Kupi se plin z velikim posestvom na Kranjskem, Sp. Štajerskem ali Koroškem za ceno 100.000 K. Natančne podatke je poslati upravništvu »SI. Naroda« pod „OraJSćina". — Posre-dovalci so izključeni. 3558 4 mlndi psi se prodajo 3556 v Kolodvorski ulici št. I v Ljubljani. tamr Eksotične ptice M dobavlja Josip Mahorsich B zoologična veletrgovina v Trstu. ■ Cenovniki gratis in franko. H Da priđe žival živa se jamči. H Solidnoga In treznoga trpkesa pomoćnika izurjenega v vseh strokah mešane trgovine, spretnega prodajalca in zmož-nega obeh deželnih jezi kov, sprejme Fran Vodenik, Poljčane Štajersko. 3562 LiiikatB ki bi radi končnoveljavno in pravo« močno razdražili svoj zakon, | da se lahko vnovic veljavoo porote, naj se zaupno obrne jo na nPannoniap' ^adl ud°bnosti je posredovalnica odprta ft ■ tfffiS« ft£ Attafifla W W strankam rudi ob nedelfah in praznikih od 9.—11. ure dop. — Tuđi se sprejemajo zastavni listi v reši- tev in za plačevanje obresti, oziroma za podaljšanje zastavne dobe. — Naročila z dežele se glede zastave, kakor rešitev in plačevanje obresti točno in hitro izvršujejo poštno obratno. Za mesino zastavljalnico obi. konc. posredovalnica, Kolodvorska ul. 6. Slavnemu občinsftvu vljudno naznanjam, da sem upustil trgovino na li Petra testi štev. 21 in ]o vodim santo us BSariinovi cesti št. 23. Obenem se pa cenjenim gg. odjemalcem lepo zahvaljujem za dosedanje zaupanje in se priporoČam nadaljni naklonjenosti. 3572 Z velespoštovanjem Fran Zorec, trgovec, Martinova cesta št 23. HZčLor si 7i.oče ogZečLciti krasrho 5J dmnsko konfekcijo, IJJ naj se potrudi v Angleško shladišće obleH, Jcjer so redno v ogromni zalog i naj novejH damski paletoH, kost umi, bluze, krila i. dr. — Nadalje priporocam slavnemu občinstvu najmodertiejše povrsnike, raglune in Čbleke za gospode in ilečke, kakor tuđi klobuke, desne plačče, pelerine in oblekce xa otroke. 3571 Postrežba točna* Cene priznano nizke, „JknglešksO skZaćLišče oblek," O. JBe7^ruz±av~LČ, SMestnL tr*g št. 5. Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 225 štev. Stenografinja veŠča slovenske io nenUke stenografi-je ter strojepisja. z dolgoletno dobro prakso, lite sluib«. Gre tuđi na deželo Ponudbe pod „Stea*grafia|a" na upravništvo >Slovenskega Naroda«. 3561 bprejema zavarovanja človeškega živ- ijenja po najraznovrstnejših kombina- cijah pod tako ugodni mi pogoji, ko nobena druga zavarovainica. Zlasti je ugodno zavarovanjc na doživetje in smrt z manjšajočimi se 101 vplačilu Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. Kromplr in oiehe zdravo, pretirano, debelo ter suiio in očišćeno blago. kupnje v vsaki množini in cole vagone dostavljeno u kolodvor ali v L ljubljansko javno skladiiče Ijubljana, po solidnih dnevnih cenah, tTrdka 3542 h. l Harlni Basl. L Mm. pisn li Tereziie i. liiiua Ijnnirta zavarovalna družba za livUe IIILULUIIIJIIU .. Ravnatelistvo: Đunaf L, Aspernplatz I :: se priporoča za skiepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za Čah vojaške službe po najugodneiših rogojih ter najnižjih premijah. Zarannaia glamica koncem leta 1910 ololi 375 milijoiov. — Rezsne kracee leta 1S10 ch!i 112 Hilijonov Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu L, Schmiedsjasse 40, kjer strogo reelni, delavni sotrtadniki vsak čas dobe dobre službe. Nadzornik za Kranjsko : 611 = Ljubljana, Hrvatski trg št. 4. ..... Zaloga pohištva in rapetniškega blaga £jubljana, Jvtarijc Jerezije cesta It. 11, Kolizej. Sito I99, poH3109! ,- [em! itttl Zadruga premogotržcev t Ljubljani. Naznanilo. Podpisano načelništvo si usoja siavcemu obcinsivu vljudno naznani^ti, da se bo vsled encglasnega sklepa zadružnikov za^enši z dnem I. Oktobra L 1. proSajal preiog pq 1K 6S v. ti ali 5!) Ko. po ] 13S v. I kg. K temu aklepu so bili ljubljanski premogotržci prisiljeni, ker je na eni strani južna železnica že pred meseci zvi^ala svoje tovorne cene, na drug strani pa so premogarske družbe opetovano podražile svoj premog. Pri enokratnih naročbah nad 500 kg bo veljal na dom postavljeni premog 3 K 20 v za 100 kg. V Ljubljani, dne 27. septembra 1912. 5353 Martin Lampert, t Č. načelni1' zavarovalna zadruga v Zagrebu ' edtni domaći zavarovalni zavod. # Ustanovljena leta 1884. B mBa% # #——^^f^ [5j I fnnffnli v ^abrebu v la^tni hiš:, vogal Marovske in Prerado- I [5] Kl I Lb 11H Dl U viceve ulice. Podružnica V Trshl, Via del Lava- I ri ^ ■ toio št 1 II. nadstropje. Telefon Št. 2594. Glavna zastopstva: I [oj I r : Ljubljana, Novisad, Osjek, Rcka in Sarajevo. _-^-— I 0 |2Jj Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeca zavarovanja: ^^^ I. Ha življenje« 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti; 2. zavarovanje dote; 3. zavarovanje žirljenske rente; II. Proti škodi po požaru. 1. Zavarovanje rgradeb (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren. 2. Zavarovan}« premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev; blaga i. t. d. 3. Zavarovanja poljskih pridelkov (žita, sena itd.) III. Zarovanje steklenih šip. Zadružno imetje vs«h oddelkov znaša........" . . . K 2,713.67413 Od tega temeljna glavnica...........„.».. K 800 000 — I>ohodek letne premije s pristojbinami •••........ K 1,363.04089 Izplačane odškodine .........,........ K 4,970.23848 Sposobni posredovaki in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. — Natančncje informacije daje: Podružnica „Croatie" Trst, VI« dol LavaMo it 1, IL nadstr. Glavni z as top za Kranjsko, Koroško in Štajersko v Ljubljani pri trrdU Knat ft Slivar, Marija Tem^a eMU tt*w. S. llnit se Đontuie litilte W ali 5 Ili iai. Išče se 354o d e Is: 1 ii za mBekarno. Vstop t i <>i \ f j) w Josip BOl^, —-— Corso 46, Bsha-Fiume. ------- Proda ali zaraenja so 3526 moief znamka ,kX 6 — 7 HP s prikloi nim vozom proti lažiemu z 2 a!1 3 HP Ve^ sp izve pn g. Alber* Derganru. briveu, Franca Jožela cesta šlzv. 1. posiljam od 1. oktobra naprej v po- Ijubnem Številu vsakomur na dom! Naroča se osebno ah po dopisnici v oekarni prest 3531 i B1ZJAK Polienska cesta 25. nasproti voja^nice, z vrtom, pripravna za vsako podjetje, ?e vsVd ^ospodar-jevega odpotovanp proda« Več pove L. Šetina, dimnikar, Krakovski nasip 4 3495 iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo, ter pridnega ffonvskpns nn m n f n !k a II l| U f JUL Iju pUillUUIillll WM vočia eksportna firma na Dolenjskein. Oni, ki razumejo nekai nemški in imajo prakso v mešani stroki imajo prednost. Ponudbe prd n344 poste rc- stantOf Karmel". 3465 3zOclova;cem :: pohištva:: pošljem na zahtevo svoj bogato obse- žni katalog z dodatkom, zanimanja, gratis in franko 3S37 Adolf Schon, velezaioga vseh mizarsKlh potrebščlo. Praga, Vaclavske namčstf 53 l!V Izvoz v vse deiele. "VI „f(arodni B mu v Ijubljani. jg: pozor plesalci. ^ Jutri v nedeljo 29. t. m. im potom vsabo nedeljo in praznik plesni uccer * areni ,Narodnega doma(. Začetek ob 7. uri. Vstop prost. Zimsko kegljišee je vsako nedeljo in praznik ves dan in zvečer na razpolago, ravnotako ob delavnikih do pol 8. ure zvečer. Arena in restavracijski prostori »Narodnega doma« so za društvene prireditve, veselice, piesc, shode, zborovanja in klubove večere brezplačno na razpolago. •obra kmhl*|a lm pl|ate- — ▼•*«i1« .-. taUU po gladalljMli pratetavslv * Za obilni po set se vljudno priporoča Marila Bratll, 3544 gosUlničarka. P. n. občinstvu se prtporoča * 3579 velika zaloga poitva lastnega udelka, iz iinega suhega lesa, naimoderneifti izdelek za hotele in viles no*#*bno se priporoča novoporoćencem v nabavo popolne hisne oprave. Za vse izdelke jam£i ^^ m Mate] UOgaia. mizar na Bledu. Proračuni na zahtevo brezplačno. Proračuni na zahtevo brezplačno. 1^*° Iz lastne roke prodam hišo, ~%m ki obstoji iz štirih sob ter vodnjaka, dalje približno ora! zemlje, vse v dobrem stanju in po nizki ceni. .-. .a. Prodam tuđi pohištvo. .-. Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda." Frvovrstni damski krojaški modni atetije i I Juf