Tečaj LIV.
Politiški oddelek.
Nemci in vlada.
Grci Badeni še ni nikdar prav jasno povedal, kakšen je njegov program. Če je kdaj kak minister se malo odločneje izrekel na to ali drugo stran, je gotovo, če se je pritožila kaka druga stranka, zopet vlada izjavila, da ni tako mislila. Tako so še dandanes državni poslanci precej v nejasnosti, kaj da vlada hoče.
Kdor pa je zasledoval postopanje sedanje vlade, je opazil, da vlada vendar le pospešuje nemštvo, če tudi malo bolj prikrito.
Dosedaj vlada še ni storila niti koraka k daljnemu izvrševanju narodne jednakopravnosti, v krajih, kjer bi to bilo Nemcem v škodo. Posebno se opaža, da je vlada naklonjena zjedinjeni levici.
Ko je Badeni prišel na Dunaj, začel je takoj boj s protisemiti. Naposled je res vlada odjenjala protisemitom, a jedino zaradi tega, ker se je prepričala, da je nemško-liberalna stranka na Dunaju tako ob veljavo, da z nobeno pomočjo ne more več priti do večine. Ko so nove volitve pokazale, da liberalci nimajo nobene zaslombe pri narodu, je seveda moral grof Badeni odjenjati.
Podpira pa nemške liberalce vlada tudi drugod. Po vladnem prizadevanju se sklepajo na Moravskem in Gorenjem Avstrijskem v veleposestvu taki kompromisi, da liberalna stranka si ohrani kolikor je moč veliko veljavo.
Vlada nemščino povsod pospešuje. Tako je nasprotovala Ferjančičevemu predlogu o jezikovni rabi pri sodiščih samo zato, da bode ložje podpirala nemško urado-vanje. Ko bi bilo jasno v zakonu povedano, kako se je v jezikovnem oziru ravnati pri sodiščih, bi bile nemškemu uradovanju precej postavljene meje. Pa tudi imenovanja uradnikov kažejo, da je vladi mnogo ležeče na prijateljstvu nemške liberalne stranke.
Tako je prišel za okrajnega glavarja v Velikovec mož, ki ne zna slovenski in sedaj ondu podpira le nem-
štvo, namesto Slovenca dr. Abrama je pa v pravosodno ministerstvo prišel Adalbert Grčar za ministerskega svetnika. O Grčar ju je znano, da je hud nasprotnik Slovencev, kakor je bil oče njegov. Njegovo mišljenje tudi to dobro kaže, da svoje korenito slovensko ime podpisuje navadno „Gertscher". Pri odhodu iz Celja, kjer je bil načelnik okrožnemu sodišču, je Grčar v svojem naudu-šenju za nemštvo se bil pri nekem banketu celo tako daleč spozabil, da ga je moralo pravosodno ministerstva klicati na odgovor. To je pač dovolj, ker tedanji pravosodni minister je bil pač prej vse kakor Slovencem prijazen. Takega moža, kot je dr. Gertscher je pa minister grof Gleispach v ministerstvo poklical za poročevalca o stvareh, ki se tičejo slovenskih krajev.
Na zaupnem shodu v Pragi so nemški liberalci malo zaropotali preti vladi in za pretili z opozicijo.
Na to so vladni listi s prva zares odgovorili, da si bode vlada drugod dobila večino, ako jo liberalci zapuste. Take večine bi jej ne bilo težko dobiti, ako že pred volitvami s tem računa. To je pa bilo le strašenje, da liberalce pripravijo, da ne pojdejo v opozicijo. Vsi vladni listi dunajski in provincijalni na vso moč dokazujejo, kako škodo bi levica imela, ako pojde v opozicijo in jo nagovarjajo, naj le še ostane v vladnem taboru Vlada bode že varovala zgodovinsko utrjeno prednostno stališče nemščine. Seveda zaradi vsake sokolske slavnosti se pa ne smejo že razburjati.
Tako vabljenje nemške liberalne večine pač ne bode naredilo Nemcev prijenljivejših kot so bili doslej. Misliti bodo jeli, da vlada ne more izhajati brez njih in posledica temu bode, da bodo zahtevali, da jim vlada v vsem ustreže. Mnenje, da je nemškoliberalna stranka državo ohranjujoča stranka še ni izginilo.
Vzlic temu, da je vlada dobila močno brco na zaupnem shodu čeških liberalnih Nemcev, je pričakovati, da bode pri volitvah porabila ves svoj upliv za to stranko. Vlada v Avstriji močno upliva na izid volitev.
Na Slovenskem nima to veliko važnosti, če vlada podpira  liberalce  ali  ne.   V kranjskem veleposestvu sta
272
mandata tako Nemcem zagotovljena, vsaj dokler se ne napravi sprava mej obema slovenskima strankama. Take sprave pa ni kmalu pričakovati. Vladne pomoči kranjski Nemci torej pri volitvah nič ne potrebujejo.
Na Koroškem in Štajerskem pa v kmetski in mestni kuriji tudi liberalna stranka ne pride več v poštev. Upanje imajo le nemški nacijonalci in konservativci. Tu smo radovedni, če bode vlada podpirala največje nasprotnike Slovencev, nemške nacijonalce. Bati se je, da bode to storila, ker na Koroškem in Štajerskem so zlasti proti Slovencem nemški liberalci in nacijonalci jedini. Če bode vlada liberalce vprašala za svet, bode vsekako podpirala nemškonarodno stranko.
Iz vsega je vidno, da grof Badeni hodi po potu skcro vseh prejšnjih avstrijskih vlad. Nemštvo podpira, kjer more, če ne odkrito, pa bolj skrivaj. Zato pa Slovenci nimamo nobenega povoda se posebno nauduševati za sedanjo vlado. Gledati moramo pred vsem le na lastne koristi in ne hiteti vladi na pomoč, ko bi bil kje njen obstanek v nevarnosti. Ako misli podpirati nemške liberalce, naj jo tudi le liberalci podpirajo, kadar bode v zadregi. Slovenci se tudi ne smemo več pustiti odpraviti z besedami, temveč pričakovati je nam dejanj.