LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
29. KNJIGA 197S
LJUBLJANA
LETOPIS SA ZU 29
THE YEARBOOK OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
VOLUME 29 1978
LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
29. KNJIGA 1978
JL
LJUBLJANA 1979
SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 16. APRILA 1979
ï
ORGANIZACIJA
SKUPŠČINA S AZU
Janez M i 1 č i n s k i, redni član Bratko Kreft, redni član Anton Enhelj, redni član Gorazd K u š e j, redni član
Častni i lani (3)
Josip Broz-Tito Edvard Kardelj Josip Vidmar
Redni člani (38)
Anton Bajec, France Bezlaj, Robert Biinc, Bogdan Brecelj, Srečko B rod ar, Drago ti n Cvetko, Bojan Čop, Davorin Dolar, Alojz Finžgar, Maks i in Gaspari, Jože Goričar, Peter Gosar, Bogo Grafen an er, Milan Grošelj, Dušan Hadži, Svetozar Ilešič, Božidar Jak sc, Viktor Korošec, Ciril Kosmač, Miško Kranjec, Bratko Kreft, Anton K uhelj, Gorazd Suše j, France Mihelič, Janez Milčinski, Franc Novak., Anton Ocvirk, Vladimir Pav-šič, Anton Peteri in, Ivan Rakovec, Anton Slodnjak, Makso Snuderl, Miha Tišler, Lado Vavpetič, Ivan Vidav, Josip Vidmar, Fran Zwitter, Andrej O. Župančič.
Dopisni člani <34)
Janez Batis, Jože Bole, Marja Borsnik, Miroslav Brzin, Matija Drovcnik, Janez Fettich, Ivan Gams, Anton Grad, Stanko Grafenauer, Anton Ingolič, Janko Jurančifi, Zdenko Kalin, Mile Klopcič, Janko Kos, Stane KraŠovec, Rudi Kyovsky, Janez Logar, Valentin Lojrar, Boris Majer, Janez Matjašič, Ernes i Mayer,
Predsednik Podpredsednik Podpredsednik Glavni tajnik
Boris Merhar, Lev Milčinski, Dušan Mora vet:, Marjan Mušič, Janez Peklcnik, Ivan Potrč, Sto jan Pretnar, Primož Ramovš, Edo flavnikur, Gabrijel Síupica, Lujo Suklje, Sergij Vilfan, Lojze Vodovnik.
Pri delu skupščine SAZU lahko sodelujejo tudi zunanji dopisni člani (30):
Mihatlo Apostolski, K reši mir Bal eno v ič, Alojz Benac, Oton Bcrkopec. Johann Cilenšek, Edheni Catno, Mirko Deanovic, Aleksander Despič, Jovan Djordjevič, Bran i slu v Djurjev, Boris Dr u jan, Milo van G a va mí, Leon Gerškovic, Drago Grd eni c, Vanda Kochamsky-Devidé, Franjo Kogoj, Blaže Koneski, Josef Kratochvil, Miroslav Krleža, Janko Lavrin, Desauka Maksi-movič, Mihailo Mihailovič, Branko Pavičevič, Bogdan Povh, Stanojlo Jlajičie, llarald Sae vertid, Pavle Savič, Petar Ste vano v té, Alois Tavčar, Mstislav Volkov.
Pri delu skupščine SAZU sodelujejo še delegati delovne skupnosti SAZU (J, Dular), OO ZK (B. Koimrlj-Levačič) in IOOOS (D. Prelovšek).
Delovna skupnost SAZLT je 31. decembra 1978 štela 17B polnozapos lenih delavcev, od tega 92 raziskovalcev, 3 stažiste, 8 strokovnih delavcev, 21 bibliotekarskih in knjižničarskih delavcev, 28 upravnih in računskih, 13 tehničnih in 13 pomožnih; 3 raziskovalce in 9 delavcev s skrajšanim delovnim časom; stilinili zunanjih sodelavcev je hilo 9.
Svet delovne skupnosti SAZU V letu 1978:
Mirko Bukovec:, Frančiška Buttolo, Janez Dular, Jolanta Groo-Kozak, Jana Hafner. Andrej Kranjc, Alojz Marinčck, Milan Orožen Adamič, Janez Rebec, Jakob Rigler, Stanislava Tomšič, Vida Urek, Sinja Zemljič-Colob.
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata SAZLi v letu 1978:
Člani: Damjan Prelovšek, Peter Tonkli, Milojka Huzjan, Martin Ahlin, Ladislav Ciglcneeki, Marta Koren, Maja Kranjc, Alenka Maček, Marija Mahne, Majda Merše, Andrej Seliškar, Marko Terseglav, Pavla Tratnik, Milan Osrajnik, Vlado Vi vod.
Clan i nadzornega odbora: R. Gospodaric, H, Lo žar-Pod logar in A. Valontič.
PREDSEDSTVO SAZU
Predsednik	Janez Milcinski
Podpredsednika Bralko K r e I1 Anton K u li e 1 j Glavni tajnik	Gorazd Kušej
Tajnik i. razreda in (zgodovinske in družbene vede) Fran načelnik oddelka za Z vv i t c r zgodovinske vede
Načelnik oddelka za Jože G o r i č a r družbene vede
Tajnik 2. rii z reda (filoluske in literarne vede) Valentin Logar
Tajnik 3. razreda (matematične, fizikalne in tehnične
vede) Robert B1 i n e Tajnik 4, razreda {prirodoslovne vede) Ivan liakovee Tajnik 5. razreda (umetnosti) Anton Ingolič Tajnik 6. razreda (medicinske vede) Frane JNovak
Člani plenuma Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ
Janez Mi 1 č i n s k i „ Anton K u h e I j , Guruzd K u S e j
Sedež sveta akademij znanosti in umetnosti SFR J je bil do julija 1978 v Sarajevu, predsedoval mu je Edhcm C a m o* od julija 1978 dalje pa v Skopju, predseduje mu Miku ilo Apostolski.
ORGANIZACIJA AKADEMIJE
(po stanjo 31, decembra 1978)
L UPRAVNA PISAENA
Upravni direktor: Bojan Plavc, dipl. oec.
Pomočnik upravnega direktorja: Ma rje tka Pogačnik-
Novak, dipl, iur.
Tajnica predsedstva; Nada Jesse.
Sef odseka za finančno in materialno poslovanje: Milena M o r a u s.
Tajnica uprave: Cecilija G o r e n c.
II. ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA
Upravnik; znanstveni svetnik dr, Avguštin Lah-Samostojni referent: mag. Jolanta Groo-Kozak. Samostojni referent za tisk publikacij: Staško Jesse, dipl. arheol.
Tajnica razredov; Božena L c g i š a.
III,	BIBLIOTEKA
Upravnik: dopisni član Primož Ramovš,
Višji bibliotekar-specialist: A_na Koblar-Horetzky.
Bibliotekarska referentka: Marija K1 e m e n č i č.
IV.	SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Predsednik: znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah.
V. INSTITUT ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE
Upravnik: dop. član prof. dr. Boris Majer. Znanstveni avei: akademika prof. dr. Janez Milčinski in prof. dr. Robert Blinc, dopisni člani prof. Stane Krašovec, prof. dr. Boris Majer in Ivan Potrč, dalje prof. dr. Adolf B i b l č , prof. dr. Marjan B r i t o v -še k, predsednik RK SZDLS Mitja Ribičič, prof. dr. Franc Z a d r a v e e.
Asistent: Aleš Erjavec.
UPRAVA INSTITUTOV, KOMISIJ IN STUDIJSKIH CENTROV
i. ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA Upravnik: akademik dr, Fran Zwitter. Znanstveni svet; akademika dr. Fran Zwitter in dr. Bogo Grafenaucr, dopisni Élan prof. dr. Sergij Vilfan, znanstven i svetnik dr, Pavle B1 a z n i k. Strokovni svetnik: Božo Otorepec, iajnik inštituta. Asistentka: Darja M i h e 1 i č.
Strokovna delavka : Jelka Milošcvič-Perko.
2. UMETNOSTNOZGODOVINSKI INSTITUT FRANCETA S TELETA Upravnik: znanstveni svetnik dr. Emilijan C e v c. Znanstveni svet: znanstveni svetnik dr. Fmilijan Cevc, prof, dr. Stane Miku I, dopisni član prof, ing. arfc. Marjan MuSic, dr. Sergej V ri še r.
Asistenta : dr. Damjan Prelovšek in Aleš Roječ. Višja strokovna sodelavka: Vera B a 1 o L. Bibliotekarska referentka: Vida Urek.
3. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO
Upravnik: znanstveni svetnik dr. ing. Démet ri j Brodar. Znanstveni svet: akademik dr. Srečko Brodar, prof. dr. Jože K a s t e 1 i c, delavci inštituta dr. ing. Derne tri j Brodar, dr. France Leben, dr. Jaroslav S a š e 1 in dr. Alojz S c t e c I j. Znanstvena svetnika: dr. ing, Demetrij Brodar in dr, Jaroslav Sasel.
Višji znastvenî sodelavec: dr. France Leben. Strokovni svetnik: Ana S a ž e L
Asistenta: mag. Slavko Ciglenečki in Janez Dular.
Strokovni sodclavec: Ivan Türk
Strokovni delavec: Dragica Knific-Lunder.
Stažist: Andrej P l e t e r s k i
Tajnica: Breda Justin
Pa lino loški laboratorij
Znanstveni svetnik: dr. Alojz Sercelj. Asistentka: Metka C u 1 i b e r g.
4. INSTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIENTA Upravnik: akademik Viktor Korošec.
Znanstveni svet: akademiki dr. Viktor Korošec, dr. Go-razd K u š e j. dr. Makso S n n d e r 1 in dr. Milan Grošelj, prof. dr. Jože Kos tel ic. Višji knjižničar-referentka: Julijana šušteršič.
% MUZIKOLOSKI INSTITUT
Upravnik še ni izvoljen, Znanstveni svet še ni imenovan.
G. STUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA IZŠEL JENSTVA
Predsedniki akademik dr. I1 ran Z w i t e r.
7, ŠTUDIJSKI CENTER ZA DRUŽBENE VEDE Predsednik: akademik dr. Lado V a v p e t i č.
8. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Upravnik: akademik dr. Bratko Kreft.
Namestnik upravnika: dopisni član prof. dr. Janko J a-
r a n č i č.
Znanstveni svet: akademiki dr. Anton Bajec, dr. France Bezlaj, dr, Bojan Cop, dr,. Bratko Kreft, dopisna člana profesorja dr. Janko J u r a n č i c in dr. Valentin Logar.
a)	Diulcktološkn sekcija.
Načelnik: izr. prof. dr. Martina Orožen. Znanstveni svetnik: dr. Jakob II i g 1 e r.
Zunanji znanstveni sodelavec: dopisni član prol. dr. Valentin Logar.
Asistentki : Frančiška B e n e d i k , .Sonja Horvat.
b)	Leksikološku sekcija.
Načelnik: dopisni član prof. dr. Janko ./ u r a n č t č. Znanstveni svetnik: dr. Lino L e g i š a.
Strokovni svetniki : Zvonka Led er-Mancin i, Joža M ez e , Stanislav S u li a d o Î n i k , tajnik inštituta. Višji strokovni sodelavci: Ivana Černelič, Milena H a u j š e k - H o 1 z , Marija J a n e ž i Č , Jakob M ii 11 e t, Marta Sil v e s t e r , mag. Ada V i d o v i č - M u h a. Asistenti: Martin ÀhTin, Marjeta H u m a r , Alenka J u -g o v i c, Polona Kosiunjevec, Borislava K o š m r 1 j -
L e v a č i č , Zvonka Praznik. Ivanka 5 i r c e 1 j, Cve-
tana T a v % c s.
Stažistka; Branka K a I a n,
Strokovna sodelavka: Marija Dol one.
Tehnična sodelavka: Ana A n ž c I.
c)	Ltiinološko-onoinastična sekcija. Načelnik: akademik dr. France Bezinj.
Asistenta: Janez Kehc:, mag. Darja Žorga-Glo" b e v n i k.
Strokovni sodelavec: Drago Mer t olj.
d)	Komisija za pravopis, pravorečje in gramatiko, Razrešeno predsedstvo zastopa akademik dr, Bratko Kreft,
c) Komisija za historične slovarje slovenskega jezika, Predsednik: akademik dr. Irance B e z J a j. Člani komisije: prof. dr. Viiko Novak, izr. prof. dr. Martina Orožen, docent FF. d r. Breda Pogorelec, Jože S t abé j, zunanji strokovni sodelavec SAZU, Stanislav Su -h a d o 1 n i k , strokovni svetnik SAZU. Višji strokovni sodelavec: France Novak. Asistentka: Majda M e r š e, Francka P r e m k.
P. INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Upravnik: akademik Anton O c v i r k.
Znnnstveni svet: akademiki France Bczlaj, Anton O c v i r k , Josip Vidmar in dopisni član prof. dr. Janko K o s.
a)	Sekcija za slovensko literarno zgodovino. Znanstveni svetnik: dr, France Boru i k, Asistent; mag. Marjan Dolgan.
b)	Sekcija za literarno teorijo. Znanstveni svetnik: Drago Sega.
Višja strokovna sodelavka: Majda S I a n o v n i k - B I i n c. Asistent: mag. Darko D o 1 i n a r. Stažisika asisten t kii: Vilenka Jakac.
c)	Sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo. Višja strokovna sodelavka: Nada Gspan-Prašelj. Asistentki: Frančiška B u 11 o 1 o in Metka P a v č i č.
d)	Skupne službe inštituta.
Višja knjižničarka-referentka: Angela T u r n š e k. Tajnica: Alenka Maček.
10.	KABINET AKADEMIKA JOSIPA VIDMARJA Vodi ga akademik Josip Vidmar.
Višji strokovni sodelavec v pokoju: Jože JavorSek.
11.	INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
V. d. upravnika; znanstveni svetnik dr. Milko M a ti četo v. Znanstveni svet: akndcmik dr, Bratko Kreft, dopisni član prof. VPS Boris Merhar, prof, dr, Vilko Novak, dop. član prof. dr. Sergij Vilfan, znanstvena svetnika dr. Zmaga K u m e r in dr. Milko M a t i č e i o v.
a) Sekcija za ljudsko slovstvo.
Znanstveni svetnik; dr. Milko Mntičetov. Asistentka: Marija Stanonik.
L) Sekcija za ljudske šege in igre,
Znanstveni svetnik; dr. Niko K u r e t.
Strokovna sodelavka: mag. Helena Ložar-Podlogar. e) Sekcija za materialno kulturo.
Znanstveni sodelavec: dr. Tone C cve. d) Sekcija za glasbeno in plesno narodopisje.
Znanstvena svetnika: dr. Zmnga K u m e r in dr. Valens V o d u 5 e k,
Asistent; Marko Terseglav. Višji strokovni sodelavec: Bogomir K a m o v š. Strokovni delavec: Julijan Straj nar. Bibliotekarska pripravnica; Sinja Zemljič-Golob.
12. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
ljpravnik: znanstveni svetnik dr. Peter llabie. Znanstveni svet: akademiki dr. Srečko Brodar, dr. Svetozar II e š i Č , dr. Ivan R a k o v c c ; znanstvena svetnika; dopisni član dr. Jože Bole in dr. Peier Habič, višji znanstveni sodelavce; dr, Rado Gospodaric. Znanstveni svetnik: dr, Peter Habič.
Višji znanstveni sodelavec: dr. Rado Gospodari Č.
Strokovna svetnica: Mehtilda Urleb.
Višji strokovni sodelavec: dipl. ing. Jože Car.
Asistenti: dipl. ing. Janja Kogovšek, mag. Andrej Kranjc,
Valerija Kuštor, Janez Rcbcc, dipl, ing, France Suš-
t e r š i č.
Strokovni delavci: Jurij H a j n a , Ivan K e n d a , Anton Novak.
Višja tehnična sodelavka: Vladosa E i e si n L Višja knjižničarka: Marija Alenka K r n n j e. Tehnični sodelavec: Marjan L n z a r.
ViSji strokovni sodelavec s skr. d. č.: Egon Pretncr, v pokoju.
13. GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA MELIKA
Upravnik: akademik dr. Svetozar 11 e a i G. Znanstveni svet: akademik dr, Srečko Brodar, akademik dr. Svetozar 11 e š i č, akademik dr. Ivan R a k o v e c, znanstveni svetniki dr. Avguštin L ali, dr. Drago Meze, dr. Peter HabiČ in dr. Milan Sifter, dop. Član prof. dr, Ivan Gams in izred. prof. dr. Darko R a d i n j a. Znanstvena sve tn ik a: dr. Drago Meze in dr. Milan Šifre r, tajnik inštituta.
Strokovni svetnik: Milan Na tek.
Asistent: Milan Orožen Adamič.
Zunanji znanstveni sodelavce: dr, \alter Boliinec.
V okvira inštituta sta tudi Kartografski zavod in Geofotolabo-
ratoiij.
I elinični vodja Kartografskega zavoda: višji strokovni sodelavec Marko Ž c r o v n i k.
Višja tehnična sodelavka — kartografka: Milena Hribar. Kartografska risarka: Maruša Rupert. Fotografski mojster; Vlado V i v O d.
14. INSTITUT ZA PALEONTOLOGIJO [jpravnik: akademik dr. Ivan R a k 0 v e C. Znanstvena svetnica: dr. Dragica T u r n š e k. dr. Janez M a t j a š i č , dr. Jože Bole, ler znanstvena svetnica dr. Dragica Turnšek, višja znanstvena sodelavka dr. Katica Drobne.
Znanstvena svetnica: dr. Dragica Turnaek, Višja znanstvena sodelavka: dr, Katica Drobne. Višja tehnična sodelavka: Milojka Huz j an.
15. BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HAD2IJA Upravnik: doplfiili član, znanstveni svetnik dr. Jože Bole. Znanstveni svet: akademik prof. dr. Ivan Rakovec, dopisni ¿lani: prof. dr. Janez MatjasiČ, prof. dr. Ernest Mayer
in dr. J liže Bole, prof. dr. Andrej M ti r i i n č i č , višji znanstveni sodelavec dr. Mitja Zupančič, dipl. ing. Znanstvena svetnika: dopisna člana prof, dr. Janez M a t j aš i č in prof, dr- Frtiest Maye r.
Višja znanstvena sodelavca; dr. Ivka M anda, dr. Mitja Zupančič, dipl. ing.
Znanstvena sodelavca: dr. Lojze M a r i n e e k , dipl, ing., dr. Ivo Puncer, dipl. ing.
Strokovni Svetnik: Jun C a r n e I n i t i , dipl. biol. Asistenti: Rožo Drovcn i k , prof. biol., Andrej S c 1 i s k a r . prof. hiol.. Narcis Mršič, prof. biol., Vinko Zngar, dipl. ing.
Strokovni sodelavec: Milati Prešeren, dipl. ing.
K11 j j 5 nič ar ka - re f erentk a: Inge Kaian.
.Strokovni delavec; Peter 1 on ki i.
Tehnična sodelavka: Olga D e ž m a n - J o k i c.
Zunanja znanstvena sodelavca: prof. dr. Bogdan Vovk, prof.
dr. Miroslav Z e i.
16. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Upravnik; akademik prof. dr. Bogdan Brecelj. Zunanji znanstveni sodelavci: prof, dr. Stanko Banič, pri-niarij dr. Slavko Rakovec, prof. dr, Miroslav Kal i š ji i k.
17. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Predsednik; univ. prof. ing. Albert Struna. Strokovni svet: akademika dr. Viktor Korošec in dr. Drn-gotin Cvetko, prof. ing. Albert Struna, prof. dr. Stanko Banič, d op, član prof. dr. Janez Batís, prof. T van K i e č i č.
a) Pravna sekcija.
Načelnik: akademik prof. dr. Viktor Korošec. Člani sekcije: prof. dr. Alojzij F i 11 ž g a r , prof. dr. Peter K obe, akademik prof. dr. Gorazd Kušej, proL dr. Vladimir Murko, prof. dr. Stanko Pelerin, akademik prof. dr. Mukso Snu deri, akademik prof. dr. Lado V a v p »f i č.
Znanstveni svetnik: dr, Ciril K r ž i š n i k.
Zunanja sodelavca: Zvonka Ledcr-Mancini, strokovna
svetnica SAZU, dopisni član prof. dr. Sergij V i L f a n.
L) Tehniška sekcija.
Načelnik: unlv. prof. ing. Albert Struna, Člani sekcije: prof. dr. ing. France Adamič (za agronomijo), ing. Stane B O n a č (za pap irništvo), ing. V enčeslav Funtek (za železnice), prol. dr. ing. Janko Kavčič (za kemijo), ing, Leo Knez (za varilstvo), prof. illg. Bojan Kr a a t (za strojništvo), prof, ing. Frane Mlakar (za elektrotehniko), ing. Franc SpilcT {za avtomatizacijo), prof. dr. ing. Srdjan Turk (za gradbeništvo), ing. Lojze Zumer (za gozdarstvo in lesno industrijo). Jezikovni svetovalec: strokovna svetnica SAZU Joža M e z e.
c)	Medicinska sekcija.
Načelnik: prof. dr. Stanko B a n i č.
Člani sekcije: zdravnik Andrej Baraga, d op. član prof. dr. Janez Bat is, doc. dr. Si obod an Grobelnik, prof. dr. Miroslav K. a 1 i š n i k , prof. dr. Vito L a v r i č , prof. dr. Ivan Lenart, prof. dr. Peter Lenič, prof. dr. Stanislav M a h k o t a , prim. dr. Eman P e r t e 1, dr. Franjo Smerdu, zdravnik David V o d n 5 e k. Jezikovni svetovalec: znanstveni svetnik SAZU dr, Lino L e g i š a.
č) Veterinarska sckcija.
Načelnik: dopisni član prof. dr. Janez B a t i 5-Člani sekcije: prof. dr. Janez Banič, prof. dr. Oskar B o h nt, prof. dr. Ivanka B r g 1 e z , prof. dr. Vlado G r e -g o r o v i č , Zdenka K a r 1 i n , dipl. vet., Marko O e r e d -kar, dipl. vet., prof. dr. Leo R i g 1 e r.
d)	Naravoslovna sekcija. Načelnik: prof. Ivan K r e č i č.
Člani sekcije: prof. julije Antič, prof, dr, Bogdan Kila r, prof. Pavla Ranzinger, proL Gabrijel S i m č i č.
e)	Umetnostna sekcija,
Načelnik: akademik Drago lin Cvetko. Člani sekcije: znanstveni svetnik dr. Emilij an Cevc, znanstveni sodelavec dr. Tone C e v c, mag. Ivan Klemenčič, znanstvena svetnica dr. Zmaga Kumer, strokovna svetnica prof. Zvonka L e d c r - M a n e i n i , dr. Henrik N e n -h a u e r , dop, član prof. Dušan M o r a v e c.
SKUPŠČINA
i
PREDSEDSTVO
	
1 J Up lavna pisarna Oddelek 7 a na-irtovanj« in usklajevanje raz.	Biblioteka S Indij aLi center Svet za prouie- Inilitut £¡1 if«ki*i»o vanje in vaistvo za inurkaiitiina itmura(i okolja. iludije izseljena Iva
isfcavatne|a tlela Raj uau vodili« Ekimfjinil	
RAZREDI l
l
ii l
ni
Institut i*
slavensli jezik
I Miš ti t za
*love.nslio liieratuio in literarne vede
Kabinet akademika
Josipa Vidmarju
I
IiiMlui
xb
ilr vensko narodopisje
IV
I
V
Inštitut »
raziskovanje kras«
I
Geografski institut Antone Mnlika 111 Kartografski zavod
InSiitul za
paleonto-k Bi jo
RidUkt
inšlitnt Jovana ¡fadiija
J VI
InSlitut
H
medicinske vede
Zgodovinski illilitllt Milka Kosa
!
L" crn-L n ost ciei -zgodovinski iaililut Franceta Štele I d
In? 4 it nI M
arheoltUTijo
Insiitut
zii prava slsrejja Orienta
Muz.iliLiiij.5ki
iaititut
Studijski rertpr in d mite ne vede
Teruiinokiika komisija akcija: al pravna. li) telili iS t. a. cj medicinska dl veterinarska, e> naravoslovna. f| unetnostiia
Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti
II
CL ANI
ČASTNI ČLANI
Josip B r o z-Tito, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije; izvoljen 9. avgusta 1948.
Glej Letopis 3, 79—115.
Edvard Kardelj, član Predsedstva SFR J ; izvoljen 6. decembra 1949.
Glej Letopis 3, 119—132.
Josip Vidmar, član Predsedstva SR Slovenije, za častnega člana izvoljen 25. marca 1976, hkrati redni član.
Glej Letopis 3, 172—184,
REDNI IN DOPISNI ČLANI t RAZRED
Za zgodovinske in družbene oede
Redni člani
Dragotin Cvetko, rojen 19. septembra 1911, dr. pilil., redni profesor za zgodovino slovanske in novejše svetovne glasbe na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik oddelka za muzikologijo, Dopisni član akademije od 7. februarja i967, redni član od 5, februarja 1970. Dopisni član Srpske akademijo nauka i umetnosti v Beogradu. Clan direk-torija Société Internationale de Musicologie (Basel); častni član Hrvatskega glasbenega zavoda; član American Musicological Society, Association Internationale des Bibliothèques musicales (Kaasel), Geselischaft fiir Musikforschung, Répertoire International des Sources musicales; stalni član International Institute for Comparative Mu sic S tudi es and Documentation; član redakcije Muziéke enciklopedije; urednik Mnzikološkega zbornika. Nagrada zvezne vlade FLRJ, 1949; nagrada Zveze skla-
date] je v Jugoslavije, 1953 ; Prešernova nagrada, 1961 j nagrada mesta Ljubljane, J965; red dela z zlatim vencem, i 965; Herder-jeva nagrada, 1972; Smetanova medalja, 1978. — Glej Letopis 18, 31-38 in 21, 35—38.
Alojzij F i n ž g a r , rojen 30. decembra 1902, dr. iur., redni profesor za civilno in rodbinsko pravo pravne fakultete v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Clan jugoslovanskega društva za pomorsko pravo, jugoslovanskega društva za mednarodno pravo, International Law Association v Londonu in Société de législation comparée v Parizu, Inštituta za mednarodno in komparativno pravo v Fireuci; dopisni sodelavec Inštituta za unifika-cijo privatnega prava (Lnidroit) v Rimu, Red dela z zlatim vencem, 1965; red zaslug zu narod s srebrno zvezdo, 1972; Kidričeva nagrada, 1972. — Glej Letopis 26, 47—53 in Letopis 29, 53—55.
Jože Goričar, rojen 20. januarja 1907, dr, iur., redni profesor za sociologijo na pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 7. februarja 1969; redni član od 25. uiarea 1976. dan komisije za preučevanje ustavnih vprašanj skupščine SRS; član odbora za družbene vede Jugoslovanske nacionalne komisije v UNESCO; član komiteja direktorjev v Centre Européen de Coordination de Recherche et de Documentation en Sciences Sociales; član Institute ul Sociology of Law for Europe, član znanstvenega sveta med nu rod nega centra za Upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju, Ljubljana. Red dela III.; red dela z rdečo zastavo; red republike S Srebrnim vencem. — Glej Letopis 20, 35—36 in 27, 47—i9.
Bogo Grafcnauer, rojen 16, marca 1916, dr. phil., redni profesor za zgodovino Slovencev na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7, februarja 1%8, redni član od 13. marca 1972. Dopisni član Akademije nauka i umjet-nosti Bosne i Hercegovine in Srpskc akademije nauka i umetnosti. Član Mednarodne komisije za slovanske študije; član Jugoslovanskega komiteja za historične vede. Medalja zaslug za narod ; red dela z zlatim vencem; red dela z rdečo zastavo; nagrada Sklada Borisa Kidriča 1963 in (skupaj s sodelavci) 1972. — Glej Letopis 19, 33—34 in 23, 39—44-
Viktor Korošec, rojen 7. decembra 1899. dr, iur., redni profesor za rimsko pravo in splošno zgodovino države in prava
t antiki na pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 2. oktobra 1956. Upravnik instituta za prava starega Orienta pri akademiji; načelnik pravne sekcije Terminološke komisije pri akademiji; član Nacionalnega komiteju SFRJ za orientulistiko; član Inštituta za pravno zgodovino v Zagrebu, Société d'Histoire du Droit français et étranger v Parizu, Société Internationale 'Ferdinand De Vis se lier* pour 1 Histoire des Droits de l'Antiquité v Bruslju, Comiiato scientifico internazionale revije Iura v Cataniji, Conseil scientifique pri Revue Internationale des Droits de l'Antiquité v Bruslju; redni élan Società ituliuna di Storia del diritto: član Sociedade Bra-silieira de Romani ta s v Rio de Janeiro. Red dela z rdečo zastavo, i970; Red zaslug za narod z zlato zvezdo, 1978. — Glej Letopis 8, 35—36.
Gorazrl K o sej, rojen 17. decembra 1907, dr, iur., redni profesor za teorijo države in prava in primerjalno ustavno pravo nn pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 17. oktobra 1958, od 1972 glavni tajnik akademije. Dopisni član (associé étranger correspondant) Académie de Stanislas (Nancy), član International Law Association v Londonu in Société de Législation comparée v Parizu. Red dela s srebrnim in z zlatim vencem; Red zaslug za narod z zlato zvezdo, 1978. Zlata plaketa univerze v Ljubljani, srebrna plaketa univerze v Gradcu (Graz). — Glej Letopis 9, 33—34.
Maks« Snnderl, rojen 13. oktobra 1895, dr. iur., redni profesor za ustavno pravo SFRJ na pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju; Častni doktor univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobru 1956. Dopisni član Jngoslavcnske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; član International Law Association v Londonu, sveta Association de Science politique v Ženevi in Association du Droit comparé v Parizu, Nagrada AVNOJ, 1969. Red jugoslovanske zastave z lento, 1975; red republike z zlatim vencem, 1965; red bratstvu in enotnosti I. in II. stopnje; red zasluge za narod II. stopnje; Spomenica 1941; nagrada mesta Maribor, 1%9; zlati znak priznanja OF, 1974? velika plaketa Skupnosti jugoslovanskih univerz, 1975; srebrna spominska plaketa AVNOJ; zlata plaketa Univerze v Ljubljani, 1977; član Sveta Republike, 1975; naslov > z uslužnega profesorja 4, 1978. — Glej Letopis 8. 37—38.
Lado Vavpctič, rojen 26. junija 1902, dr. iur., redni profesor za javno upravo in upravni postopek na pravni fakul-
teli v Ljubljani v pokoju. Redni Član od 17. oktobra 1958; dopisni član Jugosla venske akademije znanosti i uinjetnosti v Zagrebu. Predsednik med akademijskega odbora za študij o sodobnih tendencah znanstvenega dela na nekaterih področjih humanističnih znanosti; častni predsednik Inštituta za javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani in predsednik njegovega znanstvenega sveta; častni predsednik Društva za upravne znanosti in prakso Slovenije, 1978; predsednik slovenske sekcije Pugwash Conference on Scicnces and World Affaires; elan Institut international du Droit compare v Parizu, International Law Association v Londonu in Association internationale pour I'enseigucment du Droit compare v Strasbourg!]: dopisni član v Istituto per la scicnza delPamininist razz ione publica v Milanu. Red bratstva in enotnosti I.; red zasluge za narod z zlato zvezdo; red zasluge za nurod s srebrnimi žarki; red dela z rdečo zastavo, 1972; priznanje OF, 27. IV. 1976; zlata plaketa univerze v Ljubljani; Kidričeva nagrada, 1973. — Glej Letopis 9, 35—37.
Fran Zwitter, rojen 24. oktobru 1905, dr. phil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Upravnik Zgodovinskega inštituta Milka Kosa S AZU; tajnik I. razreda. Dopisni član Ju gosi a-venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpskc akademije nauka i umetnosti v Beogradu; član Mednarodne komisije za zgodovino stanovskih skupščin. Red bratstva in enot' nos ti, 1946; red dela II.; red dela z rdečo zastavo, 1965; red republike z zlatim vencem, 1975. Nagrada Sklada Borisa Kidriča 1963 in (skupaj s sodelavci) 1972; Kidričeva nagrada za življenjsko delo, 1975; naslov »zaslužni profesor i, f978. —- Glej Letopis 5, 76-82 in 9, 41—42,
Dopisni člani
Stane Krašovec, rojen 14. julija 1905, dipl. ing. oec., redni profesor ekonomske fakultete v Ljubljani v pokoju. Dopisni Član od 25. marca 197b. Častni član Zveze ekonomistov Slovenije in Zveze društev za napredek prehrane narodov Jugoslavije; član - ustanovitelj Jugoslovanskega statističnega društva; član international Association of Agricultural Economists. — Glej Letopis 27, 50—51.
Rudi K y o v s k y, rojen 17. avgusta 190G, dr. iur., redni profesor za delovno pravo pravne fakultete v Ljubljani v pokoju. Dopisni elan od 25. marca 1976. Kidričeva nagrada, 1977.
—	Glej Letopis 27, 52—53.
Boris Maj ar, rojen 15. februarja 1919, dr. pML, honorarni redni profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani, predstojnik Marksističnega centra pri CK Z K S, upravnik Inštituta za marksistične študije SAZU. Dopisni član od 20. marca 1973.
—	Glej Letopis 26, 54—59.
Stojan Pretnar, rojen 23. januarja 1909, dr. iur., redni profesor za gospodarsko pravo na pravni fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1975. Clan več komisij pri Gospodarski zbornici SRS in več domačih strokovnih organizacij. Clan International Law Association (ILA) v Londonu, Association Internationale pour la Protection de la Propriété Industrielle (AIPPI) v Ziirichu, Société de Législation Comparée v Parizu in Internationale Gesellscbaft fiir Urheberrecht v zah. Berlinu. — Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, — Glej Letopis 26, 60—61,
Sergij Vilfan, — Glej Letopis 29, 56—58.
Anton Vratni a. — Glej Letopis 29, 59—6f.
Zunanji dopisni člani
Mihailo Apostolski, rojen 8. novembra 1906, zgodovinar in vojaški teoretik. Dopisni član od 10. marca 1977. Redni član Makedonske akademije znanosti in umetnosti in njen predsednik- dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti; čas In i član Društva znanosti in umetnosti Kosova; član Sveta Federacije. Nagrada Republike >11, Oktobar*; nagrada mesta Skopje »13. noveinbart, zvezna nagrada »4. juliji. Med številnimi odlikovanji: red narodnega heroja, red narodne osvoboditve, red bratstva in enotnosti, red zaslug za narod, red republike z zlatim vencem, red za hrabrost, Spomenica 1941. — Glej Letopis 28, 53—55.
Alojz Benac. — Glej Letopis 29, 62—64,
Jovan Djordjevie, rojen 10. marca 1906, dr. iur,, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu. Dopisni Član od 17. oktobra 1958. Redni član Srp-
skr akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni član jugos i a venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; čl un Mednarodne akademije za politične znanosti in ustavno pravo; član Mednarodnega inštituta za politično filozofijo; predsednik ustavnega sodišča SR Srbije; pridruženi profesoT pravne fakultete v Parizu ; predsednik Suveza udružen ju za političke nauke. Nagrada AVNOJ. — Glej Letopis 9, 45—46.
Braniš la v Djurdjev, rojen 4. avgusta 1908, dr. pliil., redni profesor za zgodovino turškega obdobja in metodologijo zgodovine na filozofski fakulteti univerze v Sarajevu v pokoju. Dopisni član od 7. februarja 1969. Redni Član Akademije naaka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu; dopisni član Ju-goslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Makedonske akademije na naukite i umetnostite v Skopju. Redni član Društva za nauku i umjetnost; Črne Gore. — Glej Letopis 20, 77—38.
Leon G e r š k o v i c, rojen 2. februarja 1910, dr. i ur., redni profesor političnih znanosti. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Član Sveta federacije. — Glej Letopis 9, 49—50.
Branko Pavičevič, rojen 2. marca 1922, dr, iur. Dopisni član od îQ- marca 1977. Redni član Črnogorske akademije znanosti in umetnosti in njen predsednik; dopisni član Akademije znanosti in umetnosti Bosne in IleTOCgovine; častni Član Društva znanosti in umetnosti Kosova. Član Centralnega komiteja ZK]. Nagrada »15. juliji, Î963. — Glej Letopis 28, 56—58.
II. RAZRED Za filološke in literarne vede
Redni člani
Anton Bajcc, rojen 6. januarja 1897, dr. phil., profesor slovenskega knjižnega jezika na filozofski fakulteti v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 15, marca 1972, redni član od 23. marca 1978. Red zaslug za narod z zlato zvezdo; Kidričeva nagrada, 1978. — Glej Letopis 23, 45- 48 in Letopis 29, 65—66.
France Bezluj, rojen 19. septembra 1910, dr. phil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na filozof-
ski fakulteti im i verze v Ljubljani; predsednik komisije za historične slovarje slovenskega jezika SAZU, Redni član od 3. junija 1964, Dopisni član Akademije znanosti i umjetnosti Bosne i Hercegovine V Sarajevu. Bed zaslug za narod z zlato zvezdo, 1969. Prešernova nagrada, 195?, — Glej Letopis 15, 31—34.
Bojan Čop, rojen 23, maja 1923, dr. phil., Tedni profesor za primerjalno indoevropsko jezikoslovje na filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972; redni član od 25. marca 1976. Redni član Linguistic Soeiety of America v Baltimore. — Glej Letopis 23, 49—52 in 27, 54-57.
Milan Grošelj, rojen 19, septembra 1902. dr. pilil-, redni profesor za klasično filologijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977. — Glej Letopis 9, 53 —H in 38, 66-67.
Anton Ocvirk, rojen 23. marca 1907, dr. phil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju; redni član od 3. junija 1964. Upravnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri akademiji, Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1978. — Glej Letopis 15, 39—40.
Anton S 1 o d li j a k , rojen 13. j linija 1899, dr. phil,, redni profesor za slovensko književnost na filozofski Fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 7. februarja 1%7. Dopisni član jugoslaveuske akademije znanosti i lunjetnosli v Zagrebu. Častni doktor vseučilišča v Zagrebu, 1970; II. državna nagrada za roman, 1949; nagrudu Sklada Borisa Kidriča, 1974 (s sodelavci). Red delu z rdečo zastavo, 1978. — Glej Letopis 18, 39—41.
Josip Vidmar, rojen 14. oktobra 1895, častni doktor literarnih znanosti univerze v Ljubljani. Redni član od 6- decembra 1949; od 27. oktobra 1952 do 25. marca 1976 predsednik in od 25. marca 1976 častni član akademije. Dopisni član Srpske akademije nnuka i umetnosti v Beogradu, J ugoslu venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Akademije nauka i unijetnosli Bosne i Hercegovine v Sarajevu, Makedonske akademije na naukile i umetnostite v Skopju, Romunske akademije znonosti v Bukarešti in Akademije umetnosti Nemške demokratične republike v Berlinu, član Predsedstva SR Slovc-
ni je, Častni član Slavističnega društva Slovenije, častni član Dolenjskega kulturnega festivala, predsednik Glavnega odbora Sterijinega pozorja, predsednik skupnega sveta enciklopedije Slovenije in slovenskega dela enciklopedije Jugoslavije. Partizanska spomenica 194Î; red bralstvu in enotnosti L; red narodne osvoboditve L; red zaslug za narod L; red jugoslovanske zastave 1.; red junaka socialističnega dela; red republike z zlatim vencem: red jugoslovanske zastave z lento; Poloni a Re-stitut.a; francoski red oficirja legije časti ; francoski red oficirja umetnosti in književnosti; srebrnu spominska plaketa ob 25-Ietnici IL zasedanja AVNOJ; zlata plaketa Ilegalca; Borštnikova listina s plaketo in zlato značko BS; plaketa mesta Kočevje. Nagrada 7,vcze pisateljev Jugoslavije, 1%0; Sterijeva nagrada, 1965; Prešernova nagrada, 1966; nagrada A ATM O J, 1967; nagrada Branka Gavelle, 1971; Župančičeva nagrada, 1975; Kidričeva nagrada, 1976. Priznanje Osvohodilnc fronte slovenskega U a rod a, 1971; častno priznanje Skupščine mesta Ljubljana, 1971; priznanje Janeza Kranjca, 1974; priznanje Socialistične republike Slovenije, 1975; DrobosnjakovO priznanje, 1975. — Glej Letopis 5, 172—184.
Dopisni člani
Oton Berkopec, rojen 6. decembra 1906, dr. phiL, znanstveni sodelavec Češkoslovaške akademije znanosti v pokoju. Dopisni član od 5. februarja 1971. — Glej Letopis 22, 46—51.
Morja Boršnik, rojena 24. januarja 1906, dr. pbil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 10, marca 1977. Častni član Slavističnega društva Slovenije; član Jugoslovanskega slavističnega komiteja; član Draštva slovenskih. pisateljev. Kidričeva nagrada, 1976; naslov »zaslužnega profesorja«, 1977; red dela z rdečo zastavo, 1965; red republike s srebrnim vencem, 1975. — Glej Letopis 28, 59—62,
Anton Grad, rojen 23. februarja 1907, dr. phiL, redni profesor za romansko filologijo ira filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni člun od 10. marca 1977. Sourednik revije Linguistica, Clan pariškega Cercle linguistique ter stras-burške Société de linguistique romane. Red dela z zlatim vencem; francosko odlikovanje Ordre National du merite {Officier);
Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, 1978. — Glej Letopis 28, 63—65.
Janko Jurančie, rojen 18. decembra 1902, doktor K-lološkili znanosti, redni profesor za srbski ali hrvaški jezik in za starejšo srbsko in hrvaško književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani v pokoju. Načelnik leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik SAZU; namestnik upravnika istega inštituta, predsednik glavnega uredniškega odbora za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Dopisni član od 25. marca 1976. Častni Član Slavističnega društva Slovenije. Red zaslug za narod III: red dela z zlatim vencem; red Republike s srebrnim vencem; častno priznanje Skupščine mesta Ljubljane ob 50-lctniei vstaje. — Glej Letopis 27, 58—63.
Janko Kos, rojen 9. marca 1931, dokior literarnozgodo-vinskih ved, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo ter predstojnik oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani, Dopisni član od 10. marca 1977, Član uredniškega odbora Slavistične revijo, revije Sodobnost in Primerjalna književnost; član UO knjižne zbirke Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev; član Društva za primerjalno književnost SRS in Slavističnega društva Slovenije, — Glej Letopis 28, 68—71.
Janez Logar. — Glej Letopis 29, 67—69.
Valentin Logar, rojen 11. februarja 1916, dr. phil,, redni profesor za zgodovino in dialeklologijo slovenskega jezika na filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 13, marca 1972, — Glej Letopis 23, 53—58.
Boris Mcrlii r, rojen 1. maja 1907, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani v pokoju, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 25, marca 1976. Častni član Slavističnega društva Slovenije. — Glej Letopis 27, 64—66.
Dušan Moravec, rojen 4. oktobra J920, direktor Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 23, marca 1976, Nagrada Kidričevega sklada, 1%4; srebrna medalja ČSSR, 1965; nagrada Prešernovega sklada, 1968; red dela z zlatim vencem, 1975; Zupančičeva nagrada, 1975. — Glej Letopis 27, 67—73.
Zunanji dopisni člani
Mirko Deanovic, rojen 13. maja 1890, dr. phil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu v pokoju. Redni clan JAZU od 29. junija 1960. Dopisni član akademije od 21. marca 1974. — Glej Lelopis 24, 41—46.
Milo v a ii G a v a z z i, rojen 18. marca 1895, dr. sc., redni profesor etnologije na filozofski fakulteti v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976. — Glej Letopis 27, 74—75.
Blaže Koneski, rojen 19. decembra 1921, redni profesor za makedonski jezik na filozofski fakulteti univerze v Skopju. Dopisni Član od 7. februarja 1968. Redni član Makedonske akademije na naukite i umetnostile v Skopju; dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Častni doktor univerze v Chieagu in Wrociavu. Nagrada AVNOJ, 1966. — Glej Letopis 19, 37—38.
Janko Lavrin, rojen 10. februarja 1887, redni profesor za novejšo rusko literaturo na aniverzi v Nottinghamu v pokoju in Magister Ar tin m iste univerze. Dopisni Clan od 2. oktobra 1956. Podpredsednik angleškega inštituta lingvistov; elan British Universities Association of Slavista; Clan londonskega mednarodnega PEN klaba. — Glej Letopis 8, 39—42,
III. RAZRED
Za matematične, fizikalne in tehnične oede
Redni čJani
Robert BI me, rojen 31. oktobra 1933, doktor fizikalnih znanosti, redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani, Dopisni član od 7. februarja 1969, Redni e i an od 25. marca 1976. Predsednik zbora raziskovalcev Raziskovalne skupnosli Slovenije. Clan sekretariata Society AMPERE; član izvršilnega odbora mednarodne unije za magnetno resonanco; član sveta mednarodne unije za NQR; član
mednarodnega, a vela za raziskave feroelektrikov; ¿lan širših uredniških odborov med narodni h strokovnih revij Ferroelectrics, Chemical Physics, Communications on Physics, PHYSICS (section B), Solid State Electronics, Journal of Noti- Metals, jugoslovanske revije Fizika, Obzornika za matematiko in fiziko in Raziskovalca. Kidričeva nagrada (s sodelavci), 1961: Kidričeva nagrada, 1975; nagrada ISMAR. 1977. Red deîa z zlatim vencem, 1977. — Glej Letopis 20, 42—44 in 27, 76—79.
Davorin Dolar, rojen i. fehruarja 1921, dr. cliem., redni profesor za fizikalno kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. murca 1977. Clan uredniških odborov revij Vestnik Slovenskega kemijskega d rušiva in Biophysical Chemistry. Nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1968. — Glej Letopis 21, 39—43 in 28, 72—74.
Peter Gosar, rojen 15. oktobra 1923, doktor fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969; redni član od 25. marca 1976, Clan Sigma Xi in European Physical Society, Kidričeva nagrada, 1964. — i,lej Letopis 20, 45—46 in 27, 80—83.
Dušan Hadzi, rojen 26. avgusta 1921, dr. chem., redni profesor za kemijo na fakulteti za naravoslovje in lehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1967; redni član od 21, marca 1974; dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti i umjetnosti, Srpske akademije nauka i umetnosti; Foreign member of the Indian National Academy of Sciences; častni član Zveze kemikov in tehnologov SFRJ: član uredniških odborov revij Spectrochimiea acta, Journal of Molecular Structure, Spectroscopy Letters ter društev The Chemical Society (London), FaTaday Society, Bunsengesellsehuft in Société de chimie physique; predsednik Slovenskega kemijskega društva in koordinacijskega odbora za molekularne vede pri Svetu akademij; koordinator znanstvenega sveta Subrcgionulnega projekta za sodelovanje v molekularnih vedah. Nagtada sklada Borisa Kidriča. 1957; Kidričeva nagrada, 1976. — Glej Letopis 18, 43—49 in 23, 45—49.
Anton Kuhelj, rojen 11. novembra 1902, dr. ing,, redni profesor za mehaniko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 6, decembra
1949, od 22. decembra 1961 podpredsednik akademije, Dopisni član Srpskc akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Akademije nauka i umjetnosli Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Dosmrtni čJan Gesellschaft fiir angewandte Mathematik und Mechanik, lied dela z rdečo zastavo, 1962; ied zasluge za narod z zlato zvezdo. 1965; red bratstva in enoinosti z zlatim vencem, 1975; srebrna plaketa B. Kidriča, 1956; plaketa E. Rusjan, 1969; Kidričeva nagrada, 1972. Naziv »zaslužni profesor*, 1978. — Glej Letopis 3, 185.
Anton P e te r I in, rojen 25. septembra 1908, dr. sei. nat,, dopisni član od 21, decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949. Pomočnik načelnika poli m er nega oddelka v National Bureau of Standards, Washington (D. C., ZDA); profesor-gost na Case-Western Reserve University, Cleveland (Ohio, ZDA); častni član Inštituta J. Stefan v Ljubljani; član American Association for the Advancement of Science (Washington), American Chemical Society (Washington), American Physical Society (Fellow, New York), Deutsche Kolloid Gesellschaft {Köln), Deutsche Physikalische Gesellschaft (Hanau), New York Academy of Sciences (New York), Washington Academy of Sciences (Fellow), Society of Sigma X (New Haven), Society of Rheology (Washington); glavni urednik Macromolecular Reviews (New York); sourednik Makromolekulare Chemie (Mainz); elan Advisory Board revij Journal of Materials Science (London), Journal of Polymer Science (New York), Kolloid Z. Z. Polymere {Darmstadt) in Journal of Macromolecular Science, Physics (New York). Red del a z rdečo zastavo FLRJ, 1950; Binghamova medalja Society of Rheology (member Society of American Institute of Physics), 1970; Ford Motor Prize Ameriške fizikalne družbe, 1972. — Glej Letopis 2, 45—46.
Miha Tisler, rojen 18. septembra 1926, redni profesor za organsko kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od (0. marca 1977; dopisni član Srpske akademije nauka l umetnosti. Clan uredniškega odbora Croatia Chemie a Acta, Vestni ka Slovenskega kemijskega društva, Journal of Heterocyclic Chemistry, Organic Preparations and Procedures International, Advances in Heterocyclic Chemistry, Heterocycles; član Hrvatskega kemijskega društva, American Chemical Society; član sekcije za organsko kemijo pri American Chemical Society, član Chemical Society (London); član International Society of
Heterocyclic Cliemistry ter clan izvršnega odbora in predsednik tega društva. Nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1%2, Kidričeva nagrada, 1977. — Glej Letopis 21, 50—58 in 28, 78 - ¡30.
Ivan Vida v, rojen 17, junaarja 1918, dr. pilil,, redni profesor za matematiko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 17. oktobra J958, redni član od 2L decembra 1962. Član Société mathématique de I rance. Red dela z rdečo zastavo, 1965; red Republike s srebrnim vencem, (974; Red zaslug za narod z /.lato zvezdo, 1978; Prešernova nagrada, J952; Kidričeva nagrada, 1970. — Glej Letopis 9, 55—56 in 13, 32,
Dopisni člani
Janez P e k 1 eni k . rojen 11. junija 1926. redni profesor za discipline: tehnična kibernetika, avtomatizacija obdelovalnih sitemov, eksperimentalne metode in konstruiranje z računalnikom na fakulteti za strojništvo univerze \ Ljubljani, Dopisni član od 5. februarja 1970. Redni član CIRP (Collège International pour l'étude scientifique des techniques de production mécanique) od 1966; VDI (Verein Deulsclier Ingenieure) od 1959, ASME (American Society of Mechanical Engineers) od 1968, Fellow of the Institution of Mechanical Engineering od leta 1970. član komiteja Zveznega izvršnega sveta za znanost, tehnologijo in izobraževanje 1971—72. član komiteja skupščine Sil Slovenije za znanstveno raziskovalno delo 1971—1.974, predsednik sveta tehniške sekcije RSS od 1973, podpredsednik CIRP od 1978, član Editorial Hoard of International Journal of System Science of J971, glavni tn odgovorni Urednik mednarodne revije CIRP Manufacturing Systems od 1971, član Editorial Board of the International journal of Production Engineering Research od 1973, predsednik mednarodnega CIRP seminarja »Manufucluring Systems« od 1969, častni profesor Univerze v Birminghamu od 1972, član Institute for Advanced Studies in Science and Engineering, University of Birmingham od 1964, član direktorske grupe EXAPT TH Aachen od 1967, čluu councila CIRP od 1973. Taylor Mcduilc I960; Plaketa SME 1971; Kidričeva nagrada, 1974: Okoshi Meda i le, 1974. — Glej Letopis 21, 44—49.
L u j o S u k I j e, rojen 21. septembra 1910, doktor tehniških ved, redni profesor na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani v pokoju, Dopisni član od 7, fe-
hruarja 1969. Nagrada Sklada Borisa Kidriča (s sodelavci), 1964; Kidričeva nagrada, 1972. — Glej Leiopis 20, 47—48.
Lojze Vodovnik, rojen 6. septembra 1933, dr. sc,f redni profesor za biokibernetiko in dinamiko sistemov na fakulteti za elektrotehniko univerze v Ljubljani, Dopisni član od 10. marca 1977. Član predsedstva ETAN-a. BeogTad; zaslužni član elektrotehniške zveze Slovenije; član izvršilnega odbora jugoslovanskega društva za medicinsko in biološko tehniko, International Federation for Medica! and Biological Engineering, Royal Society of Medicine, London, International Society lor Prosthetics and Orthotics, Copenhagen, The Biomedical Engineering Society, ZDA; Senior member Institute for Eletrical and Electronics Engineers, New York: član editorial board revije Medical and Biological Engineering and Computing; vodja projekta Rehabilitation Engineering Center - Ljubljana, 1978, Nagrada ETANA, 1964; nagrada Sklada Borisa Kidriča fs sodelavci), 1971. — Glej Letopis 28, 81—82.
Zunanji dopisni člani
Krešimir Bale novic, rojen 1914, dr. sc., redni pro-lesor za organsko kemijo in biokemijo v inštitutu za kemijo univerze v Zagrebu. Dopisni član od 25. marca 1976. — Glej Letopis 27, 84—86.
Alcksandar Despič, rojen 1927, dr. fizikalne kemije, redni profesor fizikalne kemije na tehnološki fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 25. marca 1976. Redni član SANU. Član redakcijskega odbora časopisov Journal of Applied Electrochemistry, Croalica Chemica Acta in Yugoslav Chemical Papers. Predsednik Srbskega kemijskega društva; predsednik odbora SANU Človek i životna sredina. — Glej Letopis 27, 87—88.
Drago Grd e n i č , rojen 1919, dr. organske kemije, redni profesor za anorgansko kemijo zagrebške univerze, predsednik Jugoslovanskega centra za kristalografijo JAZU. Dopisni član od 25. marca 1976. Redni član JAZU, dopisni član ANU BiH. Nagrada Rudjer Boškovič, 1961; red zasluge za narod 0, 1952; red bratstva in enotnosti, II, 1952; red dela II, 1957; red dela z rdečo zastavo, 1961; red republike s srebrnim vencem, 1969. — Glej Letopis 27, 89—90.
Mihajlo L j. Mihailovie, rojen 22. januarja 1924, dr. tem., redni profesor organske kemije na p rirodoslo v no-matematični fakulteti univerze v Beogradu. Dopisni član od 25. marca 1976. Redni člnn SANU. Nagrada Sveta za kulturo NR Srbije, 1958; Oktobrska nagrada mesta Beograda, 1969. — Glej Letopis 27, 91—92.
Bogdan Povb, rojen 20. avgusta 1932, dr, fizike, redni profesor fizike na univerzi v Heidelbcrgu, redni član in direktor Max-Planckovega inštituta za jedrsko fiziko. Dopisni član od 10. marca 1977. Svctovalec IJS v Ljubljani; član znanstvenega sveta nemškega elektronskega sinlirotona (DESY) v Hamburgu, društva za raziskavo težkih ionov (GSI) v Dnrmstadtu, jedrske raziskovalne skupnosti (KFA) v Jülichu in Lawrence Berkeley laboratorija (LBL) Kalifornijske univerze v Berkeleyu. — Glej Letopis 38, 75—77.
Pavle Savič, rojen 10. januarja 1909, fizikalni kemik, redni profesor za fizikalno kemijo na naravoslovno-matematični fakulteti v Beogradu (od leta 1966 v pokoju). Dopisni član od 13. marca 1972. Redni ¿lan Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in njen predsednik; dopisni član Jugosla-venske akademije znanosti i umjeinosii v Zagrebu, Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovino in Makedonske akademije na nauki te i umetnostite; inozemski član Akademije znanosti ZSSR; častni član Madžarske akademije znanosti; član Akademije znanosti v New Yorku, inozemski član Akademije znanosti v Atenah; častni doktor kemijskih ved univerze v Beogradu; nagrada vlade FLR J, 1949; nagrada vlade NR Srbije* 1950. Spornen i ca 1941 ; Oktobrska nagrada Skupščine mesta Beograda, 1963; nagrada AYNOJ, 1966. — Glej Letopis 23, 59—61.
IV. RAZRED Za prirodosloone vede
Rodni člani
Srečko Brodar, rojen 6. maja 1893, dr. phil,, častni doktor univerze v Ljubljani, redni profesor za kvartalogijo na laku l le ti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani v
pokoju. Dopisni Član od 6. decembra J 949, rerlni član od 22. ju» nija 1953. Dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i unije t nos ti v Zagrebu, Častni član Arheološkega društva Jugoslavije; dopisni član II, Obermaier Gesellscboft fiir die Erfor-Bchnng des Eiszeitalters und seineT Kulturen, Itcgensburg. Prešernova nagrada 1949 in i960. Red dela z rdečo zastavo in red zasluge za narod z zlato zvezdo; red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1978. Kidričeva nagrada, 1974; nagrada AVNOJ, 1974. — Glej Letopis 3, 205—206 in Letopis 5, 98—100.
Svetozar llcšič, rojen 8. junija 1907, dr. phiL, redni profesor za geografijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani > pokoju. Dopisni član od 7. februarja 1976, redni član od 5. februarja 1970, L pravnik Inštituta za geografijo; član stalne evropske konference za preučevanje podeželske pokrajine: častni član Srbskega geografskega društva. Geografskega društva Hrvatske, Geografskega društva Makedonije, Poljskega geografskega društva, Geografskega društva v Miinchmi, Madžarskega geografskega društva in Italijanskega geografskega društva; Častni predsednik Geografskega društva Slovenije; Naziv »zaslužnega profesorja«, 1977; Kidričeva nagrada. 1977. Red dela z zlatim vencem, 1966: red dela z rdečo zastavo, 1967; medalja Jovana Cvijiča, i968; zlata značka Urbanistične zveze Jugoslavije. — Glej Letopis 18, 52 54 in Letopis 21, 59—62.
Ivan R a h o v e c , rojen 18. septembra 1899, dr. pliiL, redni profesor za geologijo in paleontologijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani (od leta 1971 v pokoju). Dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za pri rod oslov ne in medicinske vede od 15. junija 1966 do 20. marcu 1975, tajnik razreda za pri-rodoslovne vede od 20. niarca 1975, upravnik inštituta za paleontologijo pri akademiji. Predsednik Medakademijskega odbora za favno in floro Jugoslavije do 31. maja 1974; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Jugosloven-ske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; častni član Slovenskega geološkega tiru št v a in Geografskega društvu Slovenije; dopisni Član Geološkega društva na Dunaja in Mednarodnega paleoniološkegu društva. Red dela z zlutim vencem, 1949; red zasluge za narod s srebrno zvezdo, 1970; red bratstva in enotnosti l zlatim vencem, 1978; Kidričeva nagrada, 1957; častna diploma Zveze geoloških društev SFR Jugoslavije. Glej Letopis 2, 47—53.
Dopisni č 1 u. ji i
Jože Bole, rojen 17. junija 1929, dr» biologije, znanstveni svetnik Biološkega inštituta Jovana Hadžija pri SAZU in njegov predstojnik. Dopisni član od 10, marca 1977, Prešernova nagrada za študente, 1934; nagrada sklada Borisa Kidriča. 1%6, — Glej Letopis 28, 83—85.
Matija D r o v e n i k. — Glej Letopis 29, 70—73.
Ivan Ga m s. — Glej Letopis 29, 74 -77.
Stanko Grufenauer, rojen 13. maja (922, dipl. ing. rudarstva, doktor geoloških znanosti, redni profesor za krista-Jogi jo, mineralogijo in petrologijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni čian od 17. aprila 1973, Zunanji sodelavec metalurškega instituta v Ljubljani. Clan redakcijskega odbora TzvjeŠlaja Jugoslovanskega centra za kristalografijo pri JAZU; član mednarodne komisije zu rudno mikroskopijo pri mednarodni mineraloški asociaciji; član delovne grupe mednarodnega projekta jOfioliii« mednarodnega programa geološke .korelacije UNESCO; referent revije Zentralblatt fiii Minéralogie (Zal. Scliweizerbat, Stuttgart) za področje Balkana. Nagrada sklada Borisa Kidriča, 1972. — Glej Letopis 24, 53—57.
Janez M a t j a i i č, rojen 14. maja 1921, dr. prirodoslov-ii i in ved, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Dopisni član od 2i. marca 1974. Clan znanstvenega sveta v biološkem in palcuntološkein inštitutu SAZU; podpredsednik oiedakadeinijskega odbora za floro in favno Jugoslavije; glavni urednik Biološkega vestuika; urednik zoološkega dela Razprav IV. razreda SAZL. Levstikova nagrada, 1957. — Glej Letopis 25, 66—68.
Ernest Mayer, rojen It), novembra 1920, dr. p h il., znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana lladžija SAZl... Dopisni član od 21. marca 1974, Predsednik med akademijskega odbora za lloro in favno Jugoslavije; glavni urednik glasila Bulletin scientifique, sect. A. za Slovenijo; člau izvršilnega odbora Raziskovalne skupnosti Slovenije; podpredsednik Organizacije za lito takso noms k o raziskovanje mediteranskega območja (Ženeva); podpredsednik Vzliodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije (Dunaj) ; regionalni svetovalec za Ju-
goslavijo pri med narodnem projektu Flora Europaeu (Cambridge); od 1969 do 1975 predsednik zveze bioloških društev Jugoslavije in eden od podpredsednikov unije znanstvenih bioloških društev Jugoslavije; član redakcijskega odbora Biološkega vestnika; urednik botaničnega dela Razprav IV. razreda S AZU; član izdajateljskega in redakcijskega odbora Feddes Repertorium, Zeitschrift für botanische Taxonomie und Geobotanik, Akademie Verlag, Berlin. Častni član Bayerische Botanische Gesellschaft (München}, dopisni član Socie ta s Zoologica BotanLca Fennica Van a in o (Helsinki), član Regen s burger Botanische Gesellschaft. Medalja zaslug za narod, 196!?; red dela z zlatim vencem, 1965; nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1975. — Glej Letopis 25, 69- -73,
Zunanji dopisni Člani
Vanda Kochansk y - Dévidé, rojena 10. aprila 1915, dr. prirodoslovnih ved, redni profesor na prirodoslovno-matema-tični fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 20. marca 1975. Redni član J ugosla venske akademije znanosti i umjetnosti. Član Hrvaškega p rirod os lovnega društva. Hrvaškega, Slovenskega, Srbskega in Poljskega geološkega društva: član Odsijeka za po-vijest p rirod osi. znanosti Hrvaškega p rirodos lovnega društva. Nagrada sklada Borisa Kidriča, 1966; nagrada »Rudjer Bosko-vicc, 1967; nagrado za življenjsko delo Savjeia nauč. rad. SRH, 1975. — Glej Utopiš 26, 62—65.
J o s e f K r a t o c li v i 1, rojen 6. januarja 1909, doktor naravoslovja iu doktor biologije, profesor zoologije, ravnatelj inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5, februarja 1970. Redni član Češkoslovaške akademije znanosti in član njenega p rezi d i ja. Državna nagrada Klementa Gotiwalda I. stopnje, 1955; Rad prace, 1%9; Zlata medalja Vysoké Skoly Zemedëlské v Brnë, 1970; plaketa CSA V za zasluliy o vedu a lidstvo, 1973. — Glej Letopis 21, 76—77.
Petar Stevanovié, rojen 3. junija 1914, doktor geoloških in mineraloških znanosti, redni profesor na rudarsko-geo-loski fakulteli v Beogradu. Dopisni član od 20. marca 1975. Redni člau Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni član Jugosla venske akademije znanosti i umjetnosti; član delovne skupine iParaletist in izvršnega komiteja za me-
diteranski neogen (CMNS); predsednik Kar p a to-balkanske geološke asociacije za Jugoslavijo; dopisni clan Slovenskega geološkega društva in častni član Madžarskega geološkega društva. Nagrada vlade SFR J, 1949; plaketa Madžarskega geološkega zavoda, 1969; Oktobrska nagrada Beograda, 1974; plaketa Pri-rod os lovnega muzeja v Beogradu, 1972. — Glej Letopis 26, 66 do 69.
Alois Tavčar, rojen 2. marca 1895, dr, ing., častni doktor univerze v Ljubljani in vseučilišča v Zagrebu, redni profesor za genetiko in žlahinenje rastlin na agronomski fakiilteii vseučilišča v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 2. junija 1953. Pravi čJan Jugoslovanske akademije znanosti i uinjetnosti v Zagrebu; dopisni član Masarykove akademije p race v Pragi; član Honorary Scientific Society Sigma X, Cornell University, New York; član in podpredsednik EUCARPIA (Evropsko združenje za znastvena raziskovanja žlalilnenja rastlin), Cambridge, Anglija; član ESN A (Evropsko združenje za nuklearne metode v agrikulturi), Wagen in gen. Nizozemska; dosmrtni predsednik Društva genetičara Jugoslavije. Bed dela I.; red zasluge za narod; red bralstva in enotnosti z zlatim vencem; Nagrada Rudjer Boškovic; spominska plaketa G. Mendel; Memoria symposio — Celebrate, Academia scientiarum Bokenio-slovenica; nagrada AVNOJ, 1966. — Glej Letopis 5, 105—106.
V. RAZRED Za umetnosti
Redni člani
Maksim Gaspari, rojea 26. januarja 1883, slikar; re-stavrator Etnografskega muzeja v Ljubljani v pokoju- Redni Član od 13. marca 1972. Častni član Etnografskega društva, društva Vesna in društva Ex libris; častni član mesta Kostanjevice; častni občan občine Cerknica, 1978. Prešernova nagrada, i952; Levstikova nagrada, 1933. Red zaslug za narod S srebrno zvezdo, 1949; red dela z rdečo zastavo, 1973; red zaslug za narod Z zlato zvezdo, 1978. Odkritje spominskega znumenja na umetnikovi rojstni hiši v Selšku. 11 samostojnih in več društvenih razstav. — Glej Letopis 23, 65—67.
Božidar Jakac, rojen 16. julija 1899, redni profesor akademije za likovne umetnosti v Ljubljani v pokoju. Redni član od 6. decembra 1949. Dopisni elan Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, [ugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Akademije nauka i umjetnost.i Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Častni član Accademiu I1 iorentino del le Art i del Disegno, Ki renče. 1925 bronasta medalja mednarodne razstave dekorativnih umetnosti, Pariz; 1931 dve nagradi »May show*, Cleveland Museum of Art, Ohio, USA; 1946 izvoljen za poslanca narodne republike Slovenije; 1946 red bratstva ill cdiust.va II.; 1947 Prešernova nagrada »Po sledovih IV, in V, ofenzive«; 194R Prešernova nagrada iXIV. d i-vizija«; ¡94^ izvoljen za poslanca v Dom narodov zvezne skupščine, Beograd: 1949 nagrada Komiteja za kulturo in umetnost vlade FLRJ. za pedagoško (icio: 1949 Prešernova nagrada za portret Otbna Zupančiča: 1949 1, nagrada za grafiko Vlade FLR J na temo NOB: 1949 Red dela z rdečo zastavo: 1952 Red zaslug za narod s srebrno zvezdo; t952 zlata plaketa Filatelistične zveze Slovenije; 1952 zlata plaketa Fila tel isiičnega kluba Koper; 1953 nagrada na mednarodni ra2sta\i lesorezov XYLON, Ziirieh; 1952 Trubarjeva plaketa — Slavistično društvo Slovenije; 1954 zlata medalja JUFIZ II-; 1956 Trdinova nagrada. Novo mesto; 1959 častno občanstvo Novega mesta; 1959 častni član prosvetnega društva »Lojze Košuki. Dolenjski kulturni festival Kostanjevica Tia Krki: 1962 L nagrada Zveze jugoslovanskih založnikov za ilustracije Gradu i k ove zbirke P'ros ta na to s; 1963 accademico onorario elasse incisionc, L'Aecadcmin florentina delle aiii del tlisegno, l1 ircncc. ob 400-letnici; 1963 dopisni član jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu; 1963 dopisni član Srpske akademije nauka t umetnosti, Beograd: 1964 srebrna plaketa simpozija grafikov, Snbotica; 1964 častno članstvo društva s Dušan Jereb«, Novo mesto; 1965 nngrada mesta Ljubljane, plaketa; 1966 častno občanstvo, Slovenj Gradec; 1967 častno članstvo FX L1 BR IS Slovenije; 1967 Nagrada A V NO j za življenjsko delo; 1968 zahvaluica GR. Bitola; 1968 red zasluge za narod z zlato zvezdo: 1968 odkupna nagrada IN TA RT, Uri i ne;
1968	srebrna spominska plaketa 25 let 11. zasedanja AVNOJ;
1969	red republike z zlatim vencem; 1969 zlata plaketa »100-lelnicu železarni? Jesenice«; 1969 srebrna plaketa univerze v Ljubljani; 1969 bronasta plaketa »Trienal e interna z iotlale delle X ylogravure Conteinporanecc, Ca pri; 1969 Častili Član prosvetnega društva Dolenjski festival v Kostanjevici na Krki; 1969 srebrni ključ mesta Jujee; 1970 zuhvulnica narodne armije 1945—70. Beograd; 1972 II. Trienale della XILOGRAFÍA CON-
TEMPORANEA — CARPI; 1973 diploma zu sodelovanje, fsto-rijski muzej, Beograd; 1973 srebrna plaketa 23 let Saveza likovnih umetnika, Skopje; 1974 plaketa mesta Osijek; 1974 častno občaiisfvo mesta Kostanjevica na Krki; 1974 odkupna nn-grada Študentskega kulturnega centra Zagreb, galerija Zagreb; 1974 odkupna nagrada Študentskega kulturnega centra Beograd, galerija Zagreb: 1974 srebrna plaketa Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije, grafični bieuale Zagreb; 1974 pr i znanje krajevne skupnosti Zavodnje; 1974 srebrna plaketa Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije, za zasluge za Zvezo; 1974 priznanje filatelisti enega društva Slovenije; (974 plaketa mesta Kostanjevice; 1974 zahvalnica Zejednice jugoslovanske P I F; 1974 zlala medalja Denarnega zavoda Slovenije; 1974 Valvazorjeva plaketa. Krško: 1974 zlata medalja II- Mednarodnega grafičnega bienala v Kredrikstatu, Norveška; 1975 zlata spominska medalja občine Ivantč Grad; 1975 priznanje Društva likovnih umetnikov Hrvatske ob 30-letnici ULUH in osvoboditve Zagreba; 1975 dopisni član Akademije znanosti in umetnosti Bosne in I lercego-vine, Sarajevo; 1975 Srebrna plaketa univerze v Ljubljani; 1975 spominska plaketa. Dolenjski tuiizej. Novo mesto; 1975 spominska plaketa, Novo mesto; 1975 priznanje občinske konference SZDL Lendava; 1977 plaketa mesta Krško ob 500-leinici; 1978 spominska plaketa Crvene zastave, Kragujcvac; 1978 nagrada zlatarne Majdanpek; 1978 spominski kipec streljanih mesta Kragujcvac; 1978 diploma in plaketa ob 30-letnici Filatelist i enega kluba Koper. Do decembra 1978 98 samostojnih razstav. — Glej Letopis 3, 207—215,
Ciril Kosmač, rojen 28, septembra 1910, književnik. Bedni član od 22. decembra 1961- Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Nagrada A V NOJ, 1974, Glej Letopis 12, 49—53.
Miško Kranjec, rojen 15. septembra 1908, književnik. Medni član od 2. junija 1953. Dopisni član Srpske. akademije nauka i umetnosti v Beogradu in J u gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Nagrada AVNOJ, 1969; Red jugoslovanske zastave z len t o. - Glej Letopis 5, 125—132.
Bralko Kreft, rojen 11. februarja 1905, dr. phil., redni profesor za novejšo rusko književnost na filozofski laku I teti univerze v Ljubljani v pokoju, teatrolog, književnik, gledališki umetnik L A. (od 1962) v pokoju. Redni član od 22, decembra 1961, podpredsednik akademije od 1976, upravnik Inštituta
za slovenski jezik pri akademiji. Dopisni član Ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Makedonske uka-dem i je na nauki te i uinetnostite v Skopju. Častni član Slavističnega društvi! Slovenije; predsednik osrednjega odbora Jugoslovanskega slavističnega komiteju; predsednik Mednarodnega slavističnega komiteja; predsednik Borštnikovega srečunja; član Société Européenne de culture, Comunità Europea degli Scrittori. Tri Prešernove nagrade; red dela z rdečo zastavo. lied zasluge za narod z zlato zvezdo; Ehrcnprcis deželne vlade Koroške; nngradn AVNOJ, 1975; zlati grb mesta Maribor. — Glej Letopis 12, 63—64.
France Mibelič, rojen 27. aprila 1907, redni profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju. Redni član od 6. februarja 1963. Častni član Akademije likovnih umetnosti V Firencah. Nagrade; 1932 — 2■ nagrada na razstavi Žena v slovenski umetnosti. Ljubljana; 1948 — Prešernovo nagrada za slikarstvo, Ljubljana; 1949 — 2. nagrada vlade FLRJ za slikarstvo, Beograd; Levstikova nagrada Mladinske knjige, Ljubljana; 1951 — Levstikova nagrada Mlndinske knjige, Ljubljana; 1952 — Levstikova nagrada Mladinske knjige, Ljubljana; f954 —• nagrada za grafiko nu III. Bianco e nero, Lugano; nagrada Renato Cûrrain na XXVII. biennlu, Benetke; 1955 — Prešernova nagrada za grafiko, Ljubljana; 2. nagrada na I, mednarodni razstavi grafike, Ljubljana; 1956 — Levstikova nagrada Mladinske knjige, Ljubljana; 1957 — nagrada Sabro za grafiko na IV. bienalu, Saû Pau hi; 1959 — f. nagrada za jugoslovanskega umetnika na III. mednarodni razstavi grafike, Ljubljana; 1961 — nagrada za slikarstvo na I, trienalu, Beograd; 1962 — 3. nagrada na razstavi Gozd in les v likovni umetnosti, Slovenj Gradec; 1963 — 1. nagrada na f. jugoslovanskem trienalu risbe, Soiubor; 1965 — Prešernova nagrada za sceno in kostume, Ljubljana; 1966 — i. nagrada na II. jugoslovanskem trienalu risbe, Soiubor; 1968 — nagrada mesta Čacka na V. mcmorialu Nadež-de Petrovié in nagrada obiskovalcev; nagrada Guido Neri na mednarodni razstavi grafike, Firence; 1969 — nagrada j4. julij«, Beograd; 1970 — nagrada mesta Ljubljane; nagrada AVNOJ. Beograd; 1971 — 1. nagrada za slikarstvo na III. jugoslovanski razstavi JNA na temo NOB, Beograd; Nagrada » Politike t, 1977; Jakopičeva nagrada za slikarstvo, 1978; Red zasluge za narod z zlato zvezdo, 1975; Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1978. - Glej Letopis i6, 31-35.
VI a d i m i i Pavsič-Matej Bor, rojen 14. apriia 1913, književnik. Redni ¿Jan od (), februarja 1965. Dopisni Član Jugo-slavenske akademije znanosti i umjctnnsti v Zagrebu; predsednik skupnosti za varstvo okolja v Sloveniji, Bed dela z rdečo zastavo, 1973; nagrada AVNOJ, 1973. — Glej Letopis 16, 36—52.
Dopisni člani
Anton Ingolič, rojen 5. januarja 1907, pisatelj. Dopisni član od 25. marca 1976. Nagrada Maribora, i ">39; ban o vinska nagrada, 1940; Prešernova nagrada, 1950 in 1978; Levstikova nagrada 1959 in 1968; nagrada Društva slovenskih književnikov, 1959; Prežihova nagrada, 1960; nagrada Osvobodilne fronte Ljubljana-Vič-Rudnik, 1970; diploma Zlata knjiga, 1972 in 1976; priznanje Partizanskega kurirja, 1972; d i p lom a »Zmajevih deč-jih igarat v Novem Sadu, 1977. Red dela II, 1949; Tod bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1965. — Glej Letopis 27, 93 96.
Zdenko Kalin, rojen 11. aprila 1911, kipar, redni profesor akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1976. Prešernova nagrada, 1955; nagrada vstaje slovenskega naToda, 1966; nagrada AVNOJ, 1975. — Glej Letopis 27, 97—99.
Mile Klopčič. — Glej Letopis 29, 78—81.
Marjan M u š i č, rojen 16. novembra 1904, arhitekt, redni profesor univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 5, februarja 1970. Dopisni član Ju gosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; zaslužni član Zveze jugoslovanskih arhitektov; diploma Urbanistične zveze Jugoslavije; Trdinova, Cankarjeva in Prešernova nagrada, Red dela Z rdečo zastavo. — Glej Letopis 21, 82—86.
Ivan Potrč, rojen L januarja i913, pisatelj. Dopisni član od 10. marca 1977. — Glej Letopis 28, 86—88,
Primož Ramovš, rojen 20. marca 1921, skladatelj, Dopisni član od 10. inarea 1977, Lpravnik biblioteke SAZU. Član Društva slovenskih skladateljev in Društva bibliotekarjev v Ljubljani. Član International Biographieal Assoeiation, Cani-brldge. Nagrada Glasbene matice v Ljubljani, 1944; nagrada 1 j ablj unskega festivala, 1958; nagrada Prešernovega sklada, 1%2;
t. nagrada iiu konkiirzu JRT, radio Beograd, 1%7, 1969, 1970 in J976; 3. nagrada na istem konkurzu, 1970: 2. nagrada na istem konknrzii, 1976, Čopova diploma, 1971. Častna plaketa Slovenske filharmonije, 1978. — Glej Letopis 2«, 89—9!.
Edvard Ravnikar, rojen 4. decembra 1907, ing. arli,, redni profesor za arhitekturo ria fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969. Dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis 20. 58—63.
G a h r i e I S i u p i c a , rojen 21. marca 1915, ukud. slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 10. marca 1977, Dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, 1978. Član Društva likovnih umetnikov Slovenije. Prešernova nagrada 1948, 1950 in 1937: Jakopičeva nagrada mi riješkem s Salonu 5(j«, 1936: jugoslovanska nacionalna nagrada Solomona R. Guggenheima, 1960: zlata plaketa na I. irienalu likovnih umetnosti v Beogradu, 1961; nagrada mesla Ljubljane; Jakopičeva nagrada. Ljubljana; AVNOJ, 1977. IIcd dela z rdečo zastavo, 1977, — Glej Letopis 28, 92—94,
Zunanji dopisni člani
J o h n n n C i 1 e n š e k , rojen 4. decembra 1913, skladatelj, profesor Franz Liazt-Hochschule für Musik v Weimar ju. Dopisni član od 7. februarja 1967. Bedni član Akademije umetnosti Nemške Demokratične Republike v Berlinu. — Glej Letopis iS, 61-63.
Miroslav Krleža, rojen 7. julija 1893, književnik. Dopisni član od 2, junija 1953. Pravi elan Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zugrebu: redni fdan Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Red jugoslovanske zvezde z lento, 1973; nagrada AVNOJ, 1966. — Glej Letopis 5, 139—141.
D e s a n k a M a k s i m o v i č , rojena 16. maja 1898, književni ca. Dopisna članica od 7. februarja 1969. Redna članica Srpskc akademije nauka i umetnosti v Beogradu; članica jugoslovansko-francoskega društva, društva Skrb za otroka«, Kultur no-prosvetne zajedniee Srbije in Matice srpskc. Plaketa za-
hvalnica Biblioteke Djordje Jovanovic; spominska plaketa skupščini: ni esta Beograda. Speci jalna Vnkova nagrada za iz-uzetni doprinos razvoju kulture Sil Srbije, 1975; spomcn-pla-keia za saradnjn na području stvaralaštva zn decu i za doprinose lia razvoju umetničkog od go j a i obrezovanju mladih naraštaja, 1975. — Glej Letopis 20, 57.
S t a n o j 1 o R a j i č i e , rojen 10. decembra 1910. skladatelj, redni profesor na Muzički akademiji v Beogradu. Dopisni član od 20. marca 1975; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti V Beogradu. — Glej Letopis 26, 70—72.
H a r a I d S a c v e r u d , rojen 17. aprila 1897, komponist in dirigent, Dopisni član od 25. marca 1976. — Glej Letopis 27, 103—106.
VI. RAZRED Za medicinske vede
Redni člani
Bogdan Brecelj, rojen 6. maja 1906, dr. med., redni profesor za ortoped i jo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljuhljaui v pokoju. Redni član od 6. decembra 1949. Clan Sveta federacije. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Jugo-slftvenske akademije znanosti i uinjetnosti v Zagrebu in Akademije nauku i uinjelnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu; inozemski član Akademije medicinskih nauk SSSR v Moskvi; častni član Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani; član Société Internationale de Chirurgie et de Traumatologic v Bruslju (S- L C. O, T,); častni član Société Française d'Orthopédie et de I raumatologie v farizit; častni član Društva ortopedov in travmatologov Bolgarije v Sofiji; član International Society for Rehabilitation o I the Disabled v New Torku. Red zasluge zu narod z zlato zvezdo; znak hrabrosti: Spomenica 1941; red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem: red dela z rdečo zastavo; red republike z zlatim vencem; nagrada AVNOJ, 1%8. — Glej Letopis 3, 199—200.
Janez Mil £ i n s k i, rojen 3. maja 1913, dr. iur., dr. med., redni profesor za sodno medicino in predstojnik Inštituta za sodno medicino na medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni
član od 22. decembra 1961, redili član od 5. februarja 1970. Od 25. marca 1976 predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od 1976 častni član Društva za znanost in umetnost Kosova, od 1978 dopisni član Akademije znanosti in umetnosti Kosova; dopisni član jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (1977); dopisni član Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine (1978); dopisni član Srbske akademije znanosti in umetnosti (1978); Ad personam izvoljeni član trajnega komiteja Evropske rcktoTske konference (Bologna 1974) in upravnega sveta Mednarodnega združenja univerz {Moskva 1975), Častni predsednik Mednarodne ¿ikademijc za sodno in socialno medicino; predsednik komisije za etična vprašanja na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani; častni predsednik Koordinacijskega odbora SRS za boj proti alkoholizmu; dopisni Član francoskega in nemškega društva za sodno medicino; častni član italijanskega, poljskega, čehoslovaškega in nemškega (NDR) d ruš Iva za sodno medicino; član Mednarodnega komiteja za alkohol in promet; član aredniškega odbora The International Microfilm Journal of Legal Medicine (New York); sni zdaj a t el j Zeitschrift fiir Reclitsmedizin; od 1976 predsednik Odbora za Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani; 1976 ponovno imenovan za člana Sveta SRS za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; častni član APZ »Tone Tomšiči in AFS » France M ar o I te, 1974; Častno priznanje Skupščine mesta Ljubljana, 1971; Zlati znak Osvobodilne fronte, 197J; nagrada AVNOJ, 1975; priznanje Republiške konference SZDL, 1974; priznanje Zveze organizacij proti alkoholizmu in narkomaniji v Jugoslaviji, 1974; zlata značka Republiškega svetu za vzgojo in preventivo v prometu; spominska plaketa Univerze v Bratislavi, 1975 in Univerze v Ljubljani, 1976; spominska plaketa Univerze v Varšavi, 1974; plaketa Zveznega odbora Rdečega križa Jugoslavije, 1976; spominska plaketa Medicinske fakultete v Ljubljani za 30-letno delo, 1976; zahvulna listina Medicinske fakulteto v Sarajevu ob 30- letnici, 1976; spominska pinketn univerze v Regcnsburgu, 1977. Prejel naslednja odlikovanja: Red hrabrosti, Zasluge za narod II, Red dela III, Red dela z rdečo zastavo, Bratstvo in enotnost 11, Bratstvo in enotnost z zlati ni vencem, Officier de l'ordre national du mérite pour la Republique, 1977. — Glcj Letopis 12, 43—45 in Letopis 21, 63—68.
Franc Novuk, rojen 2. junija 1908, dr. sc., dr. med., častni doktor univerze v Torinu, redni profesor za porodništvo in ginekologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani
v pokoju. Dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Častni član Societas Gynaecologica et Obstetricia Italien; častni član La Sociedad Chilena de Obstetricia y Ginecológica; častni član Ceskos lo venske lékafoké spol ečn osti J. E. Purkynë; član Fédération internationale de Gynécologie et d'Obstétrique; predsednik za Jugoslavijo World Association for Gynecological Cancer Prevention; častni član Slovenskega zdraviliškega društva in Zbora liječnika Hrvatske; častni član društva ginekologov Madžarske; častni član ginekološko-aku-lerskc sekcije Srpskog lckarskog društva; častni član društva porodničarjev in ginekologov Guayas (Ecuador); Častni član italijanskega društva za ginekološko onkologijo; zunanji član Society of Pelvic Surgeons, Naslov »Zaslužni profesor«, 1978, Dve partizanski zvezdi I!.; red za hrabrost; red bratstva in enotnosti 11.; red zasluge za narod IL; red dela II,; Spomenica 1941; red zasluge za narod z zlatim vencem, 1968; jubilejni spominski znak mesta Beograda; Prešernova nagrada, 1955; nagrada AYNOJ, i972. — Glej Letopis 12, 46—48 in Letopis 21, 69—73.
Andrej O. Zupančič, rojen 27. januarja 1916, dr. med., redni profesor za patološko fiziologijo na medieinski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 3. julija 1964; redni član od 5. februarja 1970. Clan Royal Society of Medicine v Londonu, Biochemical Society v Loud on u in Associate Member of the Physiological Society v Londonu; Scientific Advisory Panel fundacije Giba v Londonu; častni élan ASO Y AC. Znanstveni sodelavec v mednarodnem raziskovalnem programu »Proyecto Amazonas«, ki je vključen v UNESCO program »Človek in biosfera t. Kidričeva nagrada, 1974. — Glej Letopis 15, 50—51 in 21, 74—75.
Dopisni člani
Janez Batis, rojen 15. marca 1919, dr. veterinarskih znanosti s področja mikrobiologije, iinunologije in kužnih bolezni, redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, predstojnik inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo VTOZD za veterinarstvo iste fakultete. Dopisni Član od 10. marca 1977. Clan društva veterinarjev in veterinarskih tehnikov, Slovenskega mikrobiološkega društva, podpredsednik Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kuiiure Slovenije, član republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, sveta za vzgojo in izobraževanje pri Republiški konferenci
SZDL, upravnega oil ho r a Slovenske matice, predsednik komisije za Kidričeve nagrade in nagrade sklada B. Kidriča za biotehniške in medicinske vede. Clan World Association for Rui-afries. Glavni in odgovorni urednik Zbornika BP-Veterinarstvo. Red dela s srebrnim vencem, 1965: medalja, za vojaške zasluge. 1968; nagrada mesta Ljubljane, 1979; zlata plaketa Univerze v Ljubljani, 1976: plaketa Biotehniške Fakultete, 1977; red zaslug za narod s srebrno zvezdo, 1978; nagrada sklada Borisa Kidriča, 1977. — Glej Letopis 28, 95^ 97.
Miroslav Brzin, rojen 13. aprila 1923, dr. sc., redili profesor medicinske Fakultete univerze v Ljubljani in sodelavec Instituta za patološko liziologijo. Dopisni član od 21. marca 1974. Clan Jugoslovanskega fiziološkega društva. Slovenskega kemijskega društva; izvršnega odhora Slovenskega biokemičnega društva; izvršnega odbora Zveze biokemičnih društev Jugoslavije; Evropske organizacije za celularno biologijo (L( BO); Evropskega združenja za nevrokemijo (ESN); doživljenjski član New Y ork Academy oF Sciences. Nagrada Sklada Borisa Kidriča (1963, skupno z Milanom Kovičem in Srečkoin Omanom); nagrada za inovacije in tehnične izboljšave istega sklada (1977, skupno s Srečkoin Omanom) — Glej Letopis 25, 54—59.
Janez F e 11 i c. h , rojen 9, oktobra 1921, dr. med., redni profesor dermatovenerologic medicinske lakultete in predstojnik dcnnatološke klinike v Ljubljani. Dopisni Član od 21. marca 1974. Clan slovenskega zdravniškega d rti šiva, derniu-tološke sekcije SZD, alcrgološke sekcije SZD, predsednik združenja rlcrmatoveiicrologov Jugoslavije; izredni član avstrijskega derma to loškega društvu; Častni član poljskega denua tološkega društvu; glavni in odgovorni urednik Acta dettna to venet ologica Iugoslavica, član uredniškega odbora Zdravstvenega vestnika. Predsednik medicinskega sveta kliničnega centra v Ljubljani. — Glej letopis 23, 60- 65.
Lev M i 1Č i n s k i. — Glej Letopis 29, 82—84,
Zunanji dopisni člani
Edhcm Ca m o. rojen 30. decembra 1909, dr. vet., redni profesor za zoohigieno na veterinarski fakulteti v Sarajevu, Častni doktor univerze v Sarajevu. Dopisni član od 13. marca 1972. Redni član Akademije nauka i umjetnosti Bo.sne i Herce-
govine in njen večletni predsednik. Dopisni član Makedonske akademije na n au kite i nmetnostite v Skopju in J ugosln venske akademije znanosti i umjctnosti; častni član Društva za znanost in umetnost Kosova; predsednik Sveta akademij znanosti in umetnosti SI11Î. J in predstavnik sveta akademij v zveznem komiteju za znanost in kulturo. Clan Sveta Kederacije; član pred-sjedtlištva RepltbKČke konference SSRN Bosne i Hercegovine. Častni člail Mednarodnega društva za zoohigienu; Častni član in predsednik JugOsl&vertskog društvu ïlMauka i društvOi. Spomenica 1941; red jugoslovanske zastave z lento; red bratstva in enotnosti I.; red zasluge za narod II.; red hrabrosti; red dela z rdečo zastavo; red republike a srebrnim vencem; 27-ju-lijska nagrada Bo sne i Hercegovine; povelja Sarajevske univerze, i960; povelja Z JU, i967; povelja veterinarske fakultete; plaketa SUBNOR Jugoslavije, 1974; nagrada ZAVNOBiH, 1974; spominske plakete mest Sarajeva, Gradačca in Tuzle. — Glej Letopis 23, 62—64.
Boris Drujan, rojen 27. julija 1928, dr. orgunske kemije in fartnakologije, predstojnik laboratorija za uevrokemijo IVIC v Venezueli, Caracas. Dopisni Član od 10, marca 1977. — Glej Letopis 2S, 98—100.
Fran j o Kogoj, rojen 13. oktobra 1894, dr. med., doefor seienc. med., doktor honoris causa univerze v Ljubljani, Zagrebu in Vojnemedicinske akademije v Beogradu; doctor honorifl causa univerze v Gradcu, redni profesor za dermatovenero!ogijo vseučilišča v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 2. junija 1953. Pravi Član Jugosla venske akademije znanosti i uni jet nos ti v Zagrebu. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beograda, Akademije nauka i utujetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu, Schweizer i sc he Akademie für medizinische Wissenschaften v Baslu in Avstrijske akademije znanosti na Dunaju. Clan Deutsche Akademie der Naturforscher sLeopoldinat v Halle/S. Clan Društva za napredek in proučevanje pomorstva Jugoslavije, Pngwash v Zagrebu, Dovvling Club v Londonu, Société Européenne de Culture (Benetke — Zagreb) in American Association for the Advancement of Science. Častni član Slovenskega zdravniškega društva, Zbora liječnika Hrvatske in Csl, lekaiskč společnosti J. E, Purkynë ter poljskega, Češkoslovaškega, italijanskega, hamburškega, nemškega, iranskega, miinehenskega, angleškega, vencztielskega, avstralskega, berlinskega, mehikanskega, bolgarskega, moskovskega, finskega in danskega denuatološkega društva. Častni dopisni clan Société
française de Dermatologie et Syphiligraphie. Dopisni član Wiener dermatologi sebe Gesellsehaft, Socielas dermatológica Hniigarica, Societas dermatológica Svecrca, Société française d'Ailcrgie, American dcrmatological Association, Deutsche Gesel Ischaft fíir die aestbetische Medizin und ihre Grenzgcbiete, Unione italiana contra Lobes! tù, in The Australasian Collège of Dcrmatologists. Nagrada vlade FNRJ, 1949; nagrada NR HrvaŠke za življenjsko delo, 1962; nagrada AVNOJ, 1966. Red zasluge za narod I-, 19-49; red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1951; red dela z rdečo zastavo, 1965; red republike s srebrnim vencem, i971; red republike z zlatim vencem, 1974. Odlikovanje ob dvajsetletnici osvoboditve Zagreba, 1965; srebrna spominska medalja univerze v Bratislavi, 1966; diploma Zveze zdravniških društev Jugoslavije, 1966; spominska plaketa ob stoletnici Zdravniškega zbora Hrvaške, 1974; plaketa »Marras Gerbeziust Slovenskega zdravniškega društva, 1974; diploma (»Priznanje«) Savjeta za oČuvanje kulturne baštine komune Hvarskc, 1975; zlata značka Vojnomedicinske akademije v Beogradu, 1975, — Glej Letopis 5, 101—i02.
Mstislav Vasiljevič Volkov, rojen 1923, doktor ortoped i je in redni profesor, direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedi j o N. N. Prior o va v Moskvi; glavni travmatolog ZSSR, Dopisni član od 7, februarja 1968. Redni član Akademije medicinskih znanosti ZSSR; predsednik društva t ra vma toi ogov-ortop cd o v ZSSR. Državna nagTada ZSSR; mednarodna nagrada kirurgov R. Denisa; naslov zaslužnega znanstvenega delavca, — Glej Letopis 19, 40,
NOVI ČLANI
RAZRED ZA ZGODOVINSKE iN DRUŽBENE VEDE
ALOJZIJ FI N Z G A R
Rojen 30. 12. 1902 v Skof-ji Loki. Po končani gimnaziji se je vpisal na pravno fakulteto v Ljubljani, Tn je 1927 diplomiral in nalo 1928 promo-viral za doktorja prava. Od leta 1928 je služboval kot sodni pripravnik v Celju in tu je bil po opravljenem sodniškem izpitu imenovan za sodnika okrajnega sodišča, V začetku vojne 1941 je liil izseljen in je služboval v Rosni in Hercegovini. Po prisilni mobilizaciji v lir vaško vojsko je stopil v vrste NOV in bi! proti koncu osvobodilne vojne dodeljen Okrožnemu narodnemu sodišču v Banja Luki, Po osvoboditvi je bil najprej uslužben pri ministrstvu za prnvo-sod je LRS in sicer na zakonodaj no p ravnem oddelku, ki mu je od leta 1947 načeloval. Leta 1948 je bil izbran za izrednega, leta 1935 pa za rednega profesorja za civilno in rodbinsko pravo na pravni fakulteti v Ljubljani. Tu je delal do Upokojitve. Bil je prodekan in dekan fakultete, pa tudi predsednik njenega sveta. Dolgo vrsto let je bil člun pravnega svetu zveznega izvršnega sveta, [>a tudi Član pravnega sveta izvršnega sveta skupščine SRS.
Napisal je v dveh izdajali učbenike: za rodbinsko pravo (1957, 1970), stvarno pravo (1952, 1972) in dedno pravo (1953, 1962) ter učbenik Osebe civilnega prava, ki je bil leta 1967 prirejen kot posebna publikacija, V zvezi s temi deli je napisal
vrsto člankov in razprav zlasti s področja rodbinskega in dednega prava.
V okviru podiplomskega Študija je predaval doma, pa tudi v Sarajevu, Prištini in Novem Sadu. Leta 1962 je predaval na tečaju, ki ga je priredila v Ljubljani Mednarodna fakulteta za primerjalno pravo v Strasburgu. Na povabilo je predaval o problemih družbene lastnine na pravni fakulteti v Zagrebu (i960} in na Reki (1966). Imel je tudi v pravniškem društvu v Gradcu dvoje predavanj o novostih v našem civilnem pravu.
Z referati o problemih družbene lastnine je sodeloval na interfakultetni konferenei v Sarajevu (1952) na 1, (1954) in II. (1958) kongresu ter na posvetovanju pravnikov Jugoslavije o p red osnutku ustave (1962), na simpoziju SANU (t965) ter na posvetovanju pravnikov v gospodarstvu v Opatiji (1975). Na simpoziju nn Bledu (1970) je imel referat o razvezi zakonske zveze. Leta 1974 je sodeloval z referatom na simpoziju v Bud vi o presajevauju delov človeškega telesa.
Leta 1957 je sodeloval na francosko-jugoslovanskih pravniških dnevih z referatom o javnem dobru, leta 1963 na itali-jansko-jugoslovanskili z referatom o varstvu osebnostnih pravic in leta 1968 na avstrijsko-jugoslovanskih z referatom o varstvu teh pravic po zakonu o avtorskem pravu. O posegih v človekovo osebno sfero zlasti s tiskom je govoril tudi na zasedanju za primerjalno pravo v Mannheimu (1971). Za skupščino Inštituta za mednarodno in komparativno agrarno pravo v Firencah (1963) je pripravil referat in podal tudi povzetek vseh jugoslovanskih referatov. Od leta 1956 do 1967 je objavil vrsto prispevkov v holandskem časopisu Rechtsgeleerd Magazijn Themis in sodeloval pri publikaciji Governmental Tort Liability, Leiden 1970.
Poseben predmet njegovega znanstvenoraziskovalnega zanimanja so instituti: pravna oseba, osebnostne pravice in družbena lastnina. Pojem in vrste pravnih oseb je najprej podal v knjigi Osebe civilnega prava. Pravne osebe po novih ustavnih, predpisih obravnava prispevek v Arhivu za pravne in društvene nauke št. 3/1975, ki je bil zaradi pomembnosti skrajšano ponatisnjen oh sedemdesetletnici časopisa, in v obširnejšem prispevku v Enciklopediji imovinskega prava in prava združenega dela, Beograd 1978. V svojih delih je očrtul osebnostne pravice in način njihovega varstva, obdelal pu je iudi nekatere posamezne pravice, zlasti npr. pravico do osebnega življenja. V številnih člankih, referatih in drugih spisih o družbeni lastnini je v raznih fazah njenega razvoja preverjal svoje poglede nanjo, se spoprijemal z nasprotnimi teoretičnimi koncepcijami in v
skladu z razvojem samoupravnih, odnosov in novo zakonodajo podajal svoje izsledke o tem izvirnem institutu našega prava. Družbeno lastnino obravnava zlasti tudi njegova najnovejša razprava: Družbena Instnina v jugoslovanskem pravu {SAZU X/3, 1977).
Ta knjiga je homogeno znanstveno delo, v katerem je avtor strnil mnoge svoje razprave v sistematično ccloto. Delo obsega elemente vseh kategorij družbene lastnine, razvojno-zgodovin-ske, socialistično-samoupravne, politične in ekonomske. Avtor ostro vidi in izlušči iz izobilja problematike vseh sektorjev pravne elemente, ki iz njih rastejo in jih urejajo, hkrati pa jih opremlja z izvirnimi idejami: Knjiga je uspel poskus aktualne pravne opredelitve vloge družbene lastnine v sedanjem političnem, ekonomskem in samoupravnem sistemu Jugoslavije, pisano jasno, preprosto in izredno bogato dokumentirano.
Je član jugoslovanskega društva za pomorsko pravo, jugoslovanskega društva za mednarodno pravo, International Law As.soeiut.ion v Londonu in Socičte de lčgislation COniparee v Parizu, Inštituta zn mednarodno in komparativno agrarno pravo v Firenci in dopisni sodelavec Inštituta za unilikacijo privatnega prava (Unidroii) v Rimu.
Odlikovan je z redom dela z zlatim vencem (1965) in redom zaslug za narod s srebrno zvezdo (1972).
Leta 1972 je dobil Kidričevo nagrado.
Od 20. marca 1975 dalje je bil dopisni član SAZL1, 23. marca 1978 pa ga je skupščina SAZU izvolila za rednega člana.
ŠKRGI J VILFAN
Dr. Sergij Vilfan, rojen 9. aprila 1919 v Trstu, se je šolal v skladu z očetovimi službenimi mesti (v Donavski komisiji) v Bralislavi iu na Dunaju, nato pa v Dubrovniku in po očetovi smrti v Ljubljani. Po maturi je Študiral 195"—1941 na pravni fakulteti v Ljubljani, diplomiral L 1941 in bil pro-movitan 1942 za doktorja prava, Nato je prakticiral kot odvetniški pripravnik, bil kon-ceptni uradnik pri Zvezi in-dustrijcev v Ljubljani, od 1946 pa pravni referent Okrajnega ljudskega odbora Grosuplje.
___Od leta 1950 je bil upravnik
oz, ravnatelj Mestnega arhiva v Ljubljani in je to svoje delo definitivno končal šele januarja 1972. L. 1969 se je prijavil na pravni fakulteti za vnaprejšnjo habilitacijo v naslov univerzitetnega učitelja in mu je bil nato 1970 priznan naziv vnaprej hahil iti ranega rednega profesorja za narodno in občo p ravno zgodovino. L. 1971 j c prešel na pravno fakulteto kot redni profesor za pravno zgodovino (od začetka srednjega veka dalje) in opravlja to funkcijo še danes.
S. Vilfan je bil študent profesorjev akademikov M. Dolenca, predvsem pa J. Polcu. Vilfanove prve objave že iz let i943—45 obravnavajo nekaj specialnih vpmšanj iz pravne zgodovine ali pa poskušajo odkriti ljudsko pravo v etnografskem gradivu. Njegovo kontinuirano znanstveno delo, ki se izraža najprej v monografijah in ocenah, se pa začne z njegovo namestitvijo v Mestnem arhivu Ljubljane 1. 1950. Poleg pravne zgodovine je mnogo delal na etnografiji, ki mu je historična disciplina o tvornosti in tradicijah ljudstva, njen sestavni del je pa tudi ljudsko pravo, in kjer je zanj značilna kombinacija ugo-
tavljaiij na terenu z arhivskimi študijami. Kmalu je začel intenzivno delati tudi ti a gospodarski zgodovini, za katero se je specializiral 1961 na École pratique des Hautes Études v Parizu. Y zvezi s svojo namestitvijo je začel delati tudi na arhivistiki, pisal mnogo o arhivih in njihovih vprašanjih v Sloveniji in Jugoslaviji, o tem in o arhivih sploh je pa govoril tudi na kongresih v inozemstvu in pisal v publikacijah v inozemstvu, Časovno je začel delati na poznem srednjem veku in na dobi od 16. do 18. stoletja, pozneje je pa mnogo pisal tudi o starejši dobi, npr. o kosezih in o kontinuiteti in diskon-tinuiteti med p redslo vensko in slovensko dobo slovenskega ozemlja. Pravo 19. in 20. stoletja seveda dobro pozna še iz časa svojega univerzitetnega študija, monografiëno je pa delal le na nekaterih problemih (arhivski viri, zgodovina odvetništva in odvetniških zbornic ter njihova nacionalna Opredelitev, slovenski pravniki, hoj za slovenski uradni jezik); to je pač V skladu z izkušnjo, da se s starejšimi razdobji ha v i jo skoraj izključno historično usmerjeni raziskovalci, medtem ko se z zgodovino dob po meščanskih revolucijah cesto havijo specialisti posameznih strok, ki jih poleg sedanjosti zanima ludi bližnja preteklost. Poleg razprav iz slovenske zgodovine je Vilfan zlasti v zadnjih letih v seriji razprav, ki so izšle v Beogradu ali inozemstvu, razpravljal o problemih širšega jugoslovanskega ali avstrijskega prostora.
Vilfanova koncepcija pravne zgodovine je razvidna predvsem iz njegovih doslej glavnih sintetičnih del, Pravne zgodovine Slovenec v od naselitve do zloma stare Jugoslavije, Ljubljana 1961, in Rechtsgesehichte der Slowenen, Graz 1968. On odklanja historičnopravno šoio, ki je videla v pravu izraz narodnega značaja, pa ludi našo smer, ki se je omejevala na pravo, ki je po vsebini in jeziku slovensko, njegov objekt je pravo, ki je — brez ozira na svoj izvor — veljalo na slovenskem ozemlju, Pri tem opozarja, da morejo bili isti pojavi posledica skupne dediščiue ali nasiati pri raznih narodih zaradi istih vzrokov, poudarja pomen komparativne metode in poznavanja življenja v praksi in ne samo abstraktne norme, poznavanje vzročne zveze med gospodarstvom, družbo in pravom, njegova metoda je indukativna in konkretna, fežišee obeh del je na p red fevdalni in fevdalni dobi, doba kapitalizma je obravnavana krajše, zlasti glede javnega prava in političnih silnic, posebej ga pa zanima nadaljnje življenje ljudskih pravnih pojmovanj tudi v dobi kodificiranega prava.
Poleg njegovih objav, ki jih je okrog 120 in ki hrani njihovo bibliografijo arhiv relerata razredov SAZÏJ, je pa treba ome-
niti i udi njegovo delo, ki se ne izraža v lastnih 1 iskanih objavah. Mestni arhiv Ljubljane (zdaj Zgodovinski arhiv Ljubljane) je postal šele z njegovim nastopom pomembna znan-stveno-strokovna ustanova. S. Vilfan je bil član uredništva raznih historičnih, arhivaTskih in etnografskih period i čnili in drugih publikacij, sodeluje pri raznih enotah SAZU od 19+9/50, bil je sourednik pri zadnjih knjigah Enciklopedije Jugoslavije, bil je zelo aktiven pri akciji za izvedbo arhivskega sporazuma z Avstrijo iz leta 1923 in za restitucijo k ¡d turnih predmetov, odnesenih iz Jugoslavije v Avstrijo v času okupacije med drugo svetovno vojno, udeležil se je aktivno številnih kongresov, zborovanj in sestankov slovenskih in jugoslovanskih Zgodovinarjev, arhivarjev in etnografov. Posebno važen pa je njegov prispevek k mednarodnemu znanstvenemu sodelovanju, kjer se je udeleževal mednarodnih kongresov in sestankov arhivarjev in zgodovinarjev; v okviru jugoslovanskega komiteja za historične vede je sodeloval in še sodeluje v raznih odborih in komisijah Med narod n ega komiteja za historično vede. Je član Société Jean Bodin. Pri tem je pomembno poudariti, da študira sicer pretežno slovenske in jugoslovanske probleme, vendar pa ïiz nelokalne perspektive^, pri čemer mu je v pomoč njegova odlično — tudi aktivno — znanje tujih jezikov.
Ob ocenjevanju njegovega dela SO seveda mogoče tudi kritične opombe, navzlic temu pa pomeni njegovo delo na področjih pravne zgodovine velik napredek v primeri z delom dosedanjih slovenskih raziskovalcev, tudi že umrlih akademikov te stroke. Zdaj jc predvsem glavni avtor in član redakcije za drugo knjigo Zgodovine agrarnih panog na Slovenskem, obenem pa pripravlja drugo izdajo Pravne zgodovine Slovencev, ki je že dolgo ni več naprodaj.
Skupščina SAZU ga je dne 23. marcu 1978 izvolila za dopisnega Člana.
ANTON VRATUSA
Dr. A ii f o ti Vratuša, rojen 21, februarja 1915 v Dolnjih Slnvečah, dipl. phil,, je redni profesor na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo 1 j ni verze v Ljubljani in predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije.
Diplomiral na oddelku za slavistiko f ilozofske fakultete v Ljubljani 1941, istega leta dosegel doktorat znanosti z disertacijo »Leveč in Ljubljanski zvon«. Po osvoboditvi (1950) končal podiplomsko stopnjo študija na Inštitutu družbenih ved v Beogradu.
V NOB sodeloval od 1941. Od februarja 1942 do septembra 1943 v internaciji v Italiji, od septembra 1943 do konca vojne opravljal razne vojaške in politične dolžnosti; bil namestnik komandanta Rabske brigade, predstavnik Glavnega štaba NOV in PO Slovenije pri komandi garibaldincev za severno Italijo in pri komandi korpusa prostovoljcev svobode za severno Italijo, predstavnik predsedstva OF pri Komiteju za nacionalno osvoboditev za severno Italijo, predstavnik CK KPS pri vodstvu Komunistične partije Italije za severno Italijo in druge.
Od osvoboditve dalje opravlja številne družbene funkcije. Bil je namestnik načelnika uprave v Generalštabu jLA (1949 do 1952), državni podsekretar in šef kabineta Edvarda Kardelja (1953—1963), stalni predstavnik SFRJ pri orgunizaciji Združenih narodov v New Yorku (1967 do 1969), naraestuik zveznega sekretarja za zunanje zadeve (1969—1971}, podpredsednik zveznega izvršnega sveta (1971 —1978), predsednik zveznega sveta za vprašanja družbene ureditve (1974—1978), poslanec zveznega
zbora Zvezne skupščine (196:5—1968) in tudi poslanec Ljudske skupščine Slovenije (1951—1953). Vodil je ali bil član številnih jugoslovanskih delegacij na mednarodnih političnih in meddržavnih konferencah in srečanjih. 1978 je bil izvoljen za predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije.
Je redni profesor na Fakulteti za politične vede Univerze v Reogrudu od 1969 in na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani,
Na IV., V. in VITI, kongresu Zveze komunistov Slovenije je bil izvoljen za člana Centralnega komiteja ZKS, 1978 pa tudi za člana predsedstva CKZKS,
Od 1965 do 1967 je bil direktor Inštituta za družbene vede v Beogradu. Je podpredsednik predsedstva Zveze političnih združenj Jugoslavije. Od 1974 je predsednik upravnega sveta Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lasti v deželah v razvoju v Ljubljani.
Bil je član sveta Mednarodnega združenja za politološke vede (IPSA), je član upravnega sveta Mednarodnega inštituta za oceanografijo na Malti in član združenja »Reforming International ordern v Haagu (problemi vzpostavljanja novega mednarodnega ekonomskega reda).
Njegova znanstveuu, družbenopolitična, pedagoška in publicistična dejavnost zajema področje razvoja samoupravne socialistične družbene ureditve v Jugoslaviji ter področje mednarodnih odnosov, še zlasti razvoj koncepta in gibanja neuvrščenosti.
Med pomembnejšimi znanstveno-raziskovalnimi projekti, ki jih je organiziral sam ali skupaj z drugimi sodelavci, je omeniti zlasti: Organizacija jugoslovanske komune in odnosi v njej (iu-štitut družbenih ved, 1961 —1963); Odnosi v večnacionalnih skupnostih (Inštitut družbenih ved, 1966); Organizacija in financiranje znanstveno-raziskovnlnega dela (Inštitut družbenih ved, l%7); Vrednost v politiki, mednarodna primerjalna študija s sodelovanjem znanstvenikov iz Indije, Jugoslavije, Poljske iu ZDA (1965—1969, knjiga v ZDA 1%5); Zakonitosti razvoja jugoslovanske komune — v organizaciji Konzorcija znanstvenih institucij iz vseh republik in avtonomnih pokrajin Jugoslavije (1978).
Sodeloval je na številnih mednarodnih znanstvenih in strokovnih kongresih, konferencah in seminarjih v tujini in v Jugoslaviji. VeČina prispevkov na teh srečanjih kot tudi številni drugi SO bili objavljeni v tujih in domačih strokovnih časopisih ter drugih glasilih.
Za svoje delo je dobil več visokih odlikovanj: Pari ižanska spomenica 1941; red zaslug za narod z zlato zvezdo (1945); red bratstva in enotnosti s srebrnim v ene eni (i 946}; red partizanske zvezde s srebrnim vencem (1948); red za hrabrost (1948); red zaslug za narod z zlato zvezdo (1954); red dela z rdceo zastavo {1961); red republike z zlatim vencem (1974); red jugoslovanske zastave z len to (1975); številna tuja odlikovanja.
Skupščina SAZU ga je 23. mar Ca 1978 izvolila za dopisnega člana.
ALOJZ BENAC
Profesor dr. Alojz Bennc je
^od 1967 redni član Akademijo
J^^ed^ ANU^BiH,0^
Derventi, 1937 je na filozofski fakulteti univerze v Beogradu diplomiral iz klasične Biologije in urlieologije, 1951 pa je dosegel na filozofski fakulteti v Ljubljani z obrambo dok-iorske d isertacije >Prchisforij-
bu trni rs k c kulture* doktorat arheološki 11 znanosti. Od 193? do 1943 jo bil gimnazijski profesor, 1943 do 1945 je kot borec sodeloval v NOB, nato pa krajši čas delal v ministrstvu za p ros veto LR BiH. Od 1947 do 1967 je hi[ kustos, znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik v deželnem muzeju v Sarajevu, kjer je poleg tegu od 1957 do 1967 opravljal še dolžnosti direktorja. L. 1967 je bii izvoljen za rednega profesorja prazgodovinske arheologije na filozofski fakulteti v Sarajevu in ostal na tem mestu do danes.
L. 1061 je bil izvoljen za dopisnega člana Naučnog društva BIH, 1967 pa za rednega člana Akademije nauka i umjetnosti BiH. Od 1971 do 1977 je bil generalni tajnik te akademije, 1. 1977 pa jc bil izvoljen za njenega predsednika. 2c v okviru dela Naučnog društva je prevzel skrb za organizacijo balkano-logije in na podlagi posebnega programskega elaborata je bii 1, 1962 ustanovljen Cen ta r za balkanolo.sk a ispitivanja {sprva pri Naučnein društvu, sedaj pri Akademiji), čigar zelo uspešno
delo vodi on sam seduj že poldrugo desetletje. Ofl 1953 do 1967 je bil glavni nerdnik Glasnika Zemaljskog muzeja, od 1962 naprej pa ureja različne publikacije Centra za balkanološka ispi-tivnnja, Od osvoboditve naprej je bil bodisi predsednik bodisi član številnih mednarodnih in domačih znanstvenih komisij in je hkrati opravljal še šievilue družbene funkcije.
Svoje znanstveno raziskovanje je posvečal sprva tako v obliki siiemutičnili arheoloških izkopavanj različnih najdišč kot tudi v monografskih ohravnavab najdb predvsem obdobju neo-lita in eneoliiu. Poleg tega je začel S sistematičnim popisovanjem srednjeveških nagrobnih spomenikov (»stečkovi) v Bosni in Hercegovini in posvetil tej problematiki več zelo pomembnih knjig in razprav; v zvezi s tem je začel z izdajanjem posebne znanstvene serije, ki se nadaljuje vse doslej. Od 1. 1964 naprej se ukvarja zlasti z vprašanjem Ilirov — njihove etno-geneze, položaja v rimski dobi in vloge balkanskih etničnih elementov pri etnogenezi Južnih Slovanov — ter jc od 1964 do 1974 organiziral za proučevanje teh vprašanj štiri mednarodne simpozije, ki so dali pomembne rezultate in omogočajo v marsičem na novih interdisciplinarnih podlagah nadaljevanje študija te pomembne problematike. Sam jc objavil doslej deset monografij v knjižni obliki in blizu 50 večjih znanstvenih razprav. Veliki ugled, ki ga uživa med arheologi zaradi tega znanstvenega dela, se kaže tudi v dejstvu, da je glavni organizator velike nove serije, ki bo z naslovom »Prai s torija ju gosi o venskih zemalja« v vrsti knjig obdelal celotno prazgodovino našega ozemlja.
Akademik Alojz Benae ima tesne stike tudi s slovenskimi arheologi. V to ga vodi njegovo znanstveno delo, ker ga v neolitu posebej zanimajo tudi zveze Bosne proti severu in severovzhodu. V delo svojega Centra je od vsega začetka pritegnil tudi slovenske arheologe, sodelovali pa so tudi na vseh štirih simpozijih o problematiki Ilirov. Končno jc tudi v krizi slovenske arheologije, ki jc nastala pred skoraj desetimi leti zaradi hitre zaporedne smrti obeh rednih profesorjev na filozofski fakulteti v Ljubljani (dr. J. Korošca in dr. J. Klemen ca), takoj priskočil na p o ¡noč s svojimi nasveti in S sodelovanjem pri iskanju novih moči in pri njihovem pridobivanju za fakulteto.
Za svoje delo je dobil več visokih odlikovanj (red dela z rdečo zastavo, red zaslug z a narod z zlato zvezdo) in drugih priznanj {Nagrada 27. julija BiH, Avnojska nagrada), domači in tuji sodelavci pa so mu ob šestdesetletnici posvetili tudi poseben zbornik (1976).
Bibliografija znanstvenega dela akademika dr, Alojza Benca. je objavljena v njegovem zborniku (Alojz Benae sexagenario dicatum, Godišnjak Centra za balkunološka ispitivanja. Knj. XIII, Sarajevo 1976), str. 15—22, do 1973 pa tndi v Godišnjaku SANU LXXXII, za 1975, Beograd, 1976, str. 183—186.
Skupščina SAZU ga je 23. maiea 1978 izvolila za zunanjega dopisnega člana.
RAZRED ZA F!LOLOŠKE IN LITERARNE VEDE
ANTON BA JE C
Kot je že iz poročila k izvolitvi kandidata A. Bajta za dopisnega člana v Letopisu SAZU 33 (1972), 45—48 razvidno, je težišče Bajčevega znanstvenega in strokovnega dela v zadnjih d vek desetletjih v Inštitutu za slovenski jezik SAZU. Tu je delovni predvsem na dveh področjih: Bil je predsednik komisije za pravopis, pravorečje in gramatiko. V zadnjih letih pa je v tem okvjrn delala vrsta slov en is to v predvsem na noveui slovenskem Pravopisu; zanj je pripravila obsežen Uvod, ki uaj bi bil pred definitivnim natisom dostopen vseai zainteresiranim strokovnjakom po vsej Sloveniji, Ni treba posebej poudariti. da je velik del tu predstavljenega gradiva izšel iz bogate zakladnice dr. A. Bajca.
Dr. A. Bajec je že dolga leta član glavnega uredniškega odbora pri Slovarju slovenskega knjižnega jeziku. Kot tak je prevzel (glej Letopis SAZU 23, 1972, str. 46) nalogo, da obdela za omenjeni slovar t. i. slovnične besede (zaimke, veznike in predloge). Za ves slovar je teh besed okoli 2000 in že ta številka pove več ko dovolj o obsežnosti Bajecvega prispevka za slovar. Še jasnejši pa postane pomen BajČevega sodelovanja. Če opozorimo na to. da s o pravkar omenjena gesla od vseli slovarskih najobsežnejša (predlogi kot na, po, vezniki kot in, pa, zaimki kot jaz ,ou, njegov so bili obdelani na osnovi ogromne množice izpisov, pri nekaterih se število le-teh povzpne čez 10 000), po-
vrh pa daleč najtežja, saj so najbolj abstraktni del človeške govorice; ne nazadnje je treba poudari i i še, da je pri konkretnejših besedali (npr. samostalnikih in glagolih) skoraj vedno na voljo kakšna paralela iz drugih jezikov, ki se z njimi primerno in v polili meri pokriva, tako da si reduktorji takih gesel v innogocem pomagajo z razlaganimi slovarji drugih evropskih jezikov; pri slovničnih besedah, ki jih je prevzel dr. A. Bujec, pa je stvar docela drugačna, saj so ta gesla pri primerjanju s podobno pomenskim i drugih jezikov v marsičem bistveno drugačnih fankcij, to pa zahteva nove pristope, drugačne definicije in posebno prefiujen čut za dostikrat komaj zaznavne pomenske odtenke. Vsem takim težavam je mogel biti kos samo človek, kot je A. Bajcc: pri njeni se združuje odlično poznavanje slovenskega leposlovja — in to je, kot je naravno, glavni vir slovarskega gradiva — s temeljitim poznavanjem zgodovine slovenskega knjižnega jezika in slovenskih narečij, močno oporo pri slovarskem delu pn mu nudi tudi znanje romanskih in drugih velikih evropskih jezikov. Samo tako — in oh upoštevanju velike Bajčeve požrtvovalnosti in zagnanosti — je mogoče razumeti, da je A. fiujec že v celoti dovršil redakcijo vseh gesel, ki so mu bila zaupana, čeprav se pripravlja za tisk šele tretja knjiga SSKJ. Podobo o ruzsežnosti Bajče-vega prispevka slovenistiki pa dopolnjuje podatek, da A. Bajec poleg svojega obveznega dela z gesli slovničnega značaja sodeluje tudi pri drugih delih za SSKJ, npr. pri hranjn in kritični presoji gesel, ki so jih redigirali drugi redaktorji. Zato je že količino njegovega dela komaj mogoče dostojno oceniti, saj bi samo njegovo delo v zadnjih letih, izraženo v tiskovnih pol ah, preseglo številko 40. Koliko pa je A. Bajec z delom pri SSKJ prispeval slovenski leksikografiji se posebej znaiiistve-ni slovnici v kvalitativnem oziru, pa sploh ni treba posebej poudariti; vsekakor si j C s tem pridobil velik ugled ne le pri domačih kolegih, ampak tudi pri slavistih vseh večjih univerz v Evropi in še čez.
Skupščina SAZU ga je 23, marca 1978 izvolila zu rednega člana.
JANEZ LOGAR
Prof. Janez Logar se je rodil 3. februarja 190S v Horjulu. Po končani klasični gimnaziji in filozofski fakulteti v Ljubljuni, kjer je študiral zgodovino južnoslovanskih književnosti, slovenski, ruski in franeoski jezik ter zgodovino jugoslovanskih narodov, se je rlva semestra izpopolnjeval na Karlovi univerzi v Pragi.
Od aprila 1953 je bil su-plent na L drž. gimnaziji v Ljubljani. Leta 1934 je bil premeščen na gimnazijo v Novem mestu. Od 1938 do 1942 je bil profesor na drž. učiteljišču v Ljubljani. Od januarja 1943 do junija 1945 je bil zaradi sodelovanja z OF zaprt v Ljubljani, nato interniran v Viscu in Duchuuu.
Po osvoboditvi je bil načelnik oddelka za znanost, oddelka za kulturo in pomočnik ministra v ministrstvu prosvetc v Ljubljani. Od 1950 je bil znanstveni sodelavec v Narodni in univerzitetni knjižnici, od 1960 njen višji znanstveni sodelavec. Leta 1%5 je bil upokojen, vendar je honornrno še delni v NUK, od 1969 do 1978 kot kustos rokopisnega oddelka. — Je častni član Slavističnega društva.
Znanstveno je začel prof. J. Logar delovati kot slovstveni zgodovinar iz šoie Ivana Prijatelju in Franceta Kidriča. Prvemu je bil bližji po znanstveni metodi kakor tudi po področju raziskovanja. Zato je napisal večino člankov, razprav in knjig iz področja slovenskega reulizma. Sem sodita zlasti kritični izdaji dveh klasikov našega realizma: Zbrano delo Janeza Tr-

diñe I—XII (1946—1939) in Janeza Mencingerja I—IV (1961 do 1966). Logar je sestavil obe zbirki iz izčrpno zbranega gradiva ter je le-to izpopolnil z dragocenimi opombami, ki prispevajo temeljne podatke za oceno obeli klasikov.
Kot sodelavec NUK se je J. Logar posvetil slovenski bibliografiji ter je na njenem področju delovni kot pedagog, organizator, praktik in teoretik. \ L 1950—1969 je vodil bibliografski oddelek NUK in bil glavni urednik Slovenske bibliografije. Tej publikaciji jc dal solidno organizacijsko in strokovno zasnovo ter jo razširil tudi na članke. Pripravil je s sodelavci posebno bibliografijo člankov za 1. 1945—1950, ki jo je izdala SAZU 1963, Glede na to imamo sedaj Slovenci po 2- svetovni vojni tekočo nacionalno bibliografijo po gradivu kompletno, po strokovni obdelavi pa najboljšo v Jugoslaviji, enakovredno bibliografijam te vrste v svetu.
Več let jc J. 1 .ogar sestavljal slavistično bibliografijo za reviji J užn osi oven ski filolog in Jezik in slovstvo. Za Letopis SAZU je obdelal bibliografijo akademikov C. Kosmača, J. Kozaka in A. Gradnika.
Bil je bibliografski Urednik dveh klljig Univerze V Ljubljani, sourednik Bibliografije jugoslovanskih bibliografija (1958) in od 1951 sourednik retrospektivne Bibliografije ra S p tava, čla-naka i književnih radova (Leksikografski zavod FNRJ, Zagreb}. Pri Enciklopediji Jugoslavije je bil strokovni urednik za slovensko časopisje, založništvo in bibliografijo, po 1963 tudi za slovensko literarno zgodovino. Za SAZU je od 1951 do 1959 vodil popis slovenik od začetkov do maja 1945 (ostalo v kartoteki, okrog 40 000 listkov).
O bibliografiji je od 1951 predaval na strokovnih tečajih, enoletnem tečaju za knjižničarje in od 1964 do 1969 redno na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Napisal jc skripta Uvod v bibliografijo (1955, srbohrvaški prevod 1957) in Bibliografija (1963), To je razširil in poglobil v knjigi Uvod v bibliografijo (1970, predelana srbohrvaška izdaja 1973}, S to knjigo smo dobili v Jugoslaviji prvič kompleksno obdelano bibliografsko teorijo, kritični zgodovinski pregled naših bibliografij in selektivni pregled vidnejših drugih narodnih in mednarodnih bibliografij, flazvoj bibliografije pri Slovencih je Logar sintetično opisal v Enciklopediji Jugoslavije (I, 1955) in v časopisu Biblos (1975), Z nasveti ali mentorstvom je sodeloval pri mnogih slovenskih bibliografijah po 1. 1950, tako da je sedanja
raven ter stroke pri nas posredno ali naravnost posledica Logarjevih bibliografskih načel in v od d.
Popolna bibliografija Janeza Logarja je natisnjena v publikaciji: Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev SA2U, Lj. 1976, 189—197.
Skupščina SAZU ga je dne 23. marca 1978 izvolila za dopisnega Člana.
RAZRED ZA PBIRODOSLOVNE VEDE
ROVENIK
Prof. dr. Matija Drovenik se jc rodil 14. februarja 1927 v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Aktivno se je vključil v NOB jeseni 1942 na III. državni realni gimnaziji. Jeseni in pozimi ter spomladi 1944 jc bii eden izmed voditeljev ZŠM in S KO J v okupirani Ljubljani. Julija 1944 je bil aretiran in do konca vojne v nemški internaciji (Dachau in Rabstein). Maturiral je leta 1945 ter se še isto leto vpisal na Tehnično fakulteto v Ljubljani. Diplomiral je na rudarskem oddelku te fakultete. Med študijem je bil tri leta provizorni asistent pri katedri za mineralogijo, petrografijo in nauk o ru-diščih.
Leta 1953 se je zaposlil v Rudarsko-iopilniškem bazenu Ror, kjer je Je ta t%0 postal glavni geolog. Aprilu 1960 mu je bila na ljubljanski univerzi priznana vnaprejšnja habilitacija. Leta 1961 je hi i promoviran za doktorja tehničnih znanosti s področja geologije. Jeseni istega leta je bil imenovan za izrednega profesorja za mineralogijo in petrografijo na novo ustanovljeni rudarsko-metal urški fakulteti v Boru. Na povabilo alžirske vlade je hil v letih 1963—1965 svetnik v Direkciji za rudarstvo in geologijo v Al žiru. Pri Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani je nastopil kot docent leta 1965. Leta 1970 je postal izredni, leta 1977 pa redni profesor. Predava pred-
MATIJA
mete i Mikroskopi ran je rud in premogoví ter »Raziskovanje in ocena nahajališč mineralnih surovini.
Že kot študent sc je ukvarjal z mineraloško raziskavo bakrovih rud vzhodne Srbije, posebej z horskirni rudami. Mikroskopsko je preučil vzorce iz različnih rodnih teles tega svetovno znanega rudišča ter ugotovil razlike, ki so jih potrdile tudi novejše raziskave. Rezultate teh svojih prvili samostojnih raziskav je objavil že leta 1953. V času od 1953 do 1%5 leta je preučeval geološke, petrološke, metalogenetskc in mineraloške značilnosti rudišč timoškega eruptivnega območja. Razčlenil je zgornjekredni vulkanizem ter prikazal pomen laramijske oro-geneze za orudenje tega območja. S tem je podal osuove za odkrivanje novih, skritih rudi s č vzhodne Srbije. Nadrobno je preučil svinčevo-cinkovo rudišče Valja Saka ter k on taktno-metninorfae spremembe ob monzonilskem masivu Valja Strž. Pomembna je njegova razprava o bakrovem rudišču Gornja lipa. V njej ju podal le splošnih geoloških pogojev nastopanja oru-denja, temveč je razčlenil tudi hi d ro termalne spremembe in mineralno paragenezo. V borskih rudah je odkril nov mineral, ki sta ga na to s C. B, Sclaiom natančneje določila in imenovala lazarevičit v čast prvega geologa Bora M. Lazareviča.
Doktorat znanosti je dosegel prof. dr. Dr oven ik leta 1961 s področja geologije in petrologije. Razložil je nastanek magmatskih, piroklasičnih ter sed imeni ni h kamenin v širši okolici rudnika Bor. Na podlagi detajlnih mineraloško-petrograf-skih in kemičnih raziskav je ločil dve vulkanski fazi. V prvi so nastale prrdornine in piroklastične kamenine različnih andezi-tov in daeitov. Magma, iz katere so nastale predoruiue je bila po svoji sestavi kremenovo dioritna, deloma tudi dioritna in celo gtanodiorilna. V dragi vulkanski fazi so bile izvržene predvsem velike količine piroklastiČnega materiala. Sestavljajo ga pretežno fragmenti andezltov, ki so skrepeneli v glavnem iz levkogabroidne magme- "V presledku med prvo in drugo vulkansko fazo sta nastala horski peli t in konglomerat — pomemben reperui horizont. V novi magmatski dejavnosti, ki je spremljala laramijsko orogenezo, pa so skrepenele glo bočni ne in ž dnine, katerim so sledile rudonosne hidroterinalne raztopine. Te so povzročile nastanek številnih bakrovih rudišč, med njimi tudi Bora in Velikega Kri velja. Koncepcija nastanka rudišč v t i moškem crup t iv nem območju vzhodne Srbije, ki jo je postavil prof. Drovenik leta 1%0, je še vedno veljavna in aktualna.
V Alžiriji se je ukvarjal predvsem z raziskovanjem svinče-vo-cinkovih rudišč. Po prihodu v Ljubljano je proučeval bakrove koncentracije v srednjepermskih kiastičnih kameninah
gred frisk c facijc, ži vos rebrn vo ni d išče Idrijo ter geok etnične in mineralne značilnosti drugih slovenskih rud. I goiovil je, da je nastalo bnkrovo rudišče Škofje ŽC za časa diageneze, j)Oz-neje, med epigenezo in retrogradno epigenezo pa SO bili rudni in jaiovinski minerali mobilizirani. Pri tem so nastale ieksfure in strukture, ki dajejo lažen vtis o magmatogeno-hidroternialncm nastanku tega rndišča. Skupaj z I. Mlakarjem je nadrobno proučil živosrebrovo rudišče Idrijo. Ugotovila sta, da je nastalo to rudišče v dveh fazah srednjetrindne magmatsko-tektonske aktivnosti. Značilno je posebno to, da so se v drugi fazi izlile hidrotermalne raztopine v sod imen taeijski bazen, pri čemer so nastala bogata, konkordantnn rudna telesa v plasteh »skoucat.
V sodelavi z raziskovalci Inštituta Jožef Stefan je uvedel pri nas masnospektroiuetrično analizo izotopske sestave žvejjla. Najprej je razčlenil izotopsko setavo ie prvine v sulfidih ru-dišč vzhodne Srbije, nato pa je preučeval izotopske značilnosti žvepla v sulfidih slovenskih rudišč. S temi raziskavami je prispeval k razčlenitvi magmatskih ter sedimentnih mdišč Slovenije.
Predaval je na več kakor 25 srečanjih doma in v tujini. Med ostalim je predaval ludi na Visokih rudarskih šolah v Parizu in v Clausibalu ter na univerzah v Munchenu, Dunaju, Tusconu, na Colorado school of mines itd. V domačih in tujih revijah je objavil 23 znanstvenih prispevkov. Med obiskom rudišč v Franciji, ZSSR, Bolgariji, Romuniji, Čilu, Turčiji, Avstriji, Italiji in ZDA, kjer je bil gost National Academy of Scienccs, se je spoznal z njihovimi geološkimi, mineraloškimi in geokemičnimi značilnostmi.
Bil je čian sveta ljubljanske univerze, predsednik sveta FN T, predstojnik Instituta za geologijo (10 let), sedaj pa je predsednik izvršilnega odbora F NI ter predsednik skupščine področne raziskovalne skupnosti za geologijo, rudarstvo in metalurgijo in član predsedstva RS.S. Nadalje je bil predsednik Jugoslovanskega komiteja za nahajališča mineralu i h surovin ter svetnik mednarodnega združenja »Society for geology applied to mineral deposits«?. O d leta 1975 je podpredsednik mednarodnega geološkega korelacijskcga projekta »Correlation of diagnostic features in ore-occurrences of base metals in dolomites and limestones t pri UNESCO, od leta 1976 pa je član Jugoslovanskega komiteja za medanarodni geološki ko relacij ski program.
Prejel je Prešernovo nagrado za študente leta 1951, leta 1973 pa skupaj z I. Mlakarjem nagrado Sklada Borisa Kidriča za raz-
pruvd o idrijskem m d i sin. Leta 1951 je prejel red zaslug za narod II, letu 1%2 medaljo za hrabrost let leta 1977 red dela z zlatim vencem. Od univerze v Beogradu je prejel leta 1971 Zalivalo za pomoč pii razvoju Rudarsko-metalurške fakultete v Boru, leta 1978 pa srebrno plaketo Budarsko-topilniškcga bazena Bor za prispevek k razvoju tega kombinata.
Skupščina SAZU je Matijo Drovenika dne 23. marcu 1978 izvolila za dopisnega člana.
IVAN GAMS
Rojen je bil 5. julija 1923 v kmečki družini v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Osnovno Šolo je končal v rojstnem kraju, srednjo pa v letih 1937 do 1944 v Slovenjgradcu, Mariboru in v Ljubljani, Po osvoboditvi je bil v leiih 1945 in 1946 v raznih prosvetnih službah. Med 1946 in 1951 je študiral na prirodoslo vno-ma leni atič ni fakulteti v Ljubljani geografijo, etnografijo in narodno zgodovino. Po diplomi 1. 1951 je bil asistent in kasneje znanstveni sodelavec inštituta na geografijo SAZU. L. 1956 je zagovarjal disertacijo z naslovom »Pohorsko Pori ra v je, razvoj kulturne pokrajine«. Med 1962 in 1966 jc bil višji znanstveni sodelavec v Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU v Postojni. Po krajši zaposlitvi v Inštitutu za geografijo univerze jc bil 7, decembra 1966 izvoljen za izrednega, 1. 1972 pa za rednega profesorja za fizično geografijo na takratnem oddelku za geografijo (sedaj PZE) filozofske fakultele. Od marca 197S je dopisni član SAZU v IV. razredu.
Raziskovati je pričel na področju regionalne geografije Slovenije (leta objav razprav: 1951, 1957, 1959) in iz nje tudi dosegel doktorat iz geografskih znaosti L 1958, z disertacijo, ki je bila objavljena v seriji Dela Inštituta za geografijo SAZU (1969). Vključen v delo Inštituta za geografijo SAZU pod vodstvom. a kad. dr. A. Melika se je loteval evidentiranja, meritev in ovrednotenja visokogorskih jezer v Sloveniji (1962), jezera pod Krimom (1963), poplav v Sloveniji {1973), snežisč v Julijskih Alpah (1961) ter snežnih plazov v Sloveniji, ki so bili prvič pregledno prikazani (1954). Sodeloval je pri meritvah
Triglavskega ledenika in proučeval geomorfologija v Pomurju (1959), Tu kot tudi v svoji disertaciji je zadel na nerazčiščena teoretska vprašanja i z geomorfologije, ki še danes omogočajo različna tolmačenja slovenskega reliefa, Potem ko jo pri analizi Globodola in okolice (1959) ter Bele krajine (1961) obstal pred istimi problemi na kraškem ozemlju, je menil, da mu preučevanje korozijske intenzivnosti (— kraške erozije) nudi zanesljivejšo podlago za kraško geomorfogenezo. Pri analizi slepili dolin v Sloveniji (1962) je ugotovil zveze med obliko dolin ter trdoto oz. vodnatostjo ponornie. Z vodnimi analizami je osvetljeval vzroke za odlaganje lehnjaka v dolenjski Krki (1962) in kasneje na Plitvicah ter v dalmatinski Krki (1965), Izračunavanje kemične erozije v jugoslovanskih porečjih je pokazalo, da je korozija intenziven morfogenetski proces, ki se ga premalo zavedamo pri nas kot tudi v svetu (!%2). To je postala osrednja nit njegovega raziskovanja. Da bi se ji lahko bolj nemoteno posvetil, se je zaposlil v Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU v Postojni in objavil rezultate prvih meritev na slovenskem dinarskem in alpskem krasu (1967, 1968, prevod povzetka v francoščino 1967). Nasproti prevladujočemu naziranju v svetu o temperaturni pogojenosti kraške korozije je postavil tezo o dominantni vlogi vodnega odtoka, ki se je v glavnem uveljavila. S to usmerjenostjo, ki jo je zagovarjal v mednarodnih publikacijah in doma (1969, 1971, J972, 1975, 1976) se je vključil v delo komisije za kraško denudacijo (.= erozijo) pri mednarodni spe-leo loški zvezi, v kateri vodi od 1, 1978 ob sodelovanju raziskovalcev s štirih kontinentov primerjalne meritve kraške denu-dacije.
Kot jamar se je vključil v raziskovanje kraškega podzemlja (1962, 1962/63, 1972) in objavil prvo kompleksno razpravo o kaki naši jami (1963). Obravnaval je dejavnike razvoja jam (1959, 1960, 1963), ugotavljal podzemeljske vodne zveze (1966,
1970),	izpopolnjeval tipologijo jamske zračne cirkulacije (1970,
1971)	in jamsko klimo vobče (1974) in kot prvi ugotavljal kvantitativne zveze med trdoto in pretokom kapnice ter rastjo sige (1968). Na področju površinske kraške geomorfologije je oblikovanost kamnite površine pod prstjo in nad njo uvedel kot melodo za ugotavljanje erozije prsti na krasu (1971, 1973, 1974, 1976). Po raziskavah nekaterih kraških polj v Sloveniji (1959, 1964, 1965) je uvedel novo tipizacijo kraških polj in se zavzemal za novo opredelitev kraškega polja (1969, 1978), Organiziral je slovenska in jugoslovanska posvetovanja o kraški terminologiji, uredil in izdal slovensko kraško terminologijo (1962,
1973)	ter dal pobudo za izdajo podobnih terminologij pri Hrvatih in Srbih,
Po izvolitvi za profesorja fizične geografije na oddelku za geografijo FF je svojo raziskovalno dejavnost povezoval z delom katedre za fizično geografijo v okviru predmetov, ki jih je nc-kuiere predaval po smrti pok. a kad. A. Melika: geomorfologije, kliniatogeografije, pedogeografije s filogeografijo in geografije krasa. Skripta iz predmeta ikras« je izdal v knjižni obliki {1974). Prve klimatske študije je opravil na krasu, kjer je nasproti tezi o jezerih hladnega zraka v vrtačah in kraških poljih z meritvami utemeljeval naziranje, da je v udornicah vegetacijska inverzija pogojena navadno s talnimi razmerami (1972, 1973,
1974),	Slovenijo (1972) in Jugoslavijo (1976, 1977, 1978) je rajon i žira 1 glede na aridnost/hnmidnost vegetacijske dobe. Ugotovil je, da je vertikalna stratifikaeija zračnih temperatur v severovzhodni Sloveniji pomembnejša za bloklhnatsko regiona-Jizaeijo kot razlike v horizontali (1973). V vzhodnih Karavankah je agotavljal višjo klimatsko zgornjo gozdno mejo (1977) kot SO navajale stare študije. Kot plod sodelovanja pri raziskovanju poplav V Geografskem inštitutu Antona Melika je analiziral vzroke in posledice poplav v porečju M is lin je (1976). S sodelavci v katedri za fizično geografijo je osnoval i a prcizknšal metodologijo kvantitativnega, fizičnogeografskega rajon irauja z vidika pokrajinske ekologije v Voglajnsko-Soteljski Sloveniji (1974) in v Zgornji Soški dolini (1978), potem ko je ugotavljal osnovne fizično-geografske zveze ter izrabo tal na primeru Kraj-ne vasi na Krasu (1971).
Preizkusno kompleksno geomorfotoško kurtiranje na domačih tleh (1968) ga je privedlo do sodelovanja v komisiji za geoinor-fološko snemanje in kartiranje pri mednarodni geografski zvezi. V tem okviru je za karto Evrope v merilu 1 ; 2,5 milj. prispeval geomorfološko karto Jugoslavije in Albanije. S sodelavci je pripravil za objavo geomorfološko karto Slovenije srednjega merilu. Zavzemal je svoja stališča do odprtih vprašanj (1977) idejne Usmerjenosti geografije za znanost in šolo.
Kot študent geografije je sprejel dvakrat Prešernovo nagrado za študente. V ], 1974 je bil nagrajen z nagrado Sklada Borisa Kidriča za knjigo Kras. Souredil je knjigo Dolenjska zemlja i 11 ljudje, Uredil Zbornik VI. kongresa geografov FNRJ, lef. 1965 Naših jam, Geografskega vest.nika 1967. Je član uredniških odborov Geografskega vestnika, Geografskega obzornika (1955—1978), Naših jam, Varstva narave. V letih 1903—1964 je bil predsednik jamarske zveze Slovenije, 1968—1972 predsednik
Geografskega društva Slovenije in nato dve leti in pol predstojnik Oddelka za geografijo FF, v katerem od 1. 1967 vodi katedro za fizično geografijo, Dobil priznanja Jamarske zveze Slovenije in Jugoslovanske speleološke zveze, Geografskega društva Slovenije, Zveze Organizacij za tehnično kulturo Jugoslavije in univerze v Olomoucu.
Skupščina SAZU ga je 23. marca 197S izvolila za dopisnega člana.
RAZRED ZA UMETNOSTI
MILE KLOPCI C
Mile Klopčie se je rodil 16. novembra 1905 slovenskemu izseljencu — rudarju v Spittlu v nemški Lotaringiji {zdaj 1'Hopiiul na Francoskem). Tu je preživel zgodnja otroška leta; ko se je družina leta 1909 vrnila v domovino, je živel v Zagorju ob Savi.
Že kot dijak ljubljanske realke se je udejstvoval revolucionarno — kulturno in politično — tako med dijaki v Ljubljani kot med steklarji in rudarji doma v Zagorju. Po končanem petem razredu realke se je vpisal v drugi letnik učiteljišča, vendar mu je tedanja politična in šolska oblast zaradi njegovega aktmstifinega levičarskega delovanja o vrla nadaljnje šolunje. Bil je večkrat v zaporu. Po odslužitvi vojaščine je 1926/27 sprejel dopisništvo pri Prosveti, naprednem glasilu slovenskih izseljencev v Ameriki, in pri njihovem Mladinskem listu ter Ameriškem družinskem koledarju, leta 1934 pa nastopil službo pri Slovenski matici, najprej kot upravni tajnik, nato kot upravnik.
Ob kapitulaciji Jugoslavije leta 1941 so Klopčiča kot vojaka zajeli Nemci in ga poslali v ujetništvo v Nemčijo, od koder se je prek Reke vrnil januarja 1942 v Ljubljano. Tu je opravljal svojo prejšnjo službo in se takoj vključil v delo aktivista OF, po kapitulaciji Italije jeseni 1943 pa odšel v partizane. Sprva je bil član propagandnega odseka Glavnega štaba NOV iu PO Slovenije, na Zboru odposlancev slovenskega naroda ok-
tobra 1943 v Kočevju je bil izvoljen v SNOS, januarja (944 imenovan za dramaturga Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, poleti 19+4 pa T oddelek za p ros veto pri Predsedstvu SNOS.
Po osvoboditvi je opravljal pomembne kullurno-politične dolžnosti, delal je v prosvetnem ministrstvu Narodne vlade Slovenije, bil tajnik in pozneje podpredsednik Društva za kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo (1945—194R), nato urednik Cankarjeve založbe, od 1949 do 1952 ravnatelj Drame SNG, potem do upokojitve 1%2 znanstveni svetnik v Lekaikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik pri SAZU, od 1965 do 1971 pa predsednik glavnega uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika.
Pesniti je začel Mile Klopčič že zelo zgodaj. Prva njegova pesem je biia objavljena V Glasu svobode 1923, prva njegova pesniška zbirka pa je izšla z naslovom Plamteei okovi, ko mu je bilo komaj devetnajst let (1924). Tu zbirka »puntaiakih pesmi mladega človeka«, kakor jo je imenoval Bratko Kreft (Književnost, 1935, str. 35), posvečena spominu VI. I. Lenina, je posebno med delavstvom naletela na izredno močan odmev. Leta 1929 je Klopčič sodeloval v zborniku socialne poezije, v Knjigi drogova, ki tedaj ni mogla iziti {izšla je šele po osvoboditvi 1952 in 1959), pač pa je državni pravdnik naprtil vsem sodelavcem proces, znan pod imenom Kikinški proces. Leta 1934 je Klopčič zbral pesmi, ki jih je izza Plamtečih okovov objavil v raznih revijah, in jih izdal pod naslovom Preproste pesmi. O njih je Brutko Kreft zapisal med drugim: »Globoka socialnost njegovih pesmi, pristna čustvenost njegovih otroških pesmi in konstruktivna ironija njegove satire — vse to so pozitivne lastnosti njegovih pesmi.« (Književnost, 1935, str. 65—66.) Ivo Brnčič pa je istega leta v Ljubljanskem zvonu o petem, zadnjem oddelku Preprostih pesmi, ki nosi naslov Deževna pomlad, zapisal tole: >Vsaka teh pesmi je dokument mrtvila, zaostalosti in omejenosti sredine, kjer so nam ,čez noč ustavili korak' in zdaj ta ustavljeni korak visi nad vsako cesto, kjer tonemo v blatu in nalivu ,.. Zlasti zaključna .Deževna pomlad 1933* spada med najtežje besede, ki jih je kdaj izrekla slovenska lirika o naši družbeni stvarnosti, S posebnim načinom izražanja misli, ki jih je v naših razmerah težko izpovedati, je ustvaril Klopčič neko svojstveno simboliko, ki se skriva za realističnim obličjem njegove poezije in dosega ponekod dokumentarnost velikih družben o-kri ti čn i h literarnih tekstov.«
Mnoge izmed teh pesmi spadajo v vrh slovenske poezije in so bile v prevodih (v srbohrvaščini, bolgarščini, češčiui, slova-
S čini, ruščini, grščini, angleščini, francoščini, albanščini in tur-ščini) objavljene v tujem periodičnem tisku, kakor tudi v številnih antologijah slovenske oziroma jugoslovanske poezije v tujih jezikih.
Po Preprostih pesmih je Klope i č spesnil le še nekaj originalnih pesmi, vse bolj se jc posvečal presajanju tujih pesniških umotvorov v naš jezik-
V partizanih jc napisal enodejanko Mati, ki je do konca vojne 11 a odrih osvobojenega ozemlja pri nas, na Hrvatskem in V Bosni, v partizanskih bazah v Italiji, na slovenskih odrih V Ameriki in v francoskem prevodu v Alžiriji doživela najmanj 200 predstav. Iz partizanskih časov je treba omeniti še Klopčičevo Peklo, prvo poglavje nameravane daljše satirične pesnitve; izpred vojne pa njegovo proletarsko himno Le vkup, le vkup uboga gmajna.
Prvi večji uspeh v prepesnjevanju tujih pesniških umetnin V slovenski jezik je Mile Klopčič dosegel s prevodom znamenite Blok Ovc pesnitve Dvanajst, ki je izšla leta 1928 V Ljubljanskem zvonu, še istega letu pa tudi v posebni knjižici. 2e pred vojno je začel prevajati ruskega pesniškega velikana A. S, Puškina, ki mu jc po vojni posvetil največ svojih pesniških sil. Leta 1937 je izšel izhor Puškinovih pesmi, po osvoboditvi pa mu je sledilo Izbrano delo A. S, Puškina v šestih knjigah. Prevodi v teh knjigah, ki obsegajo poleg poezije tudi prozo in dramatiko, so z uvodi, opombami in prevodi pretežno Klopčičevo delo. Največje mojstrstvo pa je po splošni sodbi dosegel s prevodom romana v verzih Jcvgcnija Onjegina. Prav takšne mojstrovine so tudi K lop či če vi prevodi basni Ivana A, Krilova ter poezije M. J, Lcrmontova.
Mile Klopčič je prevajal tudi iz nemščine, srbohrvaščine in makedonščine. Še posebej je treba omeniti izbor poezije Hei-neja, Bredi ta, Koče Rac in a in G- Krkleca. Skupno je prelil v slovenščino samo verzov — povečini klasičnih, strogo grajenih — okoli 35 000, kar pomeni izredno obogatitev slovenskega pesniškega jezika, kakor tudi obogatitev naše pesniške zakladnice.
Klopčič je prevajal tudi dramska dela (Krleže, Begoviča, Hochvvalderja, Harrisa, Maikoviea, Arbuzova, Gorkega, Maja-kovskega, Nušiča.} in prevedel besedila nekaj oper.
Filip Kalun je v Enciklopediji Jugoslavije (V., str. 239} takole ocenil Klopčičevo prevajalsko delo: »Klopci če vi prevodi se odlikujejo z eksaktnim prenosom pesniške vsebine, s tankim čutom za metriko in stilni karakter pesniškega dela, s skrbno obdelavo metri čne linije in vzornimi rešitvami ritmičnih posebnosti.« Franc Zadravec pa v svoji knjigi Slovenska besedna
umetnost v prvi polovici XX. stoletja (1074) ugotavlja, da Miic Klopčič velja za najboljšega slovenskega prevajalca Puškinove in He i ne je ve lirike.
Mile Klopčič sc je uspešno udejstvoval tudi kot urednik in esejist ter kritik. V partizanih je uredil Kajuhove pesmi (1944} in dve knjigi Pesmi naših borcev (1945), po osvoboditvi pa izbor otroških pesmi Ljudmile Prunk-Utve (1951) in. kot predsednik glavnega uredniškega odbora vodil delo za prvo knjigo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (1970). S članki in kritikami je sodeloval v Ljubljanskem zvonu. Sodobnosti, Jeziku in slovstvu, a tudi v dnevnem tisku, na radiu in televiziji.
Bibliografijo del Milefa Klopčiča do konca leta 1977 hrani arhiv SAZU.
Skupščina SAZU je Milefa Klopčiča izvolila za dopisnega člana dne 25. marca 1978.
RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE
LEV MILCINSKI
Dr. Lev Milčinski je bil rojen 23- junija 1916 v Ljubljani, L. 1940 je promoviral za doktorja splošne medicine v Zagrebu. V psihiatrični stroki je pričel delati 1941 kot vo-lonter v bolnišnici za duševne Ijolezoi na Poljanskem nasipu v Ljubljani. Strokovno izobraževanje mu je bilo pretrgano za čas od 13. 1. do 6. 6. 1945, ko je bil v zaporu v Ljubljani in v koncentracijskem taborišču Dnchau; Zveza združenj borcev NOV mu je podelila priznanje za medvojno delovanje v bolnišnici. V letih. 1946/47 je pol leta prebil na izpopolnjevanju iz psihiatrije v ivici, Franciji in Angliji kot štipendist UNRRA, Peta 1945 je bil imenovan za asistenta na. nevrološki kliniki MF v Ljubljani in tam delal do leta 1933, ko je prešel na psihiatrično kliniko. Lela 1958 se je habilitiral za docenta, lota 1967 je bil izvoljen za izrednega in leta 1972 za rednega profesorja za psihiatrijo. Od 1954. leta nepretrgano opravlja funkcijo predstojnika psihiatričnega dispanzerja kot enote Klinične bolnišnice za psihiatrijo Ljubljana-Polje,
Pedagoško delo opravlja vse od 1945, leta. Medicincem je predaval nekaj časa nevroanatpmijo, kasneje vseskozi psihiatrijo. Izbrana poglavja iz tega predmeta, zlasti pa suicidologijo, problematiko toksikomanij in nekatere teme forenzične psihiatrije podaja tudi ji a različnih podiplomskih tečajih in seminarjih v Ljubljani in Zagrebu. Leta 1978 je izšel prvi slovenski
učbenik in priročnik psihiatrije, ki mu je prof. L. Milčinski prispeval 22 poglavij; bil jc tudi strokovni urednik te knjige.
Leta 1964 je osnoval centralni register liospitaliziranih psihiatričnih pacientov SR Slovenije. Pri psihiatričnem dispanzerju klinične bolnišnice za psihiatrijo je leta 197J osnovui register samomorov in samomorilnih poskusov v Sloveniji, ki poslej podaja letna poročila o tem socialno patološkem pojavu. Od 1969 je bil jugoslovanski rep rez en ta nt mednarodne zveze za prevencijo samomora (IASP) in od 1972 je bil predsednik jugoslovanskega koordinacijskega odbora za prevencijo samomora. Ti funkciji jc opravljal do leta 1976.
Aktivno 5C je udeležil mednarodnih suicidoloških kongresov v Londonu 1%9, Mexico Cityju 1971, Amsterdamu 1975. Aktivno jc sodeloval in bil med organizatorji "j jugoslovanskih simpozijev za prevencijo samomora (1972, 1973, 1977). Leta 1978 se je udeležil mednarodnega seminarja o prevenciji uživanja drog v južnncvropskih deželah, ki jc bil v Lizboni. Sodeloval je tudi pri sestavljanju uvodnih materialov.
Zn »dolgoletno požrtvovalno delo« na področju Jjoja proti alkoholizmu je prejel leta 1974 priznauje SZDL Slovenije in Zveze organizacij proti alkoholizmu in narkomanijam v Jugoslaviji. Sedaj je predsednik strokovne komisije za alkoholizem in toksikomunije pri republiškem komiteju za zdravstveno in socialno varstvo in član analogne zvezne komisije. Kot član komisije za fakultetnu mnenja izdeluje sodno izvedenske psihiatrične ekspertize v zapletenih primerih, kjer gre za drugo ali tretje strokovno mnenje.
Je delaven v Slovenskem zdravniškem društvu, kjer je bil nekaj časa predsednik nevropsihiatrične sekcije SZD; v preteklem obdobju je bil podpredsednik Jugoslovanskega združenja nevrologov in psihiatrov. Od leta 1976 je častni član tega združenja- Sodeluje na tradicionalnih češkoslovaško-jugoslovanskih kongresih in mu je bila podeljena za zadevne zasluge plaketa Češkoslovaškega zdravniškega društva J, E. Purkvnč (1972).
Odlikovan jc z redom dela II. stopnje in redom zaslug za narod II. stopnje. Sklad Borisa Kidriča ga je nagradil zn sodelovanje pri knjigi »Socialna patologija*. Prejel je tudi nagrado Sklada Marijana Borštnarja za znanstveno in organizacijsko de' lovanje na področju slovenske psihiatrije. Leta 1978 mu jc bila podeljena Kidričeva nagrada za življenjsko delo na področju psihiatrije.
Njegova bibliografija obsega 79 znanstvenih in strokovnih publikacij, 55 poljudnih člankov in vrsto poročil, prevodov, in recenzij.
Prof« Lev Milčinski še vedno klinično deluje v psihiatričnem dispanzerju in meni, da je prav to njegova poglavitna dejavnost. V vsakdanjem delu z duševno motenimi in čustveno prizadetimi osebami je od vsega začetka dobival pobude za strokovne razprave in raziskovanja, Poglavitne teme njegovih raziskovalnih prizadevanj so; preučevanje samomorilnosti v Sloveniji, hospitalna incidenta psihiatričnih motenj v Sloveniji in v zadnjem Času še oeen je vanje delazmOznosti in invalidnosti duševno abnormnih oseb.
Visoki koeficienti samotno ril n ost i v Sloveniji so bili pobuda za vrsto raziskovalnih študij, deloma z ožjim krogom sodelavcev v dispanzerju, deloma v sodelovanju z Inštitutom za kriminologijo m inštitutom za sociologijo in filozofijo v Ljubljani, Tekoče spremljanje podatkov v registru samomorov in samomorilnih poskusov omogoča epidemiološke preglede. Posebne raziskave so zlasti želele odkriti posebnosti j slovenske samo-morilnostk. Pokazala se je izrazita potreba po pluridisciplinar-neni obravnavanju teh vprašanj. Opozorjeno je bilo tudi na nenavadne razlike v samomorilnosti v posameznih republikah SFRJ in povezave z drugimi družbenimi posebnostmi in socialno patološkimi pojavi.
Diagnostična in demografska struktura duševno abnormne populacije, ki prebiva po psihiatričnih bolnišnicah in različnih azilih Slovenije in dinamika sprejemanja, odpuščanja in smrti teh oseb je druga tematika raziskovalnih prizadevanj prof. L. Milčinskcga. Ti podatki po eni strani lahko nakažejo, katere duševne motnje v našem prebivalstvu zaslužijo največ pozornosti, po drugi strani pa lahko dajo tudi podobo o funkcioniranju posameznih zavodov. Shema tovrstne obdelave podatkov iz registra hospitaliziranih psihiatričnih bolnikov v SRS je bila aplicirana v nekaj zaporednih letnih poročilih.
Raziskava, opravljena na skupini invalidsko upokojenih bolnikov iz V. diagnostične skupine MKB (8) — torej psihiatričnih bolnikov (raziskavo jc opravil pod vodstvom prof. L. Mil-činskega leta 1978 team psihiatrov in socialnih delavcev), je pokazala zapletene okoliščine, ki pobudijo invalidsko upokojit-veni postopek iu odločajo o njegovem izidu. Sklep je bil, da odločitev za Upokojitev pride marsikdaj prezgodaj in naj bi komisije namesto potrditve upokojitve pogosteje dule pobudo za še en poskus rehabilitacije, kot pa da brez oklevanja potrdijo predlog za upokojitev.
Bibliografijo del prof. Leva Milčinskega hrani arhiv SAZU.
Skupščina SAZU ga je dne 23. marca i978 izvolila za dopisnega člana.
UMRLI ČLANI
Rado Kušej, rojen 21, julija Î875, umrl 10, maja 1941, dr. i ur., redni profesor za cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani. Redni clan pravnega razreda od 7. oktobra. 1938. — Glej Letopis 1, 185—190.
Metod Oolcnc, rojen 19. decembra 1875, umri 10. oktobra 1941, dr. i ur., redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani, Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. — Glej Letopis 1, 193—197.
Gregor Krek, rojen 27. junija 1874, umrl i, septembra 1942, dr, inc., redni profesor rimskega in civilnega prava na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, prvi glavni tajnik akademije od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942, — Glej Letopis 1, 201—238.
Alfonz Pavlin, rojen 14- septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za florisliko, fitogeografijo in botanično sistem a tiko. Dopisni član ma tema-tično-prirodoslovnega razreda od 16, maja 1940. — Glej Letopis 1, 241—257.
Ferdinand S e i d 1, rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, realčni profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologi j o in geologijo. Dopisni član matema-tično-prirodoslovnega razreda od 16. maja 1940. — Giej Letopis 1, 261—290.
Rilinrd Jakopič, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar. Redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis 1, 41—43; 2, 75—89.
Anton Breznik, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. pbil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec. Dopisni član fUozofsko-fiiološko-historičnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 157—160; 2, 61—74.
Matija Jama, rojen 4, januarja i872, umrl 4, aprila 1947, akademski slikar. Redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. — Clej Letopis 1, 47—49; 2, 90—103,
Ivan Regcn, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. phil., gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo. Dopisni član matematično-priro-
doslovnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 175 do 176; 2, 104—105.
Milan 3 k e r 1 j, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. i ur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 127—130; 2, 106 do 125.
Oton Župančič, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik. Redni član razreda za umetnosti od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis 1, 151—153; 2, 225—256.
France Kidrič, rojen 23, marca 1880, umrl i 1, aprila 1950, dr. pliil., redni profesor za starejše slovanske in slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član filozofsko-filološko-liistoričnega razreda od 7. oktobra f938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik tega razreda; od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik akademije. — Glej Letopis 1, 51—61; 2, 34—44; 3, 257—266; 4, 86—100.
Scrgej Ivanovič Vavilov, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951. Prezident Akademije nauk SSSR v Moskvi. Dopisni član razreda za matematično prirodoslovnc, medicinske in tehnične vede od 7. novembra 1947. Glej Letopis 2, 31.
Janko Slebingcr, rojen 19. okiobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. pliil.. upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice V Ljubljani, slovenski bibliograf. Dopisni član raz-icda za zgodovinske iu zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2E. decembra 1946, — Glej Letopis 2. 54-58; 4, 101—124.
Matija Murko, rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. p kil., redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 172 do 174; 5, 169—177.
Fran Ramovš, rojen 14. septembra 1890, umrl 16, septembra 1952, dr, phil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani, Redni član filozof-sko-filološko-bistoričnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do 3t. januarja 1940, glavni tajnik akademije od It, julija 1942 do 19. maja 1950; predsednik akademije od 19. maja 1950 do smrti; upravnik Inštituta za slovenski jezik. — Glej Letopis i, 105—110; 5, 148—160.
Boris Kidrič, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953; predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član razreda za zgodovinske in družbene vede od 6, decembra 1949. — Glej Letopis 3, 156—164; 5, 161—167,
Luči en Tesnicre, rojen 13. maja 1893, nmrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Montpcllieru, Dopisni član razreda za filološke in literarne vede od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 92—94; 7, 59-63.
Pavel Lunaček, rojen 31. januarja 1900, unirl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik ginekološko porodniške klinike medicinske fakultete univerze v Ljubljani. Redni član razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 30. junija 1954. —■ Glej letopis 6, 61 do 65; 7, 55—58.
Petar Skok, rojen i. marca 1881, umrl 3, februarja 1956, dr, p h i],, redni profesor l a romansko filologijo na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 89—91; 8, 77—82,
Janko Polcc, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. iur., redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938, načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. Septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri akademiji. — Glej Letopis 1, 97—101; 8, 48—60,
Jože Plečnik, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. jana-arja 1957, redni profesor za arhitekturo na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938, — Glej Letopis 1, 78—89; 8, 61—67.
Rajko Nahtigal. rojen 14. aprila 1877, umrl 29, marca 1958, d t. phil., redili profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov in častili predstojnik Slovanskega inštituta na univerzi v Ljubljani, Redni član od 7, oktobra 1938, prvi predsednik akademije od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942, načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2, oktobra 1945 do 30, septembra 1949. - Glej Letopis 1, 71—75; 9, 65—67.
Franc Ksav. Lukman, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. tlicol,, dr. phiL, redni profesor za historično dogmatiko, za zgodovino starokršcanskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na teološki fakulteti v Ljubljani, Dopisni član od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 168—169; 9, 78—81.
Andrija Stainpar, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija i958, dr. mod., redni profesor za higieno in socialno medicino na vseučilišču v Zagrebu, predsednik Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947. — Glej Letopis 9, 82—84.
Izidor Cankar, rojen 22. aprila 1BB6, umi] 22. septembra 1958, dr. phil., redni profesor za zgodovino umetnosti na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 67—75; % 68—77.
Kazimierz Nitsch, rojen i, februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Dopisni Član od 7. novembra 1947. — Glej Letopis 9, 85—87.
Pavel Golia, Tojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča. Redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 116—120; 10, 34—39.
Aleksandar Belič, rojen 2. avgusta 1676, umrl 26, februarja 1960; dr. phil,, profesor za lingvisti ko na univerzi v Beogradu, predsednik Srpskc akademije nauka i umetnosti, Dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis 11, 36—38.
Anton Lajovic, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, komponist in muz i kol og. Redni član od 16. maja 1940, tajnik razreda za umetnosti od 50. septembra 1949 do smrti. — Glej Letopis 1, 63—76; 11, 34—35.
Ejnar D y g g v e, rojen 17, oktobra 1887, umrl 6. avgusta i 961, dr. h. c., dr. ing. h. c., arhitekt in arheolog v Kopen-hagnu. Dopisni član od i7, oktobra 1958. — Glej Letopis 9, 47 do 48; i2, 81—82.
Božidar Lavrič, rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med,, dr. h. c., redni profesor za kirurgijo na medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik kirnrgične klinike. Redni član od 6. decembra 1949, od 21. marca 1950 do smrti, podpredsednik akademije. — Glej Letopis 3, 201—202; 12, 72—80.
Zdenek N e j e d 1 y, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor Karlove univerze v Pragi, prezident Akademije znanosti CSR. Dopisni član od 7. novembra !947.
Fran Šaleški Finžgar, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938, od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949 načelnik razreda za umetnosti. — Glej Letopis 1, 23—25; i3, 43—46.
Milan Vidmar, rojen 22, junija 1883, umrl 9. oktobra 1962, dr. h, c., dr. techn. ing., redni profesor za elektrotehniko na univerzi v Ljubljani. Red rt i elan od 16. maja 1949, načelnik matematično-prirodoslovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942, predsednik akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945, tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede od jO. septembra 1949 dalje; upravnik Inštituta za elektriško gospodarstvo od 1. junija 194S do 1. maja 1939, konzulent lega inštituta od 1. maja 1939 dalje. — Glej Letopis 1, 130^142; 13, 47-50.
Vale Vouk, rojen 21. februarja 1886, umrl 27, novembra 1962, dr. pliil., redni profesor za botaniko na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953, — Glej Letopis 5, 108—109; 13, 51—33.
Anton Sovre, rojen 4, dccembra 1885, umrl 1. maja 1%3, redni profesor za grški jezik na univerzi v Ljubljani. Redni član od 2, junija 1953. — Glej Letopis 5, 86—88; 14, 36—38.
Milan Bogdan o v ič, rojen 4. januarja 1S92, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949, do 1962 upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 135—136.
Maks Samec, rojen 27. junija 1881, umrl L julija 1964, dr. phil.t redni profesor za kemijo na univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, nato do 1959 upravnik Kemičnega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani in od 1959 njegov znanstveni svetovalec. Redni član od 6. dccembra 1949, od 16. novembra 1962 do smrti tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede, — Glej Letopis 3, 183—198; 15, 60—61.
Juš Kozak, rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik. Redni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis 12, 54—62; 15, 62—64.
Ivan Grafe li auer, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra i%4, dr. phil., gimnazijski profesor. Dopisni član od 16, maja 1940, redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti. — GJej Letopis 1, 161—165; 15, 65—71.
Ilija Djuričie, rojen 18. julija 1898, umrl 2, aprila 1965, di. med., redni profesor za fiziologijo na veterinarski fakulteti univerze v Beogradu. Dopisni član od 22. decembra
1961, predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis 12. 40-42; 17, 50—52.
Igor Tavčar, rojen 2. novembra 18*39, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949, upravnik Inštituta za medicinske vede pri akademiji.
—	Glej Letopis 5, 203—204; 16, 63—65.
Ivo KrLek, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. i ur., redni profesor za upravno pravo na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. — Glej Letopis 9, 51—52; 17, 53—55.
Anton Me lik, rojen 1- januarja 1890, umrl 8. junija
1966,	dr. pliil., redni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za prirodoslovnc in medicinske vede od 8. oktobra 1955, upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji. — Glej Letopis 1, 170—171; 17, 37—46.
Marjan Kozina, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1906, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 153—124; 17, 47—49.
Marjan Snlopek, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. p Kil., redni profesor za geologijo na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 7. februarja 1976. — Glej Letopis Í8, 59—60 in 83— 86.
Josip Plcmcl}, rojen 11. decembra 1873, umrl 22. maja
1967,	dr. pbiL, enstni doktor matematičnih in tehničnih znanosti, redni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra Í938, načelnik mateinatično-prirodo-slovnega razreda oziroma razreda za matematične, prirodoslovnc in tehnične vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949.
—	Glej Letopis 1, 93—94; 18, 73—79.
Alojz Gradnik, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. iur., književnik. Redui član od 21. dccembra 1962. — Glej Letopis 13, 33—38; 18, 79—82.
Ljudmil H a u p t ni a n n , rojen 5. februarja 1884, nmrl 19, aprila 1968, dr. p bil., zlati doktorat univerze v Gradcu, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 16. maja 1940, — Glej Letopis 1, 166; 19, 51—62.
Venčeslav Koželj, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. techn., redni profesor za teoretično elektro-
tehniko na univerzi v Ljubljani. Dopisni član od 2. junija 1953, redni Man od 21. decembra 1962. — Glej Letopis 9, 55—56; 13, 31; 19, 49—50.
Otlimar Kiilin, rojen 5. novembra i892, umrl 26. maT-ca 1969, dr. phil., redni profesor za paleontologijo in paleobio-logijo na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 6. februarja 1965. — Glej Letopis 16, 53—54; 20, 78—80.
Robert Neubauer, rojen 7. decembra 1895, umri 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za ftiziologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni činn od 22. decembra 1961. — Glej Letopis 12, 38—39; 20, 74—77.
Frank Wollman, rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. pliil,, redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis 20, 41 in 81—32.
Feliks Lobe, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, dr. h. c. univerze v Ljubljani, redni profcsoT na fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani. Redni član od 6, decembra 1949. „ Glej Letopis 3, 186—187; 21, 99—100.
Gojniir Anton Kos, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis 3, 21^-215; 21, 105—107.
Lojze Dolinar, rojen 19. aprila 1893, umrl 9, septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 7. februarja 1970. — Glej Letopis 5, 137—138; 21, 78—81 in 111—113.
France Bevk, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik. Redni član od 2. junija i953, tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra i960 do 26. novembra Í966. — Glej Letopis 5, 110—115; 21, 117—121.
Zoran Rant, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehničnih znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschweígu. Dopisni član od 3. julija 1964. — Glej Letopis 15, 47—49 ; 23, 81—84.
Milko Kos, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. uiarca 1972, dr. pliil., redni proTesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na filozofski fakulteti v Ljuhljani. Od 1950 do 1972 glavni tajnik akademije, redni clan od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis 1, 53—62; 23, 85—95.
Maks Wiftbei, rojen. i6, septembra 1905, umrl 14. maja 1972, doktor naravoslovja, znanstveni svetnik v Inštitutu za biologijo pri akademiji. Dopisni član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis 20, 51—55; 23, 97—101.
France Štele, rojen 2i. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. p bil., redni profesor za umetnostno zgodovino na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. — Glej Letopis i, 113—123; 23, 103—115.
Jovan Hadži, rojen 22. novembra 1884, umrl IL decembra 1972, dr. p bil., Tedni profesor za zoologijo na priro-d osi o v no-matematični fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis i, 29—37; 23, 117—120.
Dimitrije Jovčič, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, redni profesor za ortopedi jo in travroatologijo, Dopisni član od 7. februarja 1967, — Glej Letopis 18, 55 do 58 in 24, 69—72.
Lucijan Marija Skerjanc, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja i973, redni profesor na Akademiji za glasbo. Redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis 3, 216 do 220 in 24, 73—76.
Alija Košir, rojen 6. aprila 189!, umrl 9. junija 1973, redni profesor za hi s to logi j o in embriologijo medicinske fakultete. Redni član od 24. junija 1955. — Glej Letopis 7, 45—48 in 24, 77—81.
M i O d r a g 1 b r O V a C , rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, redni proFesor roman i stike na filozofski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 17. aprila 1973. — Glej Letopis 24, 47—52 in 83—85.
Franc C e 1 c S n i lč, rojen 27. oktobra i 911, umrl 28. avgusta 1975, redni profesor za čeljustno kirurgijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis 20, 49—50 in 24, 87—9L
V o j e s 1 a v Mole, rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra i973, redni profesor za srednjeveško umetnost na Ja-gclonski univerzi v Krakovu. Dopisni član od 22. decembra 1%1. — Glej Letopis 12, 29—34 in 24, 93—98.
Sinisa Stankovie, rojen 26, marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. phil,, redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 103—104 in 25, 93—94.
Milan B a 11 o š , rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. iur., redni profesor pravne fakultete v Beogradu.
Dopisni član. od 17. oktobra i958 — Glej Letopis 9, 43—44 in 25, 97—99.
Vaso Butozan, rojen 5. decembra 1902, umrî 14. maja
1974,	dr. vet., dr. h. c., redni profesor veterinarske fakultete v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja 1967. — Glej Letopis 18, 50—51 in 25, 103—104.
France Koblar, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja i975, dr, pliil., redni profesor no Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964, tajnik rnzreda za filološke in literarne vede od 22. januarja 1965 do smrti. — Glej Letopis 15, 35—38 in 26, 83—87.
Jean N o u g a y r o 1, rojen 14. februarja 1900, umrl 23, januarja Î975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Études v Parizu, Dopisni član od 7. februarja 1968. — Glej Letopis 19, 35—36 in 26, 89—95,
Ivo Andric, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca
1975,	književnik, Nobelov nagrajenec za književnost. Dopisni član od 2. janija 1953. — Glej Letopis 5, 133—i34 in 26, 97—102.
Krsto HegedaSič, rojen 28, novembra 1901, umrl 8. aprila 1975, akademski slikar-moj s ter. Dopisni član od 20. marca 1975. — Glej Letopis 26, 103—108.
Boris Kalin, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar-mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 121—122 in 26, J09—i 13.
Dušan Kermavner, rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. iur., znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1971.
—	Glej Letopis 22, 39—45 in 26. 115—118.
Branim i r Gušič, rojen 6. uprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. pbil., redni profesor za otorinolaringologijo na medicinski fakulteti v Zagrebu, Dopisni član od 3. junija 1964. — Glej Letopis 15, 41—46 in 26, 119—121.
Stanko Skerlj, rojen 7. februarja 1893, umrl 2f, julija 1975, dr. pbil., redni profesor za romansko filologijo na fiio-zofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969,
—	Glej Letopis 20, 39—40 in 26, 123—126.
K o s t a Todorovic, rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni medicinske fakultete v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953.
—	Glej Letopis 5, 107 in 26, 127—130.
B o L' i s Zihe r I, Tojen 25. septembru 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in za zgodovino marksizma na filozofski fakulteii in fakulteti za sociologijo, politične rede in novinarstvo v Ljubljani. Dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od i7. oktobra 1958; podpredsednik akademije od 20. marca. 1975 do smrti. — Glej Letopis 3, 165— 17Î; 9, 58—40 in 27, 119— f 24.
Milko Bedjanič, rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, redni profesor za infekcijske bolezni ua medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 7. februurja 1968, redni član od 21. marca 1974. Tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti. — Glej Letopis 19, 39; 25, 50-53 in 27, 125—129.
Pavel Stern, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farmakologijo na medicinski fakulteti v Sarajevu, Zunanji dopisni član od 2Î. marca 1974, — Glej Letopis 25, 74—76 in 27, 131—134.
Marko Kostrenčic, rojen 21. InarCa 1884, umrl 19. maja 1976, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ do 19. stoletja na pravni fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni elan od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 74—75 in 27, 135—138.
Velibor Gligoric, rojen 28. junija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik- Dopisni član od 7. februarja 1967. — Giej Utopiš 18, 42 in 28, 113-116.
Gustav Krklec, rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik. Dopisni član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis 20, 56 in 28, 123—126.
Matija Bravničar, rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbeno teoretske p red me te na akademiji za glasbo v Ljubljani, Dopisni član od 13. marca i972, redni član od 21. marca 1974. — Glej Letopis 13, 68—70, 25, 77—79 in 28, 117—121.
Anica Sodnik-Znpanc, — Glej Letopis 29, 97—100.
Grga Novak. — Glej Letopis 29, 101 —105,
Anica Sodnik-Zupanc
ANICA SODNIK-ZUPANC
(1892—1978)
Dne 20. januarja leta .1978 nas je za vselej zapustila dopisna članica Slovenske Akademije znanosti in umetnosti, slikarka Anica Zupanc-Sodnikova. Rojena je bi In 21. marca 1892 v Ljubljani v družini, ki je bila kmečkega izvora. Po končanem učiteljišču se je odločila za slikarstvo in starši BO jo poslali v uk k mojstru Petru Zmitku, ki je potrdil likovno nadarjenost učenke, hkrati pa ji nas velo val, naj nadaljuje učenje v tujini. Zupan če v a je odšla na Akademijo v Miinchen, kasneje pa se je slikarsko izpopolnjevala še v Pragi in nazadnje v Firencah. Prvi slikarski uspehi so se pokazali že v Miinchnu, kjer so njene Študije ob koncu šolskega leta požele splosno priznanje prof. A. WeiBsgerberja, nadaljnje pobude za lasten slikarski razvoj pa so ji dale Firence (prof. G. Giacometti), kjer si je obogatila paleto posebno v barvne tu pogledu. Leta študija so bila tudi leta srečanja z našimi mladimi umetniki, ki so rasti i ob tistem času; omeniti hi bilo predvsem A. Stefica, ki je Zupan-čevo tudi portretiral in ki je morda slikarko tudi uvajal v skrivnosti kiparske umetnosti (pritn. v zapuščini Ženski akt). Seveda pa ne smemo pozabiti umetnika, ki je bil dolga leta njen neposredni in posredni blagohotni mentor, slikarja Riharda Jakopiča, čigar ustvarjanje je bilo zlasti kasneje barvno pa tudi kompozicijsko dostikrat očitno spoznavno v umetnostnem delu Anice Zupančevc.
Po končanem šolanju (in že med tem) je slikarka začela raz-borito in pogumno iskati lastno slikarsko pot., o čemer pričajo podobe in študije iz njene bogate slikarske zapuščine. Prvi uspehi v Miinchnu so rodili slikarski svet, ki jc bil barvno zastrt, oblikovno pa zelo slikovit kot zadnji korak pred impresionističnimi rešitvami. Kasneje ji jc dala Italija nove realistične vzgo-ne in neposrednejši odnos do vprašanja barve ter svetlobe. In končno je bil navzoč še tretji svet, svet umetnosti, ki je tedaj v zahodni Evropi jadrno ubirala pota k vedno novim obalam. Ta vznemirljiva, mnogostrunska likovna razlaga sveta je tudi svetovala Zupančevi, uaj pretehta lastna ustvarjalna nagnenja, preden se bo odločila za lastno umetnostno govorico. V času tega iskanja sla nastala dva Ženska akta, ki kažeta tako po oblikah kot po barvni ubranosti na dediščino P. Gauguina, kar nam pripoveduje o slik ar i činih težnjah opuščanja nadrobnosti in voljo za čvrstejšo izgradnjo slikarskih predmetov. Potem so v zapuščini tri podobe, ki nam dokazujejo novo smer slikarskega iskanja. Gre za slike, ki so nastale pod vplivom pointi-
lističnega-neoimpresiomBtičnega slikarstvu in so — kolikor vem — edinstvene v našem likovnem svetu. Toda mlada umetnica s temi rešitvami očitno ni bila zadovoljna, ker je slikarske rešitve takšne vrste kasneje niso zanimale več. Leta 1924 je nastal portret M. jame, ki nam pove marsikaj. Prijateljstvo s tem našim velikim impresionistom ni ostalo v slikarskem opusu Zu-panecve brez odmeva. Portret je naslikan v bistvu na impresionističen način, seveda so vidne tudi lastne slikarkine pridobitve usmerjene k doslednejšemu poudarjanju obrisov in oblikovanju enovitejšili slikarskih ploskev,
Anica Zupanc-Sodnikova je razstavljala svoja dela na ume t n ustnih prireditvah duma in na t vijem, vendar se za neposredna dogajanja na našem likovnem Parnasn ni zanimala do take mere, da bi jo videli v prvih vrstah »avantgardistov«. Tiha ill Sama zase je Ustvarjala, ker je pač morala, po svoji notranji nuji, ioda v svetu njej najbližjih, domačih ljudi. V tridesetih in štiridesetih letili je nastala vrsta portretov, ki so prava družinska kronika Zupančevih. Ob njih lahko spremljamo rast otrok, spoznavamo posamezne družinske člane itd. Oblikovno se je slikarica spričo »krotkih«, njej tako ljubih modelov nekam umirila, njen slikarski slog se je močno približal klasičnemu realizmu. Seveda pa zažari jo zahtevnejše portret ne kompozicije še vedno v barvnih poudarkih, ki v glavnem spominjajo, kot smo že rekli, na Jakopičeve slikarske uresničitve.
Zadnja slikarska postaja A. Zupančcvc jc bila povezana z otokom Krkom in njegovimi lepotami. Slikarkina umetnostna govorica se je zdaj precej spremenila. Podobe, ki SO nastajale v novem okolju, so po večini manjših razsežnosti, čr š Če se pojavljajo krajinske prvine pa tudi rože, barvna skala pa je postala utišana in zelo občutljiva. Venomer pa se vračajo v njenem delu teme Matere z otrokom — kajti medtem je zrastla že nova generacija.
Slikarstvo Anice Zupanc-Sodnikovc odlikuje globoka humanost, Njene temeljne slikarske snovi so bile posvečene človeku, cvetlicam in kasneje tudi krajini — snovem, ki so jih poznala tudi največja obdobja umetnosti od italijanske renesanse dalje- Kot človek in umetnik je Anica Zupane delo, ki ji ga je naložilo življenje, častno in polno Opravila. Potem je odšla, toda po prečudni steči, ki je daliu Ustvurjalcem — je hkrati tudi ostala.
Stane Mikuž
Grga Novak
GRGA NOVAK (1888—1978)
Dne 7. septembra 1978 je umrl V Zagrebu G Iga Novak, redni univerzitetni profesor v pokoju, dolgoletni predsednik in na koncu častni predsednik Jugoslovanske akademije znanosti i umjeinosti, dopisni član naše akademije od 22. decembra 1961,
Grga Novak je bil rojen 2. aprila 1888 v Hvaru in po dokončani gimnaziji študiral zgodovino, geografijo in arheologijo v Zagrebu, Pragi in na Dunaju, položil profesorski izpit v Zagrebu 1, 1911 in izpit iz avstrijske zgodovine v Pragi 1. 1912, poslušal nekaj časa predavanja iz obče zgodovine v Miinchcnu, Berlinu in Jeni, doktorat pa s t je pridobil v Zagrebu L 1913. V letih 1911 do 1920 je bil suplent in profesor na realki v Splitu, kmalu pa je poleg tega delal še honorarno v Arheološkem muzeju v Splitu pTi Buliču. L. 1920 je postal docent in 1. 1922 izredni profesor obče zgodovine starega veka na filozofski fakulteti v Zagrebu- To funkcijo je opravljal s kratkima prekinitvama v letih 1926 in 1941 do svoje upokojitve 1, 1939, honorarno je pa predaval še do leta 1962. L, 1934/35 je bil dekan filozofske fakultete, 1. 1946/47 pa rektor univerze. V JAZU je bil izvoljen najprej za dopisnega, nato pa 1. 1947 za rednega člana. Tu je opravljal dolžnosti tajnika razreda (od-jela) in glavnega tajnika in bil 1, 1958 izvoljen za njenega predsednika, Doba njegovega predsedništva JAZU je trajala dve desetletji, vse do njene skupščine 14- marca 1978 nekaj dni pred 90-Ietnioo njegovega rojstva, ko jc bil izvoljen nov predsednik, Grga Novak pa je postal častni predsednik JAZU.
Za znanstvene objave Grge Novaka, ki se začenjajo v 1. 1912 in zajemajo ves čas njegovega življenja, obstoji izčrpnu bibliografija do 1. 1960, ki jo je sestavil V j. Maštrovid (Rad o vi Instituta Jugoslavenske akademije znanosti i uinjetuosti u Zad-ru, VI—VII, 1960, 605—633). Kasneje je izdal Arheološki institut zagrebške filozofske fakultete publikacijo Adriatica praehistorica et antiqua, Zbornik radova posvečen Grgi Novaku, Zagreb 1970, kjer so objavljene študije iz strok, ki obsegajo seveda le del raziskovalnega področja Grge Novaka; v tej publikaciji je izšla na str. XI—XIX Bibliografija radova Grge Novaka, ki jo je priredil Božidar Čcčuk in ki zajema celotno področje znanstvenih in strokovnih objav Grge Novaka do 1, 1969, vendar pa ne upošteva objav v dnevnem, tedenskem in popularnem časopisju ter prispevkov v enciklopedijskih in leksikografskih delih.

Za celotno znanstveno delo Grge Novaka jo na eni strani značilno, (la se je skoraj izključno omejeval na zgodovino Dalmacije; izjema jc le nekaj publikacij, v glavnem iz antične zgodovine- S to omejitvijo pa velja oznaka, ki so jo dali uredniki že omenjenega njemu posvečenegn zbornika: on je v br-vatski in jugoslovanski liistoriogrniiji eden zadnjih uglednih polihistorjev. On se ne speciuliziru za eno dobo ali etl problem, njegovo raziskovalno področje sega od neolita do začetka XX. stoletja in to ne v oblikah kakih stimarnih pregledov, njegova izvajanja o neolitu na Hvaru slone na lastnih izkopavanjih, prav tako pa tudi piše o nacionalnih bojih v Dalmaciji v drugi polovici XIX. stoletja na podiagi lastnega študija v dunajskih arhivih. Pisal je tudi sintetične preglede, med katerimi je omeniti njegovo Prošlost Dalmacije (I—H, 1944), ki sega od prazgodovine do rapallske pogodbe, njegova dela o zgodovini boja za Jadran, njegove zgodovine H vara in Spliia. Poleg sintez je delal mnogo na monografijah in ocenah, na Študijah o virih in njihovem objavljanju. Iz prazgodovine so pač najbolj pomembna njegova dela o neolitu na Hv aru, zlasti o Grap cevi spil ji. Mnogo jc pisal o grški kolonizaciji na otokih in obali vzhodnega Jadrana. Napisal je več razprav o topografiji, etno-graliji, upravi, mestih ¡11 njihovih prebivalcih rimske province Dalmacije. Iz del o zgodovini srednjega veka jc p osebe j omeniti mzprave o mestih in njihovi upravi ter o odnosih med Benetkami in Dalmacijo, Iz zgodovine XVI. stoletja je omeniti njegovo raziskovanje upora na Hvaru v letih 1510—14, njegovo izdajo Pribojevicevega dela in njegove izdaje beneških poročil o Dalmaciji. Zanimalo ga je kritično razdobje konec XVII, in v začetku XV 111. stoletja, ko jc bil končno z mirovnimi pogodbami v Srcm škili Kar lovci h in Požarevcu določen in v veliki meri determiniran ves nadaljnji razvoj Dalmacije in Dubrovnika. Zanimalo ga je še drugo kritično razdobje med leti 1779 in 1814, položaj ob koncu beneške oblasli. problem odnosa Dalmacije do Avstrije in Ogrsko-Hrvafske, doba francoske oblasti v Dalmaciji. Grga Novak je pisal tudi o narodnem preporodu v Dalmaciji tako v predmarčni dobi kakor v dobi revolucije 1948/49 in o preporodu in nacionalnih odnosih in borbah pn letu 1860, Končno se je dotaknil v več objavah jadranskega vprašanja v prvih desetletjih našega stoletja.
K nekaterim objavam Grgc Novaka so seveda mogoče kritične opombe; nekaterih spornih vprašanj v hrvatski h isto r i O-grafiji se ni dotikal ah jc pa prevzemal tradicionalno nazore, nekatera vprašanja so stopila v ospredje interesa zgodovinarjev Šele po Času njegovih objav. Ob vsem tem pa je potrebno po-
udariti, da je zapustil veliko delo, ki mu je podlaga vesten študij arheoloških in historičnih virov in ga bodo morale zato upoštevati bodoče generacije raziskovalcev. G. Novak je doživel mnogo priznanj, bil je dopisni član jugoslovanskih in drugih akademij, bil dopisni (častni, inozemski) član raznih znanstvenih inštitutov in društev, prejel visoka jugoslovanska in tuja odlikovanja in nagrade, zadnjič še ob praznovanju svoje devetdesetletnice. Pri vseh, ki smo ga osebno poznali, pa bo ostal živ tudi spomin na njegov dalmatinski temperament, ki ni poznal resignacije in tip a ličnosti, in na njegovo predanost znanstvenemu raziskovanju prav do poslednjih dni njegovega življenja,
Fran Zroitter
III
POROČILO O DELU AKADEMIJE
RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
Skupščina SAZU dne 23. marca 1978 je na predlog razreda za zgodovinske in družbene vede sklenila, da se v okviru lega razreda konstituirata dva oddelka, oddelek za zgodovinske vede in oddelek za družbene vede; tajnik razreda je obenem načelnik oddelka, ki mu pripada, njegov namestnik načelnik drugega oddelka, oba sta po 34. 61. zakona o SAZU in 80. čl. statuta SAZU člana predsedstva SAZU. Oddelek za zgodovinske vede obsega zgodovino v ožjem pomenu besede, arheologijo, zgodovino umetnosti in glasbe, oddelek za družbene vede pa filozofijo, sociologijo, psihologijo, politične, pravne in ekonomske vede; od članov razreda (brez zunanjih dopisnih članov) pripadajo oddelku za zgodovinske vede štirje Tedni in en dopisni član, oddelka za družbene vede pa pet rednih in pet dopisnih članov, O oznakah za razred in za oddelka je mogoče diskutirati, saj so tudi zgodovinske vede družbene, vendar ima to razlikovanje svoj smisel v tem, da obstoji na eni strani bolj zgodovinski in na drugi strani l>olj teoretični pristop k vprašanjem. da je predmet raziskovanja na eni strani bolj preteklo in na drugi strani bo i j sedanje stanje, čeprav je v bistvu vendar vse povezano med seboj. Predvsem je Tazred p rc vel i k in obsega preveč različne stroke, da bi se mogel kot celota uspešno intenzivno ukvarjati z vsemi vprašanji svojega področja. Zato se lotevata oddelka in njuna Unčelnika predvsem znanstvenih in strokovnih vprašanj svojih področij, jih deloma rešujeta in deloma pripravljata predloge za plemnn razreda, ki poleg tega razpravlja kot celota o splošnih organizacijskih iti personalnih vprašanjih. Oddelka se trenutno razlikujeta tudi po svoji organizacijski strukturi.
Razred je imel v 1. 1978 šest sej in sicer 6. februarja, 27. februarja, 18. aprila, 27. junija, 17, oktobra in 5. decembra. V zvezi s pripravami za skupščino SAZU L 1978 in 1, 1979 je razpravljal o predlogih za izvolitev rednih in dopisnih članov, poleg tega pa sestavljajo člani razreda skupaj z znanstvenimi sodelavci iti zastopniki raziskovalcev inštitutov, ki spadajo v kompetenco razreda voliluo telo, ki voli znanstvene in strokovne delavce ter asistente teh inštitutov; v letu 1978 sta bila
dva sestanka tega volilnega telesa, 18. aprila in 17. oktobra. Razred je nadalje razpravljal in sklepal o predloženih, rokopisih in vprašanjih tiska; v letu 1978 so iz njegovega področja izšle publikacije C. Logar, Fenomen«loške raziskave (Razprave L razreda XI), F. Gestrin, Pomorstvo srednjeveškega Pirana (I. razred, Dela 21, Zgodovinski inštitut Milka Kosa 7); izšla je — po ureditvi spornih vprašanj — i abula Impcrii liomanî, K 34, Naissus, ki je bila zaupana naši akademiji, in izšel je 28. letnik Arheološkega vestnika za leto 1977. Dne 10. januarja 1978 je bila tiskovna konferenca o petih publikacijah razreda, ki so pa vse izšle že leta 1977. Razred je sprejel in posredoval predsedstvu referat dopisnega Člana S. Vilfana o publikaciji Bulletin scientifique, section B, Sciences Humaines, ki izhaja v Zagrebu, s predlogi za njegovo reformo, in razpravljal o Slovenskem biografskem leksikonu. Sodeloval je pri proslavi štiridesetlet-nice SAZU, kjer je posebej omenili, da je Zgodovinski inštitut Milka Kosa priredil zgodovinsko razstavo, Umetnostno zgodovinski inštitut Franceta Steleta v sodelovanju z arhitektom pa ohlikoval vse razstave, tajnik razreda in njegov namestnik sta pa napisala članke o razredu za Delo 9. XII. 1978. Razred je reševal vprašanja sodelovanja pri raznili sestankih in publikacijah, zasnovanih v širšem jugoslovanskem okviru, in sprejel več tujih gostov; posebej je omeniti, da je imel F m manuel La roc lie, profesor za jezike in civilizacijo Male Azije na Collège de France in clan Académie des inscriptions et belles lettres v Parizu, dne 8. maja na akademiji predavanje O Izkopavanjih v Ciiilnarju v Mali Aziji. Poleg tega je razred razpravljal tudi o osnutku sprememb in dopolnitev zakona O SAZU, O vprašanjih Organizacije znanstvenega dela v SAZU in O vprašanjih prostorov za inštitute in druge enote razreda za primer, da se povečajo prostori, ki z njimi razpolaga SAZU.
Oddelek za zgodovinske vede
Značilnosi oddelka je njegova organizacija po inštitutih; to so Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Inštitut za arheologijo, Umetnost no zgodovin ski inštitut Franceta Steleta, Inštitut za prava starega Orienta in Muzikološki inštitut, Medtem ko drugi inštituti obstoje že mnogo let, jc ustanovitev Muzikološkega iu-štituta sicer načelno sklenjena, vendar pa inštitut še nima upravnika, znanstvenega sveta, lastnih prostorov in delavcev, kljub temu pa je muzikologija že z na i no zastopana v publikacijah SAZU. Delo inštitutov je razvidno iz njihovih poročil.
Naloga oddelka pa je, da se na skupnih sestankih in drugače podrobneje seznani z delom in problemi posameznih inštitutov, kar je pri oddelku kot manjši enoti mogoče, medtem ko to pri razredu zaradi njegove številnosti in heterogenosti ni izvedljivo. Vsi ti inštituti pri SAZU seveda niso edine enote za znanstveno raziskovalno delo na svojih področjih na Slovenskem in tudi člani oddelka in delavci na inštitutih delajo tudi se drugod; zato je treba opredeliti specifične naloge teh inštitutov in pa naloge, ki jih je mogoče prepustiti drugim. Vsa ta vprašanja so glavna naloga, ki jo bo moral oddelek reševati v letu 1979
Oddelek za družbene vede
Oddelek je imel v preteklem letu štiri seje, na katerih so člani (pravniki, filozof, politolog, sociolog) razpravljali o tekočih vprašanjih, največ o dolgoročnem raziskovalnem načrtu za proučevanje pravnega sistema SFRJ, ki ga pripravljajo pravniki, člani oddelka.
Nekaj članov je opravljalo nalogo terminoloških svetovalcev s področja svojih znanstvenih panog pri uredniškem odboru za Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki ga izdaja SAZU.
En član oddelka jc imel na SAZU javno predavanje o japonskem gospodarstvu; bil je tudi spremljevalec in strokovni sodelavec delegacije ekonomistov z akademije družbenih znanosti LR Kitajske, ki je bila na sedemdnevnem obi&kn pri naši akademiji in je obiskovala gospodarske delovne organizacije Ln druge ustrezne institucije v Sloveniji.
V okviru mednarodnih organizacij, ki jim pripadata — Mednarodna organizacija dela (Ženeva), Evropski center za družbene vede, UNESCO — ISSC (Dunaj) — sta dva člana oddelka aktivno sodelovala pri ustreznih strokovnih in znanstvenih prireditvah.
Dva člana oddelka sta v preteklem letu predavala na tujih univerzah, eden v Rima, drugi na Wye CoMcgeu (Vel. Britanija). En član oddelka jc predaval na Dunaju o samoupravljanju v Jugoslaviji. Predavanje je pripravil tamkajšnji kulturni in informativni center SER J za profesorje in znanstvene delavce z družboslovnih fakultet ter za zainteresirane novinarje. En Član oddelka se je udeležil druge evropske regionalne konference ekonomistov v Dijonu in je vodil tam disku sij sko skupino o kooperaciji v kmetijstvu.
Dva člana sodelujeta v med akademijski h odborih Sveta jugoslovanskih akademij, in sicer eden v odboru za proučevanje vzrokov in posledic T k svetovne vojne, drugi pa v odboru, ki proučuje med drugim tudi družbene vidike industrijske gradnje stanovanj.
Mnogo članov oddelka sc je udeležilo tudi večjega števila znanstvenih prireditev jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti, univerz, fakultet in drugih znanstvenih ustanov V različnih krajih države.
RAZRED ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE
II. razred za filološke in literarne vede imu 7 reduih, 9 dopisnih in 4 zunanje dopisne člane. Redni in dopisni člani se sestajajo na sejali razreda, ki jih je bilo v le i ti 1978 sedem, Na njih so razpravljali in sklepali o tekočih nalogah, med katerimi je bila nuj pomembnejša, predluguLi publikacije IT. razreda, medtem ko končni sklep o tem sprejme predsedstvo na svojih sejah, ki predlagane edicije lahko sprejme ah odkloni, Tako so v letu 1978 (ali z letnicu 1978) izšla ali bila natisnjena naslednja dela, ki jih je predsedstvu SAZLT predlagal TI. razred: kritična izdaja Pisanic, ki jo je pripravil dr. L, Legiša, t. knjiga Pisem Fr. Govekarja z urednikom dop. članom D. Moravcein, 3 knjige Izbranih del dr. Fr. Kidriča, ki jih je pripravil mag. D, Dolinar, 10. zvezek Razprav II. razreda, 5 zvezkov Literarnega leksikona, ki ga izdaja Inštitut za slov. literaturo in literarne vede pod uredništvom akad. A, Ocvirka, zalaga pa DZS. Avtorji so deloma člani II. razreda (A. Ocvirk, Literarna teorija; J, Kos, Literatura), deloma pa drugi znanstveni delavci {K, Gantar, Helen i ¡tem; D. Ludvik, Srednjeveške in gtaronemške verzne oblike; D, Dolinar, Pozitivizem v literarni vedi),
Vsa ta dela je predhodno ocenila komisija vsaj dveh članov II, razreda in je o njih nato razpravljal razred na svojih sejah, preden jih je predlagal predsedstvu v natis. Nekaj publikacij, o katerih je II. razred v letu 1978 razpravljal in jih je predsedstvo na njegov predlog že sprejelo, pa sc iiska ali no natis še čaka. Med njimi bi bilo zlasti omeniti Traditiones 5—6, ki jih izdaja Inštitut za slovensko narodopisje, 3. knjigo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki je v tisku in bo izšla konec 1979. leta, in Glasbeno folkloro Prlekije, ki jo je pripravil J. Dravec iz Zagreba.
Bazen O publikacijah je razred na sejali razpravljal še 0 vrsti drugih vprašanj: o programih inštitutov, ki spadajo v II. razred, in njihovem tekočem izvrševanju, o e lekcija h in reelekcijah sodelavcev v ieh inštitutih, za katere je potreben pristanek II. razreda; o predlogih za nove redne, dopisne in zunanje dopisne člane II. razreda; o mednarodnem simpoziju, posvečenem J00-letnici rojstva O. Zupančiča, ki ga je skupaj s FF zasnovala in organizirala SAZU: o sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi in tujimi akademijami in dr.
Nekaj članov II. razreda je sodelovalo tudi v medakademij-skih odborih ali pri med akademijski h temah, tako npr. pri Slovanskem lingvističnem atlasu, pri pripravi zbornika lirike jugoslovanskih narodov v XIX. stol. in pri temi Anti fašistični boj in literature slovanskih narodov.
Končno je bil II. razred po svojem tajniku aktivno udeležen tudi prt pripravi Zbornika biografij članov SAZU, ki ga je akademija izdala ob svoji 40-letnic i.
Redni in dopisni člani II, razreda sami pa so seveda znanstveno delali in objavljali tudi zunaj razreda. Njihove publikacije, knjige in razprave so izšle pri DZS, SM, Partizanski knjigi, v SR, Ji S in drugod.
Akad. A. Rajec je kot član glavnega uredniškega odbora in kot redaktor sodeloval pri pripravi knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika.
Akad. F. Bezlaj je objavil štiri etimološke razprave in imel predavanje za mednarodno publiko. Razen tega je pripravil okoli 20 pul rokopisu za 2. zvezek Etimološkega slovarja slovenskega jezika. Bil je tudi glavni urednik revije Onomastioa jugoslavica. Hkrati je opravljal tudi vse svoje pedagoške obveznosti na F F in vodil katedro za primerjalno slovansko jezikoslovje. Na SAZU je vodil komisijo za historične slovarje.
Akad. B. Čop je objavil pef razprav s področja primerjalnega jezikoslovja, kot član glavnega uredniškega odbora pa je sodeloval tudi pri pripravi rokopisa 3. knjige Slovarja slov. knjižnega jezika.
Akad. A. Ocvirk je objavil 2 novi knjigi: »Literarna umetnina med zgodovino in teorijo* in »Literarna teorija«, od katerih je druga eden od pet snopičev ^Literarnega leksikona«, napisal pa je tudi razpravo s Pesniška umetnina in literarna teorija«. Bil je glavni urednik zbirk »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev*, »Korespondence pomembnih Slovenccvi, ki jih izdaja SAZU, publikacij Inštituta za slov. literaturo in literarne vede SAZU v i Del i h s ruzreda za filološke in literarne vede in »Literarnega geksikona«. V prvi zbirki so v letu 1978
izšle tri nove knjige, v drugi i, v tretji 3, v četrti pa 5 prvih zvezkov,
Akiid. A. Slodnjak je objavil pet literarnozgodovinskih razprav oz. člankov, uredil X. zvezek Levstikovega Zbranega dela, II. zvezek Zbranih spisov F. Milčinskega in pregledal ter dopolnil A. Gspana Cvetni k slovenske vezane besede I, ki ga je izdala SM. Za simpozij o O. Zupančiču je pripravil predavanje.
Akad. J. Vidmar je izdal dve novi knjigi; monografijo >Oton Zupančiče za zbirko »Znameniti Slovenci« in »Kritička razmišljanja « — izbor esejev, ki ga je pripravil Jože Javoršek, izdala po založba Narodna knjiga v Beogradu, Bazen tega je Vidmar objavil še več kot 20 esejev in člankov v različnih revijah doma in drugod po Jugoslaviji in imet vrsto javnih nastopov ob različnih prilikah. Bil je tudi glavni urednik zbirke »Znameniti Slovenci*, pri katerih so 1978. leta izšle tri nove knjige (Cankar, Kette, Mnm). Skupaj z J. Mah ničem je izdal VII. knjigo Zbranega dela O. Zupančiča.
Dop. član O. Berkopec je napisal štiri članke, od katerih sta dva izšla v Pragi, in imel dve predavanji o Zupančiču na simpoziju SAZU in simpoziju, ki ga je priredilo Društvo književnih prevajalcev v Novem mestu.
Dop. članica M. Boršnikova je na pisalu dva prispevka o Otonu Zupančiču, ki sta izšla v Delu, pripravila predavanje o istem pesniku za simpozij na SAZU ter oblikovala intervju 2 naslovom »Zupančič in moja generacija*, kî je v tisku.
Dop. član A. Grad je napisal etimološko razpravo o imenu Ljubljana in pripravil dva nova slovarja: Veliki angleško-slo-venski slovar, ki je izšel pri DZS, in Slovensko-španski slovar, ki je v tisku pri isti založbi.
Dop. član J. Jurančič je napisal dve razpravi, od katerih je ena izšla v SB 25 (1978), druga pa je v tisku pri MSC v Beogradu, kjer je imel tudi referat na simpoziju. Razen lega je kot predsednik in član glavnega uredniškega odbora SSKJ sodeloval pri pripravi rokopisa za 3. knjigo, bil načelnik leksi-kološke sekcije in namestnik upravnika Inštituta za slovenski jezik SAZU.
Dop. član J. Kos je izdal knjigo (Pregled svetovne književnosti), napisal Štiri študije in pripravil dve predavanji, hkrati pa je opravljal vse pedagoške obveznosti kot profesor primerjalne književnosti na FF.
Dop. član T, Logar jc objavil dve dialekt.ološki študiji, imel šest predavanj na XIV. seminarju slov. jezika, literature in kulture in eno predavanje na mednarodnem slavističnem kongresu v Ljubljani. Bil je tudi tajnik II. razreda in redni pro-
fesor FF, razen tega pa sodelovul pri Slovenskem lingvističnem atlasu.
Dop. član D. Moravec je razen že prej omenjenih * Pisemc napisal monografijo o Ivanu Cankarju za zbirko »Znameniti Slovencif, uredil ll. knjigo Zbranega dela L. Kraigherja za DZS in imel štiri predavanja, eno od njih v Trstu.
RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE
VEDE
Razred je imel v I. 1978 8 rednih Članov, 3 dopisne člane in 6 zunanjih dopisnih članov, ki delajo v vrsti izvenakademij-skih institucij in na univerzi, Člani skrbe predvsem za osnovne raziskave na področju matematičnih, fizikalnih in tehničnih ved ter za njih uspešno uveljavitev doma in v med na rodnem merila kot pogoju za ohranitev samobitnosti slovenskega naroda in za dosego naših kulturnih, gospodarskih in družbenih ciljcv.
Redni in dopisni člani razreda (brez zunanjih dopisnih članov, za katere nimamo podatkov) so v 1. 1978 objavili 54 originalnih znanstvenih razprav v mednarodnih strokovnih revijah. Z referati so se udeležili dvajsetih mednarodnih kongresov, na katerih so imeli 8 vabljenih uvodnih predavanj. V L 1978 so objavili tri knjige in prispevali več poglavij za štiri monografije, objavljene v tujini.
Področje dela članov III, razreda je v 1. 1978 zajemalo matematično analizo, predvsem funkcionalno analizo, fiziko, kondenzirane materije in teorijsko fiziko, fiziko polimerov, zgradbo molekul in medmolekulske interakcije, fizikalao in organsko kemijo, hidrodinamiko in elastodinumiko, geomehaniko, teorijo obdelovalnih sistemov, tehnično kibernetiko in bio-kibernetiko ter sistemsko analizo.
CIani razreda so v okviru svojega rednega dela predavali na vrsti jugoslovanskih univerz, predavali pa so tudi na univerzah v Leipzigu, Birm in glin m a, Dortmuadu, Zurichu, Recifu, Belo Horizontu, Moskvi, Rigi, Taliau in Haifi, V 1. 1978 so razred obiskali trije taji znanstveniki.
Razred se je v 1. 1978 sestal na petih sejah. Poleg tega je razred na pobudo odboru za med akademijsko sodelovanje pri Svetu akademij SFR J organiziral 19. decembra 1978 v Ljubljani prvi m cd akademijski sestanek predstavnikov prirodoslovno -matematičnih razredov akademij SFRJ, na katerem je prišlo do dogovora o tesnejšem sodelovanju in skupnem načrtovanju dela v prihodnje,
RAZRED ZA 1'RIRODOSLOVftE VEDE
Razred je imel v preteklem letu šest sej, in sicer 2. februarja, i. marca, 13. aprila, 7. junija, 5. oktobra in 22. novembra. Na njih so člani v glavnem obravnavali rokopise za natis v akademijskih publikacijah. Razen tega je bilo v okviru razreda pet sej znanstvenih svetov štirih inštitutov. Znanstveni svet Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni je imel dve seji, 1. marca in 22. novembra, znanstveni sveti preostalih inštitutov po eno, iu to Inštitut za paleontologijo 20. februarja, Biološki inštitut Jovana Hadžija 12. aprila. Geografski inštitut Antona Melika 16. novembra. Poleg osebnih zadev so bili predvsem na dnevnem redu izsledki raziskovalnega dela v posameznih inšiitutih v letu 1977 in programi za 1978.
Publikacije članov razreda: Y preteklem letu je bilo objavljenih 13 znanstvenih razprav, od teh devet v Sloveniji oziroma v drugih republikah: Triadne magmatsko kamnine na Slovenskem, Rudarsko-metalurški zbornik, Ljubljana, str. 1899 do 1907, — Nastanek kromita v alpinotipnih ofinlitih I. in II. Rudarstvo, geologija, metalurgija, (Tehnika) Beograd, str. 51 do 52. — l slovi pojavljivan ja tri jasni h magmatskih stena u Sloveniji. IX. Kongres geologa Jugoslavije, Sarajevo, str. 295 do 304. — Oso bi ne i geneza hromita Jugoslavije, Glas CCVI, kuj. 43, Glas Srpske akad. nauka i umet., Beograd, str. 31—45. — Be ta-ray back sea t ter radiography using thermal neutron beam irradiated foils in the surlaee topography investigation ol minerals and ore samples. V. evropska konferenca uporabnikov reaktorjev (TRIGA) v Portorožu, 8 tipkanih strani, 14 radiogramov in posnetkov (kserogrufirano). — Pokrajinska ekologija soseske Soče. Zgornje Posočje, Ljubljana, str. 313—334. — Naravtiogeografska analiza Kamna. Zgornje Posočje, Ljubljana, sfr. 275—280. - Soča, Breginj iu Kam no v pokrajinsko-ekološki primerjavi. Zgornje Posočje, Ljubljana, str. 335—348. — Okolje - Človekovo okolje - geografsko okolje - geografija. Geografski vestni k 49, str. 59—64.
V tujini so bile objavljene štiri znanstvene razprave: Triassic Igneous Rocks in Slovenia. 2nd Meeting id European Geol. Sei., Amsterdam, Abstracts, str. 38, — Genesis of Ohromite in Yugoslavian Pcridotite, »Time and Strata - Bound Ore Depnsitsc, Springer Verlag Berlin Heidelberg New York, str. 327—351. — Die Aridität in der Vegetationsperiode in Jugoslawien. Beiträge zur Quartär- und Landschaftsforschung, Festschr. zum 60. Geburtstag von Julius Fink, Wien, str. 183—193. — The polje;
it6
The Problem of Definition. Zeitschr. f. Geomorphologie 22, Berlin - Stuttgart, str. 170—18!.
Predavanja in udeležba članov razreda na kongresih in simpozij iL: Sestanek delovne skupine »Ofiolitii UNESCO v Majdanu (Alšarju) v Makedoniji. — Organizacija mednarodne razstave mineralov in fosilov v Tržiču. — Predavanje »Ušlovi po ja vi j i vanju trijusnih magmatskih stena a Sloveniji« na IX. kongresu geologov Jugoslavije v Sarajevu. — Predavanje »Betaray backscatter radiography using thermal neutron beam irradiation foils in tlie surface topograpliy investigation of inine-rals and ore samplesi na V. evropski konferenci uporabnikov reaktorjev v Portorožu. — Predavanje o faktorjih, ki določujejo obliko kapnikov, na simpoziju o foiodokuuientaciji v Postojni. — Predavanje na univerzi v Miincbenu o temi »Genesis of Chrom i te in Yugoslavian Peridotite«. — Predavanje »Triassic Igneous liocks in Slovenja« na 2. srečanju evropskih geoloških društev na svobodni univerzi (Free Lniversity) v Amsterdamu. — Predavanje o kemični eroziji kot morfogenetskem procesu na primeru Slovenije na zasedanju Komisije za geo-morfološko sne nuni je in kartirunje v Mednarodni geografski zvezi 18.—23. septembra v Basln. — Udeležba na V. kongresu biologov Jugoslavije 17.—23. septembra v Ohridu. — Udeležba na zboru avstrijskih entomologov na Dunaju v februarju. — Udeležba na zborovanju entomologov CSSR v Pragi 17.—20. marca. — Udeležba na zborovanju entomologov v Frankfurtu v novembra, — Sodelovanje na 26. kongresu mednarodne komisije za znanstveno raziskovanje Med i teran a (C TE S M) 24. novembra do 2. decembra v Anfalyji v Turčiji. — Predavanje v okviru botanične sekcije Pri rod oslov nega društva za koroško z naslovom i Flora osrednjih serpentinskih predelov Jugoslavije« v Celovcu 20. maja. — Udeležba na znanstvenem sJcupu o povodu i 00. godisnjice smrti Bober ta Visiauija Si benLunina v Sibeniku 5.—8. oktobra. — Predavanje »Flora Dalmaiica R. Visianija s stališča sodobnih bo I a ničnih dosežkov« v Sibeniku
5.	oktobra. — Predavanje »Naši botaniki in Visianic v Sibeniku
6.	oktobra. — Predavanje s Roberto de Yisiani - življenje in delo« na zasedanju razširjenega predsedstva Yzbodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije v Ljubljani 8. decembra 1978.
RAZRED ZA UMETNOSTI
Razred je imel v letu 1978 žalno sejo za umrlo dopisno članico Anico Sodnik-Zupančevo, o življenju in dela pokoj-niče sta govorila Božidar Jakac in Vladimir PavSič-Matej Bor; na šestili rednih sejah pa je razred obravnaval in reševal predvsem naslednje naloge: prirejanje knjižnih razstav in koncertov, izdajanje skladb, prirejanje razstav in izdajanje monografij svojih članov, nadalje poglabljanje zvez z drugimi akademijami oz, njihovimi umetniškimi razredi, v drugi polovici leta pa sodelovanje pri proslavi 40-letnice SAZU.
Od zastavljenih nalog je razredu uspelo izpolniti naslednje;
Januarja je oh i00-1 etulci rojstva O. Zupančiča v sodelovanja z NUK priredil v Prešernovi dvorani SAZU razstavo pesnikovih knjižnih del, rokopisov in člankov, oh 70-letnici rojstva Miška Kranjca pa oktobra meseca razsluvo njegovih knjig, člankov in rokopisov.
Nu koncertu januarju in na literarno-glasbencm večeru decembra meseca so slovenski vrhunski glasbeni umetniki v svečani dvorani SAZU izvedli nekaj skladb M. Bravničarja, M. Kozine, A. Lajovica in P. Ramovša. V notografiranju je Koncert za rog in orkester M. Bravničarja, v pripravi za notogra-firanje pa pa rti t ura in klavirski izvleček Koz i nove opere Ekvi-nokcij, ki jo bo z libretom v slovenščini, ruščini in nemščini izdala SAZU v sodelovanju z Društvom slovenskih skladateljev in ob finančni podpori Kulturne skupnosti Slovenije.
Ob Zupančičevi knjižni razstavi je bilo v preddverju Prešernove dvorane odkrito pesnikovo p op rs je, delo kiparja Z. Kalina, razstavljeni so bili tudi pesnikovi portreti, delo B. Jakca. Ob 40-letnici SAZU so se v Prešernovi dvorani SAZU predstavili vsak z nekaj deli člani — likovniki razreda za umetnost: M. Gaspari, Er. Mihelič, G. Stupica in B. Jakac, ki je v preddverju razstavil tudi vrsto portretov bivših predsednikov SAZU in drugih akademikov, ter Z. Kalin in oba arhitekta M. Mušič in E, Ravnikar. V pripravi je monografija kiparja L- Dolinarja, ki jo bo skupaj s SAZU izdala založba Borec v uredništvu prof. dr. S, Čopiče ve,
Na literarno-glasbenem večeru ob 40-letnici SAZU so z odlomki svojih del nastopili člani — književniki; Vladimir Pavšič-Matej Bor, Mile Klopčič, Ciril Kosmač, Miško Kranjcc, dr. Bratko Kreft, Ivan Potrč in Anton Ingolič.
Živo je bilo sodelovanje z Akademijo umetnosti NDR v Berlinu. Januarja in decembra (ob 40-letnici SAZUJ je bil naš gost skladatelj Johnun Cilenšek, po izviru Slovenec, ko smo že prej-
šnje leto imeli v gosteh tri vidne člane te akademije; najpomembnejšega lužiško-srbskega pisatelja Jurija Brêzana ter slikarja Marka Erich a Miillerja in Wilhelma Schmieda. Z uglednimi gosti smo imeli plodne razgovore, ob prvem obisku J. Ci-lenška pa je bila v organizaciji Koncertnega ateljeja izvedena njegova Sonata za oboo in klavir.
Člani razreda so ko i delegati sodelovali v raznih kulturno-umetniških komisijah, žirijah in odborih na republiški ravni ter ustvarili vsak na svojem področju vrsto nmetnin.
Likovniki :
B. JakaC je sodeloval na kolektivnih razstavah v Moskvi, Tbilisi ju, Tunisu in Siciliji, France Mihelič prav tako v Moskvi in Tbilisi ju ter v Parizu, Madridu in Barceloni, v obeh španskih mestih je razstavljal tudi G. Stupica. Samostojne razstave je imel B. Jakac, in sicer v Mexicu City ju, Velenju, Kopru (razstavo osnutkov znamk) in Kragujevcu, kjer je izšla njegova monografija, ki jo je uredil Živo j in B. Spa sic.
Z. Kalin, doprsni kip Eda Tbumherja-Primoža (postavljen v Višnji gori), doprsni kip Iga Grudna (postavljen v Nabre-žini), dva portreta Edvarda Kardelja.
Arhitekta:
M. Mušič je pripravljal monografijo o arhitektu J. Plečniku za zbirko Znameniti Slovenci, Edo Ravnikar pa je ustvaril idejni načrt za razširitev zgradbe SAZU in izvedel stavbni koncept Kulturnega doma Ivana Cankarja v Ljubljani ter pripravil načrt za razširitev palače Izvršnega sveta skupščine SRS.
Skladatelj :
P. Ramovš je izdal parti t uro Koncerta za violino, violo in orkester, prvič pa so bile izvedene naslednje njegove nove skladbe: Kadenca za violončelo, Rondeau za violino in kitaro, Fantazija. za čembalo, A Quattro za štiri violončela. Salpinx za malo trobento in klavir, Elementi za kvintet trobil, vse v Ljubljani, in Rondo vari a to v Beogradu ter Koncert za kontrabas in orkester v Opatiji. V inozemstvu so bile med drugim izvedene skladbe; Kontrasti za klavirski trio (Trio Lorenz na turneji po ČSSR), In ven ti on es pastorales za orgle (Mednarodni festival v Dusscldorfu) in Koncert za trobento in orkester (Lausanne).
Književniki:
Xi i j pomembnejše objave in uprizoritve:
V, Pavšič-M. Bor: Izbrano delo IV (z eno Še neobjavljeno dramo).
M. Kranjec: Xa valovih Mure, zbirka novel, prevod v madžarščino. Macesni uad dolino, povest, prevod v ruščino.
tir. B. Krefl: Priprava Izbranih del L. Tolstoja v 12 knjigah (doslej izšlo 8 knjig). Uprizoritev (v prevodu) drame Balada o poročniku in Marjutki v ČSSR in Bolgariji. Izvedba drame Tiberij Grakh na radiu v Trstu.
I. Potrč: Na kmetih, roman, prevod v ruščino.
A. Ingolič: Potopljena galeja, mladinska povest, prevod v srbohrvaščino; Tajno društvo PGC, mladinska povest, prevod v bolgarščino; Kriza Jakoba Drozga, novela, prevod v ruščino (v antologiji jugoslovanske kratke proze).
Najpomembnejše kulturno-polilično delo naših članov:
dr. B. Kreft; Odprl (in predsedoval) Mednarodni slavistični kongres v Zagreba in Ljubljani; odprl in predsedoval Borštnikovemu srečanju v MariliOru; na lilozofski fakulteti V Miinelmu predaval o O. Župančiču.
V. Pavšič-M. Bor; Uvodna beseda ob republiški proslavi JOO-letnice rojstva O. Zupančiča v Ljubljani.
M. Kiopčie: Predaval o O. Župančiču kot prevajalcu v Društvu književnih prevajalcev v Ljubljani.
A, Ingolič; Odprl knjižno razstavo O. Župančiča Matice Srpske v Novem Sadu.
Studijska potovanja v inozemstvo:
Fr. Mihelič je potoval po Španiji, Z. Kalin prav tako po Španiji in še po Južni Franciji ter Kreti,
Nagrade:
F.	Ravnikar in A. Ingolič prejela Prešernovo nagrado, F. Mihelič je dobil Jakopičevo nagrado za slikarstvo, M. Kranjec pa »Nugrado zvestobe« delovnega kolektiva Gorenje — Velenje.
Priznanja in odlikovanja:
G.	Stupiea je bil izvoljen za zunanjega dopisnega člana Srpske akademije nauka i umetnosti;
M. Kranjcc je bil odlikovan z redom jugoslovanske zastave z lento;
Fr. Mibelič z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem;
M. Gaspari z Tedom zasluge za narod z zlato zvezdo;
B. Jakac dobil spominsko plaketo C r vene zastave v Kra-gujevcu, spominski kipec streljani b mesta Kragnjevca, nagrado zlatarne Majdanpek in diplomo in plaketo ob 30-letnici fi-laielističnegn kluba v Kopru.
P, Ramovš je dobil častno plaketo Slovenske filharmonije v Ljubljani in bil sprejet v članstvo International Biographical Association {Cambridge).
RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE
Razred ima 4 redne, 4 dopisne in 4 zunajc dopisne člane. V letu 1978 je pridobil 1 dopisnega člana.
Glavno delo razreda se kaže skozi individualno delo svojih članov na mestih njihove redne zaposlitve. Pri tem sodelujejo s strokovnjaki svoje ustanove in uporabljajo njeno gradivo ter pripomočke.
Razred je imel 8 sej: 6 rednih in 2 izredni.
V okviru razreda je bilo organiziranih 9 predavanj. Dva predavatelja sta bi hi tu ju gosta, drugi pa domači.
Redni in dopisni člani so objavili skupaj publikacij, in sicer 19 znaustveno-raziskovalnih. 12 strokovnih in 3 druge. Od tega štiri pomembnejše publikacije v tujini. Dokončana je bila 3-letna raziskovalna naloga »Kongenitalna luksncija kolka*: in julija 1978 je izšlo končno poročilo, Končana je bila raziskava »Vprašanja invalidskega upokojevanja duševno nbnormnih oseb*. Delo člana razreda j p tudi film o ekologiji tropskega deževnega gozda, ki je bil posnet ob Gornjem Orinokn na povabilo Centra za tropsko ekologijo venezuclskega inštituta za znanstvene raziskave.
Člani razreda so se udeležili 19 kongresov, 7 domačih in 12 inozemskih, in pri tein imeli doma štiri referate in 12 v tujini. Razen tega so opravili še 8 nastopov oziroma predavanj v* drugih domačih znanstveno strokovnih ustanovah ali društvih in dva v tujih. En član je bil kot ad personam izvoljeni član trajnih odborov evropske rektorske konference (CRE) in mednarodnega združenja univerz (AIU) v letu 1978 na štirih sejah oziromfi zasedanjih v inozemstvu.
Doma sta izšli dve strokovni knjigi in štiri v inozemstvu, Ena izmed njih je do sedaj izšla že v petih tujih jezikih.
Člani razreda so bili v petih primerih nosilci raziskovalnih nalog, v Štirill primerih pa sodelavci pri takšnih nalogah.
AKADEMIJA V LETU 1978
Splošno
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je imela koncc decembra 1978 3 častne Člane, 38 rednih, 34 dopisnih in 30 zunanjih dopisnih članov, skupaj torej 102 člana. Konec leta 1978 je delalo na SAZU s polnim delovnim časom 178 delavcev, od teh 92 raziskovalcev, 3 stažisti, 8 strokovnih delavcev, 21 bibliotekarskih in knjižničarskih delavcev, 28 upravnih, računovodskih in pisarniških delavcev, 13 tehničnih delavcev in 13 pomožnih delavcev; 12 delavcev z nepolnim delovnim časom, od tega 3 raziskovalci in 9 drugih delavcev. Stalnih zunanjih znanstvenih sodelavcev je bilo 9,
SAZU je v letu 1978 izgubila dopisno članico Anico Sodnik-Zupančevo (20. 1. 1978), zunanjega dopisnega člana. akad. dr. Grgo Novaka, dolgoletnega predsednika JAZU (7. 9, 1978) in znanstvenega svetnika v pokoju prof. dT. Frana Petre ta (18, 12. 1978).
Inštituti in druge delovne enote
Sazu ima 14 inštitutov, terminološko komisijo s pravno, tehniško, medicinsko, veterinarsko, naravoslovno in umetnostno sckcijo; študijski center za družbene vede, svet za proučevanje in varstvo okolja, kabinet akademika Josipa Vidmarja, biblioteko, oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela in upravno službo.
Jubileji
V letu 1978 so doživeli:
akad. M. Gaspari 95 let; akad. prof- dr. Srečko Brodar in zunanji dopisni Član Miroslav Krleža 85 let; zunanja dopisna članica Dcsanka Maksimovič 80 let; akademiki F. Novak, M. Kranjec in A. Peterlin ter zunanja dopisna člana ]. Djordjevič in B. Djurdjev 70 let; akademika J. Milčinski, M. Bor, dopisni član G. Stupica in zunanji dopisni član J. Cilenšek 65 let; akad. J. Vidav 60 let.
Nagrade, odlikovanja, prizna n j a
Nagrado AVNOJ za leto (978 sta prejela akad. R. Blbc in zunanji dopisni član M, Apostolski,
Kidričevo nagrado za leto 1978 sta prejela: akad. dr. A. Bajec za življenjsko delo na področju slovenskega knjižnega jezika in dopisni član L. Milčinski za življenjsko delo s področja psihiatrije.
Prešernovo nagrado za leto 1978 je prejel dopisni član A. Ingolič.
Ob priliki proslave 40-letnice SAZU so prejeli:
1.	spominske plakete častni člani: predsednik SFRJ Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj în akad. Josip Vidmar;
2.	akademiki V. Korošec, M. Gaspari, L Vid a v — red zaslug za narod z zlato zvezdo; akademiki S. B rod ar, F. Mihci ič, A. Ocvirk, I. Rakovcc in zunanji znanstveni sodelavec V. Bo-kinec — red bratstvu in enotnosti z zlatim vencem; akademik À. Slodnjak — red dela z rdečo zastavo.
Nadalje so prejeli v letu 1978:
glavni tajnik akad. G, Knšej — red zaslug za narod z zlato zvezdo, akad. M. Kranjec — red jugoslovanske zastave z lento, dopisna člana A. Grad in J. Batis — red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Za zunanje dopisne člane SANU so bili izvoljeni: akademiki J. Milčinski, D. IiadžL, M. lisler, B. Grafenauer in dopisni član G. Slu pieu, za zunanjega dopisnega člana Akademije znanosti in umetnosti BiH ter Akademije znanosti in umetnosti Kosova pa akademik J. Milčinski.
V letu 1978 je bil podeljen naslov »zaslužni profesor« akademikom A. Kuhi ju, M. Snuderlu, F. Novaku, zunanjemu znanstvenemu sodelavcu prof. B. Vovku in prof. A. Struni.
Akad. B. Jukac je v letu 1978 prejel: spominsko plaketo Crvene zastave, nagrado zlatarne Majdanpek, spominski kipec mesta Kragujevac iti diplomo ter plaketo ob 30-letnici filateli-stičnega kluba Koper.
Akad. J. Miičinski je prejel priznanje Zdravniškega draštva Slovenije za dolgoletno članstvo v uredniškem odboru Zdravstvenega vestnika;
akad, B. Kreft diplomo častnega člana Slavističnega društva SR Srbije;
akad. F, Mihelič Jakopičevo nagrado za slikarstvo;
akad. L. Vavpctič listino o izvolitvi za častnega predsednika Društva za upravne znanosti in prakso Slovenije;
a kad. D. Cvetko Smetanovo medaljo;
dop. član P. Ramov.š častno plaketo Slovenske filharmonije.
Y letu 1978 so postali:
dop. član J. Peklenik podpredsednik CIRP; akad. D. Iladži član Indijske nacionalne akademije znanosti; akad. D. Cvetko čas tu i član Hrvatskega glasbenega zavoda; dop. član P. Ramovš član International Biographieal Association v Cambridgu; akad, F. Novak častni Član italijanskega društva za ginekološko onkologijo.
Priznanja za 25-letno delo na SAZU so prejeli: Y. Bachi er, dr. ing. D. B rod ar, dr. E. Cevc, F. Gobec, N. Jesse, S. Jesse, I. Kal an, dr. Z. Kumer, J. Kozle v čar, M. Ko zle v čar, dr. M, Ma-tičetov, dr. D. Meze, J. Meze, E. Pretncr in P. Ramovš.
Pomembnejši dogodki v zvezi z žitjem iu delom SAZU v letu 1978
19. 1. se jc predsednik udeležil proslave, ki jo je ob 100-let-nici rojstva Otona Zupančiča pripravila Univerza v Ljubljani;
21. I, se je predsednik udeležil v Vinici proslave ob 100-lei-nici rojstva Otona Župančiča;
23.	i. je bila na SAZU slovesnost ob 100-letnici rojstva Otona Župančiča z odkritjem pesnikovega doprsnega kipa, dela dop. člana kiparja Zdenka Kalina ter z od p rt jem razstave Župančičevih dci in Jakčevih portretov Otona Župančiču. Razstavo sta pripravili NIJK in SAZU. Kip je odkril predsednik SAZU, razstavo pa odprl podpredsednik Kreft.
Istega dne je podpredsednik Kreft vodil 1. sestanek za organizacijo Komisije za kulturo slovenskega jezika v Inštitutu za slovenski jezik SAZU;
24.	1. je bila v operni h is i osrednja proslava ob 100-letnici rojstva Otona Zupančiča in odprta razstava »Oton Župančič in slovensko gledališče*;
25.	1. žalna seja razreda za umetnosti za umrlo dop. članico Anico Sodnik-Znpanc;
26.	1. se je predsednik udeležil 1. seje komisije za podeljevanje Kidričevih nagrad;
istega dne je v imenu SAZU osebno čestital akad. Maksimu Gaspariju ob 93. rojstnem dnevu;
zvečer je bil v dvorani SAZU knnCCTt del akad. Matije BruV-ničnrju in dop. Člana Primoža Ramovša;
2. 2, sta se predsednik in administrativni direktor SAZU udeležila svečane seje predsedstva Sveta akademij SFRJ, na kateri je bila predsedniku JAZU akad. Grgi Novaku ob njegovi 90-letniei in 20-letnici dela v Svetu akademij SFRJ, izročena spominska listina s priznanjem. Te slovesnosti se je udeležil tudi predsednik RK SZDL Mitja Ribičič;
6.	2. se je podpredsednik akad. B. Kreft udeležil tiskovne konference ob izidu i. Slovenskega vojaškega slovarja, pri katerem so sodelovali tudi nekateri delavci Inštituta za slovenski jezik SAZU;
7.	2, se je predsednik udeležil seje Mestne konference ZKS,
istega dne zvečer pa osrednje republiške proslave ob Prešernovem dnevu v Slovenski filharmoniji in sprejema, ki ga je ob tem kulturnem prazniku priredil predsednik predsedstva SRS tov. Sergcj Kraigher. Slovesnosti in sprejema sta se udeležila tudi oba podpredsednika in glavni tajnik SAZU;
5.	2. je predsednik SAZU kot predsednik odbora za podeljevanje Prešernovih nagrad in priznanj za študente Univerze v Ljubljani podal na proslavi nn Univerzi poročilo o sklepih odbora za leto 1978;
podpredsednik Kreft pa se je tega dne udeležil simpozija »Kultura, revolucija, sedanji čas«;
13. 2. se je predsednik udeležil otvoritvene razstave »Slovenski kraji in naselja v preteklosti« v Narodni galeriji;
i 4. 2, govoril na slovesnosti ob podelitvi Plečnikovih nagrad za leto 1977;
6.	3. se je predsednik SAZU udeležil seje odbora za pripravo proslave ob 25-letnici smrti Borisa Kidriča pri RK SZDLS;
8. 3. zbora delavcev SAZU;
16.	3, 1. seje upravnega odbora za nagrade AVNOJ;
17.	3. 1. seje sveta Inštituta za marksistične študije SAZU;
20, 3. je obiskal predsednika predsedstva SRS Sergeja Kraigherja v zvezi s pripravami za proslavo 40-lctnice SAZU;
22. 3. se jc podpredsednik akad. Kreft udeležil z govorom začetka razstave Avgusta Cernigoja v Liri ji;
23- 3. jc hila redna letna skupščina SAZU;
24. 3. se je predsednik SAZU udeležil odkritja razstave jugoslovanske grafike v Narodni galeriji; isti d itn se je s Čestitkami spomnil novoizvoljenega predsednika JAZU dr. Jakova Sirotkoviča;
27. 3- se je udeležil slovesnosti na pravni fakulteti v Ljubljani ob priliki podelitve naslova »zaslužni profesor i akad. Maksu Snuderln;
29.	3. je bil navzoč na sklep ni prireditvi ob tednu solidarnosti z osvobodilnimi gibanji v svetu;
30.	3. se je spomnil z voščili in s spominskim albumom z zadnje seje Sveta akademij SFRJ dolgoletnega predsednika JAZU in našega zunanjega dopisnega člana akad. Grge Novaka ob njegovi 90-letnici;
31.	3. je bil predsednik SAZU na razgovoru pri tov. Tonetu Fajfarju v zvezi s financiranjem prireditev SAZU za proslavo 40-letnice;
3. 4. se je udeležil VIII. kongresa ZKS kot predstavnik SAZU akad. Franc Novak namesto odsotnega predsednika SAZU;
18. 4. je bila s pokrajinskim zakonom formirana Akademija zna nosi i in umetnosti Socialistične avtonomne pokrajine Kosova;
20. 4>. je bila na SAZU slovesnost v zvezi s podelitvijo diplom novim rednim, dopisnim in zunanjim dopisnim članom
SAZU;
23. 4. se je glavni tajnik akad. Kušej udeležil posveta o pripravah predlogov za nagrado AVNOJ za leto 1978 in
26. 4. slovesnosti ob podelitvi naslova »zaslužni profesor* zunanjemu znanstvenemu sodelavcu SAZU pTof. dr, R, Vovku;
5. 5. se je predsednik SAZU udeležil prireditve ob sprejemu Titove štafete v Ljubljani;
8.	5. konference predstavnikov skupščin občin o politiki varstva okolja v Sloveniji in otvoritve 3. mednarodne razstave »Tehnika in okolje«;
potem pa še proslave ob ljubljanskem mestnem prazniku in podelitvi nagrad mesta Ljubljane;
istočasno je odšel glavni tajnik akad. Kušej kot predsednik jugoslovanskega dela na sestanek stalne mešane jugoslovansko-avstrijske komisije strokovnjakov, formirane v skladu s 4. členom sporazuma med SFRJ in Avstrijo, o ekvivalenti spričeval o zaključnem izpitu srednjih šol in o ekvivalenti visokošolskih diplom in visokošolskega študija;
0. 5, se je predsednik SAZU udeležil odprtja razstave »Slovenci v predmarčni dobi< in
imel razgovor z dop. članom Z. Kalinom in arh. Mihi jem v zvezi z načrti za novi emblem SAZU;
9,	3- je podpredsednik akad. Kreft predaval na Miinchenski univerzi o Otonu Zupančiču na prosi a vi 100-ietnice Zupančičevega rojstva;
10. 5. je na povabilo Črnogorske akademije znanosti in umetnosti odpotovala v Titograd na pogovore delegacija SAZU v sestavi; predsednik, dopisnega člana J. Jurančič in A, Ingolič in administrativni direktor B. Plavc;
17.	5, je predsednik SAZU bil na slovesni seji Akademije znnnOsti in umetnosti BiH, kjer je prejel diplomo o izvolitvi za zunanjega dopisnega člana;
19. 5. je v imenu SAZU in lastnem imenu čestitat predsedniku SFRJ tov. Josipu Brozu-Titu za njegov 86. rojstni dan;
22.	5. je podpredsednik akad. Kreft kot član SAZU v organizacijskem od bor n KSS za dneve črnogorske kulture sprejel dop. člana CANU in direktorja Narodne knjižnice Iz Cetinja dr. Dušana MaTtinoviča in
23.	5. v imenu SAZU pozdravil okroglo mizo v Klubu delegatov v zvezi s temo i Kulturno sodelovanje med Črno goro in
SRS«;
30.	5. se je predsednik SAZU udeležil pogovorov o urbanistični in arhitekturni rešitvi zamišljenega prizidka h glavnemu poslopju SAZU;
31,	5. je bil navzoč na svečani podelitvi naslova »zaslužni profesor« akad. Francu Novaku;
2, 6. se je podpredsednik akad. Kuhe!j udeležil v Vidmu sestanka znanstvenega sveta Mednarodnega centra za mehaniko,
5. 6, pa v Portorožu 14. jugoslovanskega kongresa za mehaniko, ki ga je pozdravil z govorom;
7. 6- so se seje Sveta akademij SFRJ v Kaludjerskih Barah ndeležili predsednik, podpredsednik Kuhelj, glavni tajnik in upravni direktor;
12.	6. se je predsednik SAZU udeležil seje širšega političnega aktiva, na kateri je govoril sekretar 1K CK ZKJ tov. Stane Dolanc;
tega dne zvečer je bil prirejen v vili Pod rožnik sprejem v čast akad. Francu Novaku ob priliki njegove 70-letnice;
13.	6. se je predsednik SAZU udeležil posveta o idejnopoli-tičnili vprašanjih kulture in o nalogah ZK na tem področju, ki ga je organiziral MK ZKS;
14.	6. se jc udeležil posveta delegatov za XI, kongres ZKJ;
18.	6. je bila v Železnikih odprta spominska soba akad, Franceta Koblarja; te svečanosti se je z govorom udeležil ukad. A. Slodnjak;
19.	6. je predsednik SAZU kot delegat odpotoval na XI. kongres ZKJ v Beograd;
29- 6, je pozdravil udeleženec simpozija o Otonu Župančiču, ki je bil na SAZU, pripravili pa so ga SAZU, Filozofska fa-
kulte ta, Slavistično društvo Slovenije, Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih književnih prevajalcev;
podpredsednik akad. Kreft pa kot predsednik Mednarodnega in jugoslovanskega slavističnega komiteja vodil v Zagrebu razširjeno sejo jugoslovanskega slavističnega komiteja;
3.	7. se je predsednik SAZU udeležil slavnostnega začetka 14. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga je priredila Filozofska fakulteta v Ljubljani;
5.	7, se je udeležil sestanka S predstojniki inštitutov SAZU O prostorski razdelitvi;
6.	7. se je udeležil slovesnosti ob priliki 70-1 efniče člana Sveta fedeiaeije dr. Jože Vilfana, ki mu jo je priredil v vili Pod-rožnik predsednik KK SZDLS M. Ribičič ter mu ob tej priliki izročil tudi odlikovanje — red dela z rdečo zastavo;
17. 7. se je predsednik SAZU udeležil 1. seje skupščine mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju;
20. 7. pa podelitve nagrade > Vstaj a slovenskega naroda* in podelitve plaket RO ZZB NOV za leto 1978;
25. 7. in 9. 8. sta bili seji odbora za pripravo proslave 40-let-nice SAZU;
27, 8. je predsednik SAZU odšel na mednarodni seminar »Univerza danes« v Dubrovnik;
4.—10.	9. jc podpredsednik akad. Kreft predsedoval Mednarodnemu slavističnemu kongresu v Zagrebu, katerega začetka se je udeležil z govorom;
7.	9. pa vodil sejo prezidija in sejo plenu m a Al od narod nega slavističnega komiteja;
predsednik SAZU je v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani prisostvoval zasedanju Mednarodnega slavističnega komiteja,
popoldne pa v Prešernovi dvorani SAZU pozdravil delegate in goste ob otvoritvi razstave slovenske slavistične knjige;
lf. 9. se je udeležil na JAZU v Zagrebu komcmoracijc za pok. akad, Grgo Novakom;
14. 9. je odpotoval v Beogrud na sejo predsedstva Sveta akademij SFRJ;
16.	9. je podpredsednik akad. Kreft v imenu SAZU prisostvoval slovesnosti ob 70-letnici pisatelja Miška Kranjca, ki je hila v Lendavi pri Kranjčevi zidanici;
17.	9. se je podpredsednik akad. Kuhelj udeležil proslave v Komnu oh 35-]etnic: sklepa o priključitvi Primorske, Istre in otokov k Jugoslaviji;
18. 9. sc je podpredsednik akad. Kreft t imenu S AZU udeležil otvoritve nove Pedagoške akademije v Mariboru;
18,—22. 9, se je tajnik 1. razreda akad. Zwitter udeležil v Dubrovniku sestanka britanskih in jugoslovanskih zgodovinarjev v zvezi z obru v n a v a n j e m vprašanj britansko jugoslovanskih odnosov med II. svetovno vojno;
27. 9. je podpredsednik akad, Kreft imel na tiskovni konferenci relerat o Tolstoju in o izboru njegovi Ii del v dvanajstih knjigah, ki ga je pripravil za Državno založbo Slovenije;
29, 9. se je predsednik S AZU udeležil slovesnosti ob podelitvi odlikovanja — red jugoslovanske zastave z lento — akad. M. Kranjcu ob njegovi 70-lctnici;
5. 10. se je udeležil osrednje prireditve ob priliki X- kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije;
11.	10. je bil sestanek med predstavniki S AZU in predstavniki RSS;
12.	10. se je predsednik S AZU udeležil v Novi Gorici X. kongresa ZSMS,
15.	10. pa prav tako v Novi Gorici odkritja spomenika pesniku A. Gradniku;
16.	10, je ob priliki svojega bivanja na VI. kongresu društva za sodno medicino NDR v Halle izročil predsedniku akademije Leopold in a vabilo na proslavo 40- letnice S AZU, obenem pa izročil po pooblaščencu tudi vabilo za Akademijo znanosti NDR;
20. 10. se je glavni tajnik ukad. Kušej udeležil v prostorih Arhiva SR Slovenije predstavitve arhivskega gradiva, vrnjenega iz Avstrije;
23.	10- je bila seja odbora za pripravo proslave 40-letnice
SAZU,
predsednik SAZU pa se je istega dne udeležil interne proslave 80-letnice prof. V alter ja Bohinca;
24,	10. se je udeležil slovesnosti ob priliki podelitve odlikovanja — red zaslug za narod z zlato zvezdo — glavnemu tajniku akad. G. Kušcju;
26.	10. se je predsednik SAZU kot član častnega odbora udeležil začetka mednarodnega posveta »Izobraževanje industrijskih obli kovnice v
istega dne zvečer pa IX- kongresa Zveze sindikatov Slovenije v Mariboru;
27.	10- na CK Z KS predavanja zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrh o ve a;
28.	10. v Mariboru sklepne slovesnosti Borštnikovih srečanj in podelitve odličij ter prisostvoval izvedbi Balade o Petrici Ke-
rempuhu ob 8?-letnici Miroslava Krleže, zunanjega tlop. člana
SAZU;
29,	10, se je udeležil srečanja entomoiogov Alpe-Adria, ki je bilo v dvorani SAZU;
30,	10. je podpredsednik aknd. Kreft odkril v Prešernovi dvorani razstavo »Vak Karadžie in Jernej Kopitar«; odkritja razstave se je udeležil tudi predsednik SAZU;
1, 11. je bil predsednik SAZU na razgovoru pri predsedniku izvršnega sveta dr. Antonu Vratuši v zvezi s položajem. SAZU in pripravami na proslavo 40-letnice HAZU;
3, 11, sc je udeležil sestanka s predstavniki inštitutov SAZU;
6.	It. je bil navzoč na začetku Tavčarjevih dnevov v Narodni galeriji;
7.	ti, je bil na razgovoru pri predsedniku predsedstva SRS tov. Sergeju Kraigherju v zvezi s pripravami proslave ob 40-
letniei SAZlj;
zvečer istega dne se je udeležil slavnostnega začetka tedna sovjetskega filma in sprejema pri predsedniku skupščine mesta Ljubljane tov. Marjanu Rožiču;
10. li. je predsednik SAZU sprejel tia pogovor v zvezi S financiranjem akademijskega tiska republiškega sekretarja za pravosodje, organizacijo uprave in proračun tov. Jožeta Packa in predsednika republiškega komiteja za raziskovalno delo dr. Iztoka Winklerja;
13. II. je bila seja odbora za pripravo proslave 40-letnice SAZU;
20.	11. je obiskal SAZU predsednik izvršnega sveta in d op. član SAZU dr. Anton Vrataša; pogovor je tekel s Člani ožjega predsedstva SAZU {predsednik, oba podpredsednika in g Savni tajnik), udeležila sfa se ga tudi tov. J. Pacek in dr. I. "VVinkler;
21.	11. je bila seja odbora za pripravo proslave 40-letnice SAZU;
24.11. se je predsednik SAZU udeležil razstave »Odlikovanja na Slovenskem«, ki jo je v arkadah pripravil Narodni muzej v počastitev dneva republike;
istega dne je čestital nagrajencem AVNOJ predsedniku MANli akad. M. Apostolskemu, p rim ari ju dr. Branku Zogoviču, akad. R. Blineu in Partizanskemu pevskemu zboru;
je na kliniki v Ljubljani obiskal akad. Midhata Begiča in mu čestital k prejemu nagrade AVNOJ;
27. 11. je bila seja odbora za proslavo 40-letnice SAZU;
tega dne zvečer se je predsednik SAZU udeležil koncerta, ki so ga za dan republike organizirale: skupščina mesta Ljubljane in njegove družbenopolitične organizacije;
5.	12. je bila na radiu «ddaju O SAZU, V kateri SO sodelovali: akademiki Vidmar, Rakovec, Milčinski, Bitne in dop. član Ingolič;
6.	12. je podpredsednik akad. Kreft odkril razstavo >Stan-kovič in gledališče«,
7.	12. pa razstavo scenografskih del scenografa D. De nič a;
8.	12. so se predsednik, podpredsednik ukad. Kubelj in direktor Plavc udeležili slavnostne seje Sveta akademij SFB J t Skopju V počastitev 30-letnicc njegovega delovanja;
tega dne si a se podpredsednik akad. Ktefi in glavni tajnik akad. Knšej udeležila slovesnosti v Postojni, ki je bila prirejena ob 160-letaiei odprtja Postojnske jame;
11, 12. se je predsednik SAZU udeležil svečane akademije, prirejene v počastitev 40-letnice uveljavljanja naprednega na-ziranja v slovenskem sokolstvu;
13.	12. začetek svečanosti v okviru proslav 40-letnice SAZU;
na ta dan so prišle v Ljubljano delegacije jugoslovanskih
akademij m inozemski gostje;
V Prešernovi dvorani je podpredsednik akad. Kreft odkril zgodovinsko likovno razstavo o SAZU; pri pripravah za zgodovinski del te razstave sta sodelovala tajnik l. razreda akad. Zwitter in asistentka Darja Mihelič, za zunanji izgled razstave pa je poskrbel Umetnostnozgodovinski inštitut F. Steleta SAZU; svoja dela so razstavljali akademiki Gaspari, Jakac, Mihelič in dopisni člani Kalin, Shipica, Mušič in Ravnikar;
v NLTK je prof. Jaro Dolar odkril razstavo publikacij SAZU;
istega dne zvečer ob 18. uri je bil v dvorani SAZU glasbeno-literarni večer, na katerem so brali svoja dela: Bot, Ingolič, Kiopčič, Kosmač, Kranjec, Kreft in Potrč; skladbe Marjana Ko-ziue in Antona Lajovica pa so izvajali s sodelovanjem pianista Andreja Jarca, sopran i s tka Zlata Ognjanovič, mezzosopranistka Eva No vsak Houška in tenorist Mitja Gregorač;
teb prireditev so se udeležili tudi predsednik predsedstva SRS tov. S. Kraigher, članica Sveta federacije tov. L. Sen t jure in član predsedstva SRS dr. M. Brecelj;
14.	12. je ob 9. uri v dvorani SAZU predsednik SANU akad. P. Savič podelil diplome Članom SAZU, ki so bili izvoljeni za zunanje dopisne člane SANU, in sicer: akademikom D. llad-žiju, M. Tišlerju, J. Milčinskemu, B. Grafenauer ju in dop. članu G. Slu piči; obenem je predsednik SANU izročil značke SANU za zunanje dopisne člane SANU našim že poprej izvoljenim članom;
po tej slovesnosti so bila SAZU izročena še darila, namenjena počastitvi 40-letnice njenega obstoja.
Ob 11. uri jc bila nato v veliki dvorani Skupščine SR Slovenije osrednja slovesnost, na kateri sta govorila predsednik SAZU in kot slavnostni govornik predsednik predsedstva SRS tov. Sergej Kraigher, S pozdravi in z besedili spomenic so slovesnost pozdravili še predstavniki jugoslovanskih ukndemij, predsednik Avstrijske akademije, zastopniki akademij iz Bratislave {tudi v imenu Praške akademije). Madžarske akademije znanosti, P AN, Leopold i ne, obeh akademij iz NDR in Akademije znanosti ZSSR. Pozdravni telegram sta poslali NAS in Kitajska akademija znanosti. Po tej slovesnosti je predsednik Skupščine SRS tov. M. Kučan priredil sprejem za udeležence proslave, zvečer tega dne pa predsednik SAZU slovesno večerjo v hotelu Union za vse goste — predstavnike jugoslovanskih in tujih akademij. Pred tem je predsednik še dal izjavo ob 40-letnici SAZU za osrednjo informativno oddajo T V dnevnik,
V zvezi s proslavo 40-letnice akademije je izšla tudi publikacija, kjer so objavljene biografije živečih članov SAZU.
15. 12. je bila v vili Podrožnik slovesnost ob priliki podelitve odlikovanj članom SAZU: M. Gaspariju, V. Korošcu, I. Vidavu, S, B vod ar ju, F. Miheliču, A. Ocvirku, I. Rakovcu, A. Slodnjaku in zunanjemu znanstvenemu sodelavcu V. Bohincu. Odlikovanja, podeljena ob priliki 40-letnicc SAZU, je izročil član predsedstva SRS dr. Marjan Brecelj.
18.	12. so predsednik SAZU in akademiki Vidmar, Kreft, Blinc, Bor in dopisni član Logar sodelovali v posebni oddaji T V — kulturne diugonalc, ki je bila posvečena 40-letnici SAZU;
19.	12. se je predsednik SAZU udeležil na CK ZKS 2. seje sveta Inštituta za marksistične študije SAZU, ki jo jc vodil tov. M. Ribičič;
istega dne je pozdravil na SAZU udeležence srečanja pri-r od oslov no-matematičnih razredov vseh akademij SFRJ in
se udeležil sprejemu, ki ga je na skupščini mesta Ljubljane priredil za Kitajsko delegacijo predsednik M. Rožič;
20.	12. se je glavni tajnik akad, Kušej udeležil občnega zbora Slovenske Matice;
22. 12. se je predsednik SAZU udeležil svečane podelitve plaket JLA in sprejema, ki sta ga priredila v domu JLA poveljnik ljubljanskega armad nega območja general polkovnik Franc Tavčar in poveljnik republiškega štaba za teritorialno obrambo gencralpolkovnik Branko Jerkič;
24, 12, je predsednik SAZU obiskal akad, Maksima Gasparija in se spomnil s čestitkami akad. Stojana Aralice ob njegovem 95. rojstnem dnevu;
27, 12, se je pogovarjal z znanstvenim svetnikom dr. P, Ha-bičem o raziskovalnem programu SAZU;
28- 12. se je predsednik kot član častnega odbora udeležil seje za proslavitev 50-letnice povojnega delovanja Slovenske filharmonije;
opoldne tega dne je priredil novoletno srečanje članov in sodelavcev SAZU, na katerem je izročil delavcem SAZU priznanja za njihovo 25-letno delo na SAZU;
istega dne zvečer se je udeležil slovesnosti ob 50-letnici povojnega delovanja Slovenske filharmonije.
Razstave v letu 1978
V Prešernovi dvorani SAZU so bile odkrite naslednje razstave:
23. 1. razstava del Otona Župančiča in Jakcevih portretov O. Župančiča. Razstavo je odprl podpredsednik akad. B. Kreft, organizirali pa sta jo NUK in SAZU.
9. 5. »Slovenci v p red marčni dobi«; organizirala sta jo Arhiv SRS in Narodna galerija;
25. 9. »Slovenski orientalistični tisk«: — ob priliki Slovenskega oriental istič nega tedna;
19.	10. razstava del Miška Kranjca v počastitev njegove 70-letnice; priredila sta jo NUK in razred za umetnosti SAZU, uredil pu jo je prof. Jar o Dolur;
30. 10. »Vu.k Karadžič in Jernej Kopitarc;
13, 12. zgodovinsko likovna razstava ob priliki 40-Ietnice SAZU.
Predavanju v letu 1978
Na SAZU so predavali:
9. 3, dr. Mitsuru Nakaniura, ZDA, ^American education system leading to higher degrees and the university system in general^;
17. 3. dr. D. Ford »Datiranje sige z U/th metodo in druge meritve kapnikov v jamah«;
20.	3. dr. D. Ford »Geomorfologija in kras Kunadet;
(obe predavanji je priredil Inštitut za raziskovanje krasa
SAZU);
19- 4. dr. Vaelaw Olszak, rektor Mednarodnega centra za mehaniko v Vidmu {Udine}, »On the Evolution of non-classical yield criteria«;
4.	5. dr, Arnold Niederer, Šviea, predstojnik oddelka za etnologijo v Zürich u, »Stellung und Bedeutung der Volkskunde in der Gegenwart«;
8.	5. dr. Emanucl Laroche, Paris, »Izkopavanja v G ulnar j Li v Mali Azijk — na SAZU;
9.	5. »Hetitščina v skupini indoevropskik jezikov« — na Filozofski fakulteti;
i 6- 5, prof, Sinne Krašovec » Faktorji in izkušnje japonskega gospodarskega dviga«;
22, 5. dr. Kari Maramorosch, ZDA, »Viral insecticides for biologi cal eontroU;
Tiskovni konferenci
10.	1. ob izidu petih publikacij L razreda;
D, Cvetko; Vloga Gojmira Kreka v razvoju novejše slovenske glasbe;
P, Lukovič: Stališče Slovencev do vstaje v Bosni in Hercegovini;
A.	Finžgar; Družbena lastnina v jugoslovanskem pravu;
V. Valeneič: Žitna trgovina na Kranjskem;
B.	Maj er: Smisel in značaj Marsovega pojmovanja materi a -lizma,
28, 3. ob izidu knjig knjižne zbirke »Znameniti Slovenci t: I. Cankar, O. Župančič, D. Kette in J. Murn-Aleksandrov;
Stiki s tujino
18. 1. je predsednik sprejel našega zunanjega dopisnega člana Johanna Cilenška, člana Akademije umetnosti NDR;
27- 1, sc je predsednik udeležil seje npravnega odbora CRE (evropska rektorska konferenca) v Ženevi;
30. 1. se je predsednik udeležil sprejema na Francoskem kulturnem centru ob priliki obiska novoimenovanegu ambasadorja Francije v Ljubljani S, E. J. Martina in podelitve odlikovanja reda oficirja umetnosti in književnosti pisateljici Miri Mihelič;
5.	2. 3ta se podpredsednik ukad. Kreft in glavni tajnik akad. Kušej udeležila sprejema, ki ga je priredil avstrijski generalni konzul pred koncertom dunajskih simfonikov;
8. 2. je podpredsednik. Kreft sprejel generalnega konzala NDR na njegovo željo na razgovor v zvezi s t. i. Brechtovim letom;
od 20. do 25. 2. se je podpredsednik akad. Kuhelj kot vodja delegacije Sveta akademij SFRJ mudil v Berlinu (NDR) v zvezi s sklenitvijo dogovora o medsebojnem sodelovanju med Akademijo znanosti NDR in Svetom akademij SFRJ;
7. 3. je sprejel predsednik SAZU delegacijo kitajskih zdravnikov, ki sta jo spremljala dr. Brežic in dr. jovanovič;
9. 3. je sprejel prof. dr. Mitsuro Nakamuro, mikrobîologa, ki je prišel kot gost SAZU v okviru medakademijske izmenjave z ZDA;
13.	3. se je udeležil kosila, ki ga je priredil prorektor ljubljanske univerze tržaškemu rektorju prof. dr. de Ferriju;
23, 3, je podpredsednik a kad, Kreft sprejel sekretarja sovjetskega slavističnega komiteja dr. A. N, Robinsona in dr, Ka-ravlova;
18, 4. je podpredsednik akad. Kuhe!j sprejel prof. dr. Wac-îawa Olszaka, rektorja Mednarodnega centra za mehaniko V Vidmu;
6. 6. je bil predsednik SAZU na sprejemu, ki ga je ob državnem praznika priredil italijanski generalni konzul;
17. 7. je sprejel v navzočnosti akad, M. Hš1erja prof, dr. Cranta, ki se je mudil v Ljubljani v okvira medakademijske izmenjave z NAS;
11.	9. se je predsednik SAZU udeležil sprejema, ki ga je priredil predsednik republiškega komiteja za zdravstvo bi socialno varstvo dr. Anton Fazarinc za francoske zdravnike odporniškega gibanja;
12.	9. je bil s letni zdravniki na Rogu in O toče u;
25. 9. je podpredsednik ukad. Kulielj sprejel akad. Ivana Pavloviča Ai i marina, namestnika tajnika oddelka za kemijo in kemijsko tehnologijo Akademije znanosti ZSSR;
14.	9. je predsednik kot član delegacije Sveta akademij SFRJ odpotoval v LR Kitajsko na povabilo Kitajsko akademije znanosti; delegacijo so sestavljali se: predsednik MANU akad. Apostolski kot njen vodja, predsednik JAZU akad. Sirotkovic, predsednik ANU BiH akad. Benac, podpredsednik SANU akad. Kanazir in administrativna tajnika Miloševski in Papié; delegacija jc obiskala Akademijo Sinico in Kitajsko akademijo družbenih ved s sedežem v Pekingu 1er nekatere njune in izven-akademijske inštitute; delegacija je obiskala še Iltiančou, Cang-haj in KuančotL {Kanton) 1er tamošnje oddelke akademije. Z obema akademijama je v Pekingu ob navzočnosti podpredsednika kitajske vlade in partije naša delegacija podpisala dogovor o sodelovanju;
29.	9. je predsednik sprejel dr. II. Riesenfelda, upokojenega dolgoletnega generalnega konzula republike Avstrije v Ljubljani;
2. 10. pa dr. G. Parhasarathia, sekretarja vladne komisije za elektroniko republike Indije;
istega dne se je udeležil sprejema, ki ga je ob 29-letnici NDR priredil generalni konzul v Zagrebu Gerhard Ahner;
26.	10. se je glavni tajnik akad, Kušej udeležil sprejema na avstrijskem generalnem konzulatu ob priliki državnega praznika Avstrije;
30.	10. je sprejel predsednik Nobelovega nagrajenca prof, dr. Chrisfiana de Du vej a iz Bruslja, čigar predavanja se je 31. 10. udeležil na Inštitutu J. Stefan;
6. 11. se je udeležil sprejema, ki ga je ob 61-letnici Oktobrske revolucije priredil v Zagrebu generalni konzul Sovjetske zveze Valentin Gusev;
15. 11. je glavni tajnik akad. Kušej sprejel na akademiji prof. Oiia Bichari ja, vodjo z a h odnomadža rskega študijskega centra v Pecsi, ki deluje pod okriljem Madžarske akademije;
27,	1!. je sprejel predsednik S AZU generalnega konzula NDR Gerhard a Aknerja;
15.	12. je podpredsednik akad. Kreft sprejel v hotelu Slon na večerji delegacijo Kitajske akademije družbenih ved, ki se je mudila v Ljubljani do 22. decembra, v okviru sklenjenega sporazuma o znanstvenem sodelovanju med Svetom akademij SIR J in LR Kitajsko. Ta delegacija se je predvsem zanimala za probleme našega gospodarskega sistema, program bivanja delegacije v Sloveniji pa je pripravil in jo ves čas tudi spremljal dop. član S. Krašovec;
16.	12. je predsednik sprejel omenjeno delegacijo, na krajšem razgovoru po sprejemu pa so sodelovali še podpredsednika akad. Kuhelj in akad. Kreft, akademika Zwitter in Goričar ter dop. član S. Krašovec;
22. 12. je predsednik priredil v hotelu Union večerjo za kitajsko delegacijo, na kateri so bili tudi podpredsednika akad. Kubelj in akad. Kreft, predsednik izvršnega sveta, dopisni član dr, A, Vratuša, akad. Zwitter, dop, član S. Krašovec in upravni direktor B, P lave.
V okviru sodelovanja s tujimi akademijami so se mudili:
I. v Ljubljani:
5.—15. 3. dr. Mitsura Na k am ura, ZDA, v Mikrobiološkem institutu Medicinske fakultete pri dr. Jadranki Zajc-Satler in prof. dr. Stanku Baniču;
7. 4. Pavel Toper in Natalia Jako vi jeva, ZSSR, nu kratkem obisku v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede S AZU;
2.—9.	5. tir. Arnold Niederer, Švica, v Inštitutu za slovensko narodopisje S AZU — pri dr. A, Ceveu;
7,— 1U. 5. prof, dr. Emanuel Laroche, Francija, pri akad. prof. dr, Viktorju Korošcu;
18. 5. dr. James Premtis, Royal Society, na "-dnevnem, obisku pri dr. J. Hlebanji in akad. prof. dr. A. Kuhi ju;
23.	5. dr. David Le Mone in dr, Calvin Stevens, ZDA, na 5-djicvnem obisku pri dr. Dragici TurnŠek na Inštitutu za paleontologijo S AZU in prof. dr. Antonu Ramovšu na FN T;
24.	5. dr. Joel M. Halpern, ZDA, na 4-dnevnem obisku pri dr. Kremenšku {Filozofska fakulteta), St. Saksidi (Inštitut za sociologijo), dr. B. Kuharju (Etnografski muzej), dr, Zdr. Mlinarju (Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo), akad. dr. J. Goričarju {Pravna fakulteta);
29. 5. dr. Peter Kovačič, ZDA, kein i k, na 3-dnevnem obisku pri akad. dr. M. Tišlerju in akad. dr. D. Hadžiju;
dr. Anatolij Baranov, ZSSR, na 14-dnevnem obisku pri akad. dr. R. Blineu;
dr. Cliford Venier, ZDA, na 3-tedenskem bivanju pri akad, dr. M. Tišlerju; udeležil se je 8. medn. kongresa o organskih žveplovih spojinah v Portorožu;
10.—20. 7. prof, dr, Ronald J. Pugmire, Salt Lake City, pri akad. dr. M. Tišlerju;
14.—20. 7. dr. David Grant, Salt Lake City, pri akad. dr. M. Tišlerju;
28.—30. 7. dr. Bogdan Kuzmanovič, ZDA, pri prof. Mu-rinčku na Zavodu za metalne konstrukcije (FAAG);
10, 9. dr. Stephan S te en, ZDA, na enomesečnem bivanju pri dr. Jeretinu (Klinični center) in dr. Kozjeku (Mcdicinska fakulteta);
14,—16.	9, dr. Norman Giles, Georgija, ZDA, pri dr. Miklavžu Grabnarju {Biološki inštitut MF);
23, 9. Zoja Koroleva, kandidat nauk iz računskega centra Akademije znanosti ZSSR, Moskva, na 14-dnevnem bivanju v Inštitutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani;
1. 10. prof, dr. Webb (Anglija) — na dvodnevnem obisku pri dekanu Medicinske fakultete prof, dr. Mihi Likarju;
3.	11. dr. Sergej Mirosnik iz računskega centra Akademije znanosti ZSSR, na enomesečnem bivanju na Inštitutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani;
15.	11. prof, dr. Otto Richari — na tridnevnem obisku na
SAZU;
(8. 11. prof. Lct Suval o v, ZSSR, na 14-dnevnem obisku pri akud. R. Blineu na Inštitutu J. Stefan;
21.—24. 11. dr. Pal Bodon, načelnik od ti cika za mednarodno sodelovanje H AS (Madžarske akademije znanosti) in Ann am arija Fürst, refereui v tem oddelku, v zvezi s pripravo podpisa dogovora o sodelovanju med HAS in SAZU;
9. 12, dr. Monika Senkowaka-Gluck (PAN-Varšava), na enomesečnem bivanju v Zgodovinskem inštitutu M, Kosa SAZU.
8. 1. prof. dr. Aleksej Zižčenko in Sergej Jablonskij z Akademije znanosti ZSSR, na tritedenskem obisku na Inštitutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani,
II.	v ZDA:
5. 9. dr. Jadranka Zajc-Satlcr na enomesečnem izpopolnjevanju v Montan i;
III.	na Poljskem;
21.—28. 9. višji strokovni sodelavec Geografskega inštituta A. Melika SAZU Marko Zerovnik na obisku v Inštitutu za geografijo P AN v Varšavi;
IV.	v Pragi:
1. 10. dr. Ida Eržen na petmesečnem študijskem bivanju v Inštitutu za fiziologijo Češke akademije v Pragi.
POROČILO o zaključnem računu za leto 1978
CELOTNI PRIHODEK:
1.	Republiški proračun.....
2.	Raziskovalna skupnost Slovenije
—	naloge
3.	Raziskovalna skupnost Slovenije
—	stažisti .........
4.	Dohodek od prodaje publikacij
5.	Najemnine in stanarine ....
6.	Nočnine in bivanje v domovih
7.	Drugi prihodki .......
8.	Posebne naloge inštitutov . . .
9.	Republiški proračun — 40-letniea
8,253.700,00
36,20t.020,00
88.800,00 201.729,65
5.908,10 7.026,50 30.160,73 1,892.438,99 500.000,00
ODHODKI:
1.
Materialni stroški za tisk, nabavo knjig, materiala, potni stroški, dnevnice, avtorski honorarji, amortizacija in članske nagrade
2.	Zakonske obveznosti (stan. prispevek, dodatno zdravstveno zavarovanje in za nesrečo pri delu, prispevek za znklonišča, študentske domove, zavarovanje kmetov, potrese, regresirano prehrano, zaposlovanje, invalidsko pokojninsko zavarovanje) ......
3.	Pogodbene obveznosti (obresti, bančni stroški, zavarovanja itd.)
4.	Bruto osebni dohodki delavcev — vsa delovna razmerja .....
Skupaj 47,180,783,97
18,971.727.32
2,294.951,05 337.281,65 22,429.256,05
Skupaj 44,053.216,07
Tako ostane za razdelitev na sklade
RAZDELITEV: i. Rezervni sklad....... 423.135,85
3,147,567,90
2. Poslovni sklad
256.850.-
3. Sklad skupne porabe: . . . ,		
— družbeni dogovor . . . . ,	1,061,150,—	
— regresirana prehrana . . ,	940.500.—	
— stanovanjski sklad . , . ,	465.932,05	3,147.567,90
PORABA DEVIZNIH SREDSTEV;		
i. Narodna banka, Direkcija za de-		
vizno dokumentarno kontrolo		
Ljubljana.........	odobritev	268.714,40
	poruba	232.193,05
	Skupaj:	36.521,35
2. Republiški sekretariat za pravo-		
sodje, organizacijo uprave in pro-		
račun ...........	odobritev	193.758,45
	poraba	163,395,72
Skupaj:	30.362,73
SVET AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ
Predsedstvo sveta akademij se je sestalo 2, in 3- lebrunrju 1978 v Portorožu, kjer je bila 2. februarja svečana seja, posvečena 90-lctnici predsednika JAZU akad. Grge Novaka in 20-letniet njegovega dela v Svetu, 3. februarja pa je bila redna seja predsedstva.
Na redni seji predsedstva 3, februarja 1978 je bilo ugotovljeno;
da je sodelovanje z Akademijo znanosti ZSSR uspešno in so jugoslovanski znanstveni delavci v letu 1977 prvič dosegli večjo kvoto študijskih bivanj v ZSSR ko sovjetski v SFRJ in da so teme iz problemsko tematskega načrta sodelovanja za obdobje 1976—1980 z majhnimi izjemami finančno krite in se tudi uresničujejo na podlagi skupno dogovorjenih načrtov dela nosilcev tem oz. projektov, V zvezi g sodelovanjem S to akademijo je bilo sklenjeno:
da se v sodelovanje v problemsko tematskem načrtu vključita tudi Energoinvest in Institut Boris Kidrič;
da se prouči možnost sodelovnnja Zavoda za organsko kemijo Naravoslovno muteinutične fakultete v Zagrebu z Inštitutom »Seinjakin« in sodelovanje Inštituta Rudjer Boškovic na področju kemije in nuklearne fizike;
da se obojestransko skrajša procedura v zvezi z odobravanjem študijskih bivanj;
da se ponovno preuči predlog jugoslovanske strani, da se v ZSSR omogoči našim znanstvenikom vpogled v določeno gradivo iz sovjetskih arhivov.
V zvezi s sodelovanjem z NAS je bilo na seji sporočeno njeno obvestilo, da pri pristojnih državnih organih v ZDA ne najde razumevanja za sodelovanje s Svetom, ki bi temeljilo na sprejetih projektih ali na tematskih znanstvenih sestankih. Zato tudi ne more priti ti o že dogovorjenega sestanka v Ljubljani; ker je NAS povišala višino dnevnic za bivanje jugoslovanskih znanstvenikov v ZDA, je Svet sklenil na podlagi predloga odbora za medakademijsko sodelovanje povečati dnevnice tudi ameriškim znanstvenikom na 300 din oz. v primeru večmesečnega bivanja pri nas na 6000 din mesečno. Sodelovanje z NAS naj še naprej temelji na individualni izmenjavi znanstvenikov vse dotlej, dokler pristojni državni organi ZDA ne bodo pristali na predlagano spremembo sodelovanja;
da se NAS seznani s težavami, ki jili ima Svet pri iskanju ustreznih bivališč za ameriške znanstvenike in njihove družine.
Y zvezi s sodelovanjem z Akademijo znanosti NDR je bilo sklenjeno, naj se zaenkrat doseže sporazum o znanstvenem sodelovanju na podlagi individualne izmenjave. Nadalje je bilo sklenjeno, da bo vodil delegacijo Sveta na pogovor z Akademijo znanosti ZSSR predsednik Sveta, prav tako pa tudi v Peking na pogovore s Kitajsko akademijo znanosti, delcgacijo Sveta v Berlin pa podpredsednik SAZU atad. KuHelj.
Na tej seji se je razpravljalo tudi o mislih in predlogih posvetovanja na C K ZKJ, kjer je tekel govor o vlogi in nalogah akademij v sedanjem obdobju našega družbenega razvoja, o njihov ili specifičnostih kot izrazu razvoja naše družbe v celoti, o izboru novih članov in njihovem družbenem in znanstvenem profilu, o povezovanju znanosti z združenim delom in o mestu in vlogi akademij v tem procesu.
Na sestanku odbora za med akademijsko sodelovanje 12. januarja 1978 v Zenici je bila furmirana delovna skupina za pripravo publikacije O Organizaciji in delu Sveta akademij znanosti in umetnosti in njegovih članic in da ta skupina, ki jo vodi ukad. Kemal Kapet&nOvic do 31. marca 1978 izdela prvo verz i j <i teksta publikacije. Publikacija hi bila razdeljena na dva dela, katere prvi del bi govoril o delu posameznih Članic Sveta, drugi del pa o delu Sveta samem.
Bili sta dve plenarni seji sveta akademij, in sicer: 8. junija 1978 v Kaludjcrskih Barab in 8. decembra ly78 v Skopju; predsedstvo Sveta akademij se je sestalo 14. septembra 1978 v Beogradu. Proslava 30-letnice Sveta akademij je bila 7. in 8. decembra 1978 v Skopju. Odbor za med akademijsko sodelovanje se je sestal 8. oktobra 1978 v Skopju.
Na plenarni seji 8. junija 1978 je dotedanji predsednik Sveta akad. Bcnac ugotovil, da jc potreben Svetu dolgoročen plan tlela, da se mora Svet v večji meri posvetiti problemom umetnosti in se tvorno vključiti v razpravo o položaju in družbeni vlogi Sveta in akademij v naši samoupravni socialistični družbi ter da se Svet bolj sistematično vključi v mednarodno znanstveno sodelovanje.
Nadalje jc bilo sklenjeno:
naj Makedonska akademija po posvetovanju z vsemi ukade-niijumi pripravi načrt dela Sveta akademij za naslednje mandatno obdobje, Saj bo v tem obdobju sedež Svetu pri njej;
naj se sodelovanje akademij v okviru Sveta realizira na sprejetih makroprojektih;
naj se vnese več sistematienosti v mednarodno znanstveno sodelovanje;
naj se v načrtu dela Sveta predvidi obravnavanje določenih umetnostnih vej;
naj se nadaljnje s stiki z ustreznimi zveznimi državnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v zvezi z oblikovanjem družbenega statusa in funkcije tako Sveta kot posameznih akademij;
da se sprejme pravilnike o organizaciji in delu nekaterih koordinacijskih in delovnih odborov, in sicer: M KO za fizikalne in kemijske lastnosti materialov, MKO za energetiko in energetske vire, MKO za kemijske in uporabrtokemijske znanosti, MKO za zaščito narave in človekovega okolja, MKO za proučevanje tal, MO za proučevanje malignih tumorjev glave in vratu, MO za izdajanje slovarja latinščine, MO za repertorij srednjeveških zgodovinskih virov, MO za onomastiko SFRJ, MO za proučevanje vzrokov in posledic 2. svetovne vojne, MO za zgodovino kolonizacije jugoslovanskih dežel, MO za industrializacijo in pospešitev izgradnje, MO zu plemensko ureditev in patriarhalne kulture.
Priporočeno je Lilo, naj tudi ostali med akademijski odbori pripravijo svoje pravilnike o organizaciji in delu. Nadalje je bilo sklenjeno:
naj bo sestanek s predstavniki ZDA (NAS), kadar bo prišlo do njegove realizacije, na SAZU;
naj se sprejme sporazum o znanstvenem sodelovanju z Akademijo znanosti NDlt in
naj Makedonska akademija organizira znanstveno zborovanje, posvečeno p ros veti in kulturi v NOB in revoluciji,
Na plenarni seji 8. decembra 1978 je bilo sprejeto poročilo o obisku delegacije Sveta akademij Kitajski akademiji znanosti in Kitajski akademiji družbenih ved, katere obisk je bil določen na seji predsedstva Sveta akademij 2. in 3. februarja 1978 v Portorožu.
Nadalje so biii sprejeti še tile sklepi:
da se ratificirata podpisana spora zuiua o sodelovanju z obema že omenjenima kitajskima akademijama. V zvezi s tem naj vsaka akademija predlaga svojega predstavnika v komisijo za planiranje sodelovanja Sveta z obema akademijama in da vsaka akademija predloži Svetu tudi program svojega sodelovanja z njima. Odbor za medakademijsko sodelovanje pa naj bi na podlagi predloženih akademijskih programov v teku januarja 1979 pripravil skupen program in ga predložil kitajskima akademijama. Studijsko bivanje na Kitajskem je bilo razporejeno tako, da odpade na SAZU 6 tednov na leto oz. v dveh letih 12 tednov;
sprejeto je bilo priporočilo odbora za medakademijsko sodelovanje v zvezi s pripravo petletnega plana za delo Sveta;
oblikuje naj se medakademijslri odbor za proučevanje stanja znanosti in problemov v znanosti z namenom, da se organizira simpozij o tem vprašanju in da vsaka akademija delegira v ta odbor, katerega sedež je pri JAZU, po dva delegata;
da se spomladi leta I9r9 pripravi petletni program za delo Sveta v času od 1980 -1985;
da se presodi angažina Sveta na področju sodelovanja z nerazvitimi deželami in deželami v Tazvoju;
da se naj vsaka akademija aktivno angažira na realizaciji obveznosti, ki jib postavlja XI. kongres ZKJ za področje znanosti;
da naj se akademije med seboj informirajo tudi o pripmvuli in realizaciji določenih pomembnih aktivnosti posameznih akademij;
da je potrebno okrepiti sodelovanje z drugimi znanstvenimi institucijami;
da vsaka akademija seznanja druge akademije tudi z določenimi umetniško-kul turnimi aktivnostmi, ki jih organizira in da odbor za medakademijsko sodelovanje skuša omogočiti njihovo realizacijo tudi pri drugih akademijah;
v zvezi s potrebo, da sc dopolni in spremeni statut Sveta akademij, se formira komisija, v kateTi bo po en predstavnik vsake akademije, njen predsednik bo akad. Mihailo Apostolski, administrativni tajniki pa naj bi pripravili načrt teh sprememb in dopolnitev;
da se v MO za zaščito Človeškega okolja vključijo tudi me-dicinci;
da se sprejme predlog Akademije znanosti in umetnosti Kosova za formiranje MO za proučevanje nezadostno razvitih območij, katerega sedež bi bil pri tej akademiji.
Na seji predsedstva Sveta akademij dne 14. septembra 1978 je bilo potem še sklenjeno:
naj delegacija Sveta, ki odhaja na Kitajsko, doseže sporazum o skupnem sodelovanju s Kitajskima akademijama, kjer naj sc upošteva obojestranski interes, katerega ocena se prepušča delegaciji; program sodelovanja pa naj bi bil predstavljen kot skupen program na nivoju Sveta;
določena je bila dalje delegacija, ki naj bi obiskala Nemško znanstveno društvo v Bonnu na njegovo povabilo. Delegacijo bi vodil predsednik SAZU akad, J. Milčinski, sestavljali pa bi jo še akad. Požar, predstavnik Akademije znanosti in umetnosti Kosova, in Bojan Plnvc, upravni direktor SAZU. Delegacija naj
sama določi čas obiska, ki naj bi bil preko Sveta sporočen omenjenemu društvu;
v zvezi z zastopanostjo jezikov narodov in narodnosti Jugoslavije na žigih in lonnularjih Sveta, je bilo sklenjeno, naj se pridobi mnenje pristojnega organa za tolmačenje ustave, m zaprosi za mnenje še vsako akademijo zase.
Na seji odbora za med akademijsko sodelovanje z dne 25. oktobra 1978 je bilo sklenjeno:
naj SC na podlagi sklepa 0 pripravi letnega programa dela Oz- dolgoročnega programa dela Sveta organizirajo koordinacijski sestanki ustreznih razredov vseh akademij, na katerih bi obravnavali program dela kot sestavni del programa Sveta, Določeno je bilo, na katerih akademijah bi se sestali predstavniki ustreznih razredov in SAZU je bila določena, da sklicuje sestanke prirodoslovno-matematičnih razredov vseh akademij. Na prvem takem sestanku na SAZU 19. decembra 1978 je bilo sklenjeno:
naj bi bili sestanki vsako leto,
da je nujna koordinacija dela in načrtov in ugotavljanje stanja raziskav,
naj bi se do konca leta 1979 pripravila projekcija skupnih raziskav na področju prirodoslovno-matematičnih ved in
naj bi naloge nekaterih meda ka dem i j škili odborov s tega področja delovanja prerasle v projekte;
za skiicanje koordinacijskih sestankov za področje jezika in književnosti je bila zadolžena JAZU, za zgodovino SANU, za družbene vede ANUK, za medicinske vede MANU, za tehnične vede ANU BiH in za umetnost CANU;
da se v prvem četrtletju 1979 organizira skupen sestanek tajnikov vseli akademij, na katerem bi bili predstavljeni programi dela in pripravljena koordinacija dela v Svetu;
da se na podlagi programa dela akademij in njihovih razredov začne delati na dolgoročnem planiranju dela za čas od 1980—1905;
da se v okviru dolgoročnega plana Sveta planirajo znanstvene raziskave skupnega interesa za vse akademije;
da se vse obveznosti, ki jih je prevzel Svet, vnesejo v njegov program dela;
da se spremlja delo in aktivnost m cd akademijskih odborov in pripravi revizija njihovega dela.
SVET DELOVNE SKUPNOSTI
Poročilo o delu v letu 1978
Delovanje sveta delovne skupnosti je ) j i 1 o tudi v letu i 978 dokaj razgibano. Usmerjeno je bilo predvsem v poglabljanje s nmoup ra vi j a 1 ske zavesi i delavcev In v samoupravno reševanje številnih problemov, vznika joči h iz specifičnosti dela na SAZÜ.
Ker je ob začetku leiu potekel mandat sedmim delegatom, so bili na njihova mesta izvoljeni novi. Prav tako je bil izvoljen nov predsednik sveta delovne skupnosti in je dosedanjega dolgoletnega predsednika dr. Mitjo Zupančiča zamenjal Janez Dular, medtem ko je bila za podpredsednico oziroma namestnico izvoljena Vida Urek.
Svet delovne skupnosti je imel v letu 1978 sedem rednih sej, delavci SAZ L pa so SC zbrali na treh zhorih delovnih ljudi. Delovanje in prizadevanja sveta so bila usmerjena na naslednja pomembnejša področja;
izdelavo in sprejetje pravilnika o razporejanju in delitvi Čistega dohodka in osebnih dohodkov,
oblikovanje zakona in statuta Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
oblikovanje in sprejetje analitičnih metod zu vrednotenje delovnih opravil na področju raziskovalne dejavnosti, reševanje organizacijskih vprašanj na SAZU, pripravo osnutka pravilnika o tiskovnem skladu in reševanju problematike tiska,
izdelavo načrtov za gradnjo novih delovnih prostorov na
SAZU,
reševanje problematike stanovanjskih zadev delavcev SAZU, vprašanje finnnsiranja in sodelovanju z Raziskovalno skupnostjo Slovenije.
11 krati s "tem so bilí storjeni prvi koraki 7, a izdelavo osnutka nove samoupravne Organiziranosti na SAZU, kakor to terjata ustava in zakon 0 združenem delu.
OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA PRI SAZU
Poročilo o delu v letu 1978
Osnovna organizacija sindikata SAZU, h kateri je priključen tudi Zavod za zaščito malih avtorskih pravic, je štela ob koncu leta 1978 171 članov. Njen izvršni odbor se je med letom tri-
krat sestal. Zaradi hi i rej šega načina poslovanja je nujne tekoče naloge reševal ožji izvršni odhor, ki je s svojimi predlogi in odločitvami sproti seznanjal članstvo.
Leto 1978 je minilo v znamenju politične aktivnosti. Če se ustavimo le oh najpomembnejših dogodkih, se moramo spomniti na volitve v samoupravne interesne skup nos ii, priprave na IX. kongres ZSS in V11 T. kongres ZSJ ter podpisovanja vrste samoupravnih sporazumov. Kljub zamenjavi delegatov v IO OOS so volitve potekale brez zastojev. Ob preučevunju kongresnih dokumentov velja omeniti tudi sodelovanje pri obsežnih pripravali na proslavo 40-letnice SAZU. Posebno aktivno se je sindikalna organizacija vključila v samoupravno življenje na akademiji in lnliko trdimo, da ni bila sprejeta nobena pomembnejša odiočitev, pri oblikovanju katere ne bi aktivno sodelovali tudi člani izvršnega odbora. Odgovorna naloga, ki ji je i O OOS že posvetil pozornost, še bolj pa ji jo bo moral v prihodnje, je priprava na novi zukon o SAZU.
Po komisijuh je delo potekalo predvsem na področju kulturnega izobraževanja in reševanja socialne problematike. Tako je komisija za strokovno in družbeno izobraževanje za člane sindikata organizirala vodstvo po razstavah v i\ orodni galeriji, za najmlajše pa poskrbela z organiziranjem prireditve Dedka Mraza. Komisija za sociaino varnost je oh že utečenih nalogah kot so posredovanje pri nakupu Ozimnice in kurjave, krvodajalska akcija ter preventivni zdravstveni pregled v Rogaški Slatini, pomagala z denarnimi zneski tudi nekaterim delavcem SAZU. Pri tem nam je priskočil na pomoč Mestni sindikalni svet. Spremenjeni način finančnega poslovanja je v letu 1978 prizadel delo komisije za rekreacijo, vendar pa športna aktivnost na akademiji ni povsem zamrla. Med prireditvami je bilo gotovo najbolj množično obiskano smučarsko prvenstvo SAZU na Vojskem, Pobudnik tradicionalnega Pohoda tovarištva, ki se ga vsako leto udeleži precej akademijskih delavcev, je bil tudi letos aktiv mladih.
Zaradi preskromnih finančnih sredstev v letu 1978 še ni bilo mogoče uresničiti tovariškegn srečanja z delavci ANU BiH, kar bo v prihodnje ena izmed pomembnih nalog sedanjega sindikalnega odbora. Ob vseh prizadevanjih je zaenkrat ostalo prav tako nerešeno zapleteno vprašanje, kako bi delavci SAZU prišli do svoje ambulante ali zdravnika. Kar zadeva topli obrok med deloui, si trenutno še pomagamo z izplačevanjem prehrambenih bouov, Povsem pa bo to vprašanje mogoče spraviti z dnevnega reda le s pridobitvijo novih potrebnih prostorov akademije.
iO. februarja 1978 so bili za mandatni čas štirih let izvoljeni v IO OOS naslednji delavci SAZU: M. Ahlin (podpredsednik), Ladislav Ciglenceki, Milojka Iluzjan (tajnica), Marta Koren, Marija Alenka Kianjc, Alenka Maček, Marija Mahne, Majda Perne, Damjan Prelovšek (predsednik), Andrej Seliškar, Marko Terseglav, Peter Tonkli( podpredsednik), Pavla Tratnik, Milan Oarajnik iu Vlado Vi vod, Blagajniško delo opravlja Frančiška Komljanec, ki pa ni članica izvršnega odbora.
j
INSTITUT ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE SAZU
Poročilo o delu t letu 1978
Inštitut za marksistične študije pri predsedstvu SAZU je Lil ustanovljen 10. marca 1077. Istega leta je dobil dva delovna prostora, na jesen pa je nastopil delo raziskovalec mag. Matjaž Potrč, kateremu se je v novembru 1. 1978 pridružil Aieš Erjavec,
V 1, 1978 je delo v inštitutu teklo v treh smereh:
1.	Zagotovitev osnovnih finančnih sredstev ter nabava osnovnih materialnih sredstev in literature.
2.	Pripravljanje srednjeročnega in dolgoročnega raziskovalnega programa inštituta; navezovanje stikov s potencialnimi sodelavci ter izdelava večjih raziskovalnih programov s področja politične ekonomije socializma, teorije znanosti, teorije kulture itd. Na podlagi izdelanih programov in evidentiranja možnih sodelavcev SO bili izdelani trije podrobni raziskovalni programi (p od na loge), ki jih je že potrdil znastveni svet inštituta, in ki bodo prioritetna raziskovalna naloga inštituta v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Gre za: a) zgodovino slovenske marksistične misli (II. faza) — pripravo zbranih del Borisa Z iberia, b) pripravo nacionalne znanstvene izdaje Marxa in Engelsa in c) aktualna vprašanja teorije znanosti.
3.	Delo na raziskovalni nalogi í Zgodovin a slovenske marksistične mislit {I. faza, nosilec izr. prof. dr. Božidar Debenjak). Dovršen jc bil pregled fonda opravljenih raziskav, samo raziskovalno delo pa se jc osredotočilo predvsem na kritično analizo teb virov ter nekaterih drugih del, ki bistveno prispevajo k osvetlitvi obravnavane problematike. Na podlagi pregledanega gradiva smo skušali v pilotski študiji dati zlasti osnovo in glavne smernice za nadaljnje delo.
ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA
Poročilo o delu v letu 1978
Inštitut je imel tudi vse leto 1978 le štiri stalne delavce, pač pa jc bilo v tem letu razpisano mesto asistenta za novejšo zgodovino. Prijavil sc jc zanj magister zgodovine Stane Granda, doslej asistent na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja
v Ljubljani. Na novem mesta bo začel tlelo s 1, januarjem 1970. Tako bo na inštitutu okrepljeno delo na novejši zgodovini, posebno na evidentiranju in izdajanju izbranih virov za novejšo slovensko politično zgodovino.
Publikacije. Konec septembra je izšla razprava Ferda Gest ri na, Pomorstvo srednjeveškega Pirana (SAZU, lin z red za zgodovinske in družbene vede. Dela 21, Zgodovinski inštitut Milka Kosa 7, 148 str.).
Delo na drugem (in sklepnem) zvezku »Zgodovina agrarnih panog« v okviru serije publikacij »Gospodarska in družbena Zgodovina Slovencev*, delo, ki je po izidu prvegn zvezka 1. 1970 zastajalo zaradi drugih obveznosti avtorjev, je v letu 1978 napredovalo. Izvršeno je bilo obsežno redakcijsko delo na vseh tekstih, zbranu so bila ponazorila, izdelani registri za I. zvezek. Tako bo mogoče oddati tekste skupaj z nemškim in francoskim rčsumejem, ki po vsebini ne bosta enaka, v tiskarno do konca januarja 1979. Pozneje bo mogoče ob lomi jeni korekturi dopolniti registre, ki bodo zajemali oba zvezka, s podatki za 11. zvezek, uvrstiti v tekst ponazorila in seveda opraviti vse korekture. Upati je, da bo drugi zvezek, ki ga bo prav tako kakor I. zvezek izdala SAZ1J, založila pa Državna založba Slovenije, izšel še J. 1979.
Delo na Dirih. Strokovni svetnik B. Otorcpcc je pri delu za Centralno kartoteko srednjeveških listin in za diplomatarij slovenske srednjeveške zgodovine v leiu 1978 obdelal 159 listin IZ dobe 1220—1570, ki SO nam bile izročene iz dunajskih arhivov na podlagi izvajanja arhivskega sporazuma z Avstrijo iz leta 1923, nadalje 86 listin iz dobe 1397—1407 iz Arhiva Slovenije, poleg tega pa uvrstil v centralno kartoteko 23 listin iz 14.—15. stoletja, ki jih je objavil že Vladimir Leveč (Izveštja Muzejskega društva za Kranjsko 13, 1903), tako da se je število listin centralne kartoteke povzpelo na 3833 kosov. V okviru izvajanja arhivskega sporazuma z Avstrijo iz leta 1923 je B. Oto-repec v letu 1978 prevzel, identificiral in popisal 1720 listin iz 12. do 18. stoletja, ki so bile prevzete iz Državnega arhiva na Dunaju in iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu. Te listine bodo v prihodnjih letUi obdelune za centralno kartoteko srednjeveških listin. Ob nadaljevanju priprav za izdajo fevdnih knjig grofov Celjskih iz let 1436—1461 je izdelul B. Otorepec diplomatski prepis fevdne knjige B 313, fol. 73—106, na 66 tipkanih straneh s 182 vpisi listinskih fevdnih podelitev z dragocenimi podatki za topografijo posesti Celjanov. V dneh od
6. do 17. novembra 1978 je bil R, Otorcpec v Celovcu zaradi pregleda arhivskega gradiva za slovensko zgodovino v Koroškem deželnem arhivu, pregledoval je tekste originalnih srednjeveških listin in regest ter si izpisal za kopiranje 271 listin, vendar pa dela zaradi prekratkega časa ni mogel končati.
Asistentka D. Milieličeva je nadaljevala z tleiom na izdaji najstarejše piranske notarske knjige iz let 1282—1287/89. Z dr. M. Pahorjem je bila dogovorjena dispozicija njegove izdaje srednjeveških piranskih statutov in predgovorov zanjo, praktično izvedbo dela na rokopisu, za katero je bilo predvideno, da jo bo mogoče dovršiti do konca leta 1979, bo pa verjetno zavrnila avtorjeva bolezen ob koncu koledarskega ieta. Zaradi drugih obveznosti avtorjev tudi ni mogel biti izveden v letu 1978 projekt, da bi v Innsbrucku pregledali doslej neupoštevane arhivalije za izdajo virov za slovenski kmečki upor 1. 1515, potem ko so bila že i z v r Sen a p red dela v Ljubljani; prav tako pa tudi ni bilo mogoče delati na nekaterih drugih načrtih za izdajo virov za starejšo slovensko zgodovino. Z novim asistentom St. G ran d o je mogel biti dogovorjen načrt za začetek dela na evidentiranju in izdaji izbranih virov za novejšo slovensko politično zgodovino, začetek samega dela se je pa zaradi njegove pozne namestitve zavlekel do konca koledarskega leta. Kar se tiče izdaje korespondence in druge rokopisne zapuščine dr. II. T ume, je bil dogovorjen načrt dela, ni pa še prišlo do začetka njegove praktične izvedbe.
Delo na drugih publikacijah, Pri delu za historično topografijo slovenskega ozemlja v srednjem veku, kjer predstavljajo prvo fazo interne publikacije za posamezne pokrajine, kar je do zdaj privedlo do interne publikacije M. Kosa za Kranjsko, je zdaj težišče na interni publikaciji za Slovensko Štajersko do leta 1500. To delo vodi znanstveni svetnik dr. P. Binznik, ki je v letu 1978 vanj dodatno vključil tudi novo objavljeno topografsko gradivo iz publikacije Regesten des Ilerzogtums Steiermark I/I, Gruz 1976 (za dobo 1308—1319) in dokončno dovršil redakcijo gradiva do vkljuČne črke J, ki sedaj obsega okrog 5800 toponimov. Pod njegovim vodstvom jc asistentka D. Mi belič izdelala kartoteko tujih oblik slovenskih krajevnih imen za 6000 toponimov Slovenske Štajerske v srednjem veku, kar bo objavljeno v registru. Strokovni svetnik B. Oiorepec je ob svojem delu na centralni kartoteki srednjeveških listin iz novega gradiva, prevzetega na Dunaju ali najdenega v Celovcu, dopolnjeval topografske podatke za Kranjsko za čas 1220—1370 in za 15. stoletje, kar je važen korak na poti do definitivne
izdaje historične topografije. Upati je, da bo v letu 1979 delu za Kranjsko i a za Slovensko Štajersko priključeno še delo za Prekmurje kot tretjo slovensko pokrajino. Vse to delo je vele-njeno v program Med akademijskega odbora za zgodovinsko topografijo in aflas jugoslovanskih pokrajin v srednjem veku in 16. stoletju; zanj je a kad. B. Grafenau er izdelal seznam slovenskega dela kart za bodoči atlas s sumarnim opisom vsebine vsake posamezne karte.
V program Med akademijskega odbora za zgodovino kolonizacije jugoslovanskih pokrajin pri JAZU spada objava razprave dr. T. Zorna Iz delovanja družbe sv. Cirila in Metoda na Koroškem pred prvo svetovno vojno, Zgodovinski časopis 31, 1977, str. 361—374.
Med akademij ski odbor za slovar srednjeveške latinščine oz. pozneje za slovar novoveške latinščine, ki mu je zdaj Svet akademij spremenil ime V Med akademijski odbor za izdajo slovarja latinitete Jugoslavije pri JAZU, je imel 20. i. 1978 sejo v Zagrebu, ki se je je udeležil ukad. Fr, Zwitter. Ugotovilo se je, du se tisk zadnjega zvezka slovarju srednjeveške latinščine Jugoslavije (Lexicon latinitatis med i i aevi lugoslaviae) bliža koncu in nekaj mesecev po seji je bilo celotno delo na svečani seji 16. maja v Zagrebu predstavljeno javnosti. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so izšle bibliografije latinistov Jugoslavije z izjemo bihliogral i je srbskih latinistov. Kar se pa tiče slovarja novoveške latinščine, O Čemer so bila doslej objavljena le pripravljalna Saopčenja, je bilo ugotovljeno, da gre za slovar te vrste, ki ga zanimajo regionalne specifičnosti in ne generalni razvoj evropske latinščine, tako da je zanj zanimivo območje skoraj izključno le Hrvatska in Vojvodina. Za to je bilo sklenjeno, da naj bosta avtorja lega slovarju akademik JAZU V. Gor tan in dr. Zl. Herkov, ki naj pa vendar upoštevata tudi dosedanje prispevke drugih sodelavcev, medakade-mijski odbor pa naj bo le še za red akcijo dela. S tem je stopilo delo tega odbora, pri katerem je tudi za Slovence dragoceu posebno slovar in pa S i in oni ti jeva bibliografija slovenskih latinistov, v novo fazo. — Dne 19. januarja 1978 je bila v Zagrebu seja med akademijskega odbora za repertorij srednjeveških zgodovinskih virov (»novi Potfhast«), ki se je je udeležil a kad. B. Grafenau er; delo na jugoslovanskem rep er tori ju napreduje, obenem se pa opravlja tudi revizija prispevkov za mednarodni repertorij.
Asistentka D, Miheličeva je delala na študiji o neagrarnih panogalt v Piranu do srede 14. stoletja in na proučevanju agrarne strani kolonizacije okoliša Jesenic, Save in Javornika po
francieccjskih k ata s trstih mapah iz 1825/27 z izpisovanjem podatkov tn njihovo rekonstrukcijo s pomočjo terezijanskih domin i kalnih aktov v Arhivu Slovenije. Akademik B. Grafenauer zaradi obremenjenosti z drugimi obveznostmi v tem letu ni mogel delati na objavi študij dr. M. Kosa o zgodovini kolonizacije, prav tako pa tudi akad. F. Zwitter na problemih vplivov francoske revolucije. Ilirskih provinc in Kraljestva Ilirije. Kar se tiče historične biliografijc, dr. Vasilij Melik še ni dokončal dela na elaboratu o analizi doslej opravljenega dela na retrospektivni historičui bibliografiji in predlogih za nadaljevanje tega dela, bibliotekarka Olga Janš a-Zorn je pa pred dokončanjem dela na tekoči bibliografiji publikacij o slovenski zgodovini, ki so izšle med leti 1973 in 1977, in bo ta bibliografija potem objavljena v Zgodovinskem časopisu.
I'¿Dajan je arhivskega sporazuma iz l. 1923 z Avstrijo. To delo sicer ne spada med redne naloge inštituta, vendar pa zahteva sodelovanje kompetenbiih strokovnjakov brez ozira na mesto njihove redne namestitve, po svojih rezultatih pa pomeni povečanje našega kulturnega patrimonija in olajšanje njegovega raziskovanja, V letu 1978 so akad, Fr. Zwitter in B. Grafe nauer, znanstveni svetnik dr. P, Blaznik in strokovni svetnik B. Otorepec sodelovali na zasedanju na Dunaju od 29. maja do
2,	junija zaradi odprtih vprašanj naših zahtev do Štajerskega deželnega arhiva. B, Otorepec je bil od 9. do 28. aprila in od
3.	do 19. maja na Dunaju zaradi že v odstavku o delu na virih omenjenega prevzemanja arhivskega gradiva, dr. P. Blaznik je od 7, maja do 2. junija na Dunaju prevzel 571 fascikljev oz. kartonov arhivalij, dr. P, Blaznik in B. Otorepec sta bila od 8. do 17. oktnbre v Gradco na sestanku z avstrijskimi eksperti zaradi spornih vprašanj, akad. B. Grafcnaucr pa v aprilu in juniju v Celovcu zaradi razpravljanja o vprašanjih Koroškega deželnega arhiva z avstrijskimi eksperti. Vsemu temu delu so se pridružili še številni sestanki, delo na elaboratih itd. v jugoslovanskem in slovenskem okviru, dne 20. oktobra So pa akad. Fr. Zwitter, B. Otorepcc in dr, P. Blaznik na internem sestanku za strokovnjake v Arhivu Slovenije podali informacije o sedanjem stanju vse akcije in izpostavili izbrano že izročeno gradivo. Vse to delo jc seveda v 1. 1978 kakor že v prejšnjih d veli in pol letih oviralo izvrševanje drugih nalog inštituta, vendar pa še ni končano, na eni strani zaradi velikega števila arhivalij, pri katerih je že dosežen sporazum zaradi izročitve, ki pa sc ni izvršena, na drugi strani pa zaradi obsežnih fondov še spornih arhivalij.
ZnanstDeni met, uprava in biblioteka. Znanstveni svet instituta je imei seji 21, junija in 25. septembra 1978. Strokovni svetnik B. Otorepec je opravljal posle tajnika inštituta z reševanjem tekočih dopisov, sestavljanjem raznih poročil, pogodb z Raziskovalno skupnostjo Slovenije, letnih, srednjeročnih in dolgoročnih delovnih načrtov dtd- Strokovna delavka Jelka Miloševič-Perko je upravljala inštitute ko knjižnico, ki je v tem letu prejela 392 knjig, imela okrog 140 obiskovalcev in jc bilo izposojenih okrog 300 knjig; vpisovala je knjige in sestavljala interno stvarno kartoteko, končala z delom na stvarnem registru knjig iz zapuščine dr, M. Kosa, poleg tega pa tipkala dopise ter opravljala druge tehnične posle v zvezi z biblioteko in upravo.
Posebno delo delavcev na institutu. Delo znanstvenega svetnika dr, P. Rlaznika je razvidno iz že navedenih podatkov, posebej jc pa poudariti, da je izvršil poleg dopisnega člana dr. S. Vilfana, ki je kot glavni avtor dokončal delo na rokopisih za Zgodovino agrarnih panog, II. zvezek, prav dr. P. Blaznik glavno delo S tem, da je dokončal zelo obsežno in komplicirano redakcijsko delo, na podlagi katerega je mogoče dati rokopis v tisk, in začei z delom za stvarni register II. zvezka, Zc omenjeno jc bilo njegovo obsežno delo za historično topografijo Slovenske Štajerske in delo za izvajanje arhivskega sporazuma z Avstrijo iz 1. 1923.
Pri strokovnem svetniku B. Otorepcu je bilo že omenjeno zlasti njegovo delo na diplomatariju, na izvedbi arhivskega sporazuma z Avstrijo in njegovo tajniško delo, posebej je pa omeniti, da je za študente zgodovine in umetnostne zgodovine predaval po tri ure tedensko zgodovinske pomožne vede in imel vaje z enim študentom podiplomskega študija, da jc sodeloval kot Član Uredništva pri Kroniki, da je bil na SAZU član odbora za medsebojna delovna razmerja in da je dajal informacije interesentom za področja historičnih pomožnih ved in krajevne zgodovine.
Pri asistentki D. Miheličevi je poleg že navedenega posebej omeniti, da je dokončala pri Zgodovini agrarnih panog osebni in krajevni register za I. zvezek in nadaljevala z delom za ta register za II. 2vezek, delala na ponazorilih in seznamih za to delo in na že omenjeni kartoteki tujih krajevnih imen za historično topografijo Slovenske Štajerske. Sodelovala je pri delu za slovenski del bibliografije za ekonomsko zgodovino Jugoslavije, ki je izšla v srbohrvaščini in angleščini pri Izdajateljskem zavodu JAZU v Zagrebu. Kot tajnik Zgodovinskega dru-
št va za Slovenijo je imela mnogo dela zlasti v zvezi z 19. zborovanjem slovenskih zgodovinarjev in z aktivnostjo društva ob vprašanju reforme šolstva.
Strokovna delavka Jelka Miloševic-Perko je poleg že omenjenega dela za biblioteko in Upravo delala tudi na tipkanju in pretipkavanju rokopisov in pomagal za publikacije, ki so v pripravi.
Drugo dalo. Akad. Fr. Zwitter je kot zastopnik SA ZU član Jugoslovanskega komiteja za historične vede, ki je zadolžen za zveze % Mednarodnim komitejem za historične vede ter njegovimi odbori in komisijami, in se je udeležil seje Jugoslovanskega komiteja V Beogradu 23. februarja 197R Akademik B. Grafenau CT pa je bil v marcu 1978 določen za člana Jugoslovanskega komiteja za bizantologijo.
Y	dneh od 19, do 21. septembra 1978 je bila v Kupariju pri Dubrovniku okrogla miza jugoslovanskih in britanskih histori' kov, ki je obravnavala jugoslovansko-britanske odnose v dobi druge svetovne vojne, in se je je udeležil kot disk niant akad, Fr. Zwitter; okroglo mizo je z jugoslovanske strani organiziral Jugoslovanski komite za zgodovino druge svetovne vojne, katerega član je tudi naša akademija.
Akad, Zwitter in Grafcnauer, znanstveni svetnik dr, Blaznik in asistentka D. Miheličeva so se aktivno udeležili 19. zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Mariboru od 27. septembra do 1. oktobra 197S.
Akad. Zwitter je v sodelovanju z asistentko D. M i beliče vo Organiziral zgodovinski del razstave, ki jo je priredila SAZU ob svoji štiridesetletnim.
Dopisni član dr. S. Vilfan je za akademijo izdelal elaborat s predlogom za reorganizacijo publikacije Bulletin scientifique, section B, Sciences humaines, ki jo izdaja Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ.
V	dneh od 9. decembra 1978 do 6. januarja 1979 je bila na inštitutu s štipendijo SAZU poljska zgodovinarka Monika Senkowska-Gluck, ki je delala na publikaciji o zgodovini Napoleonovih Ilirskih provinc,
Objave:
P. B 1 a z n i k ;
Železniki in franciseejski katastrski elaborat. Loi ki razgledi 25, 1978, str. 11—23.
D. Mihelič:
Žena v piranskem območju do srede istoletja. Zgodovinski časopis 32. 1978, Str. 23—36.
Socida v Piran n od 1280 do 1540. Slovensko morje in zaledje II, št 1, Koper (v tisku).
Rezultati ankete med učitelji zgodovine na osnovnih šolah SR Slovenije v letu 1977. Zgodovinski Časopis 32, 197B, str. 139—141.
Rezultati aukete med profesorji srednjih šol SR Slovenije v letu 1978. Zgodovinski časopis 32, 1978 (v tisku).
Posvetovanje o zgodovini Loikega. Kronika 26, 1978, str. 47—48,
Poročilo o sedmem zasedanju jugoslovansko-italijanske zgodovinske komisije. Zgodovinski časopis 52, 1978, str, 160-161.
VI. jugoslovanski simpozij o pouku zgodovine. Zgodovinski časopis 32. 1978 (v tisku),
Slovensko morje in zaledje I, št. i, Koper 1977. Kronika 26, 1978, str. 117—118 (ocena).
At ti c memorie della Deputazionc d i storia patri a per le Marche, n, s, 82, (1977). Le March e e f'Adriatico oricntalc ..., A ti i del convegno Sennigallia, 10—12 Gennaio 1976, A neona 1978, Zgodovinski časopis 32, 1978 (ocena, v tisku).
Ivan S topa r, Rogatec, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov 66, 1976. Kronika 26, 1978 (ocena, v tisku).
Ivan Stopar, Jialec in Novo Celje, prav tam 75, 1977. Kronika 26, 1978 (ocena, v tisku).
Se n slovenski trobojnici. Nedeljski dnevnik, 5. 11. 1978, str. 26.
B. Otorepec:
Regesten des Herzogtams Steiermark. 1. Band, 1308—1519, t, Lic-ferting, C raz 1976 (ocena). Zgodovinski časopis 31, 1977, str. 560—565 (izšlo 1978).
Lexicon la t in it a tis med i i acvi Iugoslaviae, Vol. II, Litterae L—Z, Zagrabiae 1978 (soavtor in sou redni k).
Grb trga Laško. Časopis za zgodovino in narodopisje 12, 1976, Str. 292—307 (izšlo 1978).
Ob iiOO-letnici mesta Višnja gora. Zbornik občine Grosuplje 10, 1978, str. 277—294.
UMETNOSTNOZCODOYINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA
Poročilo o delu v letu Î978
Delo Inštituta je potekalo po programu in v okviru razpoložljivih sredstev. Široko zajeti vsebinski program obsega raziskovanje problemov slovenske umetnostne preteklosti, je pa prirejen tako, da ne pribaja do kolizij z raziskovalnim delom sorodnih ustanov in da inštitut lahko sodeluje pri sorodnih nalogah z drugimi ustanovami. Posamične teme raziskovalne rn zbiralne dejavnosti se dele na dolgoročne in kratkoročne.
Med prve spadajo naloge, ki so trajne narave kakor npr. zbiranje gradiva za izdajo umetnostnozgod o vinskega atlasa Slovenije, zbiranje in komentiranje virov za umetnostno zgodovino Slovenije in zbiranje dokumentacijskega gradiva. — Kratkoročne naloge so v tem letu zajele specialni študij slikarstva i7. stoletja na Slovenskem, arhitekture 19. stoletja na Slovenskem in začetkov slovenske ilustracije, karikature in knjižne opreme okoli leta 1900.
Zaradi preobremenjenosti sodelavcev, zlasti zunanjih, za leto 1978 načrtovani del atlasa ni mogel biti realiziran v celoti. Zbrano je gradivo za 7 kart, ni pa še preneseno na zemljevide in tudi spremni teksti še niso dokončani. Kritična prepisa rokopisnih tekstov J. C. Thalnitscherja (Dolnicarja) Cypress us in Marianale sta bila revidirana; v delu je indentifikacija ohranjenih spomenikov. Začeli smo tudi z obdelavo obsežnega rokopisa Bibliotheca Lnbacensis pu bi i ca. Kot poseben problem se pri delu kaže translitéra ci ja nemških tekstov; njihove dosedanje objave nihajo od natančnega prepisa talis qualis do doslednega prilagajanja moderni pravopisni normi, besedila sama pa so nastala še pred dokončno pravopisno normalizacijo ob koncu 18. stoletja. Izbrali smo torej nekakšno srednjo pot, ki se skuša kar najmanj oddaljiti od posebnosti originalnega zapisa in hkrati omogočiti njegovo bra In ost in preglednost. Kolikor so besedila fragmentarna (zlasti Cypressus), smo jih poskušali dopolniti na podlagi starejših objav ali avtorjevih konceptov,
Zbiranje dokumentacijskega gradiva spremlja na eni strani delo, povezano s kratkoročnimi nalogami, po drugi strani pa je kompleksne narave, ker zajema vse dosegljive podatke û slovenski umetnostni preteklosti in tako ustvarja podlago za prihodnja raziskovanja. I udi v letu 1978 smo kontinuirano do-
poln je vali obstoječi dokumentacijski fond z ekscerpti iti fotokopijami podatkov iz strokovne literature tako iz starejših slovenskih kot nemških in italijanskih periodik. Vzporedno smo vnašali v temeljne kartoteke umetnostnih spomenikov in v imenske kartoteke umetnikov tudi sprotne terenske zapiske in kazalke zn hemeroteko. Tndi hemeroteka se stalno dopolnjuje z izrezki iz glavnih slovenskih časopisov. Fo to tek a se bliža dokončni ureditvi; posebno skrb posvečamo tudi arhivskim fotografskim posnetkom zlasti tistih spomenikov in ambientov, ki so propadli ali pa se je njihov videz občutno spremenil. Nadaljevali smo tudi z nrejevunjem rokopisnega in dokumentacijskega gradiva iz zapuščine ukad. dr. F. Steleta. Stvarni katalog institutske knjižnice se postopno širi tudi na starejši knjižni fond. Dragocena obogatitev je pridobitev knjižnice po-dobarske družine Vurnikov iz Radovljice iz zapuščine prof. arcll. 1. V urnika; s pogojem du knjižnico ohranimo kot posebno celoto, nam jo je ljubeznivo prepustila NLiK.
Kot novo kratkoročno nalogo smo sprejeli raziskavo slikarstva i7. stoletja na Slovenskem. Te skoraj neobdelane problematike so se delno lotile že priprave na razstavo umetnosti
17.	stoletja na Slovenskem v Narodni galeriji leta 1%8, a spomeniško gradivo, ki se še skriva po cerkvah in muzejskih de-pojih in celo v zasebnih zbirkah, doslej ni bilo v celoti evidentirano, še manj pa stilno kritično ovrednoteno. Potrebno je revidirati dosedanje izsledke, predvsem pa izpopolniti razvojno in situacijsko podobo slikarstva od konca 16. do začetkov
18.	stoletja. Zato je najprej potrebna raziskava spomenikov na terenu (iskanje, popis in fotografiranje slik). To leto so bili pregledani tile okoliši: Slovenske gorice, okolica Vitanja in Gornjega gradu, Dravska dolina od Brezna do Dravograda, Bloke in okolica Loža, Kočevje, delno okolica Novega mesta, del Goriških Brd. Novo odkrite slike sicer v jedru ne spreminjajo dosedtlj zarisune stilno razvojne podobe, narekujejo pa nekatere popravke v datacijah in v stilni periodizaciji. Jasneje so se pokazali tudi pokrajinski razločki, zlasti med štajerskim in kranjskim gradivom. Za primorski pas je bil ploden obisk Furlanije in Beneške Slovenije (z zanimivima deležema koba-riških podobarjev Luka Sarfa in Jerneja Vrtava). Posebna skrb je veljala tudi primerjalnemu furlanskemu gradivu, zlasti na črti Čedad-Neme; večkrat je bilo treba te slike iskati v po-potresnih skladiščih. Eden najkvalitetnejših slikarjev iz srede 17. stoletja, žal še anonimni Mojster sv. Boštjana, čigar delo smo poznali doslej samo v Vitanju, se z najdbo slike sv. Antona
Pnlčavnika v Gornjem gradu poteguje za večjo domovinsko pravico kot smo mislili doslej. Za slikarja Osvvalda (kapucina) jc bil siccr ugotovljen rojstni kraj, iskanje morebitnih drugih njegovih del v zgornji dolini Mure pa še ni rodilo sadu. Slikarstvo konca 16. stoletja je primerjalno osvetlil ogled protestantskih fresk v Rantenu prt Schodru in v Mnrann na avstrijskem Štajerskem. Studijski obisk v Pragi je veljal problemu manierističnega slikarstva v času Rudolfa II., zlasti njegove kompozicije in kolorita. Stenske slikarije so bile to leto bolj registrirane in opisane kot pa nadrobneje analizirane. Podobno velja tudi za dela tujih mojstrov.
Terensko raziskovanje arhitekture 19. stoletja se jc usmer~ j al o predvsem po napotkih arhivskih virov in podatkov iz starejše literature. Posebna pozornost je veljala Prek m ur ju, Ptuju in okolici, Notranjski, Dolenjski in Goriškim Brdom. Zaradi povezav z ljubljanskim umetnostnim krogom smo pritegnili v razvid še Samobor, Jastrebnrsko, Kari ovac in Lučko na Hrvaškem. Nekajdnevni obisk je bil posvečen beneškemu zaledju in povezan z razstavo beneške umetnosti v času An ton i u Ca nove, Nosilca naloge je pritegnilo to pot predvsem vprašanje umetnostne kvalitete našega spomeniškega gradiva preteklega stoletja in ne samo njegova tipologija. Za razjasnitev tega je bilo treba poseči tudi nazaj v 18. stoletje k začetkom racionalizma.
Raziskovanje moderne slovenske ilu si racije, karikature in knjižne opreme se je nadaljevalo z zbiranjem pudatkov o umetnikih, s sistematskim pregledovanjem revialnega, knjižnega in časopisnega tiska med leti 1890 in 1925, pri čemer smo upoštevali tudi dosežke v uporabni grafiki tega časa (reklame, plakate, letake, ekslibrise, diplome, razglednice). Metodološke smernice za delo so dozorele že ob sestavljanju (dokončnega) kataloga ilustrativnega opusa slikarja M. Gasparija. To leto so bili v obdelavi (seveda še ne dokončni) tile umetniki: Gaspari (dopolnilno), Birolla, Smrekar, Podrekar, Polja nec, Vavpotič, Jager, Santel, Dob nikar. Tratnik. Cotič, Polj a nec in A, Koželj — torej mojstri, ki izhajajo še iz duha sccesije in njenih novih pogledov na opremo knjige, razen teh pa še umetniki, ki so pojmovali ilustracijo še tradicionalno kot dopolnilo besedila: Gvajc, Germ, Zmitek, Kobilica, Jama. Posebna skupina so primorski slikarji Spazzapan, P i Ion, Čargo, ki kažejo že ekspresion i stične stilne elemente.
Pri raziskovanju karikature jc gradivo seglo do Levstikovega časn in do starejših humor isti enih periodik. — Posebno poglavje je zajelo opremo knjige, predvsem tiskarsko in gra-
fičlio ziele izdaje pred nastopom, moderne. Poskušali smo nadrobneje osvetliti tudi založniško dejavnost knjigarnarja L. Scbwentnerja in vplive Ivana Cankarja na prodor novih oblikovnih idej, ki so jih realizirali domači umetniki.
Dr. E. Cevc je študijsko obiskal Furlanijo, Dunaj in Prago. V okviru akcije za obnovitev Venzonejo po potresu (Ven z one vivo) je predaval o umetnostnem deležu Slovenije v Beneški Sloveniji in Furlaniji v času srednjega veka in baroka. V Pragi je 30. novembra 1978 na povabilo Karlove univerze predaval na simpoziju ob šestoletnici smrti Karla IV, o umetnosti kroga Petra Parlerja ua Slovenskem, sodeloval je pri pripravah na razstavo štajerske gotike v s L Lambrechtu v Avstriji ter na Razstavo Parier j i in lepi slog 1340—1400 — Evropska umetnost v času Luksemburžanov v Kölnu, na kongresu jugoslovanskih umetnostnih zgodovinarjev pa je predaval o slikarstvu 19. stoletja na Slovenskem.
Dr. D. Prelovšek se je udeležil v septembru seminarja Palla-dijevega centra v Viecnzi. Na simpoziju v Vcnzoneju je predavalo obnovi Ljubljane po potresu leta 1895. Na mednarodnem simpoziju o secesijski umetnosti, ki ga je skupaj z Avstrijskim kulturnim inštitutom priredila Narodna Galerija v Ljubljani, je imel referat o secesijski arhitekturi na Slovenskem, na umet-nostnoz godov in skem simpoziju v Radovljici in na kongresu jugoslovanskih umetnostnih zgodovinarjev v Celju pa je sodeloval z referatom o problematiki raziskovanja arhitekture 19. stoletja v Sloveniji.
Strokovna sodelavka V. Baloh je obiskala Dunaj v zvezi z raziskovanjem začetkov slovenske ilustracije.
Simpozija o seeesiji in kongresa jugoslovanskih umetnostnih zgodovinarjev v Radovljici in kongresa jugoslovanskih umetnostnih zgodovinarjev v Celju so se udeležili vsi strokovni delavci Inštitata.
Sodelavci Inštituta so skupaj obiskali razstavo štajerske gotike v St. Lambrechtu, Kakor vsako leto je I ušli tut organiziral študijsko ekskurzijo za vse svoje sodelavce. Obiskali smo Krtino pri Domžalah (gotska arhitektura in freske), Krašce pri Moravčah (gotske freske) in I,im barsko goro (baročna arhitektura, freske in oprema),
V okviru Inštituta se je odvijalo tudi delo sekcije za likovno umetnost Terminološke komisije S A ZU,
Bibliotckarka V. Urek je sodelovala kot sourcdnica publikacije Slovenska akademija znanosti in umetnosti oh štiri deset letnic i.
Ob ja pe:
E. Cevc:
Die parlcrische Kunst und die Plastik um 1400 in Jugoslawien, (Katalog). Die Parier und der schöne Stil 1330—1400. Kiiln 1978.
Hans Maler von Judenburg und -seine Werkstätte. (Katalog). Gotik der Steiermark. Graz 1978, 21)2—272.
Likovna umetnost v prvi polovici 19. stoletja ria Slovenskem. (Katalog). Slovenci t pred marčni dobi in revoluciji 1848. Ljubljana 1978, 68—72.
Trije poznorenesaneni in cn baročni nagrobnik v Laškem. Časopis za zgodovino in narodopisje n. v., 12. 1976, 308—525 (tiskano 1978).
Profesor J. G. Tonbank in loški umetnostni spomeniki, Loški razgledi, 25, 1978, 88—95.
Renesančni plastiki v Kamniškem mestnem muzeju, Kronika, 26, 1978, 150—155.
D. Prelovšek :
Plečnikov prispevek k secesiji. Arhitektov bilten, 1979, št. 33, str. 15-16.
Stavba deželnega gledališča v Ljubljani. Kronika, 26, 1978, 159—16b.
A. R o j e C :
Pregled pomembnejših publikacij o neoklasieizmit v zadnjih desetih letih. Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, 1978, št. 2, 45^8.
Bilten Slovenskega ume tn os tnozgodo vinskega društva, št. 1 in 2-Ljubljana 1978 (sodelovanje pri sestavi bibliografije),
Strokovni prevodi:
Roman Jakobson: Propad filma? Ekran. 1978, št. 2, 29—31.
Pogovor Adrian a A pri in Luigija Faccinija z Romanom Jakob-sonom. Ekran, 1978, št. 3, 32—35.
Henri Lemaitre: Likovne umetnosti in film. Ekran, 1978, Št. 4, 7—10.
Marc Ferro: Film in zgodovina. Ekran, 1978, št. 5/6, 22—24.
Marc Ferro: Film — p roti analiza družbe? Ekraa, 197S. št. 5/6, 25—27.
Jan Mukarovskf: O Filmski estetiki. Ekran, 1978, št. 7/8, 30—34.
j an Mukafovski: Cas v filmu. — Ekran, 1978, št 7/8. 35—37.
V. Urek:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ob št trideset letni ci. Ljubljana, 1978. 266 str. (soiiredništvo).
INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO
Poročilo o delu t letu t 9 78
Delo instituta, ki ga je usmerjal in spremljal znanstveni svet (v letu 1978 smo vanj pritegnili z n na njega člana dr. P, Petrnja, ravnatelja Narodnega muzeja), se je odvijalo v skladu z raziskovalno nalogo: Slovenija od p red zgodovine do zgodnjega srednjega veka. V to programsko usmerjeno dejavnost so bili vključeni vsi sodelavci instituta, pogodbeno pa so sodelovali tudi zunanji arheološki strokovnjuki.
Institut je financiral in usmerjal terenske topografske akcije in s tem v zvezi tudi problemska sondiranja določenih arheoloških točk. Topografija je zajela območji Novega mesta in Smarjete v dolenjski regiji, v Beli krajini okolico Semiča, del Kozjanskega, v Prekmurju okolico Moravče v, v ljubljanski regiji del Barja in okolico Litije ter Gabrovke, na Primorskem pa okolico Divače in Senožeč.
S sredstvi inštituta so zunanji sodelavci vodili problemska sondiranja. Ostanke prazgodovinske naselbine lia južnem pobočju Grujskega griča v Gornji Radgoni in ostanke poznoantič-nega grobišČn ob Gramoznici v Brstju je kopal arheolog Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote; sondiranja na hipodromu v Šentjerneju, Starem gradu Prežek nad Mihovim in gradu Prežek v CerOvem logu glede morebitnih zgodnjih srednjeveških OS talin je izvedel Center za arheologijo srednjega veka pri Narodnem muzeju; a rheolog-ko nser v a t or Zavoda SR Slovenije za spomeniško varstvo je v skladu s programom sondiral pri cerkvi v Mateni in odkril os taline prazgodovinske, antične in srednjeveške dediščine; arheolog Kraške muzejske zbirke pri Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU v Postojni je s posameznimi izkopi na Jakovškem griču (Jakovicu) na Notranjskem odkril srednjeveško grobišče in arhitektonske sakralne elemente izpred 12. stoletja; Dolenjski muzej jc opravil sondiranja na proštijskem vrtu v Novem mestu (kap i tel j) in v eni izmed sond ugotovil antično naselbinsko plast z dvema gradbenima fazama; ljubljanski Mestni muzej je raziskoval problematično gomilo v Mostecu pod šišenskim hribom z negntivniin izidom, pač pa jc na terasi hriba Mareček nad Podmolaikom razkrii ostanke manjšega prazgodovinskega gradišča in poznorimske utrjene postojanke, Sodelavci inštituta so vodili predvidena raziskovalna dela in sistematska izkopavanja.
Raziskovalna tema >Paleolilska raziskovanja«, ki jo vodi znanstveni svetnik dr. ing. Mitja Rrodar, je zajela terenske oglede polcncialnih jamskih postaj na različnih krajih Slovenije. Uspešno sondiranje je zastavil v jami Divje habe pod Sebreljaini nad dolino Idrijce, kjer jc v pleistocenskih plasteh odkril kosti jamskega medveda in dva metra globoko dokaj lesnega oglja. Čeprav kamenih orodij ni našel, dokazuje ostanek kurišča navzočnost ledenodobnega človeka oz. nakazuje palcolitsko postajo. Poskusno izkopavanje v Konasnici pod Draž-goško goro je dalo negativen rezultat; zaradi neustreznih finančnih predpisov jc to terensko delo financiral sam. Tudi sondiranje v novo odkritem rovu jame llude luknje m dalo pozitivnega rezultata.
Sistematična izkopavanja je dr. M. B rod ar domala končal v Podrisovcu; najdišče je dokončno prostorsko omejeno in je za raziskovanje ostalo le še nekaj kvadratnih metrov površine. Obsežnejše raziskovanje je nadaljeval v Vilharjevi jami, kjer je lanskoletno sondiranje odkrilo novo paleolitsko postajo z mousterienskim kamenim orodjem. Večji letošnji izkop je bil pripravljalne narave; izdelan je bil tudi geodetski posnetek objekta z okolico. Kulturnih ostalin letos ni bilo, pač pa dva domala nepoškodovana zoba nosoroga iste stratigrafske pozicije dopolnjujeta in potrjujeta vrednost plcistoecuskih sedi men tov. Sistematična izkopavanja so se nadaljevala v jami pod Herko-vimi pečmi nad Radij a m i, ki jih je izvedla katedra za kvartaro-logijo FNT pod vodstvom prof. dr. F, Osoleta. Kopalo se je po vsej širini jame do skalnega dna; stiatigralski podatki, fav-nistični ostanki in kamena orodja prispevajo marsikaj h kronološki interpretaciji najdišča v okviru wurmskcga glnciala.
Pri internem delu je dr. M. lirodar oddal tekste za publikacijo O Prazgodovini Jugoslavije in tekst, za katalog razstave oh petdesetletnici slovenskega paleolitika. Priprava monografije o Potočki zijalki je v delu, vendar dokončno redakcijo ovirajo razni nepredvideni zadržki. Študij in dokumentacijo znanstvenega kabinetnegu dela je v mejah možnosti opravljal sproti v skladu s programom. Kot upravnik inštituta je dr. M. Brodar vodil ustrezne upravne posle in usmerjal znanstveno dejavnost tako na področju notranjih inštitutskih naiog kot tudi tistih, ki so vezana na zunanje sodelavce.
V skladu z inštitntskhn programom je tekla tudi tema raziskovanja obdobja starejše prazgodovine oz. neolitika, eneoli-tika in zgodnje bronaste dobe, ki jo vodi bi usmerja višji znanstveni sodelavec dr. France Leben. Nadaljeval je sistematična izkopavanja v jami Trhlovici na D i vaškem krasu. Lan-
ir
163
skoletni izkop je razširil na ves jugovzhodni vogal vliodnega jamskega spodmola (31 m* površine), kjer je kopal vse do sigaste skorje, ki je ločnica ined holocenskimi in pleistocenskimi sedimenti. Z letošnjim posegom je dopolnil in rešil s trat igralsko problematiko južnega profila. Prazgodovinske plasti se namreč stanjšajo in višinsko izenačijo z globljimi ob zahodnem delu. Proti pričakovanju je tod odkril dosti manj kulturnega inventarja, iz celotnega boloeenskega profila izhaja vendarle toliko najdb, da se jih da stratigrafsko in kulturno opredeliti, V vrhnjih plasteh so najdbe iz srednjega veka in pozne antike, v srednjih plasteh iz železne in bronaste dobe, v spodnjih plasteh pa iz starejših prazgodovinskih obdobij značilne za mlajšo kameno dobo. Bolj kot lani se v njih odražajo tipološke značilnosti jadranskega srednjega in poznega neolitika. Keramiko da-nilske In hvaTske faze dopolnjujejo tudi koščena in kamena orodja.
lir. F, Leben je dopolnjeval specialno arheološko karto jamskih in prostih najdišč na jugovzhodnem alpskem prostoru — časovno in kulturno odbranih s sočasnimi lokali tetam i srednje in jugovzhodne Evrope; sproti jc registriral antropospelcološko bibliografijo slovenskega ozemlja in sosednjih dežel in obdeloval izkopanine iz Ciganske jame in Velikega zjota. Tehnično je uredil 29. (1978) letnik Arheološkega vcst.nika in zastavil urejanje jubilejne tridesete številke. Kot stalni član republiškega odbora gibanja Znanost mladini je na inštitutu osnoval komisijo, ki vodi, ocenjuje in bedi nad vsakoletnim tekmovanjem in terenskimi l a bor i srednješolcev, ki jih zanima arheološka veda, Sodeloval je na znanstvenem posvetovanju tržaške in ljubljanske filozofske fakultete — tržuški teden v Ljubljani.
Načrtno raziskovanje kovinskih prazgodovinskih obdobij je v okviru inštitutskih nalog zastavil asistent Janez Dular. S sodelovanjem asistenta mag. Slavka Ciglencčkcga jc nadaljeval s sistematskimi izkopavanji ogroženega Kučurjn pri Podzemlju. Dela so bila osredotočena na tri večje izkop ne površine. Prvi izkop je na severozahodnem kraju vzpeiine zajel še ohranjene temelje in notranjosi prazgodovinske stavbe, drugi izkop na tem skrajnem koncu naselbine je razkril obodni poznoautiČni zid na prazgodovinski osuovi, tretji izkop na južni strani pa večjo trisobno poznoantičuo Zgradbo.
J. Dular vodi akcijo raziskovanja prazgodovinskih naselbin v Sloveniji, s kaicro je letos zajel meritve obrambnih nasipov 17 gradišč v ljubljanski in novogoriški regiji; arheološko topografijo v Beli krajini pa je nadaljeval okrog Gradca in Selnica. Pri internem delu je za kartoteko arheoloških najdišč
Slovenije o brlela I tri regije zahodne Slovenije, dokončal študijo o žarnogrobiščni nekropoli nu Borštku pri Metliki in na PZE za arheologijo filozofske fakultete v Ljubljani vodil pro-seininar o železnodobnib kulturah v Sloveniji. Največ Časa je posvetil delu na tripologiji naselbinske in grobišene halštatske keramike. — Na SAZU je opravljal dolžnosti predsednika sveta delovne skupnosti.
Na študiju in programskih nalogah raziskovanja antičnega obdobja je delal znanstveni svetnik dr. Jar osla v So šel, To so Ta z i skoval ne naloge: lutensko obdobje vzhod noalpskega prostora v luči antičnih literarnih virov za obdobje prvih štirih stoletij pred Timsko zasedbo, rimski napisi v Jugoslaviji, s sodelovanjem strok, svetnika A. Sasel, in analize narativnih virov, ki pričajo za prisotnost Slovanov na Balkanu pred 7. stoletjem; ta naloga že skicira vzhodnoalpske probleme v zvezi s topo-noinastiko in Slovani ter utrjuje problematiko v zvezi z etničnim in političnim položajem v 5. in G, stoletju.
J. šašel nadaljuje pripravo emonske topografije in je to leto obdelal literaturo s kartotečnim oblikovanjem podatkov, sodeloval je kot urednik za arheologijo v Sloveniji pri Enciklopediji Jugoslavije, imel epigrafske konsuhacije s študentom podiplomske stopnje in imel razna predavanja in diskusije po društvih. Dokaj časa in potov je zahtevalo njegovo uredništvo Arheološkega vestnika 29 {1978) in redakcija prispevkov za naslednji jubilejni trideseti letnik. Imenovanje; 2. marca 1978 je bil J. Sašel izvoljen za častnega člana Society of Antiquaries (Hon. F. S. A.) v Londonu.
Z obdobjem pozne antike in preseljevanja ljudstev se ukvarja asistent mag. Slavko Ciglenečki. Pomagal je voditi izkopavanja poznoantične in prazgodovinske naselbini; na Kučarju pri Podzemlju in sodeloval prt izkopavanju slovanskega najdišča Jazbine v Ratkoviču pri Bijeljiui, ki jih je organiziral Zemaljski muzej iz Sarajeva. Samostojno je raziskoval pozno-antično naselbino Gradec pri Prapretnem. Namen sondažne akcijc in geodetskega posnetka terenu je bil, določiti jasnejšo stratigrafijo, ugotoviti morebitno mesto grobišča in fiksirati na površini še deloma vidne stavbne obrise; pri tem so našli Še prazgodovinske ostaline. Opravil je tudi zadnjo terensko fazo arheološke topografije Kozjanskega.
S. Ciglenečki je za interno delo prevzel odgovornost za izpisovanje topografskega gradiva za centralno kartoteko najdišč in akcijo dopolnjevanja arheološke literature za slovenski prostor, osebno pa zasnoval kartoteko pozno antičnih najdišč Slovenije. Na strokovnem posvetu o tehnologiji gradnje cest
v slovenski preteklosti, ki ga je SAD organiziralo v Škof ji Loki, je govoril o tem, kje je potekala riniska cesta Celeia-Neviodunum,
Strokovni svetnik Ana Sašel je opravljala vse bibliotekarske posle v inštitutski knjižnici, katere fond se je v letu 1978 povečal za 1114 bibliografskih enot, Sestavila je kartoteko periodičnega tiska in nadaljevala z novo katalogizacijo 3tarcga fonda. Sodelovala je na inštitutski epigrafski temi, opravljala lektorske posle in do p rili od a tajnice vodila tudi administracijo-
Strokovni sodelavec Ivan Turk je za centralno arheološko kartoteko v letu 1978 obdelal novi fond arheološke literature Narodnega muzeja in knjižnic v Celju, Kopm in Novi Gorici in sproti registriral novo akcesijo knjižnic zajetih v CAK. Sproti dopolnjuje kartoteko pnieolitske literature, tekoče ureja vse arhiviranje, najdiščne podatke in katastrske karte. Povsem znova je s sodelovanjem bon. uslužbenca F. Truhlarja in tajnice B. Justin zastuvil novo kur to tek o najdišč, ki obsega že čez tisoč arheoloških točk; v njej so združeni podatki terenskih akcij in zadevne literature. Za topografski zvezek Slovenskih Goric je preveril in obdelal literaturo 104 najdišč. V sodelovanju z drugimi delavci inštituta je izdelal koncept z navodili za zapisnike k arheološki topografiji S terenskim delom se je I. Turk udeležil paleolilskih izkopavanj v Vilharjevi jami in sondiranj v jami Divje babe. V okviru paleoiitskih rekoguo-sciranj je ogledal več jamskih objektov, sodeloval jc pri arheološki topografiji Bele krajine in pri izmeri prazgodovinskih gradišč v okolici Ljubljane.
Strokovni delavec Dragica Knific-Lundcr je v glavnem risala, prerisovala in oblikovala izkopanine in tehnično dokumentacijo inštitutski h terenskih akcij- Tako kamene artefakte, koščeno orodje in keramiko pa tlorise, profile in karte. Dosti gradiva jc morala znova prerisati, preoblikovati pa tudi dokaj slikovne dokumentacije za Arheološki vestnik.
Inštitut se je v letu 1978 personalno okrepil. Z marcem je bila nastavljena kot tajnica Breda Justin, ki razen splošne in finančne administracije pomaga pri arhivskem in dokumentacijskem delu inštituta. Z novembrom je pričel delati stažist Andrej Pleterski, dipl. arheolog in zgodovinar z vpisano podiplomsko stopnjo študija; strokovno se bo ukvarjal z zgodovino slovenske arheološke vede, osebna specializacija pa mu jc obdobje zgodnjega srednjega veka.
Vsak izmed delavcev inštituta sproti spremlja arheološka dogajanja in literaturo in se ukvarja s problemi ožje strokovne specializacije. Razen tega je vsak posameznik opravljal še
vrsto drugih neraziskovaljiih del, ki so pač neobhodna za uspešno izvajanje programskih nalog. Nekateri so sodelavci pri drugih raziskovalnih projektih in nalogah, ocenjevalci raziskovalnih nalog, člani strokovnih komisij in izvoljeni na mesta družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti. Inštitut sodeluje in razširja stike z jugoslovanskimi in tujimi arheološkimi ustanovami in njih sodelavci, a tudi članstva v domačih in tujih strokovnih združenjih izpričujejo priznanje ravni in dela posameznih delavcev inštituta. K ožjemu znanstvenemu delu spadajo vsekakor tudi udeležbe in predavanja na domaČih in menda rodnih kongresih in simpozijih. Inštitut se je tudi aktivno vključil v vsakoletne akcije gibanja znanost mladini.
V	letu 1978 sta izšla 27. (1976) in 28. (1977) letnik Arheološkega vegtnikn; tik pred izidom je tudi 29. (1978) letnik, Urejuje se trideseta jubilejna številka.
Delo na arheološki terminologiji je teklo v mejah možnosti. Toko izpisovanje literature in dopolnjevanje kartoteke arheoloških terminov, nadaljevanje geslovnika zadnje tretjine ahe-ccdc in urejanje kartoteke slikovnega gradiva iz sv, Lucije; ta jc tipološko urejena in s tein so izluščeni vsi žel jeni tipi za izbor ustreznih terminov.
Zaradi tehničnih ovir ni bilo organizirane nkcije za risanje slovenskih arheoloških najdb v tujih zbirkah — razen, tuširanja preostalega lanskega gradiva.
Ob takšni številčni sestavi osebja nima inštitut več najnujnejših delovnih prostorov. Delavci so preutesnjeni, novi nimajo niti lastne pisalne mize. Pomožnih prostorov sploh ni.
P&linološki laboratorij
Paleovegctacijska raziskovanja smo v letu 1978 nadaljevali S p aleop al biološki mi raziskavami riškega profila v Bitjah, wiirm$kegn v Renčali, poduijšali smo v kasni glncial profil vrtine v jezercu Ledina nu Jelovici. Preiskovali smo profile jezerske krede v Bohinju (srednji wiirm), v Mojstru ni (starejši w tirni ali riss), pri Belopeških jezerih (kasni glaciul), Podkoren (holocen), pri Volarjih (srednji wurm).
Profil gozdnih tal s Kala pod Blegošeni jc dal sliko antro-pogeno spremenjene vegetacije.
V	ljubljanskem prostoru smo spremljali odpiranje profilov na gradbiščih: Erjavčeva cesta. Karlovški most, Cradaščica,
Glinška cesta in povsod ugotovili vegetacijo različnih obdobij wiirma,
Nekaj preiskanih strojnik vrtin z Ljubljanskega barja je dalo sliko vegetacije od wiirma do rissa.
Številni vzorci iz profilov vzdolž plinovoda so dali veliko orientacijskdi podatkov, ki bodo p odlaga za poznejše sistematične raziskave.
Palmo loško smo preiskali tudi vzorce lotov j z K varne rja, ki jib je zbrala oceanografska ekspedicija Vile Vele bita (delno postglaciul, delno kasni glacial),
Za aeropalinološke raziskave neprekinjeno zbiramo pelodni disperz iz zraka v Ljubljani,
Študij pelodne morfologije smo usmerili v taksone, ki jih potrebujemo pri vsakodnevnem delu,
Preiskovali smo les, oglje, seme iu pelo ti iz arheoloških najdišč z Ljubljanskega barja, iz Stične, s Kučarja, iz Trhlovce in Podrisovca,
V dneh od 27. juL do 3. avg. se je mudil na obisku, prof. dr, van Zeis i, Groningen, predsednik komisije IN QUA zu vegetacijo jugovzhodne Evrope in Bližnjega Vzhoda.
A. SerccJj je bil od komisije Intern, Geol. Corr, Progr. (IG CP), Pro j, 153/B izbran za predstavnika Jugoslavije v tem raziskovalnem projektu, toda je moral zaradi omejenih delovnih možnosti sodelovanje odkloniti.
Ud&ležba na znanstvenih srečanjih in potovanja
Or. F. Lebcn in dr. S. Gabrovec sta se kot predstavnika SAZQ udeležila delovnega sestanka JVledakademijskegu jugoslovansko-italijaiiskegu komiteja za proučevanje p red zgodovine in proto-Zgodovine Jadrana, ki je bil na Liparih.
Dr. F. Leben in J. Dular sta se udeležila mednarodnega kolokvija ua temo »Arheologija zahodnega panonskega prostora t, V Eisensfadtu (Železnem),
Dr, J. Saše] se je z diskusijekim predavanjem udeležil mednarodnega simpozija, ki ga je priredila Avstrijska akademija znanosti v Zvvettlu na temo »Ljudstva ob srednji in spodnji Donavi V 3, iu 6. stoletju.«
Dr, J. Šil šel in A. Sušel sta bila iia epigrafskem Študijskem potovanju po Dalmaciji.
S. Ciglenečki se je udeležil mednarodnega srečanja Akvilejski teden in simpozija v Peči o cestah in komunikacijah v prazgodovini in antiki.
Objave:
M. B t o d a r :
Paleolitska slika mamuta pri izviru Kolpe. Arheološki vestni k 29, 1978. 729—734.
Jean-Clan de Miskovsky, Le quuternaire du midi mediterraneen, Etudes quaternaires 3, Marseille 1974. Arheološki vestnik 29, 1978, 757—758 (ocena).
S. C i g 1 e n e č k i :
K problemu kulturne in Časovne opredelitve nekaterih utrjenih prostorov v Sloveniji. Arheološki vestni k 29, 1978, 482—494.
J. Dular :
Podzemelj. Katalogi in monografije 16, Ljubljana 1978 (str, 74).
Poskus kronološke opredelitve dobovskega žar nega grobišča. Arheološki vestnik 29, 1978, 36—45.
Early Christian ehurch on Kuear near Podzemelj. Arheološki vestnik 29, 1978, 528—532,
F. Leben:
Osteološkc in kultne najdbe prazgodovinskega človeka iz kraških jam Slovenije in mejnega ozemlja. Arheološki vestnik 29, 1978, 13—35.
Ajdna. Arheološki vestnik 29, 1978, 532—545 (soavtor A. Yalic}.
The first adriatic neolithie in Slo veni a. Archacologia I ugasla viea 17, 1978 (v tisku).
Vladimir Milojeič (1918—1978). Arheološki vestnik 29, 1978, 711 do 713 (in memoriam).
Eva Lenneis, Siedlungsfunde aus Poigen und Frauenhofen bei Horn. Ein Beitrag zur Erforschung' der Linear- und Stich band keramik in Niederösterreich. Prähistorische Forschungen 8, Ilorn - Wien 1977. Arheološki vestnik 29, 1978, 765—766 (ocena).
Istvän höuu. Die mittlere Bronzezeit Ungarns und ihre südöstlichen Beziehungen, Archaeologia Hungarica 49 (Budapest 1975). Arheološki vestnik 29, 1978, 766—767 (ocene).
j ¿nos Bauner. Ist v an Dona. Mittclbronzezeitliclie Teil-Siedlung bei Bčkes, Fontes Archaeologici Hungariae (Budapest 1974). Arheološki vesfnik 29, 1978, 767—770 (oeenaj.
Otto Trogmayer, Das bronzezeitliche Gräberfeld hei Tapč. Fontes Arehacologiei Hungariae (Budapest 1975). Arheološki vestnik 29, 1978, 770—771 (ocena).
A. P 1e ters k i;
On is t op her Taylor, Fieldwork in Med ie val Archaeology (1974), Arheološki vestnik 29, 1978, 780—782 (oceua).
J. Sasel:
Si rabo, Ocra and archaeology, Ancient Europe and Mediterranean (Studies presented in honour of Hugh Henekcn). Varminster, 1977, 157—160.
Aquileia, Ravenna e Poelovio: contati e rapportL Antiehita Alto-adriatiche 15. 1978, J 55—145.
Viae milita res. Studien zu den Militärgreuzen Roms II, 1977 (1978) 255—244.
Postila k Martinu iz Brage. Kronika 25, i97? (1978) 166—167.
Drvinis nutibus actus. Historia 27, 1978, 249—254.
Zur ethnischen and politischen Aufspaltung des Mitteldoiiaubec-kens im 5. und 6. Jahrhundert. Die Volker an der mittleren und unteren Donau (V.—VI, Jahrhundert), Simposien Zwetil 1978, 156—158.
Slovenski prostor od Keltov do Slovanov. Kronika 26, 1978, 61—68.
Jan Beneš (1934—1977). Arheološki vestnik 29, 1978, 714—715 (in memorinm).
John Morris (8. h. 19H—1. 6. 1977). Arheološki vestnik 29, 1978, 716—718 (in meinoriam),
Giovanni Brusin [1883—1976), Arheološki vestnik, 29, 1978, 719— 721 (in lneiuoriaiu),
Anton Gn¡rs, Beiträge zur Geschichte und Geographie Böhmens und Müh reus in der Zeit des Imperium Romanu m (Bonn 1976). Germania 56, 1978, 294—296 (ocena).
Harald von Pe triko vi ts, Beiträge zur römischen Geschichte und Archäologie 1951 bis 19:4 Bonn (1976). Arheološki vestnik 29, 1978, 774 (ocena).
F. Freising, Die Bernsteinstrasse aus der Sicht der Strasscn-trassierung (1977). Arheološki vestnik 29, 1978, 774—776 (ocena).
T fleet let vistkumu antiky v CSSR, 1945—1975 (1976). Arheološki vestnik 29, 1978, 778—779 (oc ena j.
Congressus quartus international i s Fenno-Ugr ist arum Budapestini habi til s anno 1975. Arheološki vestnik 29, 1978, "84 (ocena),
Forschungsstatten für Finnougristik in Ungarn (Budapest 1975). Arheološki vestnik 29, J978, 784—785 (ocena).
A. S e r c e 1 f:
I. A, Lengyel, Paleoserology, Blood Tvping with the Floureseent Antibody Method (Badapest 1975). Arheološki vestnik 29, 19?8, 758 do 759 {ocena).
E. Then i us, Meere und Lander im Wechsel der Zeiten. Verständliche Wissenschaft Bd. 1J4 (Berlin - Heidelberg - New York 1977). Ar-chivio Botanieo e Biogeografico Ilaliauo 54, 1978 (ocena v tisku).
A. Sercelj, M, Culiherg et al.:
Lakes Bled and Bohinj. Origin, Composition and Pollution uf Recent Sediments, Geologija 21, 1978, Hi—114.
INSTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIENTA
Poročilo o delu v Jetu 1978
Inštitut za prava starega Orienta je tudi v letu 1978 kukor doslej sproti proučeval novo asiriološko literaturo. Glavna ovira za večji napredek inštituta je premajhno število osebja.
Predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je z ukazom, številka 130 z dne 16. novembra 1978 odlikoval upravnika akad. Viktorja Korošca z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. V tem visokem odlikovanju vidi inštitut najvišje družbeno prizaanje koristnosti proučevanja asiriologije in ketitolo-
Svoj letni strokovni študijski sestanek je inštitut imel letos 23. novembra 1978. Tov. Marko Urbanija je na njem referiral o knjigi Kurt Bittel, Les Hitfites, Pariš 1976. — Akad. Viktor Korošec je kratko poročal o 23. mednarodnem asiriološkem srečanju (Ren con tre Assyriologique Internationale), ki je bilo letos od 3. do 7. julija v Zahodnem Berlinu. Kot osrednje vprašanje je bila tam obravnavana politična in kulturna povezava Mezopotamije z njenimi sosedi. Tako je tudi Viktor Korošec v svojem referatu obravnaval povezavo lietitskih zakonov s pravnimi določbami mezopotamskih pravnih zbirk. — Nato je nekoliko podrobneje poročal o presenetljivih najdbah italijanske arheološke ekšpedicije pod vodstvom profesorjev P. Mat.thiae in Giov. Pettinata v letih 1974— 1976, ki je odkrila ogromen državni arhiv j, več kakor 15000 ploščicami. (Prim. Paolo Mat-thiae, Ebla. Un impero rit rova t o, Torino 1977.)
Referat dr, Viktorja Korošca na 25, mednarodnem srečanju asiriologov v Zahodnem Berlinu bo izšel tam v celotnem zborniku o tem zborovanju,
Udeležbo na 25. mednarodnem asiriološkem srečanju je upravniku finančno omogočilo predsedstvo SAZU, ki tnu je tudi omogočilo, da se je na povratku za več dni zadržal v staro-orientaluein seminarju v Heidelbergu. Tam si je ogledal najnovejše asiriološkc publikacije, ki jih doma še nimamo,
Na tnednarodnem simpoziju o problemih Starega Egipta v Ljubljani je V. Korošec dne 30. septembra 1978 predaval o paritetni pogodbi, ki sta jo sklenila Ramzes II. in Ilattušili 111.
Na povabilo inštituta in akademika Bojana Copa, predstojnika oddelka za primerjalno jezikoslovje in oti en ta lis t i ko lia filozofski fakulteti v Ljubljani, jc Eminanuel Laroche, profesor
za jezike in civilizacijo Male Azije na Collège de France v Parizu ter član (Membre de l'Institut) francoske Académie des Inscriptions eí Belles-Leí1res, prišel kot gost v Ljubljano. Tu je imel troje predavanj. Na SAZU jc dne 8. maja predaval o uspehih svojili izkopavanj v Giilnarju v lurčiji, dne 9. maja pa je v dveh predavanjih na filozofski fakulteti obravnaval hetitščino in njena narečja v okviru iudoevropske jezikovne skupnosti: s-Le hittite et ses dialectes dans l'ensemble des langues in do-européen nés. ï
Ob mednarodnem simpoziju o problemih Starega Egipta je obiskal naš inštitut egiptolog in akadolog univ. prof, Eliuar Edel iz Bonna v ZR Nemčiji. Laskavo se jc izrazil o ureditvi in precejšnji zbirki novejše asiriološke literature.
Inštitut je sporazumno z akademikom Bojanom Čopom v poletnem semestru 1978 organiziral v času od 21. februarja do 23. maja 1978 enkraten tečaj za začetnike akadoloških študij. Sodelavka v inštitutu tovarišica Jul i jan a Sušteršič je uporabila 13 predavalnih ur za uvajanje udeležencev v klinopisno pisavo in za utrjevanje težjih klinopisnih znakov; akad. V. Korošec pa je udeležence v 13 urah uvajal v akadsko slovnico in to dopolnjeval z vajami» S tečajem je inštitut skušal olajšati težave, ki SO nustale na Filozofski laku I tel i zaradi odhoda tov. dr. Silvina Košaka v Oxford. Tečaja se je marljivo udeleževalo 4 do 6 slušateljev oziroma slušateljic.
Knjižnico je oskrbovala višja knjižničarku-ref eren tka Juli-jaua Sušteršič. Knjižnica se je letos povečula za novih 24 knjig in 19 letnikov revij. Sedaj i ni a 1045 knjižnih enot. Poleg knjižnice je tov. J. Sašteršič oskrbovala vso administracijo in sodelovala pri korekturah. Dopolnjevala je tudi avtorski in stvarni katalog. Za njegovo decimalno klasifikacijo skrbi še naprej tov, Marko Urhanija,
Objave:
V. Korošce:
Knjižni poročili o Realnem leksikonu asiriologije in prednjeazijske arheologije (okr. RtA):
Prvo poročilo o III A, IV. zvezku, 4.—7. sešit k u, na straneh 341—519 (z večjim upoštevanjem arheološko pomembnih gesel), je bilo objavljeno v Arheološkem vestniku, XXVII, i976, ki je izšel v Ljubljani leta 1977. na straneh 298— 300,
Drugo poročilo o M A, V. zvezku, i.—2. sešitku, 1976, str. 1—160 je bilo objavljeno v Zgodovinskem časopisu (=ZC), Ljubljana, XXXI, 1977, na straneh 555—560-
Ocene o knjigah;
Rykle Borger, Handbuch der Keilschriftliteratur. Založnik Walter de Cruyter, Berlin-New York, vezano: Band I: Hepertorium der sumerischen und akkadischen Texte. 8", strani X + 672, 1967. — Band Ii: Supplement zu Band L Anhang: Zur Kuynnjik Sammlung, 8°, str. XXX11 + 595, 1975. — Band FIT: Inhaltliche Ordnung der sumerischen und akkadischcn Teste, Anhang; Sekundärliteratur in Auswahl. 8°, str, VIII -1- 168, 1975.
Emmanuel Laroche, Catalogue des textes hittites (Études et Commentaires, 75). Editions Klincksieck. 8°, strani XII + 275, Paris 1971.
Idem, Catalogue des telles hittites. Premier supplément (Revue Hittite et Asianique. Tome XXX, pp. 94—135). Paris 1972. Editions Klincksieck.
Ocene so objavljene v Zgodovinskem časopisu 52, na straneh 163 —166, Ljubljana.
Dve daljši knjižni poročili sta v tisku.
INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK
Poročilo o delu v letu 1078
Dialekte loška sekcija
Delo dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik je v letu 1978 potekalo pri vseh treh, za slovensko znanost pomembnih dolgoročnih nalogah (Splošnoslovanski lingvistični atlas. Slovenski lingvistični atlas in Evropski lingvistični atlas) po predvidenem kratkoročnem programu.
Splošnoslooanski lingoistični atlas f O L A)
V zvezi s to nalogo je bilo opravljeno tekoče strokovno in organizacijsko delo.
14-dnevni h zasedanj OLA v Moskvi, kjer so potekale priprave za tisk 1, leksičncga in 1. fonetičnega zvezka atlasa, sta
se zaporedoma udeležila dva člana sekcije: asistentko. F. Be-nedik (maj—junij 1978) in prof. dr. T. Logar, dopisni Élan SÂZU (oktober—november 1978). Za spomladansko zasedanje v Moskvi je bilo v ta namen komentirano, pripravljeno in odposlano gradivo za 27 vprašalnik pol. Po novili principih, (splošneslovensko fonološko izhodišče) so bili izdelani 3 fonoloski opisi (T. Logar) in glede na omenjen splošnoslovenski izhodiščni fonološki sistem predelanih 7 fonoloških opisov (5 dr. J. Rigler, 2 F, Benedik). Pripravljena je bila ena varianta karte (j)azT, za celotno slovansko ozemlje (J. Rigler) in izdelana nova varianta karte 245 (»kozliček«) s komentarjem. Opravljen je bil dopolnilni zapis govora v Pomjnnu (M. Orožen, F. Benedik) ter drugo potrebno tehnično delo (pretipkavanje fonoloških opisov, komentarjev itd., F. Benedik).
Y zvezi z delom za OLA je bilo 6 sestankov jugoslovanske komisije OLA (Igalo, Beograd, Zagreb), ki so se jih udeležili dr. T. Logar, dr. J. Rigler in asistentka F. Benedik.
Slovenski lingvistični atlas (SLA)
Delo za slovenski lingvistični atlas zajema dve dejavnosti: zbira tel j sko in raziskovalno (obdelava gradiva oziroma njegova interpretacija).
Na podlagi študentskih diplomskih nalog se pod vodstvom T, Logarja zbira dopolnilno narečno gradivo, po kritičnem prepisovanju sc vlaga v kartoteko, v teku pa je tudi poskusno kar-tografiranje in izdelovanje fonoloških sistemov.
Za kartoteko SLA je bilo prepisano narečno gradivo Študentskih diplomskih nalog iz 7 krajev (5 S. Horvat, 2 F. Benedik), v kartoteko je bilo vloženih 18 za p i sov (S- HoTvat), izdelana sta bila dva fonološka opisa (S. Horvat) in 5 kart (F. Benedik).
Evropski lingvistični atlas (ALE)
Za to, še ne obsežno nalogo, je bil v tekočem leiu za delovno zasedanje ALE v Marhurgu prirejen in odposlan opis slovenskih knjižnih samoglasnikov in soglasnikov ter ustrezno ilustrativno gradivo, posneto na magnetofonski trak (pripraviU: S, Horvat, J. Rigler, V. Klunder).
Individualna naloga
Opis notranjskih govorov no področju Razdrto - Postojna -S lavi na - Hrušica asistentke S. Horvatove, primer prve m (kreira z i k kave glasoslovja in ohlikoslovja v osrednjem delu not ran j' skega dialekta (mreža obsega 3(i krajev), se bliža dokončni realizaciji. V tekočem Ietn je bi i izdelan in na seji sekcije pred' stavljen koncept opisa dolgega vokalizma, na podlagi že obstoječih zapisov je v izdelavi nt;poudarjen vokalizem, delno pa so bili v novembru 1978 že opravljeni tudi predvideni kontrol no-oricntacijski zapisi na terenu. Naloga bo dovršena do konca leta 1979,
Druge dejaonoeli
Dr. T. Logar je imel cikel predavanj o razvoju slovenskega jezika na XIV. seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo. Aktivno je sodeloval na Mednarodnem slavističnem kongresu v Zagrebu, in bil tudi udeležen pri organizacijskem delu za proslavo 40-let niče SAZU. Študenti slavistike so pod njegovim vodstvom zbrali narečno gradivo za SLA (za 3 govore). Dr. J. Rigler je v letu 1978 v glavnem delal pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika (80%). Pripravljal je pravopisno, pravorečno, oblikoslovuo in intonacijsko podobo gesel za 3. knjigo slovarja, sodeloval pri korekturah za 3. knjigo kot tudi pri pripravljanju gradiva za OLA in pri drugih zadevah v zvezi z ALE in OLA. S predelavo Fonoloških opisov je razširil in poglobil dosedanje raziskave o razvoju akutn v slovenskih narečjih. Rezultate teh novih raziskovanj je prispeval za Mednarodni slavistični kongres v Zagrebu.
Dr. M. Orožen je v letu 1978 aktivno sodelovala na Mednarodnem slavističnem kongresu v Zagrebu, na strokovnem zborovanju >Uz Vukove dane i (Mednarodni slavistični center Srbije, Reograd-Priština), predavala v okviru med univerzitetne izmenjave med SFR Jugoslavijo in Češkoslovaško v Olomoucu (o stanju slovenske dialektologije in o sociolitigvističnem pristopu k obravnavi leksikalnega narečnega gradiva), ob 150. obletnici smrti J. DobrOvskega predavala v Olomoucu (o slovnici J. Dobrovskega kot o metodološkem vzoru slovnice F. Metelka).
Sekcija je v tekočem letu imela skupno pet sej, na katerih so člani obravnavali strokovne in organizacijske zadeve.
Objave:
V. Logar:
Slovenska dialektična melatonija. Slavistična revija 23, 1977. kongresna številka, 41—45.
Konzonantni sistemi slovenskih narečij. XIV, seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo. Zbornik predavanj, Ljubljana 1978, 19—31.
M. Orožen:
Sekundarna derivati j a prislovnega deležniku na -e, -a je v slovenskem knjižnem jeziku. Nahti golov zbornik. Ljubljana 1977. 335 —356,
Adverbializacija p risi ovnih določil in odvisnikov v slovenskem jezikovnem razvoju. Jezik in slovstvo 04, 197S/79, 3, 33—39.
J, Rig 1 eri
Problematika glas osi ovnih in obli kos lovni h Variant v Trubarjevi Cerkovni ordmngi. Slavistična revija 25, 1977, 4, 4t>5—490-
K problematiki daljšanja starega akuta. Slavistična revija 25, 1977, koagresna številka, 83—99.
Ob Urban čifievi kritiki Načrta pravil pravopisa in njegovem sestavku o veliki začetnici (soavtor). Slavistična revija 26, 1978, 208 do 226,
Leksikološkn sekcija
Leksikološka sekcija je v letu 1978 nadaljevala s pripravo rokopisa 3. knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Rokopis 3. knjige bo obsegal z dodatki vred okrog 21 000 gesel (Ne— Prh). Do konca 1978 je redakcija prišla do gesla preoktipacija. Vsega skupaj je zredigirauih 20 000 gesel 3. knjige. Za leto 1979 ostane še redakcija okrog 1000 gesel.
C lavni uredniški odbor šteje pet članov, kot prejšnje ieto. Znanstveni svetnik dr. Lino Legiša je bil zaradi bolezni nekaj časa odsoten, s 1. decembrom pa je znova začel z delom. Glavni uredniški odbor je nadaljeval redakcijo nepregibnih besed, pripravil seznam dodatnih gesel za 3. knjigo in prebiral osnovno redakcijo geselskih člankov.
Redaktorski kolektiv šteje ob koncu leta 16 članov, od katerih je 7 redaklorjev bilo sredi leta pritegnjenih k reviziji rokopisa, ena od redaktoric pa vodi, kot prejšnja leta, terminološko delo. Tako za dejansko redakcijo ostaja samo 9 reduktorjev, ki z manjšimi zaostanki izpolnjujejo po načrtu določeno normo. Po-
trelma bi bila še dva sodelavca v redakciji, če bi hoteli, da bi delo potekalo natanko po načrtu.
S 1. julijem smo začeli oddajati rokopis v tiskarno {po dogovoru štiri registratorje mesečno), Zaradi objektivnih ovir pri pregledu smo mogli oddajnti mesečno le po tri regislratorje, kar velja začasno za normo. Do konca leta je bilo oddanih 21 regi-stratorjev, to je malo manj kot polovica rokopisa (45 registra -tor jev).
Vzporedno $ tiskom teko korekture, ki jih sekcija opravlja v glavnem sama. Pri tem delu so zaposleni tov. Z. I/cder-Man-eini, S, Suliadolnik, M. Huraar, C. Tavzcs in načelnik sekcije. Zaradi vsebinske kompliciranosti teksta in tehnične zahtevnosti tiska korekture niso lahke in zahtevajo največjo pozornost.
Pri izpisovanju leksikalnega gradiva v letu 1978 je bilo zbranih skupno 42 280 listkov, in to;
Pri navadnem izpisovanju je bilo obdelanih 25 knjižnih enot in v njih podčrtanih 41 153 enot. Iz lega je bilo doslej izdelanih 22 748 novih, z gesli opremljenih kartotečnih listkov. Pri posebnem izpisovanju je bilo zbranih 14 696 listkov, od tega p" popolnem 13 719 (gradivo 19. stoletja), pri priložnostnih izpisih 897 in pri izpisovanju jezikoslovnih člankov 80 listkov. Ker od terminoloških sodelavcev ne moremo dobiti dovolj gradiva {letos sani o 449 listkov), smo začeli sistematično izpisovati besedila s terminoloških področij, ki so v naši kartoteki premalo zastopana (radio, televizija, komunikacije, film, računalništvo, gasilstvo), tkscerpiranje za zgodovinski slovar v okviru sekcije se je končalo (VorenC 4387 listkov). Vse novo gradivo je bilo uvrščeno v ustrezne kartoteke. Kartoteka Slovarja slovenskega knjižnega jezika ima sedaj 3 600 000 listkov. Redno SO se dopolnjevale specialne redakcijske kartoteke (razlage, sinonimi). Izdelan je bil seznam vseh kvalifikatorjev in kvalifikatorskik pojasnil iz 1. in 2. knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika.
Dne 24, novembra 1978 je Zavod za jezik v Zagrebu slavil 30-Ictntco delovanja. Na tej prireditvi je inštitut zastopal načelnik leksikološke sekcije, d op. član prof, dr. J, Jiirančič. Isti je spremljal predsednika SAZU dr. J. Milčinskega na njegovem obisku pri Akademiji znanosti in umetnosti Črne gore v Tito-gradvi od 10. do 16. maja.
Ada Vidovič-Muha je dne 28. februarja dosegla stopnjo magistra.
12 Lctujjis
177
Pregled vsega doslej zbranega leksik&lnega gradiva
Karakteristika skupine
Narejeno v letu 1978
Stanje 31. 12. 1978
I. Literatura 20. stol.
a)	poezija
b)
II, Literatura 2. pol. 19. stol.
a)	poezija
b)	proza
III.	Literatura 1750—1850 a} poezija
b) proza
IV.	Stara literatura
a)	poezija
b)	proza
V, Ljudska literatura a} poezija
b)	proza
c)	dialektično gradivo VI. Starejši slovarji
VIL Novejši slovarji
VIII. strokovno
a)	literatura
b)	terminologija
IX. Splošna zbirka
660 14.790
1.250 12.469
636
4.387
7.639 449
118.840 609.552
22.647 414.334
52.775 139.232
515 95.977
90.311 10.205
48.673
698.852 674.745
728.392
437.001
192.007
96.492
149.189 698.852 674.745
990.906
449.380 1.440.286 997.655 997.655
Skupaj 42.280 5.414.619 5.414,619
Objave:
M. Hajnšek-Holz:
O pomenili slovenskih predpon. XIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zboru i k predavanj. Ljubljana 1978, 33—58.
J. J u ra nčič:
O priimki 11 pri južnih Slovanih. Slavistična revija 25, 1977, kongresna Številka, 27—39.
O pojmu naroilni književni jezik kod Slovenaca, Hrvata i Srba, i o njegovo postanku. Predavanje 15. 9. 1978. Zbornik Mednarodnega slavističnega centra SR Srbije. Beograd 1978. (V tisku.)
L. Lcgiša ;
Skušnje ob pripravljanju zdravstvenega izrazja. Jezik in slovstvo 23, 1977/78. 7—8, 326—327,
M. Silvester:
Priročni k za tehnično stran redakcije gesel. Ljubljana 1978. 109 str. (Tipkopis.)
S. Suhudolnik:
Vojaški slovar (soavtor). Ljubljana 1977. 523 str.
P. Scherber, Slovar Prešernovega pesniškega jezika. Ocena. Slavistična revija 26, 1978, 3, 305—313.
Avtorski slovar. Predavanje na Radiu Ljubljana.
A. Vidovič-Muha:
Merila pomenske delitve nczaimcnskc pridevniške besede- Slavistična revija 26, 1978, 3, 255— 276.
Slovenske nezaimenske pridevniške besede. Predavanje na Jugoslovanskem seminarju za tuje slaviste v Zadrit 1. S. 1978.
člani kolektiva so bili jezikovni svetovalci oziroma sodelavci pri različnih terminologijah {Z, Ledcr-Mancini pri umetnostni in pravni, dr. L. Legiša pri medicinski, J. Meze pri tehniški sekciji terminološke komisije SAZU). Bili so tudi lektorji različnih založb oziroma revij (I. Černelič pri Rudarsko-metalur-škem zborniku, M. Hajnšek-Holz pri Biološkem vestniku, M. Jauežie pri Obzorniku za matematiko in fiziko ter Grosupeljskem zborniku, J. Meze pri Proteusu in nekaterih znanstvenih razpravah, S. Suhudolnik pri Državni založbi Slovenije za zbrano delo L. Kraigherja). S- Suhadoluik je bil tudi član komisije za historične slovarje slovenskega jezika SAZU in član uredniškega odliora slovenskega vojaškega slovarja.
Etimološko-onomnstienn sekcija
Akademik France Bezlaj pripravlja rokopis za 2. knjigo Etimološkega slovarja slovenskega jezika, ki naj bi bil predvidoma pripravljen do konca leta 1979. Zavezal se je, da bo vsako
leto pripravil 20 avtorskih pol, vendar mu je do sedaj uspelo dovršiti le ca, 34 avtorskih pol, ker mu potek dela prevečkrat zavirajo druge delovne dolžnosti, prav posebno pa še hude zdravstvene razmere v družini.
Asistentka D, Žorga-Globcvnik je sproti zbirala in urejala etimološko dokumentacijo, preverjala listke in skrbela za izdelavo tipkopisa 2. knjige Etimološkega slovarja-
Honorarni sodelavec prof- Vinko Kopač in strokovni sodelavec D. Mertelj sla izpisala na kartotečne listke gradivo prve knjige Etimološkega slovarja za besedne in imenske indekse na koncu dela in to gradivo alfabetirala.
Honorarni sodelavec dr. Vaso Suyer je dopolnjeval historično gradivo za slovar slovenskih rastlinskih imen.
Ker se ni posrečilo pridobiti novega delovnega mesta asistenta za imenoslovje, so se samo priložnostno dopolnjevale kartoteke slovenskih krajevnih imen in top oni m i čn i h baz.
Ker asistent Janez Keber do druge reelekcije ŠC ni pridobil zahtevanega doktorata, mu je II. razred SAZU podaljšal termin, zuto pri skupnih delih ni mogel sodelovati v večjem obsegu.
Komisija za historične slovarje slovenskega jezika
V letu 1978 je bilo delo omejeno v glavnem na slovenske protestantske pisce 16, stoletja in stare prekmurske pisce 18. in 19. stoletja, Delo vodi komisija osmih člnnov, sestavljena iz strokovnjakov s Filozofske fakultete v Ljuhljani in Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Izpisali (opremili z gesli) in pregledali (preverili pravilnost izpisa) smo 250 000 listkov iz Dalmatinove Biblije iz 1584, Š. Kiizmiča Vore krsfša tiske kratkega navuka iz 1754, Š. Klizmiča Nouvega zakona iz 1771, in sicer iz Biblije 218000 listkov popolnega izpisa, iz drugih dveh knjig pa 32 000 listkov popolnega izpisa posameznih delov in delnega izpisa drugih delov.
Dokončno smo alfabetirali 140 000 listkov popolnega izpisa Trubarjevih knjig: Abeced ari um iz 1550, Abeced a rium iz 1555, Cerkovna ordninga iz 1564, Ena dubovska pejsen zubper Turke iz 1567, Ta pervi psalm iz 1579 iu dveh starih prekmurskih knjig: Temlinov Mali katehismus iz 1715 in Abeced ar i um slovensko iz 1725 neznanega avtorja.
Za vse te knjige smo izdelali tudi alfabet ari je. Alfabcta-riji so rezultat tako urejene kartoteke, da je že primerna za redakcijo, to se pravi, da so ločeni hotno ni mi in narejene z vodil-
kaini razne povezave med gesli. l'ri pripravljanju nlfabetutijev so morali delavci delovne enote in člani komisije odgovoriti na celo vrsto vprašanj o zgodovinskem besedišču.
Na kscroks smo izdelali (hi opravili tudi vsa potrebna pripravljalna dela} listke za popolni izpis Trubarjevega Katehis-musa z dvejma izlagama iz 1575, za popolni izpis četrtine in za delni izpis drugih delov Kiizniičevcga Nouvega zakona iz 1771.
Z izdelavo fotografij po filmih iz NUK in s preslikavanjem na kseroks smo pridohili tri protestantska besedila, ki niso dostopna v ponatisih, in nekaj pomembnih knjig iz 17., Iti. in 19. stoletja.
Poleg tega dela so posamezni redni sodelavci raziskovali semantične pojave v starejšem slovenskem besedišču, pluskvam-perfekt pri Dalmatinu in ustroj tujih historičnih slovarjev. Ta raziskovanja so del širših raziskav, ki so po eni strani potrebne za naslednje faze dela pri historičnih slovarjih, po drugi strani pa sestavni deli prizadevanja za doseganje višjih akademskih (magisterij) oziroma znanstvenih (doktorat) strokovnih stopenj.
Ena sodelavka se je udeležila tečaja hebrejskega jezika v Jeruzalemu, ki je pomemben za poglobljen študij protestantske prevodne literature,
Predavanja F. Novak :
Iz zgodovine besed. Pet predavanj na Radio Ljubljana.
F, P r e m k :
Nekaj o problematiki zgodovinskega slo varstva doma in po svetu. I1 reda vanje na Radio Ljubljana.
INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE
Poročilo o delu v letu 1979
Sekcija za slovensko literarno zgodovino
V okviru trajne naloge sekcije, v katero sodi izdajanje starejših slovenskih slovstvenih tekstov in rokopisov, korespondenc pomembnih literarnih ustvarjalcev in monografij, sta ob koncu leta izšli dve publikaciji:
Prva knjiga Pisem Frana GoDekarja v uredništvu Dušana Mora v ca, dopisnega člana SAZU, prinaša 195 dopisov (Dramatičnemu društvu Franu Vidicu, Frančišku Lampctu, Minki Vasičevi, Franu Levcu, Ivanu Cankarju, Mariji Govekarjevi in Franu Ellerju). Urednik je knjigi dodal obsežne opombe, ki zadevajo iako vsebino pisem kakor tudi dogodke, na katere se pisma nanašajo. Opombe so poglobljene osvetlitve literarnega, splošno kulturnega in družbenopolitičnega dogajanja časa, v katerem je nastala korespondenca med glavnim predstavnikom slovenskega naturalizma in njegovimi sodobniki.
izbrani spisi Franceta Kidriča v treh knjigah, in v uredništvu mag. Darka Dolinarja, asistenta v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede, vsebujejo tiste Kidričeve razprave, študije in prispevke, ki niso izšli v knjižni obliki. Spisi SO urejeni po tematiki, tako da si sledijo dela 0 naši reformaciji in protireformaciji, o prvem obdobju preroda (do Zoisove in Vodnikove smrti) in drugem obdobju preroda (ali Prešernovi dubi), zadnjo skupino pa sestavljajo kritike, polemike in načelni zapisi O problemih literarne zgodovine, lirednik jc izdaji na pisal uvod in bibliografske opombe, ki sc Omejujejo na nastanek in objavo spisov ter opozarjajo na morebitne tematske ali problemske zveze z drugimi prispevki. Med deli v Izbranih spisih je nekaj takih, ki so pTvič objavljene.
Raziskava večletne naloge sekcije o temi NOB t> slovenski umetniški prozi je potekala po načrtu. Prebrana je bila pripovedna proza, ki je izšla v letih 1955 do 1960. V tem času se med pisatelji partizanske tematike pojavijo pomembna imena naše literature: Fr, Bevk, D. Lok ar. M, Kranjec, M. Miheličeva, C- Kosmač, P, Pahor, A. Rebula, A. Ilieng, B. Zupančič. V primerjavi s prejšnjim obdobjem je zdaj več daljših pripovednih tekstov pa tudi branje je p o stalo zahtevnejše. Tradicionalno realistični prozi se pridružujejo dela, ki jih označujejo modernejši oblikovalni postopki. Izpisane so bile snovno tematske, idejne in slogovne posebnosti pr i povednih del, množijo se za-pažanja, ki bodo na višji stopu j i raziskave omogočila sintetično sodbo O nasi prozi na temo NOB.
V letu 1978 je bila večidel napisana obravnava slovenskega pred literarnega in literarnega pripovedništva V vojnem Času 194f do 1945, ki ni bila v načrtu, a jo je splet okoliščin postavil v ospredje pozornosti. Pri poglavju o publicističnih oblikah partizanske kratke proze so obravnavani pisatelji M, Kranjec, C, Kosmač, I, Potrč in drugi, med umetniško prozo pa M. Jarc, ki mu bosta sledila še V. Zupan in J. Javoršek. Obravnava jc začetni del naloge o naši prozi na temo NOB.
Naloga se vključuje v projekt jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti, z njim. pa v mednarodno znanstveno sodelovanje z Akademijo znanosti ZSSIL V načrtu je izdaja zbornika razprav »Teme vojne 1941—1943 v literaturi narodov Jugoslavije in ZSSRi, ki ga pripravljata jugoslovansko-sovjetski uredniški odbor in redakcija, Slovenski član uredniškega odbora je Dušan Moravec, dopisni član SAZU, slovenski član redakcije pa dr. France Bernik, znanstveni svetnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede SAZU.
Sodelavca sekcije sta v letu 1978 opravila tudi naslednja dela:
Dr. France Bernik je v letnem semestru kot gos t-profesor predaval slovensko literaturo na univerzi v Celovcu. Na simpoziju o Antonu Janežiču 2. aprila v Šentjakobu v Rožu jc nastopil z referatom »Janežičev pogled na povest in novelo*, Kot tajnik pripravljalnega ndbora je sodeloval pri organizaciji mednarodnega znanstvenega simpozija o Otonu Zupančiču, ki sta ga pripravili SAZIJ in 1' ilozofska fakulteta v Ljubljani od 29. junija do 1. julija, in na njem imel referat »Slogovna modernost Župančičevih zgodnjih pesmi t. Na VIII. mednarodnem kongresu slavistov v Zagrebu (od 3. do 9. septembra) je govoril o temi »Roman Ivana Cankarja v luči impresionistične in simbolične poetike i. Sodeloval je v oddaji RTV Ljubljana »Oči kritike« 2, februarja in »Vidiki sodobne umetnosti« 8. julija. Dr. Bernik jc član uredniškega odbora Slavistične revije in član upravnega odbora Slovenske matice.
Mag. Marjan Dolgan je kot strokovni rcccnzent v stalni radijski oddaji RTV Ljubljana »S knjižnega trga« ocenil naslednja literarna dela: Midi cvet ((A, Capudra), Erazem Pred-jamski (S. Vuge), Faustove improvizacije Margueriti (B. Stiha), Josip Murn (J. Snoja), Corenčev vrag (M. Dolenca), Pogovori s slovenskimi pisatelji (B, HoTmana), Pesniški listi (N. Birse, A. Prešolje, S. Verig), Simpozij o Ivanu Cankarju 1976. Zupančičevo Zbrano delo VII, Teta Magda (S. Makarovič), Voranc (D. Zajca) in Jožef ali zgodnje odkrivanje srčnega raka (J. Snoja).
Objave:
F. Bernik:
Bo man Ivana Cankarja v luči impresionistične in simbolistične poetike. Slavistična revija 25, 1977 (kongresna številka), 134—159.
Beseda o PreSernu in Jenku. Snovanja (Kranj) XII, 1, 7. februarja 1973, 2—3.
Jancžičev pogled na povest in novelo. Slavistična revija 26, 1978, 2, 193—197.
Anten Melik. Glasnik Slovenske matice 1978, II, 1, 21—22.
Mladi Zupančič med tradicijo in moderno. Sodobnost 26, 1978, 8—9, 766—776,
Ivan Cankar. Izbrana mladinska beseda. Mladinska knjiga 1979-Izbor, spremna beseda in opombe France Bernik (Spremna beseda; Avtobiografičnost in >mladinskost< Cankarjeve proze, 167—178; Opombe, 179-187).
M, Dolgan:
Franc Zadrnvec, Agonija veljakov. Slavistična revija 26, 1978, 1, 62—69,
Pesnik, glej — receozenti, ideologi, literarni zgodovinarji... Sodobnost 26. 1978, 1, 136—148-
Kdor prosi, zlata asta nosi, Naši razgledi 27, 2j, S. decembra 1978. 689.
Sekcija za literarno teorijo
Delo sekcije je bilo v glavnem posvečeno izpolnjevanju dveh dolgoročnih nalog: a) Pripravi Literarnega leksikona in b) Dopolnitvi kartoteke slovenskih literarnoteoretakih terminov in kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev,
Pripravljalno delo za Literarni leksikon v uredništvu akad. Antona Ocvirka je toliko napredovalo, da jc bilo moč skleniti z založnikom Državno založbo Slovenije pogodbo za izdajo prvih desetih zvezkov leksikona v naslednjih dveh letih. Od tega SO bili letos V rokopisu dokončno izdelani, Urejeni in v tisk oddani tile zvezki: t. Literarna teorija Antona Ocvirka (obseg; 6 in pol avtorske pole), 2- Literatura Janka Kosa (obseg: 6 avtorskih pol), 3, Jielenizem Kajetana Gantarja (obseg: 3 avtorske pole), 4. Srednjeveške in staronemške verzne oblike Dušana Ludvika (obseg; 4 in pol avtorske pole) in 5. Pozitivizem v literarni vedi Darka Dolinarja (obseg: 8 in pol avtorske pole). K vsakemu od teh zvezkov so bila izdelana spremna strokovna in imenska kazala; opravljene pa so bile tudi vse tiskarske korekture, — Od nadaljnjih zvezkov Literarnega leksikona so bodisi dokončno izdelani ah v fazi zadnje redakcije: 1, Grifci lirični in metricni obrazci Kajetana Gantarja, 2, Romantika Janka Kosa, 3. Feljton Franceta Vrega in 4. Nekatera novejša angleška in ameriška literarna gibanja Majde Sta-novnik-Blinc. Z novim gradivom pa so se povečali nekateri drugi snopiči, ki so v delu. — Etimološko-semantične razlage lite-
Tarnoteorctskih terminov so se pomnožile z 234 gesli starogrškega izvora. — Nadaljevale so se priprave in sklepali dogovori za prihodnje zvezke Literarnega leksikona. Vzporedno so tekla še druga uredniška, dokumentacijska in organizacijska dela.
Izpisovanje, razmnoževanje in urejanje kariotcke slovenskih literarnoleoretakih terminov in kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev, obravnavanih v slovenskem periodičnem tisku od 1775 do 1970, je teklo v okvirih, ki so jih določala precej tesno odmerjena sredstva {75% od zaprošenih). Kljub temu je bilo izpisovanje gradiva v glavnem končano. Izpisanih je bilo 29 letnikov periodičnih publikacij, večidel starejših in z gradivom manj bogatih. Število uporabnih listkov v kartotekah se je s tem povzpelo skupno na 395 688. Težišče dela je bilo v skladu z načrtom postavljeno na rcdigiranjc izpisanega gradiva, na njegovo razvrščanje po posameznih nacionalnih literaturah (pri imenski kartoteki) in na njegovo razmnoževanje. Po predhodni redakciji, selekciji in razvrstitvi je bilo razmnoženih 70 461 listkov. — Kartoteka slovenskih literurnoteoretskih terminov, ki je bila že doslej dostopna sodelavcem Literarnega leksikona in drugim znanstvenim interesentom, je bila dopolnjena z zadnjimi izpiski in tako v glavnem dokončno urejena in postavljena. — Pri teh delih so sodelovali tudi trije zunanji občasni honorarni delavci — študentje oz. diplomanti slnvistike ter tri prepisovalke.
Redni delavci sekcije so v letu 1978 opravljali tale dela in dolžnosti:
Znanstveni svetnik Drago Sega je izvrševal posle v. d, tajnika inštituta in vodje sekcije. Bil je nosilec naloge Dopolniteo kartotek. Sodeloval je z glavnim urednikom in zunanjimi delavci pri pripravah za Literarni leksikon.
Višja strokovna sodelavka Majda Stanovnik-Blinc je redi-girala gradivo za kartoteko neslovenskih literarnih avtorjev in slovenskih literarnoteoretskih terminov. Sodelovala je pri pripravah za Literarni leksikon. — Bila je zastopnica inštituta v strokovni komisiji za literarne vede področne raziskovalne skupnosti za zgodovinske in humanistične vede RS S, kot delegatka delavcev SAZU izvoljena za članico izvršilnega odbora XIV. IJRS Raziskovalne skupnosti Slovenije, članica izvršilnega odbora Društva za primerjalno književnost SRS, članica uredniškega odbora revije Primerjalna književnost, članica upravnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev, delegatka tega društva v uredniškem sveta revije Sodobnost, članica založniškega sveta Državne založbe Slovenije in članica komisije za infrastrukturo RSS- — Na simpoziju SAZU o Otonu
Zupančiču je sodelovala s predavanjem Zupančič kot pripovednik: prevod romana Oliver Twist.
Asistent mag. Darko Dolinar je sodeloval pri redakciji in pri korekturah tekstov za prve zvezke Literarnega leksikona. Vodil je zunanje sodelavce, ki so izpisovali, reiligirali in razmnoževali gradivo, in tudi sam redigira] izpiske za obe kartoteki. Opravil je korekture za svojo razpravo O pozitivizmu, ki je uvrščena v Literarni leksikon, in za izbrana dela Franceta Kidriča, ki sodijo v cdicijski program sckcijc za slovensko literarno zgodovino. — Na oddelku za primerjalno književnost filozofske fakultete je vodil proseminarje iz metodologije in iz tehnike literarne vede. V začetku ieta je postal glavni in odgovorni urednik nove znanstvene revije Primerjalna književnost. Poleg tega je član izvršilnega odbora Društvu za primerjalno književnost SR Slovenije.
Stažistka Vilenka Jakac je sodelovala pri redakciji kartotek, pri dokumentacijski obdelavi nekaterih zahtevnejših publikacij in pri zbiranju specialnega bibliografskega gradiva.
Objave:
M, Stanovnik-Blinc:
Ob 60-letnici Draga Sege. Delo 20, št. 76, 1. IV. 1978, str. 6.
Gertrud Stein. Radio Ljubljana, v sklopu oddaj Nove prevodae strani, 20. V. 1978.
Zgodbe o Puju se končajo, toda Pu nam ostane. Spremna beseda v knjigi A. A, Milne, HiSa na Pujevem oglu. Mladinska knjiga, Biseri, Ljubljana 1978, str. 154—158.
Literatura. Leksikoni Cankarjeve zaloi.be. Ocena v reviji Primerjalna književnost, Ljubljana 1978, st, 1—2, str. 54—57,
Prevod koristi jeziku, literature nc bogati: kritični pogledi na prevod v slovenski književnosti 1850—1860. V knjigi Prevodna književnost. Zbornik rad ova drugih beogra tiskih prevodilačkih snsreta. Beograd 1978, str. 262—268.
D, Dolinar:
Pozitivizem v literarni vedi. DZS, Ljubljana 178, 136 str. (Literarni leksikon, 5).
France Kidrič, Izbrani spisi I—III. SAZU, Ljubljana 1978. (Uredil, trvod in opombe napisal D. D. i. knjiga: uvod str. 5—10, opombe str. 501—520; II. knjiga: opombe str. 239—260; III, knjiga: opombe Str. 309—343.)
Poezija in literarna zgodovina v delu Ivaua Prijatelja, Primerjalna književnost 1, 1978. št. 1—2, str. 44—53.
Za uvod. Primerjalna književnost 1, 1978, št. 1—3, sir. 1—3.
Matjaž Kmecl, Mala literarna teorija» Primerjalna književnost 1. 197S, št, 1—2, str. 58—59, (Ocena.)
J a k a e :
Milivoj Šolar, Teorija književnosti. Primerjalna književnost 1, 1978, Št. 1—2, sir. 60—ti. (Poročilo.)
Dušan Pirjevee, Filozofija in umetnost. Primerjalna književnost 1, 1979, št. 1—2, str. 21—30. (Prevod iz shr. izvirnika.)
Sekcija za biograf i k o, bibliografijo in dokumentacijo
V	okviru sekcije deluje organizirano le uredništvo Slovanskega biografskega leksikona. Po sklepu II. razreda je oktobra 1977 postal glavni urednik znanstveni svetnik in od 1974 soli redni k prof. dr. Fran Petre, ki je v polovici oktobra 1978 nepričakovano zbolel in 17. decembra 1978 preminil. Ob koncu leta delajo v uredništvu Slovenskega biografskega leksikona višja strokovna sodelavka Nada Gspan-Prašelj ter asistentki Franca Butfolo in Metka Pavčič. Izpraznjeni sta obe mesti znanstvenih svetnikov oz. urednikov leksikona. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo predsednik akademik Anton Ocvirk, člani akademiki Robert Blinc, Antou K uhelj, Andrej O. Zupančič, znanstveni svetnik Drago Šega ter urednik Slovenskega biografskega leksikona po svojem položaju, se v letu 1978 ni sestal.
Uredništvo je delalo na pripravah za 13. zvez ek {črki V-W), sestavilo alfabetarij in vanj vneslo vsa gesla, ki so bila evidentirana v arhivskem gradivu uredništva. Alfabetarij se je raz-rusel na 713 gesel (554 V, 159 W), 18 dolgoletnim sodelavcem leksikona smo ga poslali v konsultacijo in pregled.
V	zadnjih desetih letih so uredništvu dotekali članki za bodoče zvezke in tudi za dopolnilo (suplement) k Slovenskemu biografskemu leksikonu. Tako je za 13. zvezek že napisanih 327 člankov, od teh pa ho treba nekatere bio-bibliografsko dopolniti, V letu 1978 je šesl avtorjev prispevalo vsega 23 novih Člankov, od tega za 13. zvezek 15, preostali so za črki Z—Z in za Dodatek. Uredništvo je pripravilo za iisk 83 člankov, med njimi nekaj prav obsežnih kot so Valvasor, Valjavec, Veber, Vega ipd.
Za več kot polovico še nenapisanih biografij smo začeli sistematsko dogovarjanje, pri čemer je stik z več ko sto avtorji pokojni dr. Petre porazdelil Se na obe asistentki in višjo strokovno sodelavko. Razgovori in dopisovanje z avtorji je v za-
četnem stanju; okoli 30 jili je že prevzelo večino njim predlaganih. gesel v delo, za tista, ki so jih odklonili, pa ho treba iskati druge,
Pomembnim živečim osebnostim, ki pridejo v poste v za 13, zvezek, smo razposlali vprašalne pole in nekaj izpolnjenih že tudi prejeli.
Uredništvo je opravljalo vsa tekoča dela: tehnično je usklajevalo redigirune članke za rokopis 15. zvezka, pripravljalo poročila in druge akte, izplačalo honorarje več ko 60 avtorjem v znesku ok. 62 000 din, vodilo kartoteko gesel in avtorjev, dopolnjevalo rokopise 12. zvezka z novejšo bihliografijo ali podatki, skrbelo za deziderata za priročno knjižnico.
Kot doslej je zbiralo dokumentarno gradivo pretežno za potrebe Slovenskega biografskega leksikona, predvsem izrezovalo dnevni tisk (Delo, Primorski dnevnik, Večer), anotiralo uredniški izvod Sloncnskega biografskega leksikona, s pomembnimi datumi, L krati pa pomembno biografsko gradivo, ki sc je pojavilo ob preverjanju sproti evidentiralo.
Nudilo je informacije nekaterim posameznikom ali inštitutom ter ustanovam, mdr. Narodni galeriji, Filozofski fakulteti v Ljubljani, Državni zuložbi Slovenije, Mestni konferenci ZK Ljubljana, Zgodovinskemu arhivu CK Z K Ljubljana idr.
12. zvezek Slovenskega biografskega leksikona (črki T—U) je razen Osmih prispevkov dveh avtorjev vse leto pripravljen za tisk; prvi del rokopisa ( T-l om) je bil tudi že decembra 1977 ocenjen od treh referentov H. razreda SAZU- Isti postopek čaka še drugo polovico rokopisu potem, ko bodo dospeli manjkajoči članki. Obseg 12. zvezka bo znašal približno 17 tiskarskih pol oz. vseboval bo 407 gesel. Preobremenjenost obeh avtorjev je vzrok, da do danes kljub neštetim terjatvam in dogovarjanjem člankov še nismo prejeli. Upamo, da nam bo to uspelo v prvih tednih naslednjega leta.
Za interno rabo smo v uredništvu Slovenskega biografskega leksikona izdelali imenska kazala k priročnikom; Slebinger-Marcntič, Ribliogruliju slovenske kmetijske literature 1919 do 1938. Ljubljana 1938; Cvetko Golar, iz spominov in srečanj. Murska Sobota 1963; pred koncem je J, Orožen, Zgodovina mesta Celja in okolice. II. Celje 1974, kar so prepotrebna pomagala za hitrejšo Orientacijo pri uredniškem in strokovnem delu.
Redni delavci sekcije so poleg programiranega dela opravljali še razne druge dolžnosti in naloge:
Dr. Fran Petre je ob 100-letniei Zupančičevega rojstva predaval V Radio Ljubljana (ciklus literarnih večerov ja-
riuar—april) o Zupančičevi poeziji; im Zupančiče vem simpoziju v juniju 1978 pa o temi Zupančičeva Veronika Deseniška - ilu-zionistična iragediju, — Bil je delegat za znanost pri predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije in član komisije za rešitev prostorske problematike SAZU; prvi dokaz o njegovem izrednem prizadevanju za ustreznejše delovne prostore je adaptacija podstrešja v stavbi na Novem trgu 5.
Asistentka Fran t: a Rui tolo nadaljnje podiplomski stadij na filozofski fakulteti v Ljubljani s pripravo magistrske naloge Anton Vodnik in R. M, Rilke; v juniju letos je nastopila na Zupančičevem simpozij ti s predavanjem Zupančičev pesniški jezik in zgodnji ekspresionizem Antona Vodnika,
Asistentka Metka Pavčič nadaljnje s podiplomskim študijem na biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani in je opravila vseh tO izpitov, ki jih načrt predpisuje.
Višja strokovna sodelavka Nada Gspan-Prašelj sodeluje pri ediciji Oestcrr. biograpliisches Lexikon 1815—1950, ki jo izdaja Avstrijska akademija znanosti na Dunaju.
Objave;
F. Petr£:
V spomin Alfonza Gspana. Slavistična revija 26, 1978, 1, 109—lt2.
Zwei experimentelle Formen im slowenischen Expressionismus, i Expressionismus« im europäischen Zwischen fei d. Hrsg. Zoran Kon-stantinovič, Innshruck Í978, 53—56 (Innsbrucker Beitrüge zur Kulturwissenschaft, Sonderheft 43.).
N. G s p en - F raš e 1 j :
Oesterreich i sch es biographisches Lexikon 1K13—195(1, zvezek 35, Dimaj 1978, deset biografij: Penn Heinrich, Perko Ivan, Perusek (Prusek) Harwey Gregor, Peruzzi Franc, Martin Svitoslav, Pesia k Mihael, Pesjak Luiza, Pctcrlin Radivoj-Petruška, Petkovšck Jožef,
F, B u 11 o 1 o :
Primorski biografski leksikon. Primorska srečanja 1976, 7, 43—45,
Župančičev pesniški jezik in zgodnji ekspresionizem A. Vodnika. Sodobnost 26, 1978, 808—812 (referat).
Poročili: S nego v i Edena Alojza Rebule.	Primorska srečanja 1977, 5, 49—50.
Selivci Miroslava Košute. Primorska	srečanja 1977, 6, 52—54 (oboje izšlo 1978).
Inštitutska knjižnica in tajništvo
V letu 1978 smo prejeli 890 knjig in zvezkov revij. Na novo prispele knjige in revije smo evidentirali v ustrezne kataloge, in sicer v abecedni, stvarni in signaturni. Knjižnico je obiskalo 455 domačih in zunanjih uporabnikov, ki so si izposodili na dom ali ogledali v knjižnici skupaj 1558 knjig in revij, — Od starejšega knjižnega fonda smo stvarno obdelali 183 knjižnih enot. Opravljena je bila revizija abecedno imenskega kataloga od črke A—O.
Zaradi nezadostnih sredstev za knjige smo morali že v mesecu septembru prenehati z nakupom knjig. Tako naslaja v naši knjižnici precejšnja vrzel in tudi bojazen, da marsikatere knjige, ki je ali bo po tem času izšla, ne bo več mogoče nabaviti.
Knjižničarka Angela Tumšek je za Slovenski biografski leksikon zbirala tekočo časopisno dokumentacijo iz dnevnega časopisja (Delo, Ljubljanski dnevnik. Mariborski Večer, Primorski dnevnik in Primorske novice).
Tajnica Alenka Maček je poleg rednih administrativnih in tajniških del Opravljala tudi delo v skladu s programom vseh treh sekcij inštitata.
letu 1978 je bilo nakazanih 55 avtorskih in drugih honorarjev zunanjim sodelavcem.
1 ajaiški delovodnik vseh treh sekcij inštituta je obsegal 542 Številk.
KABINET JOSIPA VIDMARJA
Poročilo o delu v letu 1978
Kabinet Josipa Vidmarja vodi častni član SAZU Josip Vidmar, njegov pomočnik je višji strokovni sodelavec v pokoju Jože Javoršek, tajnica pa Darja Kulenovie.
Kabinet služi akademiku Josipu V idmarju pri njegovem pisateljskem, znanstvenem in kullarno političnem delovanju, — Zato je sodeloval v proslavi stoletnice rojstva Otona Zupančiča, kjer je bil Josip Vidmar član pripravljalnega odbora za proslavo (in hkrati tudi glavni govornik na osrednji proslavi). — Josip Vidmar je bil tudi predsednik pripravljalnega odbora za mednarodni simpozij o Otonu Župančiču, ki je bil v prostorih SAZU od 29. junija do 1. julija. Na simpoziju je imel
uvodni nagovor tu podal pomembno analizo kulturno politične situacijc Slovcnccy (v Domu kulture v Kočevju ob priliki strokovne ekskurzije udeležencev simpozija in tujih slavistov-se-minaristov). Tajnica simpozija o Otonu Zupančiču je bila Darja Kulenovič,
Kabinet se že tretje leto ukvarja s pripravami in z urejanjem zbirke Znameniti Slovenci, ki naj bi obsegala monografije o vseh pomembnejših slovenskih pisateljih, pesnikih, znanstvenikih, slikarjih, kiparjih, glasbenikih ill politikih. — Leta 19?8 so v počastitev rojstva Otona Župančiča izšle štiri knjige o slovenski moderni in sicer knjiga o Otonu Zupančiču (Josip Vidmar), Ivanu Cankarju (Dušan Moravec), Dragotinu Ketteju (jura j Martinovič) in Josipu Murnu Aleksandrovu (Jože Snoj). Ob izidu knjig je bila na SAZU 28. marca tiskovna konferenca, — V stiku s 36 slovenskimi pisatelji, esejisti, znanstveniki in publicisti pripravlja kabinet monografije, ki naj bi izšle v prihodnjih letih. — V ietu 1978 je pripravil za tisk monografijo O Antonu Tomažu I.inhartu (Filip Kalan), Matiji Copu (Janko Kos) in Simonu Jenku (Franee Bernik). V neposrednih pripravah za tisk so še monografije O Jožefu Štefanu (Lavo Cermetj), Franu LevCu (Stanko Janež), Franu Levstiku (Matjaž Kmecl), Davorinu Jenku (Dragotin Cvetko), Antonu Martinu Slomšku (Vlado Habjan), Matevžu Langusu (Eniilijan Cevc), Francu Jelovšku {Stane Miku ž} in Josipu Jurčiču (Štefan Barbarič).
Hkrati z izdajo monografij o znamenitih Slovencih so v teku priprave za produkcijo gramofonskih plošč in kaset, ki bodo kot akustični pripomoček dopolnjevale zbirko. Produkcijo plošč in kaset bo izdajala Založba Obzorja (Helidon).
Kabinet Josipa Vidmarja je bil tudi v letu 1978 vključen v neposredne priprave za Knjigo o igralcu, ki jo bo v angleščini, francoščini in srbohrvaščini izdalo Stcrijino pozor je v Novem Sadu. Knjiga o igralcu nastaja na osnovi referatov oziroma študij, ki jih pripravljajo priznani domači in tuji strokovnjaki vsega sveta za simpozij o igralcu, ki bo pod predsedstvom Josipa Vidmarja (kot predsednika Stcrijevega pozo rja) v aprilu 1979 v Novem Sadu. Prav zaradi predsedstva Steri-jevega pozor j a je Josip Vidmar in z njim njegov kabinet bil v neposrednih stikih S slovenskim in jugoslovanskim gledališkim življenjem. (Josip Vidmar je bil član programskega sveta ljubljanske Drame, Jože Javoršck gledališki kritik Dela in informator o gledališkem in kulturnem življenju v beograjski Politiki ter predsednik sveta gledališke revije Scena v Novem Sadu.)
Pri založbi Narodna knjiga v Beogradu je izšla knjiga esejev Josipa Vidmarja (v redakciji Jožeta Javorška) z naslovom Kri-ticka razmišljanja.
Kabinet jc pomagal Josipu Vidmarja pri zbiranju gradiva, ki ga je potreboval za pisanje kulturno zgodovinskih portretov svojih sodobnikov. V letu 1978 je dokončal portrete Riharda Jakopiča, Antona Lajovica, Karla Dobide, Ivana Prijatelja, Ju-Ša Kozaka, Alojza Gradnika, Mirana Jarca, Ferda Kozaka, Izidorja Cankar, Milana Vidmarja in Borisa Kidriča.
Ilkrati je kabinet še naprej skrbel za zbiranje kulturno političnih informacij in podatkov, ki jih je Josip Vidmar potreboval kot član predsedstva SRS, kot predsednik S torijevega pozorja in kot javni kulturno politični delavec. Se nadalje je skrbel za arhiv, bibliografijo, fonoteko in fototeko nekdanjega predsednika IOOl1', predsednika prezldija ljudske skupščine LRS, Doma narodov Skupščine l'LRJ, predsednika SAZ11 in sedanjega člana Predsedstva SRS. Osnovni namen tega zbiranja je dokumentacija o slovenski kuilarno politični zgodovini.
INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Poročilo o delu v letu 1978
Sekcija za ljudsko slovstvo
Pod vodstvom asistentke Marije Stanonik smo v periodičnem tisku nadaljevali evidentiranje in ekscerpiranje pripovednega gradiva, ki naj bi prišlo v poštev za uvrstitev v Arhiv slov. ljudskih pripovedi, za obdelavo pri Kazalu slovenskih pravljic, za morebitno pritegnitev ali samo omembo v opombah k izdaji slovenskih poved k.
Evidentirano in večinoma tudi izpisano je bilo gradivo iz naslednjih revij in časopisov: Dolenjski list s prilogo Dolenjski razgledi 1950—1977, Gorenjski glas/Glas 1962—1974, Družina in dom 1968—1971, Kmečki glas 1947—1954, Koroški fužinar 1950-1977, Obzornik 1946—1977, Pionir 1945/46—1976/77, Rodna gruda 1954—1977, Tovariš 1949—1973, Tedenska tribuna 1953—1954. Po tej poti je za arhiv slov. ljudskih pripovedi do-teklo 1988 kartotečnih listkov, pri čemer je vendarle treba pripomniti, da bo ob nadrobnem pregledu gradiva verjetno marsikaj izpadlo.
Nadaljevali: smo tudi z izpisovanjem gradiva iz šolskih glasil, ki so začela izhajati po 1. 1945. Zaradi omejenega prostora navajamo samo gole naslove teh glasil, ki so jim včasih na različnih šolah dali enaka imena. To so: Iskrice, Okence, Naš glas, Plamenčki, Mladi Kobanec, Rdeči balončki, Spominčice, Modri val; Bisernica, Pomladno cvetje. Prešernov rod, Odmevi izpod Krvavca; Polž, Gnezdeče, Valovi Mure, Brstje, Gojenci pišejo, Maestral, Mladi samorastnik, Vrcsjc 66, Prvi koraki, Samorastnik i, P rej na ga na tema, Zvončki, Mladi kovinar, Mlada rast, Doma sem ob Kolpi, Stržek, Samorastnik, Z naših gričev, Prvi žarki, Panorama, Prvi poganjki, Prvi koraki, Mlada Tast, Naše slike, Ob sopoti, Budilka, Bele breze, Vrtiljak, Kamenčki, Mladi ob Krki, Modri val, Mladina Krke, Škocjanske stezice, Doma sem ob Kolpi, Okence, Cri čri, Iskrice, Mlada rasi, Mlade sile. Mladi dnevi, Prve brazde. Prvi koraki, Stezice, Tro-mejnik. Mlada misel. Misel mladih. Burja, Naša mladost; Leva leva. Iskrice, Enajsta šola, Zvončki, Utrinki, Zbornik II. a, Prvi vzlet. Mladost, Prvenček, Cvetoča vejica, Pionirji pišejo, Prva brazda, Prve brazde. Metuljček, Mladika, Mladostna zarja, Iskrice, Mladi Krpan, Naš list, Hudournik, Mladi obrazi, Naša rast, Najdihojca iz Hajdine, Stezice, Odmevi naše doline, Lastovka, Krošnja, Utrinki, Vesna, Prvi koraki, Iskre, Utripi, Mi mladi. Utrinki, Modni val, Blagajka, Prve brazde, Raketa, Rašica, Setev, Naš svet, Kidričev rod, Blisk, Resi jeva 12, Mladi meteorolog. Naša beseda. Utripi, Plamen, Naš polet. Glas mladih, Glas mladosti, Delo in veselje. Iskrice, Solkanska sapica, Pišemo, Mladi rod, Čriček, Ob Soči, Naši vzori, Mladi Svet, Mozaik, Selest, Ledina piše, Zares, Solzice, Gnezdeče, Polž, Valovi Mure. Vseh izpiskov lz naštetih glusil je 611.
Na katedri zn dialektologijo PZE za slavistiko na filozofski f akni teti v Ljubljuni so bile pregledane vse seminarske in diplomske naloge, ki so bile izdelane pod vodstvom do p. člana SAZU prol. dr. Valentina Logarja, iz trideset nalog smo dobili petdeset izpiskov, ki pridejo v pošte v za naš namen.
Pri ekscerpiranju imajo velik delež študentje, ki so delo opravljali v okviru svoje obvezne etnološke prakse ali pa honorarno pod vodstvom M. Stanonik. Zaradi prizadevanja, da bi bilo delo čim bolj poenoteno in kvalitetno, smo za to delo pripravili posebna navodila, seveda pa je bilo treba kljub temu se sproti dajati najrazličnejša pojasnila.
M. Stanonik se je posvetila tudi teoretičnim vprašanjem ustnega slovstva pri izdelavi prispevka f Ustno slovstvo,* predvidenega za objavo v etnološki publikaciji, ki bo izšla pri Cankarjevi založbi. Na prošnjo uredništva je M. Stanonik pripra-
vila tudi izbor besedil iz slovenske lite ra i ure, za vsako poglavje posebej. Trav tako jo še dalje sodelovala pri pripravi geselnika s področja ljudskega slovstva za Slovensko enciklopedijo, ki jo pripravlja Mladinska knjiga.
Terensko delo, Dr. Milko Matičeiov je bil sredi avgusta 1978, okoli »šmarne mile«, za teden dni v Reziji. Pravzaprav je zaradi popotresnih namestitvenih težav moral prenočevati v Bovcu in se le čez dan vsak dan znova vozili v Učjo ali pa naokoli (čez Predel) v dolino Rezije. Tam je obiskal nekatere svoje boljše pravljičarje — lino Vajtovo (Solbica), Feruča Gri-njúnovega (Njiva) in Libero Tozitnovo (Osojane) — in z njimi preverjal transkripcije starih magnetofonskih posnetkov. VUčji je posnel ali zapisal nekaj novih besedil pri Malji Drikacovi, 3wanu Pikótu in drugih blizu učjarskega naselbinskega jedra. Iz Učje se je ob Belem potoku in mimo izvirkov lera za en dan napotil še v do tal porušeno tersko vas Pod bardan {it. Cesariis), kjer je med drugim dobil nekaj biografskih podatkov o svoji prvi pravljičarki Regini Kram aro Koliéesi, pri kateri je napravil prve zapiske še kot študent leta 194.0—1941,
Ko gre za iskanje zvez s »terenoma, je treba pri letu 1978 posebej omenili navezavo stikov z Roža no Grbec, mlado in prizadevno predmetno učiteljico slovenščine na osnovni šoli v Sečovljah. Kot domačinka — Spehova iz vasi Raven — je v svojem šolskem okolišu deloma sama deloma s svojimi krožkarji nabrala oz, posnela na magnetofonski trak precej ljudskoslov-stvenih besedil (pravljic, povedk, šaljivih zgodbic, pesmi, ugank ipd.). Ker iz krajev na desnem bregu Rokave, unejne reke med slovensko in hrvaško Istro, skorajda ne premoremo izvirnega folklornega gradiva, ti novi zapiski (v presnetku zdaj v našem arhivu) zaslužijo vse priznanje, čeprav so tu in tam tehnično šibki. Posebej velja omeniti prozno varianto Vodnikove basni »Kos in brezen« (print. B. Merit ar v SE IX, 187) in fragmentarno varianto pripovedne pesmi »Neubogljiva hči ukleta v ribo« (SLP I, 32; po bratovem imenu — »Tončičc — je pesem iz slov. Istre bližja gorenjskim variantam, ime sesire ribe — A nek i ca — pa jo povezuje z belokranjskimi). Z novo sodelavko je M. Matice tov imel nekaj strokovnih pogovorov v Ljubljani in v Istri, pač z željo, da bi se dobro začeto sodelovanje nadaljevalo tn postalo načrtno.
Med zbiranjem gradiva za nekaj, kar naj bi bil le kratek prigodni članek, je prišlo na dan, kakšni nesluteni zakladi se še skrivajo v slovenskem ustnem izročilu. Šopek >bedeni<i< (pri nas danes v knjižni rabi to cvetje najpogosteje imenujemo b tujo, učeno besedo »narcise«), namenjen kot vozilo prijatelju,
bc je med delom nenavadno razrasel. Pri terenskem dopolnjevanju in preverjanju z omenjenim cvetjem zvezanega pesniškega izročila, ajtioloških povedk, verovanj in obrednih sledov — za drugo poglavje članka — so stara domača imena v letu 1978 dosegla in presegla število sto, kar je za ok. 24 000 km1 slovenskega jezikovnega prostora zelo dosti. In če še pomislimo, da bed ca ica/ na re i s a (najbrž zato ker ni ne zdrav nilna ne strupena, ne koristna ne škodljiva, temveč samo lepa in dehteča rastlina) sploh ni prišla v nedavno natisnjeno vprasalnico št. 49 »Znanje o rastlinskem svetu* (Etnološka topografija slov. etničnega ozemlja, XI, Lj. 1977, 41—62), ne bo težko sprevidcti, kakšna vabljiva pota interdisciplinarnega sodelovanja nam ta zgled nakazuje. Seveda bi bilo etnobotanicno delo hitrejše in uspešnejše, ko bi zraven folkloristike prispevali svoje tudi botanika in lingvistika.
Nekje sredi leta 1978 je dr. M. Mutičetov prišel na misel zbrati in vsebinsko zaokroženo povezati del svojih spisov — kakih trideset po številu — v knjigo z naslovom »Ob vrelcih tajanja«. (Utemeljitev odločitve, ki je padla mimo redno predloženih načrtov, gl. na koncu tega odstavka.) Ob zdaj že več ko štiridesetletnem zbirateljskem delu leži sad njegovih spoznanj in misli o življenju, se pravi o nastajanju, širjenju, spreminjanju, odmiranju ustnega pripovediuštvn razmetan po domačih in tujih strokovnih glasilih, po raznih kongresnih, jubilejnih in drugih zboruikili, tako da avtorju samemu marsikaj ni lahko dosegljivo. Ne glede na dosegljivost pa skoraj polovica za knjigo odbranih spisov sploh še ni bila objavljena v avtorjevem materinem jeziku, ampak le v italijanščini, nemščini ali hrvaščini. Približno tretjino spisov so sprožila nepričakovana odkritja v našem folklornem eldoradu — v Reziji. Ker gre za prispevke, nastale v časovnem razmiku tridesetih let (194S do 1978), jih je bilo treba jezikovno poenotiti v soglasju s sedanjim avtorjevim gledanj"m na jezik, strokovno pa opremiti z bistvenimi opozorili na novejša odkritja, literaturo ipd. K nenadnemu sklepu so M. Mati čet ovega spodbudile ali spod bodle puščice, ki so v zadnjem času (1977—1978) začele pospešeno leteti — včasih kar pavšalno — ua slovensko falkloristiko, na njene bojda romantične poglede, zamudništvo, nazorske pomanjkljivosti ipd. Da bi kakšno puščico prestregel ali zavrnil, ti ali oni pa morda vsaj skrhal ost, se je Mutičetov pomujal dati v kritično presojo slovenski javnosti svoje v zbirateijski praksi porojene in z zgledi podprte teoretične poglede na živo ljudsko prozo, na pravljičarje kot besedne umetnike, pa še na to in ono posebnost bajanja pri nag. Izdajo je vzela v svoj založ-
niški načrt 1979 Mladinska knjiga v Ljubljani, v seriji »Kultura*, z bolj simbolično kot materialno soudeležbo našega inštituta.
Sekcija za ljudske šego in igre
Maske. Zbiranje in urejanje podatkov o maskah v ruralnem okolju je končuno. V sedmih škatlah je spravljenih ok. 10 250 kartonov urejenih po geslih (predvsem iipoloških). Na vsakem kartonu so podatek (splošno geslo, tip, posebno geslo), kraj zapisa in vir (ime poročevalca, signatura. inštitutske dokumentacije, ev. bibliografski podatek v literaturi), Posebej smo uredili krajevno kartoteko: vsak kraj, ki smo ga zajeli, ima svoj karton, na njem so ponovljeni podatki iz tematske kartoteke. Iz števila kartonov v krajevni kartoteki izhaja, da smo zajeli okoli 1500 krajev v matični Sloveniji in deloma v zamejstvu, kar pomeni izredno gosto mrežo in optimalno množino podatkov. Obžalovati je samo, da smo morali v zamejski Sloveniji pustiti še mnogo belih lis. Vendar zbrano gradivo razkriva, da je dolgoletno raziskovanje mask rodilo konkreten sad, ki zaradi urejene dokumentacije dopušča raziskave v različnih parametrih.
Za fundamentalue raziskave so izredno pomembni geografska pouazoritev in tudi statistični izračuni. Za prvo smo se odloČili najprej in smo zato po kartoteki pripravili načrt za izdelavo 25 tematskih zemljevidov. Vsebinsko se krijejo z gesli v dokumentaciji, dodali hi jim še zemljevid krajinsko značilnih skupin mask (lavfarji, komati, škoromati ipd.) ter zemljevid, ki bi pokazal 1500 krajev, iz katerih imamo podatke. Od teh zemljevidov smo jih 18 že izdelali. Delo je, žal, zastalo, ker je zaradi ustavljenega uvoza zmanjkalo simbolov (lctTasct), Zemljevide Geodetske uprave Slovenije (M = 1 : 4-00.000) je opremljala s simboli stud. geogr, & cthn. Branka Bcrkopec, Začeli smo s tipkanjem dokumentacije za vsak zemljevid posebej. Ta obsega seznam krajev in provcnicnco podatkov.
Obdelava posameznih gesel je pokazala vrzeli in nove potrebe. Tako smo dognali, da podatki o koroškem jurjevanju (»Šentjurja jahati) niso popolni. Zato smo januarja 1978 izvedli med višješolci celovške gimnazije z odobritvijo ravnateljstva in uslužnim sodelovanjem profesorjev majhno anketo. Sodelovalo je 42 dijakov (in j). Z njihovimi podatki smo gradivo dopolnili. Enako smo želeli dopolniti podatke o Lucijinih obhodih v panonskem prostoru. Pokrajinski muzej v Murski Soboti (ravn. Vlasta Koren) nam je ljubeznivo dal na voljo rezul-
tate lastne ankete po krajevnih skupnostih. Pridobili smo s tem nekaj dopolnil.
Prav tako je obdelava gradiva prinesla spoznanje, da imamo sicer zbrane podatke z ruralnega območja, da pa je delež urbanih naselij čimdalje očitnejši. Njihovi karnevali po eni strani vplivajo na tipologijo ruralnih mask, po drugi strani pa s svojimi sprevodi opravljajo premalo opaženo socialno-kritično funkcijo. Ugotovili smo, kateri kraji bi bili za tovrstno raziskavo hvaležni in smo z njimi navezali stike- Vseh je za zdaj 14. Navezane imamo stike z njimi, zagotovili smo si gradivo za kopiranje in poznejšo obdelavo, žal pa preko prvih obiskov zaradi skrčenih sredstev nismo prišli. Obiskali smo Litijo (Turistično društvo) in prevzeli tudi gradivo prejšnjih let. Opravili smo fotografiranje letošnjega litijskega sprevoda in fotografiranje karnevalskega sprevoda v Ptuju.
Z istim namenom smo začeli pregled starejših letnikov našega (dnevnega) časopisja, ki hrani napovedi in omembe urbanih karnevalov. Začeli smo s »Slovenskim narodom*. Nekaj letnikov je ekscerpirala stud. eihn. Monika ¡Sašel, seveda je to šele začetek obsežnega dela.
Pri postavitvi začetkov Osrednjega muzeja slovenskih mask Ua Ptuju 12. avg. 1978 je sodeloval dr. Niko Kuret, ki jc iinel oh odprtju novih prostorov tudi uvodni govor.
Ženi to vanje. V L 1978 smo izdelali elaborat o ženitovanjskih šegah Ziljonov. Obsega 115 tipkanih strani teksta in 23 strani opomb. Rokopis je pripravljen za tisk. Po svoji zasnovi je elaborat tudi kritični razhor vseh doslej dosegljivih poročil o ziljskl svatbi, od prvega Schleglovega 1798 do Maroltove študije 1935. V evidenco smo spravili 12 slovenskih virov, 14 nemških, 2 angleška in 1 italijanski vir, izčrpali arhivalne vire (Pogatschnig-gova zbirka v Dež. muzeju v Celovcu, Staj. deželni arhiv v Gradcu), lastno anketo ter terenske zapise Glusbeno-narodo-pisne sekcije ISN. Zlasti anketno gradivo in terenski zapisi so omogočili koristno primerjavo z opisi iz prejšnjih desetletij. Pokazalo se je, da je tak način obdelave posameznih pokrajin edino smiseln, saj združuje vse dosegljive podatke v zaokroženo podobo. V defn je sedaj dolenjsko ženitovanje. Okrog 8000 podatkov o ženitovanjskih šegah z Dolenjskega smo v letu 1978 dopolnili s podatki iz vseh dostopnih dosedanjih objav od Valvasorja dalje. Virov smo na ta način zbrali do zda j 31.
Trbovlje. Orientacijski obisk kolonije »Te rez i jo i v Trbovljah sta opravili mag. Helena Ložar-Pod logar in stad. ethn. Monika S a šel. Ugotovili sta, da Šeg v spominu starih rudarjev
skoraj ni oh ranjeni L, nove pa pri tem delu ne nastajajo. To so potrdili se nadaljnji obiski M. Sašlovc-
Mladinske šege. Pri PZE za einologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani smo pokreuili sodelovanje pri raziskovanju mladinskih Šeg. Stud. etlin. j. Fajfar je prevzel raziskavo brueovanja v Ljubljani, pa raziskave ni končal. Zbral je samo nekaj dokumentacij {lepakov, brošur). Stud. etbn. M, Sašel je oskrbela nekaj slikovnega gradiva (zlasti diapozitivov) z brueo vanj arheologov.
Arhivi, dokumentacija. Dr. Niko Kuret je v času od 28. 5. do 18. 6. 1978 v Gradca nadaljeval izpisovanje iz Gdthove serije ter obdelal 20 enot s skupaj 3G2 stranmi. Med bivanjem mu je uspelo skleniti začasni ustni dogOvor z ravnateljem arhiva d v. svetnikom dr. G, Pferschyjein, po katerem bi Staj. deželni arhiv Celotno Gothovo gradivo za Slovensko Štajersko (bivše mariborsko in celjsko okrožje) po primerni Ceni kopiral za našo arhivsko zbirko. Predlog je bil poslan RSS dne 17. 8. 1978, pa do konca 1978 šc ni bil dokončno rešen.
S slikovnim gradivom iz naše fototeke in diateke smo sodelovali pri »Zakladih Slovenije*, ki jih izdaja Cankarjeva založba-
Slikovno gradivo o Drabosnjaku v našem Drabosnjakovem arhivu je našlo izčrpno uporabo tudi ob študiji dr. Pavleta Zablatnika v celovški reviji »Die Brucke« (4, 7/8, 1978). Skrčena sredstvu so, žal, preprečila nameravane nakupe kopij nekaterih drabosnjakian iz Studijske knjižnice v Ravnah.
Praksa: V sekciji za ljudske šege in igre sta opravili desetdnevno obvezno prakso ahs. ethn. Monika Sašel v času od 13. do 23. marca 1978 in stud. ethn. Branka Berkopec od 6. do i6. nov. (978.
Sekcija za materialno kulturo
V tej sekciji je delo potekalo v okviru naloge »Raziskave materialne kulture na Slovenskem«.
Delo na terenu je bilo večji del posvečeno evidentiranja in dokumentiranju obljudenih in opuščenih zavetišč in koč pastirjev, drvarjev, oglarjev, vinogradnikov ter gozdnih delavcev, V ta namen je dr. T. Cevc obiskal naslednje kraje: Bohinj, Podjeije, Lače, I.ogarsko dolino, nekaj Fužinskih planin (Vogar, Hebet, VodiČni vrh, Jezero), Men i nO planino, Podvolovljek, Kamniško Bistrico, Krvavec, Dolgo njivo in Trško goro pri Novem mestu. Raziskave na terenu SO pokazale, da je razmeroma malo obljudenih občasno naseljenih bivališč, lahko bi rekli, kar
vsako leto manj. Med vzroki za opuščanje takšnih zavetišč in koč hi lahko omenili spremenjene gospodarske razmere (npr, opuščanje planinskega gospodarstva) in tudi izboljšane prometne zveze po drugi svetovni vojski. Težišče terenskega raziskovalnega dela je bilo potemtakem usmerjeno k evidentiranju delno ali popolnoma opuščenega stavbnega fonda kot tudi k spoznavanju vzrokov, čemu bo občasna bivališča začela izgubljati ali so že izgubila prvotno funkcijo, Ugotavljanje sprememb, bodisi o oblikovanosti stavb ali njih namembnosti je bila ena pomembnih nalog terenskega zbiralnega dela, poleg samega dokumentiranja. V letu 1978 se je število fotografiranih objektov povečalo za približno 250 posnetkov, od tega več desetin kot barvni diapozitivi. Med novo odkritimi občasnimi zavetišči bi veljalo posebej omeniti opuščene ¡skorjevkei z Menine planine in naravna zavetišča pastirjev v zijalkah v Kamniških ali Savinjskih Alpah {npr. Dolga njiva).
Se v začetni fazi je raziskava bivalne kulture v Tereziji v Trbovljah. Ogled na terenu je pokazal, da je predvideno območje Trbovelj bilo zgrajeno pred prvo svetovno vojsko. Očitno je, da bodo predvidene raziskave v Trbovljah morale bili usmerjene predvsem v študij bivalne kulture, manj pa posvečene stavbnemu in prostorskemu organizmu.
Ko je v letu 1978 slovenska in jugoslovanska javnost slavila dvestoletnico prvega znanega vzpona na vrh Triglava, je dr. T. Cevc v počastitev tega kulturnozgodovinskega jubileja s posebno raziskavo osvetlil razmere pred dvesto leti na planini Velo polje, odkoder so prvi gorniki odšli na pot na vrh Triglava. Zbral je dosegljivo gradivo in v samostojni študiji orisal družbene in kulturne razmere na tej planini okrog leta 1778, ob tem pa tudi predstavil phinšnrske koče, v kakršnih so prenočevali gorniki, ko so osvojili vrh. Nadrobno je opisal nošo in prehrano pastirjev ter oblike družabnega življenja v planinskem zaselku iz tistega časa, s čimer je bil vsaj delno ovrednoten tudi delež bohinjskih pastirjev pri osvojitvi najvišjega vrha v Sloveniji in Jugoslaviji. Razprava je bila objavljena v jubilejnem letniku Planinskega vestnika,
Proti koncu leta se je dr. Tone Cevc lotil obdelave doslej neraziskanih in v slovenski etnološki literaturi neomenjenih naravnih zavetišč pastirjev v Kamniških ali Savinjskih Alpah. S prvimi raziskavami je znčel že pred desetimi leti, v letu 1978 je lc-te razširil in jih tudi dopolnil z izjemno dragocenimi novimi podatki in materialnimi os talina mi iz obljudenih zijal k iz f6. stoletja. Nadrobne raziskave doslej zbranega gradiva so pokazale, da je bilo od konca 15. pa do druge polovice 16. stoletja
obljudenih več ko i deset planin v Kamri i škili ali Savinjskih Alpah (Korosica, Rzenik, Petkova njiva» V Klinu poti Kamniškim sedlom, Ž mavca rji, Kal d. Jezero, Koren, O v čari ju pod Mokrico, Dolga njiva) in se druge, za zdaj težje določljive planine. Novo jc pri tem spoznnnje, da 50 na večini teh pozno-srednjeveških planin živeli pastirji v naravnih zavetiščih: V zija lkah, vrtačah in pod podvesnimi stenami. Vzroke za oblju-denosi takšnih naravnih zavetišč hi morali iskati v naravnih pogojih tal, v slabem gmotnem položaju slovenskega kmeta in v krivičnih levdalnih razmerjih, ko je bil slovenski kmet v 16. stoletju največkrat le najemnik, tie pa lastnik planin, ki jih je izkoriščal za pašnike za svojo drobnico nI i govedo. Kdaj so pastirji na planinah v Grintovcih opustili naravna zavetišča kot občasna bivališča, ostaja za sedaj še odprto vprašanje. Vendar je gotovo: da so na nekaterih planinah (Molička peč, Robanov kot) živeli pastirji še v začetku tega stoletja v zijalkab. K razrešitvi odprtih vprašanj bi mogli plodno prispevati skupni napori še drugih strok, saj si smemo obetati od zgodovinarjev, arheologov, jezikoslovcev in geografov dopolnitev vrzeli, ki jih čuti etnologija pri raziskovanju starejših obdobij slovenskega planšarskega gospodarstva.
Med opravljenimi internimi nalogami v sekciji za materialno kulturo je potrebno posebej omeniti ekscerpiranje gradiva iz periodik, V letu 1978 je zunanja sodelavka M. F i ste r nadaljevala z izpisovanjem in urejanjem etnološkega gradiva iz Planinskega vesfnika. Izpisano je etnološko gradivo iz letnikov 1895—1955 in izdelana sta dva kataloga: stvarni in krajevni, ki zajemata nekaj več kot 1200 enot. Ekscerpirarto gradivo je deloma prepisano, deloma kserok opira no in tudi urejeno po letnikih. Izdelani krajevni in stvarni katalog je namenjen v prvi vrsti za obdelavo naloge o občasno naseljenih bivališčih na Slovenskem, koristil bo pa prav tako za obdelavo obširnejše naloge t Planine na Slovenskem*, ki je predvidena za prihodnja leta.
Knjižnica
Ob koncu leta 1978 je štela knjižnica 5800 knjižnih enot. Fond se je v tem letu povečal za 581 enot, od tega jc bilo 514 knjig in 267 zvezkov periodike. Na dom je bilo izposojenih 106 knjig. Poudariti velja, da je bilo precejšnje povpraševanje po delih iz Orlove knjižnice, ki jo vodimo kot poseben oddelek inštitntske biblioteke; zaradi pomanjkanja knjižnih polic pn ta knjižnica sc vedno ni popolnoma urejena. Skupaj s knjižnico
P Z [i za etnologijo in knjižnico Etnografskega muzeja je ISN že peto leto izdajal na koncu vsakega tromeseeja seznam novih knjig, časopisov in revij.
Tako kot že nekaj let nazaj smo povečali stvarni katalog iz periodike in knjig.
Etnologija Slovencev
T med akademijskem odboru za raziskovanje ljudskega življenja in šeg (predsednik M. Apostolski, Skopje) je SAZU zastopana po dr. Miku KuTetu in po kooptiranein zunanjem članu dr. Angclosu Basu, viš. znan. sodelavcu SEM. Bistveno smo prispevali h glavni nalogi odbora v I. 1978 s slovenskim deležem lEtnografije Južnih Slovanov«. Oddali smo rokopis 195 tipk-strani {»Etnologija Slovencev«) v redakciji dr. A, Baša, delo 14 sodelavcev, ki so pregledno obdelali posamezne panoge slovenskega narodopisja, Z naše strani smo prispevali tale poglavja: Tone Cevc O stavbah; Ni ko K ure t o letnih ali koledarskih šegah, O ljudskem verovanju, o ljudskem znanju, O ljudskem gledališču; Helena Lož ar-Pod logar o šegah življenjskega kroga (rojstvo, svatba, smrt); M. Stan on ik o ustnem slovstvu. Celota še ni izšla (v ruščini pri moskovski Akademiji nauk — s podporo UNESCO). Etaologija Slovencev naj bi izšla posebej pri Cankarjevi založbi, za kar so bile vse teto priprave v teku. Dopolnjevalo naj bi jo tudi slikovno gradivo z daljšimi poljudnimi podpisi.
Sodelovanje pri pripravah za Slovensko enciklopedijo
Sodelavci inštituta so aktivno sodelovali na več sejah pri sesiavi geselnika za etnologijo, ki bo uvrščen v splošni gcselnik za Slovensko enciklopedijo. Izdala jo bo založba Mladinska knjiga.
Strokovna zborovanja, posvetovanja ipd, — doma
Posvetovanja etnologov v Brežicah 7. in 8. junija 1978, ki je bilo posvečeno temi »Etnologija v sodobni slovenski d m ž bi t, so se udeležili dr, Tone Cevc (z diskusijskim prispevkom), dr. M. Matieetov, Helena Ložar-Podlogar, Marija Stan on ik (z referatom »Etnološki vidik raziskovanja NOB«) in Sinja Zemlji č-Golob (kot tajnica SED je sodelovala že v pripravah za posve-
tovunje; društvo je takoj za posvetovanjem imelo v Brežicah tudi svojo letno skupščino).
Dr. T. Cevc se je v Za grehu udeležil 28. avgusta 1973 delovnega sestanka raziskovalne skupine »Arbeitskieis fiir Hausforschung«, dn bi spoznal delo tega strokovnega kroga, ki je tokrat prvič priredil posvetovanje v Jugoslaviji.
M. Stanonik, ki strokovno in organizacijsko sodeluje pri znanstveni temi Slovensko NOB pesništvo 1941—1945 na slavističnem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani, je dne 4. ju t. 1978 na XIV. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture pomagala pripraviti literarni večer z naslovom »Neznana slovenska poezija odpora 1941—1945t. Na prošnjo Zveze kulturno-prosvelitih organizacij Slovenije pa je pripravila tudi izbor besedil iz časa NOB za vložke na prireditvi Glasba in revolucija, ki je bila v Postojni 25. uov. 1978.
Strokovna zborovanja, simpoziji ipd. — nu tu jem
Dr. N, Kure! je sodeloval pri VI. mednarodnem kongresu za ljudska izročila (Congressi internazionali tradizioni popolari) o temi »Arhivalni viri za narodopisno izročilo« od 8. do 10. sept. v Stari Gorici z referatom i Anketa o ljudskem življenju na Slovenskem Štajerskem v prvi polovici 19. stol.t, ki bo objavljen v kongresnem zborniku (»AtfcU). — Prav tako je sodeloval pri simpoziju »Etnograpliia Pano niča« v Bernsteinu na G radi-ščanskein (Avstrija) s prispevkom »Da s Luzienbrauchtum i m pa-nonisehen Baunt und in seinen ostalpinen Grenzgebietem, s katerim je sprožil večletno med deželno raziskavo (Slovenija, Madžarska, Avstrija, Slovaška). Inštitut je nu tem simpoziju zastopala Helena Loža r- Pod logar, ki je prebrala referat odsotnega N. Knrefa in navezala stik za sodelovanje z nekaterimi avstrijskimi, madžarskimi in romunskimi strokovnjaki.
Predavanja ipd.
Želji PZE za etnologijo pri Filozofski fakulteti v Ljubljani, naj bi znanstveni sodelavci našega inštituta imeli za študente etnologije nekaj priložnostnih predavanj na teme po lastni izbiri in npr. predstavili to, kar trenutno nastaja v njihovih delavnicah, smo seveda radi ustregli, V letu 1978 so prišla na vrsto tale predavanja: M. Mati četo V je 30. marca govoril: 1, o slovenskih pravljičarjih, posebej o Rezijanki Tini Vaj to vi; 2. (Iz moje delavnice) pa je dal prerez etnobotanične študije sBe-
denicet. Imensko, pesniško in obredno izročilo o tem cvetju no Slovenskem. — T. Cevc je 23. novembra predaval o problematiki raziskovanja občasno naseljenih bivališč na Slovenskem.
Persona Ii je: Helena Lož ar-Pod logar je dne 23. se p t. 1978 dosegla stopnjo magistra. Naslov magistrske naloge: Zenitovanj-ske šege Ziljanov. Kritični pregled dosedanjih poročil in terenska dognanja.
Sodelovanje v strokovnih in družbenih organizacijah
T. Ceve je bil leta f978 izvoljen za predsednika Samoupravne interesne skupnosti za kulturo in znanost na S A ZU in za predsednika Konference delegacij samoupravnih interesnih skupnosti za kulturo občine Ljubljana — Center. Sodeluje pri Komisiji za varstvo okolja pri predsedstvu S AZU in je član Stanovanjske komisije pri Svetu delovne skupnosti S AZU. — N. Kuret je član Med akademijskega odbora za raziskovanje življenja iu šeg narodov in narodnosti Jugoslavije. Helena Ložar-Podlogar je bila v tem letu član strokovne kumisije področne raziskovalne skupnosti za etnologijo. Bila je tudi namestnik vodje delegacije za zbor združenega dela pri S AZU. Prav tako je bila podpredsednik glavne popisne komisije za popis vsega premoženja SAZU. — M, Matičetov je delegat S AZU za samoupravno interesno skupnost izvajalcev pri RSS.
Strokovni obiski
Dne 15. februarja. Vitomil Bela j, asistent za etnologijo Filozofske fakultete v Zagrebu. — 20. aprila Jenny Zaman, članica izvršnega odbora Slovenske narodne podporne jednote Clevcland in slovenski rojak Luis Scrjak. — 5.—8. maja prof. Arnold Niederer, predstojnik oddelka za etnologijo univerze v Zürichu. — 7.-9. junija mag. Aleksandra Popvasileva iz Instituta za folklor v Skopju; 7. septembra prof. N. I. Tolstoj iz Instituta slavjanovedenja v Moskvi. — 8. septembra prof. Pavle Merkü iz Trsta. — 28. dec. dr. Pavle Zablatnik iz Celovca.
Objave:
T. Cevc:
Planina Velo polje v času prvega vzpona na Triglav, P V 8, 1978, 406—426.
Etnološka pričevalnost materialne kulture. Pogledi na etnologijo. Partizanska knjiga, Ljubljana 1978, 161—196.
N. Kuret:
O šegi in njeni spremenljivosti- Pogledi na etnologijo. Partizanska knjiga, Ljubljana 1978, 309—333.
Pust (»Fašenek«) v Porabju. Etnografija Južnih S laven a u Madžarsko j 2. Budimpešta 19Í7, 52—61.
Georgijagen in Petschnitzen. Kärnten, (Begleittext.) Wissenschaftlicher Film Nr. 20. Wien, April 1978, 26—33.
Antependí d ei presepi presso g Ii slo veni, II Presepio 26. (Roma, giugno 1978) no. 94, 14—16.
11 Carnevale — occasíone di critica sociale. Congresso interna-zionale iTradiziont popolarl fra 1'Adriático e il Dannbio-r, Gorizia 3—4 settembre 1977. Gorizia 197B, 8—15.
H, Ložar-Pod logar;
Sest ocen slovenskih etnoloških razprav: Demo3 18/1, Berlin -Dresden 1978, stolpci 5—6, 12, 16—17, 39—40, 63—f>4, 69,
M. M a i i č c t o v :
Ob zibki ljudske lirične p es m v Reziji. Govor, jezik in besedno ustvarjanje v Beneški Sloveniji. Zbirka Nediža 2, Speter Slovenov -Trst 1978, 57—m.
Aceanto alia culi« del In poesía p o po la re lírica in Resi a. Lingua, espressione e Jetteratura nella Slavia italiana. Quaderni Nediža 2, San Pie tro al Na tisone - Trieste 1978, 63—88.
Boíkovié-StulH, Maja- Enzyklopädie des Märchens 2, Göttingen 1978, 654—656.
(Nekrolog:) Gaetano Peru sini (19 tO—1977). Oes terreichi sehe Zeitschrift fiir Volkskande 3Í/4, Wien 1977, 505—506.
Perusini etnógrafo. Ce fastu? 53, Udine 1977, 13-18.
M. Stanonik:
Oris slovenskega narodnoosvobodilnega pesništva 1941—1945 na osrednjem Notranjskem. Notranjski listi I, Stari trg pri Ložu, 1977, 180—192.
Himnične pesmi. Osebnost tovariša Tita v neznanem slovenskem NOB pesništvu, Naši razgledi, 26. maja 1978, 500—301,
Etnološki vidik raziskovanja NOB 1941—1945. Etnologija in sodobna slovenska družba (zbornik). Posavski muzej Brelicc, Brežice, 1978, 12—18.
Slovenska pesem v Dachauu. Borec 30/11, nov. 1978, 623—629-
Nova zbirka nstnega izročila iz zamejstva (ocena). Jezik in slovstvo 25. 1977/78, 154—155.
150-letnica rojstva Antona Janežiča (poročilo). Naši razgledi, 12. maja 1978, 274.
Primorsko partizansko pesništvo (izbor pesmi — naslov dalo uredništvo). Primorska srečanja 9, 10. 11, 1978, 78—82.
Radijski oddaji:
Ljepota i sjaj neproluzne legende. Oddaja o osebnosti tovariša Tita v slovenskem NOB pesništvu (po referatu iz Pirana). Radio Sarajevo, TIT. program, 19. dec. 1977. (Redakcija mag. Miroslava Fu-lanovič-Sošic)
Naša pesem i naša svoboda. Literarna oddaja 30. nov. 1978, II. radijski program ob IG.00.
S. Ze m 1 j tč- G ol ob :
Pet ocen slovenskih etnoloških razprav: Demos 18/1, Berlin - Dresden 1978, stolpci 16, 43—44, 46—48.
Sekcija za glasbeno narodopisje
Poročilo o delu v lotu 1978
A. Delo na raz isto v a ln ili nalogah
Pri Raziskovalni skupnosti Slovenije je sekcija prijavila za fo leto pet raziskovalnih nalog.
1. Einomuzikološka raziskava slovenske Koroške — III (P-618/8887-78)
Nosilec naloge; Dr. \ al en s Vod usek, znanstveni svetnik.
V tem letu je hilo po načrtu nadaljevano delo s prejšnjega leta na območju med Dravo in Vrbskim jezerom in v Rožu južno od Drave. Pri terenskem delu so sodelovali štirje sodelavci sekcije (V. Vod usek, Z. Kumcr, M. Ramovš in J. Strajnar) dvakrat po štiri dneve, za kolikor so po izračunu zadostovala dodeljena sredstva za potne stroške in dnevnice. Sodelavci so delali razdeljeni v dve ekipi oz, sta dva od njih delala tudi samostojno. Na načrtovanem območju je bilo opravljano delo z informatorji in pevci v naslednjih krajih: Plešerka pri Hodisah, Loga vas, Kotmara vas, Velinja vas, Bilčovs, Cahovče, Zeluče pri Zg. Vesci; dalje Slovenji Plajberk, Brodi pod Ljubeljem, Kožen-tavra, Št. Janž v Rožu, Svetna vas, Rti le pri št. Jakobu v Rožu, poleg tega pa še Loče pri Bekštajnu, Bače pri Baškem jezeru ter Pcčnice. Dobljeno je bilo prccej bogato gradivo, posebno tudi še starejše koroške pesmi v vcčglasju, kjer se je posrečilo dobiti skupaj večje skupine pevcev. V večjih dolinskih vaseh Roža, ki so že precej ponemčene, zaenkrat ni bilo mogoče dobiti zveze z informatorji. Skupno je bilo pri tem terenskem delu posneto 226 pesemskih enot, posebej zapisanih sedem pesem-skiL besedil, ob tem pa tudi zbrano obsežno gradivo podatkov
o načinih peija in navadah p ti petju ob raznih šegah (svatbe, koledovanja, i i tkanje koruze, jaganje Šentjurja, godovanja), o godce vgtvu, plesanju in plesih ter o drugih šegah, o bajnih bitjih ter tudi nekaj pripovednega gradiva.
Poleg tega jc bil pregledan in že delno kserokopiran glasbeno-narod op i sni del zapuščine dr. F. Cigana, ki ga ima začasno v hraaibi sekcija.
2.	Priprava obsežnejših strokovnih publikacij (P-6i8/8890-78)
Nosilec: Dr. Zmaga Kumer, znanstvena svetnica.
Za »Antologijo slovenskih ljudskih plesovt, sestavljeno v 1, 1977, je avtor Mirko Ramovš sestavil načrtovano daljšo uvodno študijo (80 str.) z naslovom »Plesno izročilo na Slovenskem* ter korekture kinetogramskih čistopisov. Deio jc bi i o oddano založniku Cankarjevi založbi za tisk in bo izšlo v 1. 1979.
»Slovenske ljudske pesmi i: Rokopis za 2. knjigo te serije, ki jc bil konec 1. f977 oddan založniku Slovenski Mutici za tisk, se je izkazal kot preobsežen za okvir ene knjige. Zato je bil del rokopisa (tj. del legend in skupina socialno kritičnih pesmi) odložen za 3. knjigo. 2, knjiga je v tisku, ob prvi korekturi pa so bile dodane k vsebovanim pesemskim tipom še variante, zbrane ob terenskem delu v letih 196S—1970, da ne hi bilo to gradivo — predvsem iz Porabja — odloženo za objavo v dodatkih šele v daljši prihodnosti. Ta vključitev je zahtevala precej dodatnega dela in bila huda obremenitev reditktorjev Z. Kumer in V. Voduška. Knjiga bo izšla v 1. 1979, ta čas pa je Z. Kumer, ob sodelovanju M, Terseglava v pripravi gradiva, re-digirala teksino gradivo novih 25 baladnih tipov za 3. oz. 4, knjigo te serije,
3.	Transkripcije z analizo gradiva, katalogizacija ter druga dokumentacija (P-618/8880-78)
Nosilec: Dr, Zmaga Kumer, znanstvena svetnica.
Analizirano in klasificirnno jc bilo za katalogizacijo pesem-sko gradivo v rokopisnih pevskih pesmaricah, ki jih jc sekcija pridobila za kopiranje ali v last v letih 1977—78; 1, Rkp- pesmarica Katarine Prcindl, Police (Gor. Jladgona) s 110 pesem-skimi besedili iz 1, 1915 in deloma 1921 (ZK). — 2, Rkp, pesmarica Antona Leniča v lasti Štefke Kotnik, Socka pri Vitanju, s 65 pesm. besedili (VV) 3. Rkp. pcsmarica Štefanije Dvoršak, Osek pri Gradišču v Slov. goricah, v treh snopičih s 142 pes. besedili {ZK). — 4. Rkp. pesmarica itefe Tavčar*:, Skofja Loka,
Z 42 pes. besedili (Z K}. — 5. Rkp. zbirka Jcana Frischkovvitza, Celje, iz i. 1930 z zapisi 40 pesmi Z melodijami, predvsem iz Vrhnike in okolice (VV, JS). — 6. Rkp. zbirka iz Ši reki je ve zapuščine, nadaljevanje: 89 pesem, besedil iz zbirk III—VIII J. Cejana, Vrlojba in J. Čnsla, Zg. savinjska dolina (MT).
Transkripcijo: 1. Transkribirauo je bilo izbrano pesemsko gradivo ob nalogi iz 1. £976—77 »Gora nad \ipavsko dolino* za končno poročilo o delu na tej nalogi. 2. Napravljeno je bilo ok. 200 transkripcij p esem.sk i h besedil (MT) in melodij (JS, W) iz no v on a branega gradiva v 1. 1968—"0 za vključitev v 2. knjigo Slovenskih ljudskih pesmi.
Pri pravi jen in objavljen je bil pod glavnim uredništvom dr. Z. Kumer nadnljni snopič mednarodne bibliografije o raziskavi ljudske buladne umetnosti > Jahresbibliographie der Volksbal-ladenforschungi 7/1977 (gl. točne podatke pod objavami).
4. Einomuzikoloika raziskava hribovske vasi Paka — III (P-618/8889-78)
Nosilca: Mirko Ramovš, višji strokovni sodelavec; Julijan S t raj n ar, višji strokovni sodelavec
Zbrani so bili demografski podatki o prebivalstvu iz matičnih knjig in katastrskih map v Slovenskih Konjicah, Slovenj Gradcu, Vitanju in Mislinji, ker je Paka upravno razdeljena na dve občini, Nn podlagi teh podatkov je bila narejena izbira 16 družin za podrobno raziskavo. V izbranih družinah so zajete grnntarskc in kočarske, z več otroki oz. brez njih, s pevsko tradicijo in nepevske.
Za raziskavo je bila izdelana j j osebna vprašal niča, ki zajema področje pevsko-glasbenega in plesno-družabnega udej-stvovanja prebivalcev. Za ugotavljanje glasbenega okusa in razgledanosti je bil pripravljen glasbeni test z odlomki različnih glasbenih zvrsti.
Na terenu sta mogla nosilca naloge obiskati le 13 družin (v dneh 6.—9. 11. in 5.—8, 12.); intervju vi so bdi zvezani s težavami, omejeni večkrat le nu večerne ure, ker čez dau ljudi ni bilo doma, teren sain pa v hribovski vasi s saminami silno raz-sežen. Zato načrtovano delo ni moglo biti opravljeno do konca in mora biti podaljšano še v 1. 1979. Intervjuvano je bilo doslej 23 odraslih in 5 otrok. Zbrano je bilo — tudi v sosednem Koz-jaku in Breznu za primerjavo -— 134 pesemskih enot, 42 instrumentalnih melodij, 5 pripovednih enot ter 95 enot raznih podatkov.
5. Glasbeno-plesna kulturološka raziskava rudarske kolonije (Terezija* — Trbovlje (P-613/8886-78)
Nosilec: Dr. Valens Vodušck, znanstveni svetnik,
Izbrana jc bila »Terezija* kot ena starejših delavskih kolonij, kjer živi relativno tudi precej upokojencev, ki bi bili lahko informatorji za čas v preteklosti, izvira pa poleg tega od tam tudi velik del današnjih profesionalnih glasbenikov.
Zbrani so bili podatki v lokalnem časopisju po 1. 1945 in v priložnostnih publikacijah glasbenih ustanov, ter glavni demografski podatki za 1o kolonijo. Sestavljena jc bila poskusna krajša vprašal niča z 20 zbirnimi vprašanji, ker bo treba obiskati zelo veliko število družin. Napravljena sta bila pogovora-intervjuva z dvema poklicnima glasbenikoma doma iz Trbovelj o njuni mladosti, staTŠih in o njuni poti v glasbeni izobrazbi. Zaradi preobremenitve nosilca naloge in lud i drugih sodelavcev z drugimi nalogami je morala biti preložena na naslednje leto poskusna raziskava pri nekaj družinah.
B. Delo sekcije, ki ni obseženo v raziskovalnih nalogah
Enodnevna terenska snemanja ob posebnih priložnostih ali na vabila so bila omejena na minimum zaradi intenzivnega dela na raziskovalnih nalogah. Opravljene so bile naslednje tri poti: 27. 3. Dolenja Brda v Poljanski dolini (ZK, JS): 34 pesmi in plesnih melodij; 25. 5. Buče pri Kozjem {ZK, MR): intervjuvš glede izvira halade iUboj na vasovanjui; 16. 11. Gropada pri Trstu (ZK, MR}: 29 pesmi z Taznimi podatki. — J. Sirajnar pa je za zvočni arhiv sekcije presnemaval 19. 9. in 6, 10. v Kopru glasbeno gradivo iz Beneške Slovenije, ki so ga posneli na svojih potih sodelavci RTV Koper.
Udeležba na znarisioenih sestankih
V. Vodnšek sc je udeležil VII. zasedanja Mednarodne študijske skupine za klasifikacijo in analizo ljudskih melodij v Debre-cenu (Madžarska), 4-—7, aprila, z referatom »Über Melodien grossen Umfnngs mit akkordischer Melodik«.
Z. Kumcr sc je udeležila a) seminarja »Folklor a umenie dneška« v Martinu na Slovaškem, 4.—b. julija, z referatom »Ljudska glasba v radijskih oddajah«; b) posvetovanja Mednarodne študijske skupine za raziskavo ljudskih balad v Eszter-gomu (Madžarska), 21,—25. avgusta, z referatom »Zur Frage der Sozia I geschieh te im Spiegel der slowenischen Volksballade-t.
M. Terseglav je sodeloval na kongresu SUFJ v Berovu (Makedonija) 24, 9.—i. 10., z referatom »Ljudska pesem v luči oblikovnih in vsebinskih novosti«.
Vsi strokovni delavci sekcije so se udeležili posvetovanja Slov. etnološkega društva v Brežicah, 7.—8. junija, z naslovom »Etnologija iu sodobna slovenska družbac. M. Terseglav je imel d i skusi j ski prispevek »Nove potrebe v raziskovanju ljudskega slovstva*.
Studijska in druga strokovna potovanja
J. Strajnar je na povabilo strokovno sodeloval z raziskovalno ekipo Slovaškega narodnega muzeja, Bratislava, v Kovačevi pri Banski Bistrici, 4.—10. julija, pri raziskovanju slovaških ljudskih glasbil, godcev iu instrumentalne glasbe.
M. Terseglav sc je udeležil Mednarodnega slavističnega kongresa v Zagrebu, 4.—7, septembra,
Z, Kumcr se je udeležila jubilejnega festivala ljudske gïnsbe in plesu v Vjckodni na Slovaškem (7.—9. julija) kot uradni gost SA V; sodelovala je v mednarodni žiriji za podelitev nagrade »Europa-Preis fîir Volkskunsti (Stiftung F. V. S. v Hamburgu); kot član strokovnega odbora za Slovenijo je prisostvovala Medu narodni Smotri folklora v Zagrebu (23.—29. julija), prav tako tudi M. Ramovš, ki jc za to prireditev pripravil skupine iz Slovenije,
Strokovna predavanju sodelavcev sekcije
Z. Kumer: »Raziskovanje besedil ljudskih pesmi t, 9. maja za študente PZE za etnologijo (dve uri) filozofske fakultete v Ljubljani; »Slovenska ljudska pesem t, 19. decembra za dijake gimnazije »Ivan Cankar* v Ljubljani.
V. Vodušek: »O vprašanju sodobnih zbornikov priredb ljudskih pesmi* 20. maja v okviru enodnevnega simpozija treh dežel ALPE-ADRIA v Ljubljani.
M. Ramovš: »Slovenski ljudski p lesi t, 13. julija na seminarju slovenskega jezika in kulture v Ljubljani; vodil je seminar o slovenskih ljudskih plesih 26.—28. jan. na Mednarodni letni šoli folklora v Opatiji;
J. Strajnar: »Ljudska glasba na Slovenskem* 27. 10. za seminar »Hudobny folklor Juhoslavii*, namenjen udeležencem mednarodne prireditve Prix de Musique Folklorique de Radio Bratislava 1978; »Ljudska glasba v Reziji*, 11. marca ob predstavitvi rezijanske ljudske kulture s koncertom ob Dnevu slovenske kulture v Zagrebu; »Slovenska ljudska glasba*, 14. ja-
11 Lttopù
209
iiuarja za Folklorni scminaT ZKO Maribor v Mariboru; predavanje ponovil 6. marca za Društvo slep i h »Karel Je raj-t v Ljubljani;
M. Tcrseglav: za Seminar slovenskega jezika in kulture v Ljubljani je JI. julija organiziral recital ljudske poezije »Stare žalostne« s strokovnim komentarjem; organiziral in strokovno komentiral je koncertni »Večer slovenskih ljudskih pesmi in glasbil« 15. decembra v Narodni galeriji.
Radijske oddaje
Po pogodbi z Glasbenim programom RTV Ljubljana je sekcija prispevala v letu 1978 18 oddaj za radijski ciklus »Slovenska zemlja v pesuù in besedi i, od tega V V 2, ZK 4, MR 4, JS 4 in MT 4 oddaje.
M. Ramovš je pripravil dve radijski šolski uri za srednjo stopnjo z naslovom »Slovenski ljudski p lesi t-
Za lladio-Sarajevo je Z. Kumer pripravila euo oddajo o slovenski ljudski glashi, J. Stmjnar pa dve oddaji: »Instrumentalni ansambli u Sloveniji« in »Instrumentalna niuzika u Rezi ji t.
Drugo delo sodelaoceo sekcije
Znanstvena svetnica dr. Zmaga Kumer je sodelovala v terminološki komisiji SAZU kol vodja sekcije za ljadsko glasbo in kot članica redakcijske komisije; opravljala je mentorstvo asistentu M. Terseglavu ob pripravi magisterija. Pripravila je Članek (8 str.) »Der Tanz înt slowenischen Vûlksliedc za objavo V »Festschrift K. Horak«, članek ïLjudska glasba in Cerkveni glasbenik« za jubilejno številko tega obnovljenega časopisa ter več kratkih člankov, poročil in ocen za domače in tuje periodične publikacije. — Predavala je »Uvod v glasbeno narodopisje« na pedagoškem oddelku Akademije za glasbo (pO 1 uro tedensko} in po dve tedenski uri na PZE za mu z iko log i jo na filozofski fakulteti V Ljubljani.
Višji strokovni sodelavec Mirko Ramovš je pripravil scenarij in spremni tekst za T V oddajo »Slovenski ljudski plesi Prekmurja« in enako za T V oddajo »Slovenski ljudski plesi Gorenjske«. Pripravil je skupine in rež irai VI. Srečanje izvirnih folklornih skupin in godcev v Brežicah (24. junija). Strokovno in umetniško je vodil AFS »France Marolt«, Za to skupino je ustvaril več novih koreografskih postavitev plesov, in sicer belokranjske, poljanske, dolenjske plese ter ples črno-vrških pustov. Dolenjske plese je postavil tudi pri AKLÎD
»S lobod aii Pri ne i p-Sel jo i v Sarajevu. Poleg mentorskega in svetovalnega delu raznim folklorno-p lesnim skupinam in po* sameznikom je sodeloval pri Odboru za plesno dejavnost pri Mestni ZKO.
Višji strokovni sodelavec Julijan Strajnar je pripravil spremno besedilo in izbral zvočne primere za kaseti »Slovenska Benečija včeraj« ter »Slovenska Benečija danes t v sodelovanju z Radiom-Koper. (Kaseti sta izšli konec decembra 1978). Pripravil je spremno besedilo in izbral iz gradivu sekcije posuetke za gramofonsko ploščo »ljudska glasba iz Porabjat, ki bo izšla spomladi t979 v založbi Helidon. Kot uradni recenzent je napisal strokovno oceno o rkp. Dr, Aleksandra Linina, Skopje, za knjigo »Narodni muzični instrumenti Makedonije«. Napravil je glasbeno priredbo za novo postavitev »Dolenjski plesi* pri skupini AFS France Marolt. Poleg tega je s področja ljudske ins t ram en talne in vokalne glasbe dajal strokovne informacije in nasvete za ustanove (RTV Ljubljnna, RTV Koper, Viba-Film, SNG) in posamcznikom-skladateljem ter folklornim skupinam,
Asistent z reelekcijo Marko Terseglav se je moral v glavnem študijsko posvetiti magistrski nalogi, a poleg tega je v okviru gibanja Znanost mladini sodeloval v na novo ustanovljeni etnološki skupini kot član strokovne in ocenjevalne komisije.
Objave:
Z. Kimcr:
Etnorauzikologija, Razgled jjo znanosti o ljudski glaski. Fil. fuk. v Ljubljani, PZE za muzikologijo. Ljubljana 1977 (izšlo febr. 1978), 360 str., notni primeri.
Slovenska ljudska glasba (3.—6.) (:GM. Revija Glasbene mladine Slovenije, I. 8. 77/78, št. 4 (jan. 78.), 21; Si. 5 (febr. 78), 21: si. 7 (apr. 79), 21; Št. 8 (maj 78), 21).
Zur Frage nach der mittelalterlichen Traditionen der slowenischen Balladen und ihrer Ste i lun g innerhalb der europäischen Überlieferung. (;The European Medieval ballad. A. Svmposium. Odcnse Univ. Press. 1978, 40—50,)
Ljudska pesem v sodobnosti. (¿Pogledi na et no ločijo Liubliaua 1978, 335—364.)
Godčevstvo in sodobni instrumentalni ansambli na Slovenskem. (¡Pogledi na etnologijo. Ljubljana 1978, 365-—-378),
Slowenische Volksballade. (¡Jahrbuch für Volksliedforschune 23. 1978. 000—000).
Judska glasba in Cerkveni glasbenik. (¡Cerkveni glasbenik 71, . jana 1978, 73—77.)
u*	211
(Red.) JahresbiMiographie der Velksbal laden Forschung. Annual Bibliography of Folk Ballad Research, 7/197? mit Nachträgen. Hrsg. von der S. I, E. F. — Kommission für Volksdichtung und Slovensko etnološko društvo, Ljubljana durch Zmaga Kumer in Zusammen arbeit mit Rolf Willi. Brednich und Jürgen Dittmar. Ljubljana 197B, 43 S.
(Red.) Višnik, Joža, Preproste zgodbe s solčavskih planin. Celje 1978 (Slov. večeraiee Moh. družbe), 151 str. (Delo vsebuje pretežno narodopisno gradivo po lastnih zapisih J. V.)
(Ocena) Studia instrumentorum musicac popu i a ris, V. Bericht ti her die 5, laier nationale Arbeitstagung der Study on Folk Musical Instruments des International Foik Music Council in Brunnen, Schweiz 1975 hrsg. von Erich Stockmanu, Stockholm 1977. 138 5., mus. Not,, III. (¡Musikhistoriska museet flkrifter 7, Ed, Emst Kmscheimer). (; Na rodno siva ralaštvo-Fol klor. 1, 17, z v. 66—68, Beograd 1978, 148—150).
M. Ramovš;
Slovenski ljudski ptesi. Seminar slovenskega jezika in kulture, Ljubljana 1978, str. 167—185.
J. Strajnar:
Aleuni appnnti sulla t ra seri z ione delila musiea s trn mentale po-polarc, Ce Tastu? 53 1977, Udine 1977, 229—235 (izšlo 1978).
Slovinska Hdova httdba. Seminar hudobny folklor v JuhoslÄvii v rämei cvklu L udov a hudba v Tozhlase, Bratislava 1978, 5—27, [hkrati še v angleščini, francoščini, ruščini in nemščini),
Dr, Radoslav Hrovatin. Narodno stvaralaštvo - Folklor, 17. nr, 66—68, Beograd 1978, 129—131.
(Ocena) Dr. Z. Kumer, Etnomuzikologija. Razgled po znanosti o ljudski glasbi, Ljubi jima 1977. Zvulc 3, Zagreb 197B, 73—74.
(Poročiio) Razgled po znanosti o ljudski glasbi. Naii Razgledi 27/fl, 9. VI. 1978, 338.
M. Terse gla v:
Stare žalostne. Recital slovenskih ljudskih pesmi. Ciklostil, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1978,
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA MOLEKULARNE VEDE
Poročilo o delu v letu 1978
Information Bulletin je v letu 1978 izhajal redno {tri številke) ob delni finančni podpori Unesca.
Predsednik je sodeloval pri pripravah Unescovega urada za znanstveno sodelovanje evropske regije za ustanovitev evropske znanstvene mreže,
Na seji odbora 23. novembra 1978 je bil sprejet program dela in sicer: 1. Do 28. februarja 1979 naj bo pripravljen medrepubliški projekt raziskovalnega dela s področja molekularnih, ved in posamezni člani KOM V so sprejeli obvezo, da pripravijo gradiva za pripravo projekta do 15. januarja i979; 2, KOMV bo soorganizator Evropske konference o ferroelektri-kih in letne šole (Portorož, 3.—7. in 12,—16. septembra 1979) ter mednarodne konference Horizonti raziskav vodikove vezi (8. do 11. september 1979). 3. Pregledane bodo možnosti za organizacijo mednarodne letne šole za molekularno spektroskopijo leta 1980 (do konca L 1978).
INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Poročilo o delu v leta. 1978
Raziskovalni program inštituta finansira RSS, področna skupnost za geologijo, rudarstvo in metalurgijo, področna skupnost za ekonomske in prostorske vede in skupnost za bio-medicino; sofinansirajo pa ga tudi Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Kulturna skupnost Postojne, Kulturna skupnost Slovenije in THP Postojnska jama. Program obsega preučevanje kraškega podzemlja (nosilec dr. Rado Gospodaric) s tremi pod-nalogami, kot so: vertikalno prenikanje vode v krasu, dinamika in kronologija kraških procesov ter izdelava osnovne speleoloske karte Slovenije. Druga naloga obsega geografske raziskave krasa (njen nosilec je dr. Peter Habič) s posameznimi temami s področja temeljnega preučevanja razvoja krasa in intenzivnosti kraških procesov, preučevanje razširjenosti krasa ter njegovega ekološkega vrednotenja. Tretja naloga obsega ekologijo podzemeljskih kopenskih biocenoz v Sloveniji (nosilec je Egon Pretner); četrto področje pa je povezane z raziskovalnim delom Kraške muzejske zbirke, kot posebne delovne enote inštituta, ki jo vodi Mehtilda Urleb. V okvir teh nalog sodijo tudi občasne naloge po naročilu delovnih organizacij.
Raziskovalni program je usmerjal znanstveni svet inštituta pod predsedstvom akademika prof. dr. S. Ilcšiča, ki je tudi glavni urednik Krasoslovnega zbornika — Acta Caisologica. V tisku je 8. številka tega zbornika, v katerem so zbrani Tczultati naravoslovnih raziskav Cerkniškega jezera. Izvajanje programa je bilo povezano s terenskim delom, z laboratorijskimi anali-
zuiiii, obdelavo podatkov in rezultatov raziskav. Rezultati su razvidni iz objavljenih del in sestavljenih letnih poročil. Pri izvajanju programa je sodelovalo 18 redno in trije delno zaposleni delavci inštituta, Pri inštitutu so redno zaposleni znanstveni svetnik, višji znanstveni sodelavec, pet asistentov, strokovni svetnik, višji strokovni sodelavec, trije strokovni delavci, višji tehnični sodelavec, višji knjižničar, tajnica, tehnični sodelavec, jamski vodnik in snažilka, S polovičnim delovnim časom so zaposleni višji strokovni sodelavec, administratoTka, snažilka, občasno pa je zaposlen tudi čuvaj razstavnih zbirk. Poleg teh so pomagali pri inštitutskem p rog Ta mu še številni zunanji sodelavci z univerze v Ljubljani, Kemičnega inštituta B. Kidrič in Fizikalnega inštituta J. Štefan iz Ljubljane, Geološkega in Geodetskega zavoda in zveze vodnih skupnosti iz Ljubljane ter drugih raziskovalnih ustanov doma iu v tujini. Posebej je omeniti povezanost inštituta z gospodarskimi in družbenopolitičnimi organizacijami, med njimi s THP Postojnsko jamo, raziskovalno in kulturno skupnostjo občine Postojna in drugimi. Inštitut so kot vsako leto obiskovali številni domaČi in tuji gostje.
Kraška muzejska zbirka je izvajala raziskovalni in razstavni program po dogovoru z ustanovitelji tj. SAZU, Kulturno skupnostjo Ln THP Postojnsko jamo. Raziskovanje je teklo v Postojnskem jamskem sistemu s preučevanjem rečentnih in fosilnih kraških procesov ter s preučevanjem sige in podzemeljske favne v drugih jamah Slovenije z namenom, da zberemo gradivo za bodoči Kraški muzej v Postojni. Zastavljeni program je bil izpolnjen s šestimi razstavami v inštitutskih prostorih, ki jih jc obiskalo okoli 7000 občanov in tujcev. Med razstavami naj omenimo spominsko razstavo ob 100-lctnici rojstva Otona Zupančiča, prirejeno s sodelovanjem postojnske mestne knjižnice in popestreno s predavanjem prof. dr. j. Mah-niča. Odmevna je bila tudi razstava kiparskih del pok. ukud. kiparja F. Smcrduja, postojnskega rojaka. Zbrali in obdelali smo gradivo in predmete za originalno razstavo »Kras in kamen*, že leta 1977 pripravljeno razstavo »življenje kapnikov t pa smo odkrili v Postojni, Pivki, Idriji, Domžalah, Preboldu, Novem mestu, Cerknici in Starem trgu. Muzejski delavci so opravljali še redno interno delo, dopolnjevali kartoteke in fo-toteko, preparirali muzejske predmete in skrbeli za zbirke v Postojni, Pred j a mi in v gradu Preinu. Prav tako so aktivno sodelovali z muzejskimi ustanovami in zavodi za spomeniško varstvo v Sloveniji, pri izkopavanjih v Ilirski Bistrici, v Cerknici in na Planinskem polju.
Za upravne posle instituta in stike z upravo v Ljubljani sta bila zadolžena upravnik dr. Peter Habič i m njegov pomočnik dr. Rudo GospodariČ. Pri SDS SAZU in njegovib komisijah so bili delegati mag. Andrej Kranjc in Janez Rehcc ter Vlad oš a E les i ni, pri sindikatu Jože Čar in Alenka Kranjc, delegat OO ZKS pa. je bil dr. Rado GospodariČ. Tajniške, personalne in pisarniške posle je sprva opravljala Katja Bcnčič, od 1, aprila do konca junija jo je nadomeščala Alenka Kranjc, 1. julija pa je prevzela delo Božena Kafol. V letu 1978 je bilo registriranih 1600 uradnih dopisov, obenem pa smo opravljali tajniške posle za občinsko raziskovalno skupnost Postojna, ki ima sedež pri inštitutu.
Za knjižnico je bila zadolžena višja knjižničarka Marija Alenka Kranjc. Knjižnica je v letu 1978 pridobila 921 enot, od tega 623 zvezkov revij in 208 knjig. Skupno ima knjižnica sko-Taj 17 000 enot speleološke in druge literature, prišteti pa je še Pcrkovo knjižnico s 1306 enotami in 1346 enot bivšega Notranjskega muzeja. Knjižnica je izposodila 417 del notranjim in zunanjim uporabnikom, 136 del pa je bilo izposojenih drugim bibliotekam. Kranjčeva je posredovala 123 dopisov, dopolnjevala obstoječe kataloge, vodila tekoči prirastek knjig in revij ter zbirala literaturo za posebne bibliografije. Sodelovala je tudi pri terenskem delu v Postojnski in Planinski jami.
Višji tehnični sodelavec Vladoša Elesini je izdelala 180 različnih načrtov in kart v zvezi z raziskovalnimi nalogami. Dopolnjevala je speleološke karte izdelane v obdobju 1972—1977 in risala grafične priloge za Krasoslovni zbornik 8. Arhivirala je kartografsko gradivo, ravnala s kopirnim strojem ter sodelovala pri sledilnem poskusu v Planinski jami,
Strokovni delavec Ivan Kenda je v povezavi z Jamarsko zvezo Slovenije urejal podatke o kraških pojavih ter jih vnašal v Kataster kraških pojavov. Kataster obsega 4700 jam, 1300 vodnih objektov in 1183 morfoloških objektov. Po posebnem ključu je ovrednotil kraške votline na ozemlju občine Postojna. Izvajal je teodolitske meritve Najdene jame in drugih jam v zvezi z raziskovalnim programom, pa tudi tahimetrične meritve gradišč na Cerkniškem. Sodeloval je pri raziskovalnih delih na terenu in pri urejanju in selitvah razstav, in opravljal številne druge tehnične posle na inštitutu.
Strokovni delavec Jurij Ha j na je opravljal tehnične posle pri vseh razstavah in internem delu Kraške muzejske zhirke, pomagal pri arheološkem izkopavanju in topografiji ter pri terenskem delu v zvezi z raziskovalnim programom. Pri tehničnem delu je sodeloval tudi jamski vodnik Alojz VadnjaL
Strokovni delavec Tone Novak je v leto i978 skupaj z Ya-lerijo Kuštor nadaljeval delo pri sistemskem pregledu podzemeljskih kopenskih biocenoz Slovenije. Skupaj sta organizirala prepariran je iu determiniran je vzorcev favne in pripravila gradivo za izdelavo računalniškega programa. Sodeloval je pri posebnem terenskem poskusu ulova dveh vrst hroščev v talne pasti. Nadalje je preučeval razporeditev biomase v rovih Pred-jame skupaj z V. Kuštor, A. Kranjcem in N. Sivcem.
Upravnik inštituta znanstveni svetnik dr. Peter Habič je preučeval nekatere značilnosti kopastega krasa Slovenije, pri tem je ugotovil zanimivo mrežasto razporeditev značilnih kraških vzpetin in pripravil predhodno poročilo za objavo. Študiral je problematiko geografskega vTednotenja slovenskega krasa in o iem poročal na 11. zborovanju slovenskih geografov v Mariboru. Nadaljeval je s preučevanjem in vrednotenjem kraških voda Notranjske in Primorske. Te raziskave sofinancira zveza vodnih skupnosti, rezultati pa so koristni pri reševanju praktičnih nalog v zvezi z zajetjem kraških voda za oskrbo, s čiščenjem in odvajanjem odplak v kras, z zavarovanjem kraških vodnih virov itd. Na podlagi speleološkega gradiva in terenskih raziskav Kraškega hribovja. Gorjancev in dela Bele Krajine je izdelal liste Samobor i, 2, 3 in Ogulin 2 osnovne spe-leološke karte Slovenije z ustreznimi tolmači. Po naročilu In-vestbiroja iz Kopra je preiskal in kar tiral vrtače na območju predvidenega terminala pri Sežani. Na trasi plinovoda med Vrhniko in Podkrajem v Hrušici je zbral vzorce različnih se-dimentov, ki so pripravljeni za nadaljnje preiskave. Udeleži! se je jugoslovanskega simpozija o znanstveni fo tod ok um en taci ji krasa v Postojni ter zborovanja slovenskih jamarjev v Idriji, O delu in načrtih inštituta je poročal v časopisih, radiju in televiziji. Za zvezo vodnih skupnosti in za raziskovalno skupnost je ocenil več hidroloških in hidrotehničnih elaboratov. Sodeloval je kot urednik pri pripravi Atlasa Slovenije in bil član uredniškega odbora Krasoslovnega zbornika ter znanstvenega sveta inštituta, Poleg upruvniških nalog je opravljal tudi funkcije predsednika iO občinske raziskovalne skupnosti, bil je predstavnik SAZU v republiškem komiteju za varstvo okolja, član sveta za varstvo okolja pri SAZU in član komisije za preučevanje kraških voda pri ZVS, Delal jc v strokovnih in družbenih organizacijah v občini.
Višji znanstveni sodelavec dr. Rado Gospodaric je preučeval generacije sig in jamskih sedimentov v kraških jamah Slovenije. Terensko delo je opravil v jamah Dimnice, Huda luknja in v Postojnskem jamskem sistemu, v kabinetu pa je obdelal
zbrano gradivo in s t ud ira i slovensko in svetovno literaturo o geokronološki vrednosti jamskih sedimentov. Nova spoznanja o verjetni srednjekvartarni starosti sig in jamskih sedimentov v Slovenskem krasu dopolnjuje le pregled metod za uspešno preučevanje sig v naših kraških jamah. Opravil je potrebne raziskave pri sestavljanju speleoloških kart Slovenj Gradec 3 in 4 ter Maribor 4 in sestavil ustrezne tolmače, kjer gre predvsem za izolirani kras v mioecnskem apnencu pri Šentilju in vzhodno od Maribora, v palcocojskcm apnencu pri Radljah ter v mezoeojskem apnencu ob Urši j i gori in na Peci. S sodelavci inštituta je delal pri preučevanju vertikalnega prenikanja vode v Planinski jami, pri izkopavanjih sedimentov v Hudi luknji, pri pregledu jam in krasa okrog Rosika ter v porečju Kraškega izvira Ljubijo nad Mozirjem.
Strokovno delo je opravil pri tiskanih vodnikih in pri izvedbi izobraževalnega tečaja za jamske vodiče pri Postojnski jumi. Na povabilo prof. dr. M. Pleničarja je trikrat predaval Študentom geologije na FNT v Ljubljani; javni nastopi in predavanja so bili združeni tudi z odpiranjem razstav v Postojni in po Sloveniji. Opravljal je zadolžitve v zvezi s sprejemi in spremstvi domačih in tujih delegacij in posameznikov na inštitutu, po jamah in krasu okrog Postojne.
Opravljal je posle pomočnika upravnika inštituta, predsednika strokovnega odbora Kraške muzejske zbirke, bil je član znanstvenega sveta instituta ter drugih strokovnih in družbenopolitičnih organizacij v Postojni in Ljubljani. Aktivno je sodeloval pri mednarodnem strokovnem odboru za pripravo raziskav v okviru 4. mednarodnega simpozija o sledenju podzemeljskih voda, ki bo v Švici.
Asistent mgr. Andrej Kranjc je sestavil tolmač in speleološko karto za list Tolmin 1 in dokončal prvi del teme »Fluvialni jamski sedimenti v razvoju krasa-t, kjer je obdelal vzorce sedimentov iz Pred jame, Rupe, Hude luknje in Srnice in kras v povirju Ljubije. Sodeloval jc pri preučevanju vertikalnih pretokov v Plnninski jumi in pri merjenju Planinske jame ter pri pregledu vrtač na trasi ceste pri Femetičih. Predaval je jamskih vodnikom pri Postojnski jami in spremljal tuje strokovnjake po našem krasu. Kot zunanji sodelavec je izdelal geo-morfološko karto Kočevskega in preučeval poplavna območja tamkajšnjega kraškega polja. Pri mednarodni a peleólos k i uniji je delal kot član komisije za velike jame sveta.
Asistent ing. Janja Hladnik-Kogovšek je nadaljevala s študijem vertikalnega pretakanja kraške vode v Planinski in Postojnski jami. V prvi polovici leta jc tedensko nadzorovala pre-
tok v izbranih curkili v jami, sodelovala pri sledilnem poskusu in spremljanju vodnega vala v curkih Planinske jame. V laboratoriju je analizirala številne vzorce vode in skrbela za njegovo opremo. Fii analiziranju vode in sige je tesno sodelovala s Kemičnim inštitutom B. Kidrič v Ljubljani, pod mentorstvom prof. dr, S- Gomišeka pa je delala na prijavljeni magistrski nalogi. Obdelala je zbrane podatke in ugotovila zanimive delno nove rezultate o vertikalnem prenikanju padavin skozi zakraselo kamnino, Preučevanje vertikalnih curkov v Planinski jami nadaljujemo po tehnični plati, na tej nalogi pa dela tehnični sodelavec Marjau Luzar, kemijski tehnik, ki je oktobra na novo nastopil delo na inštitutu.
Asistent Valerija Kuštor je skupaj s T, Novakom izvedla p referenčni poskus ulova dveh vrst hrošče v v različne pasti in preučevala razporeditev biomase v velikih rovih Predjame. V okviru sistema lskega pregleda podzemske kopenske favne Slovenije je sodelovala pri terenskem delu ter se ukvarjala s preračunavanjem in pripravo podatkov za računalniško obdelavo. Zbirala, urejala in študirala je zadevno literaturo, predvsem tisto o biostatistiki in tisto o dejavnikih, ki vplivajo na ulov živali. Skupaj s T. Novakom je organizirala zunaaje sodelavce za zbiranje in determiniran je favne iz nabranih vzorcev.
Asistent Janez Rehec je nadaljeval s preučevanjem funkcijskega vrednotenja krasa na primeru kraških občin Cerknica in Postojna. Na podlagi obsežnega statističnega gradiva je izdelala demografsko socialno analizo postojnske občine, ki je delno podlaga za nadaljnje vrednotenje krasa v omenjeni notranjski regiji. Študiral je podiplomsko stopnjo geografije in delal na odobreni magistrski nalogi »Oblike in možnosti za razvoj kmetijstva, turizma in vodnega gospodarstva na Notranjskem k rasa t. Sodeloval je pri geodetskih meritvah Najdene jame in pri raziskovanju krasa na Gorjancih.
Asistent France Sušteršič je v okviru izdelave Speleološke karte Slovenije kartiral in obdelal kras na listih Pazin 1 in 2, Rovinj 2 in Trst 4. Na ozemlju Savrinov je odkril in posebej preučil doslej neznane »polkraške pojave<. Z. J. Čarom je preiskoval predvsem udare nad jamami v p ono meni zaledju Planinskega polja. Poleg potrditve nekaterih prejšnjih predpostavk je uspel izvleči nekatere nove zakonitosti o njihovih prostorskih odnosih, S. P, Jakopinom je izdelal več programov za računalniško obdelavo podatkov, preučil pa je tudi obstoječo literaturo o numerjenih metodah- Vodil je teodolitske meritve Najdene jame, ki je v celoti na novo izmerjena in karti rana v merilu 1 :250. Sodeloval je pri geološkem k a rt i ran ju trase
plinovoda med Vrhniko in Kalcami in obdelal nekaj vzorcev najdenih kvartarnih sedi men to v. Za objavo je pripravil več prispevkov o Planinskih zatrepih, o terri rossi in o speleo-metriji.
Strokovni svetnik Mehiilda Urleb je vodila Kraško muzejsko zbirko. Poleg tega je nadaljevala z arheološko topografijo na Notranjskem, sodelovala pri zaščitnih izkopavanjih ilirske nekropole Trnovo pri Ilirski Bistrici ter vodila zaščitna izkopavanja v Cerknici, kjer je s sodelavci odkrila 35 grobov iz rimske dobe. Prav tako je vodila, sondiranja pri dveh sakralnih objektih na Jukovici na Planinskem polju, kjer so odkriti elementi gradbenih period predre m anske arhitekture. Obilno gradivo teh izkopavanj je invcntarizirala, uredila za restavracijo in pridobila zunanje sodelavce za p rep ari ran je in grafične predstave. Pripravila je predloge za preureditev arheološke zbirke v Pred jamskem gradu.
Višji strokovni sodelavec Jože Car je izoblikoval predlog >Vsebinski koncept in priprave stalnih zbirk Kraškega muzeja« kot osnovni dokument za delo Kraške muzejske zhirke v naslednjih ietih. Sodeloval jc pri dopolnjevanju in preurejanju v letu 1977 postavljene razstave »Življenje kapnikov« ter uredil vodnik po razstavi. Skladno s programom zbirke je začel delati na temi »Geološke osnove krasa v Sloveniji«. Posebno skrb je posvetil stratigrafskemu in tektonskemu razvoju kraških terenov, sedi men tološkim in petrografskim značilnostim zakraselih kamnin ter rajonizaeiji Slovenskega krasa na podlagi najnovejših geoloških podatkov. Vzporedno je pripravljal eksponate za originalno razstavo »Kamen in kras«. S terenskimi ogledi in geološkimi podatki je prispeval k idejnemu projektu »Rudarska ocena preboju Cloboščak - Tkalca jama*. Podrobno (1 : 5000) je geološko kar tiral in preučeval traso plinovoda čez Logaško planoto in območja v zaledju ponor nega roba Planinskega polja. S temi raziskavami so se odprli novi pogledi o tektonski zgradbi in genezi ter hidrološki interpretaciji razmer odtočnega sistema Planinskega polja, Zbral je podatke o doslej znanih pa le okraskih pojavih v Sloveniji, študiral tovrstne pojave na Idrijskem ter delal na odobreni doktorski temi »Razvoj srednje triadnih sed imen tov v idrijskem tektonskem jarku«.
Upokojeni višji strokovni sodelavec Egon Pretner je bil zaposlen s skrajšanim delovnim časom. S pregledovanjem starejših koieopterskih zbirk v Ljubljani in Trstu ter s terenskim delom je dopolnjeval podatke za obsežno monografijo »Podzemeljska koleopterska favna Slovenije«. Sestavil jc seznam jam
po regijah, kjer navaja v jamah ugotovljene živalske vrste in zadevno literaturo. Začel je izdelovati tablice za določevanje rodov in vrst ter risati zoogeografske karte. Udeležil se je cnajstdnevne biološke ekskurzije v Prokletije, kjer mu je v jamah uspelo uloviti doslej še neznane samce novih vrst hroščev, V tisku je članek o opisu novega rodu Lovricia jalziči iz Dalmacije.
Udeležba na znanstvenih kongresih in sestankih:
Joče Čar: 14.—18. 6. 1978 na 3, zboru sedi men tologov Jugoslavije v Zagrebu.
Rado Gospodarič: 20,—24. 4. in 2.—4.11. 1978 na sestanku mednarodnega odbora 4. SUWT v Karlsruhe (BDR) oziroma Gradcu (Avstrija).
2.—7. 10. 1978 na kongresu jugoslovanskih geologov v Sarajevu.
Peter Habič: na jugoslovanskem simpoziju o znanstveni fo-todokumentaciji krasa v Postojni.
Peter Habič, Andrej Kranjc, Janez Rebcc: 20.—24. 6. 1978 na zborovanju slovenskih geografov v Mariboru.
Ivan Kenda: 10.—12. 11. 1978 na seminarju o meritvah in izdelavi jamskih načrtov na Sebešiču pri Travniku v BiH.
Janez Rebec: 15.—19. 8. 1978 na mednarodnem simpoziju »Turizem in meja t v Ljubljani in Trstu.
25.—29, 9. 1978 na simpoziju »Geografski problemi življenjskega okolja« v Celju.
Javna predavanja:
R. Gospodaric: Geologija kmsa in kraških pojavov. Univerza Ljubljana.
Geokronološki pomen jamskih sedimentov. Univerza Ljubljana.
Peter Hahič: Problematika geografskega vrednotenja krasa v Sloveniji, Maribor,
Ivan Kcnda: Teodolitskc i z mere kraških jam. Sebešic, Travnik.
Andrej Kranjc: Kras v p o vir ju L juhi je. Maribor.
Jože Čar, Rado Gospod arič, Peter Habič, Andrej Kranjc, Vidika Kuštor in Tone Novak: Raziskovanje krasa in jam v Sloveniji, posebej v Postojnskem jamskem sistema. Ciklus predavanj V Postojni za jamske vodiče.
Ofcisfci;
3. 3. i978: 45 študentov in 5 profesorjev geologije z ljubljanske univerze.
8. 3. 1978: dr. Finoebiaro — predsednik Spelcološke zveze Italije.
13. 3. 1978: dr. Dereck C. Ford z McMaster University, Hamilton.
15. 5. 1978: tO kitajskih strokovnjakov za hidrogeologijo, inženirsko geologijo in uporabo vodnih kapacitet v kraških področjih.
30. 6. 1978: T. R. Shaw, avtor disertacije o zgodovini spe-leologijfc
18. 7. 1978: dr. Halliwell, strokovnjak za kraško hidrologijo x univerze v Hullu.
24. 8. 1978: Elery Hamilton-Smith iz Avstralije.
30. 8. 1978: skupina študentov geologije iz Heidelberga pod vodstvom prof. Miiilerja.
5. 10. 1978: jUgOsInvansko-avstrijska komisija za Muro.
15. 11. 1978: akademik prof. dr. Svctoznr Ilešič, predsednik znanstvenega sveta IZRK.
15. 12. 1978: predstavniki akademij iz Sovjetske zveze, vzhodne Nemčije, SR Srbije in Slovaške,
17. 12. 1978: delegacija kitajskih akademikov družbenoekonomskih ved.
22, 12, 1978: 32 študentov PA iz Ljubljane pod vodstvom dr. J. Kun a ver j a.
27. 9. 1978r 16 študentov in profesorjev Tehnične visoke šole iz Aachna.
Objave:
J. Čar:
KlaStični vloiki v srednjetriadnem dolomita na Idrijskem. Geologija, 20, 85—106, Ljubljana, 1977. Soavfor: F. Cadež.
Srednjetriadna zgradba idrijskega ozemlja. Geologija, 20, 141—166, Ljubljana, 1977, Soavtor: L. Placer.
T-t. Gospodaric:
Sedmi mednarodni ¡jpeleološki kongres v Sheffieldu (Anglija). Naše jame, 19 (1977), 98—104, Ljubljana, Soavtorji; Janja Kogovšek, P. Habič, A. Kranjc in T. Novak.
Življenje kapnikov. Vodnik. 3, 1978, Inštitut za raziskovanje krasa SAZU Postojna. Soavtorji: P. Habič, J. Car.
P. II a b i £ :
Osnovna speleološka karta Slovenije, 5. nadaljevanje. Naše jame, 19 (1977), 43—57, Ljuhljaua. Soavtor ji: it. Gospodaric, F. Habe, L Kenda, A. Kranjc, F. Sušteršič.
I, Kenda:
Jama pod Rdečo skalo (Mangartskn jama). Plan. vestnik, 78^4, 209—211, Ljubljana. 1978. Soavtor: A. Kranjc.
A. Kranjc:
jamska siga kot zdravilo. Proteus, 41/3, 124, Ljubljana.
Gole rje v ali Jammiki pekel pod Olievo. Naše jame, 19 (1977), 29—36, Ljubljana. Soavtor: T. Novak.
Perkova knjižnica. Naše jame, 19 (1977), 37—42, Ljubljana. Soavtor: Maja Kranjc,
T. Novak:
Izhodišča in pristop k ekološkim raziskavam podzemeljskih bio-cenoz Slovenije in primer dokumentacije abiotskih pogine v v jami. tj strežno obdelani za vodenje v biološkem katastru iZRK. Biol. vestnik, 25/2, 149—164, Ljubljana. Soavtor: Valerija KuStOr.
F. Šustersič:
Prispevek k poznavanju geomorfologije pritožnega dela Planinskega polja. Geografski vestnik, 50 (1978), v tisku, Ljubljana.
Nekaj misli o zasutih breznih in. njihovem polni In. NaSe jame, 19 (1977), 7—14, Ljubljana.
Najgloblje jame v Sloveniji. Naše jame, 19 (1977), 86—95, Ljubljana.
Razstave:
24. 2. 1978: odprtje razstave »Življenje in delo Otona Zupančiča«.
26. 5. 1978: odprtje spominske razstave F. Smerduja.
6.	9. 1978: odprtje razstave »Železničarji v revoluciji*.
30. 10. 1978: odkritje slikarske razstave tov. Črn igo ja.
7.	12. 1978: odkritje razstave značk in kovancev ter likovnih in literarnih izdelkov učencev osnovnih šol.
Razstava »življenje kapnikov« je gostovala v mesecu maju m juniju v Idriji, Domžalah in Preboldu, v novembru v Novem mestu in v decembru v Cerknici in Starem trgu.
GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA ME LIKA
Poročilo o delu t letu 1978
V	let" 1978 smo nadaljevali z raziskovanji, ki potekajo že od leta 1971 pod naslovom »Geografija poplavnih področij na Slovenskem-c. Po predvidenem programu smo se takrat omejili na poplavni svet na Planinskem polju (Ivan Gams), v porečju Hu-dinje (Milan Na tek), v dolini Rašcc z Dobrepoljcm (Drago Meze), na Kočevskem polju (Andrej Kranjc) ter na Ljubljanskem barju (Milan šilrer in Marko Kolbezen). Na vseh teh območjih smo s terenskim delom končali, sestavljanje elaboratov pa sc bo zavleklo še v prvo četrtino prihodnjega leta.
Uspešno smo nadaljevali tudi z delom na temah, kot so;
Redna vsakoletna merjenja ter proučevanja Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto (Milan Sifrer), Geografsko vrednotenje pri rodnega okolja za potrebe regionalnega planiranja ua primeru Domžal in okolice (Milan Orožen Adamič), Razvoj hribovskih kmetij v Gornji Savinjski dolini po letu 1%7 (Drago Meze), Zemljiško-posest na struktura v Spodnji Savinjski dolini (Milan Na tek) ter Aplikacija kartografskih metod na primeru razvoja naselij v občini Kamnik (Marko Zerovnik). Podroben opis tega dela bo zajet v poročilih posameznih stroko vno-znanst ven ih sodelavcev.
V	letu 1978 smo tudi nadaljevali z urejanjem ter dopolnjevanjem geografske bibliografske kartoteke Slovenije (Valter Bohinec).
Letos smo oddali v tiskarno 17. in 18. številko Geografskega zbornika, ki bosta izšli s kratkim presledkom že na začetku prihodnjega leta. V prvi bodo ti i razprave: Poplavni svet v porečju Dravinje (Milan Sifrer), Poplavna področja v Gornji Savinjski dolini (Drago Meze), Poplavna področja ob Sotli (Marko Kol bežen in Marjan Žagar), v drugi po dve: Poplavna območja v Spodnji Savinjski dolini (Milan Na tek) in Posledice potresa v Zgornjem Posočju (Miian Orožeu Adamič). Pripravili Brno tudi že gradivo za 19. številko Geografskega zbornika, ki je v dokončni redakciji pri glavnem uredniku akademiku prof. dr. Svetozarju Ilešiču. Zbornik bo precej zajeten, saj bo vseboval kar pet razprav; Geografija poplavnih območij v porečju Krke od Otočcn navzdol (Milan Sifrer, Franc Lovrenčak in Milan Nutek), Poplavna področja v Grosupeljski kotlini (Drago Meze), Prst in rastje poplavnega sveta na Grosupeljskem in
Radenskem polju (Fran Lovrencak), Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Dragonji in Drnici (Milan Orožen Adamič), Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Rižani in Badaše-viei (Dušan Plut).
Upravnik inštituta akademik Svetozar IlešiČ je poleg upravniškega dela aktivno sodeloval pri raziskovalni nalogi »Geografija poplavnih področij na Slovenskem*, kot glavni urednik Geografskega zbornika jc lektoriral 18. knjigo zbornika, v obdelavi pa ima tudi 19. knjigo, ki bo šla v tisk prihodnje leto. Z referatom, ki nosi naslov: t Misli o Slovenski geografiji med Mariborom 1954 in Mariborom 1978* se je udeležil 11. zborovanja slovenskih geografov v Mariboru, aktivno pa je sodeloval tudi na jugoslovanskem simpoziju z mednarodno udeležbo »Geografski problemi življenjskega okolja* v Celju.
Dr, Drago Mezc dela pri dveh raziskovalnih nalogah: »Razvoj hribovskih kmetij v Gornji Savinjski dolini po letu 1967* in i Geografija poplavnih področij na Slovenskem*. Nosilec prve je sam, pri drugi pa jc proučeval poplavna območja v porečju Rašice z Dobrepoljem.
Proučevanja pri prvoimenovani nalogL ki je večletna, so bila v letu 1978 končana. V pripravi je elaborat, ki bo oddan RSS do 1. maja 1979. Y tekočem letu je bilo na terenu pregledanih okrog 10 % hribovskih kmetij, ki jih Mezetu ni uspelo pregledati že leto prej, razen teh pa zaradi primerjave še 93 dolinskih kmetij, usmerjenih v modernizirano govedorejo. V okvirno proučitev je zajetih vseh 493 hribovskih kmetij v Gornji Savinjski dolini, v podrobnejšo pa 422 od teh; v elaboratu navedeni izsledki se bodo večidel nanašali na teh 422 kmetij. Na podrobneje obravnavanih hribovskih kmetijah je bila leta 1978 izračunana višina, naklonski kot in strmina kmetijskega zemljišča, pri čemer so bili izluščeni podatki o poprečni, največji in najmanjši strmini oz. nnklonskein kotu. Primerjava med hribovskimi kmetijami v celoti in dolinskimi »govedorejskimi* kmetijami je pokazala, da obstajajo med obema skupinama kmetij bistvene razlike. Najpomembnejša je ta, da imajo hribovske kmetije občutno več lesa (poprečni letni etat je 106 m4) od dolinskih (48 m') in so zato dolinske kmetije odvisnejše od drugih virov zaslužka (intcnzifikaeija živinoreje, predvsem mlečne. iskanje dodatnih virov iz kmetijstva in zaposlovanje v nekmetijskih dejavnostih). Rezultat tega je, da je letu 1977 odpadlo pri proučenih dolinskih kmetijah 47,4% čistega dohodka od kmetijstva na prodano mleko, 12,7 % na prodano govejo živino, 8,6% na brojlerje in jajca in le 31,3% na prodani les.
Pri 422 hribovskih kmetijah so deleži izkupička bistveno drugačni: mleko 22,2%, govedo 13,57(1, 0,2% jajca in kar 64,1 % les. Tudi pri »usmerjenih* hribovskih kmetijah, torej tistih z razvijajočo se modernizirano govedorejo, je udeležba na dohodku še vedno precej drugačna od dolinskih kmetij: 32,3% mleko, 10,2 % govedo, jajca 0,4 % in les 57,1 %,
Pri študiju poplavnih območij v porečju Rašice z Dohre-poljem so bila v tekočem letu izvršena terenska proučevanja. Elaborat, katerega rok oddaje je 30. aprila 1979, bo izdelan v prveni četrtletju prihodnjega leta-
Meze se je zadnje dni junija udeležil li. zborovanja geografov v Mariboru z referatom »Učinki povezave gornjesavinj-skih hribovskih kmetij s cestami t. Referat bo objavljen v Celjskem zborniku 1977—1978; istotain bo objavljen članek »Nekaj o kinečki hiši hribovskih kmetij v Gornji Savinjski dolinic. Na željo Andreja Valiea, muzejskega svetovalca za arheologijo Gorenjskega muzeja v Kranju, si je ogledal odkrito najdišče arheoloških gomil pri Tupalčah, pregledal tamkajšnje geomorfološke razmere in napisal ustrezno poročilo.
Tudi v letošnjem letu je Milan Natek sodeloval pri proučevanju poplavnih območij, in sicer v porečju Hudinje. Pri tem je opravil večino terenskega dela, ki je povezano z ugotavljanjem in kar tiran jem obsega rednih in drugih povod nji, Prav tako je zbral na terenu gradivo o nekdanji in današnji izrabi potokov v nilinarskc, žagarske ali v druge obrtne oziroma kmetijske namene. Kakor za večino proučenih območij, je značilno tudi za Hud i njo in njene pritoke, da so izumrli na njih številni in različnim potrebam vsakdanjega kmečkega življenja namenjeni obrati na vodni pogon, zlasti še v povojnih desetletjih.
Nenaden propad mlinarstva in žagarsfva v porečju Hudinje, ki sega s svojim p ovir j cm na južna pobočja Pohorja (Rakovee), je v tesni zvezi s hudim neurjem v začetku junija 1954. leta. Zelo pristranski pa bi bili, če bi skušali samo v tedanji katastrofalni p o vod nji iskati glavnega povzročitelja, ki je vzpodbudil in usmerjal propad kmečkih ali obrtnih mlinov in žag. Zategadelj smo skušali spremembe v izrabi p otoški h voda osvetliti še v luči splošnega gospodarskega in prebivalstvenega razvoja kakor tudi z vidika sprememb, ki so jih doživela kmečka gospodarstva spričo p resi o j it ve agrarnega prebivalstva v druge gospodarske dejavnosti in nenazadnje tudi z vidika elektrifikacije hribovskih kmetij. Pri vsem tem nismo mogli prezreti novega prometnega omrežja, ki povezuje v zadnjem poidrugem desetletju tudi najbolj oddaljene zaselke in zlasti še samotne
kmetije z dolinskimi krajevnimi središči ter z nekaterimi močnejšimi industrijskimi in urbanskimi naselji.
Najobsežnejše in najbolj tipično poplavno območje ob Hu-dinji se razprostira med Vojnikom in Celjem. Na tem predelu, ki je že več desetletij pod močnimi industrializacijskimi in ur-banizaeijskimi vplivi Celja, so že zgodaj začeli z regulacijskim delom na Hudinji, Pri oblikovanju in nastajanju poplavnih območij pa imajo izredno vlogo številni manjši pritoki, ki imajo svoja povirja v gričevju iz terciarnih kamnin.
Nadaljeval je z zbiranjem in urejanjem gradiva za nalogo »Razvoj zeznljiško-posestne strukture v Spodnji Savinjski dolini«:. Na osnovi vzorčne proučitve je pregledal več kot 6000 posestnih listov za 18 katastrskih občin oziroma za 35 naselij žalske občine. Na podlagi dobljenega z eni ] j is ko-k a tastrsk ega gradiva je sestavil začasni pregled zemljiško-posestnega stanja za nekmečke oziroma mešane kmetijske obrate. Pri tem ugO' tavlja, da ima v večini območij Spodnje Savinjske doline že več kot dve petini kmetijskega zemljišča v lasti razšlojeno, to je nekdanje kmečko prebivalstvo. Izjema so posestniki te socialne skupine zemljiških lastnikov edinole v naseljih na prodnatem desnem bregu Savinje, v ravninskem delu porečja Bolske ter v jugozahodnem hribovskem kmetijskem predelu.
Izredno zanimiva je velikostna sestava nekmečkih oziroma mešanih zemljiških posestnikov. Dobra polovica jih ima manj kot dva ha kmetijskega zemljišča, 22,7 % od 2 do 5 ha in dobra osmina je lastnikov zemljišč od 5 do 10 ha. Le 11,9% obravnavanih zemljiških posestnikov ima več kot 10 ha različnih vrst kmetijske zemlje. Zbrano gradivo in dosedanje, čeprav le začasne ugotovitve dajejo dragoceno osnovo za naduljno geografsko osvetlitev razvoja zcmljiško-posestnega stanja v zahodnem delu Celjske kotline v zadnjih sto letih.
Od 26. do 28. junija 1978 je sodeloval na 11. zborovanju slovenskih geografov v Mariboru. Za to priliko je pripravil referat: Spreminjanje zemljiških kultur kot odraz gospodarskega razvoja pokrajine (na primeru katastrske občine Zalog v Savinjski dolini).
Na obenem zboru Geografskega društva je bil ponovno izvoljen v njegov izvršilni odbor, kjer je zadolžen za koordinacijo dela geografskih aktivov oziroma podružnic po Sloveniji.
Asistent Milan Orožen Adamič je nadaljeval delo v okviru naloge >Geografsko vrednotenje naravnega okolja za potrebe regionalnega planiranja na primeru Domžal in okolice.* Izdelal je prvi del poročila o teoretično metodoloških problemih vred-
noten ju pokrajine. Ugotovil je izredno kompleksnost problema, katerega razreševanje ima tudi znatno praktično vrednost, ker je smotrna prostorska razmestitev izTedno pomembna za ohranjevanje ravnotežja v pokrajini. Analiziral je odnose geografije in nekaterih sorodnih strok do te dejavnosti in pričel s čisto konkretnim raziskovanjem vrednotenja pokrajine za planiranje.
Z referati se je udeležil v letu 1978 it. posvetovanja slovenskih geografov v Mariboru, posvetovanja o geografskih problemih okolja V Celju in posvetovanja o fotodokumentaciji krasa in jam, ki je bil v Postojni.
Nadalje je opravljal tajniške posle v okviru naloge »Geografija poplavnih področij na Slovenskem« in v Svetu za varstvo in proučevanje okolju pri predsedstvu SAZU- Sodeluje tudi V uredniškem odboru revije »Nuše okolje«, ki jo v sodelovanju s SAZU izdaja Republiški komite za varstvo okolja.
Dr. Milan Sifrer je nadaljeval s proučevanjem geneze poplavnega sveta na Ljubljanskem barju. Pri tem se je veliko ukvarjal z vprašanjem izoblikovanosti živ os kalne podlage ter s čez odloženimi sedimenti, zanimal pa ga je tudi relief v hribovitem obodu poplavnega sveta in to v vsem hidrografskem zaledju porečja Ljubljanice. Pri teh raziskavah se mu je posrečilo z novimi metodami podpreti ugotovitve, da je bila tekto-niku za razvoj Ljubljanskega burja izredno pomembna. Močno razgibano živoskalno podlago pod barsko naplavino predstavlja ugreznjen, globoko razrezan fluvialni pleistocenski relief. In tudi čez to osnovo odloženi sedimenti so v glavnem fluvialnega porekla. V menjajočih se prodnih, peščenih ter ilovnatih plasteh, ki sestavljajo to naplavino, vidi predvsem vpliv klime in ne tek-tonike, kot se je to domnevalo doslej. Prodne ter peščene plasti so v glavnem iz hladnejših obdobij pleistocena, ilovnati sedimenti pa iz toplejših dob. Te svoje poglede opira, na rezultate pelodnih analiz, pa tudi na prav podrobno analizo procesov tekom zadnje ledene dobe in po njej, Razločncjc pa se kaže vpliv tektonike na Barju v inverznosti kvartarnih sedimentov. Medlem ko ugotavljamo pri večini reliefa na Slovenskem od pliocenskih ravnikov navzdol po terasah proti današnjim dnom dolin čedalje mlajše sedi m en te, pa je na pretežnem delu Barja vse to ravno za obrnjen o ter si sledijo od površja navzdol v globino čedalje starejše pleisiocenske odkladnine.
V mesecu septembru je dr. Milan Sifrer vodil tudi redna opazovanja ter proučevanja ledenika pod Skuto ter na Triglavu in se dogovoril z meteorološkimi opazovalci na Kredarici za redno mesečno, po potrebi pa tudi večkratno fotografiranje le-
dentka skozi vso redilno ter sledečo talilno dobo 1978/79. Tudi ob letošnjem rednem opazovanju sta bila ledenika razkrita samo v manjšem obsegu. Večino ledeniške površine je tako kot v večini preteklik let po letu 1960 pokrival sneg, ki se je širil z nje tudi po bližnjem skalnem ter gruščnatem površju. Pri Triglavskem ledeniku pa smo postali pozorni še na ugotovitev, da je bila grbina, ki je pogledala leta 1973 prvič izpod ledu, pokrita z okrog 3—10 cm debelo plastjo vodnega ledu. Iz tega smemo sklepati, da sc Triglavski ledenik od leta 1973 ni več tanjšal, oziroma, da se je njegova debelina zaradi Čedalje obilnejših količin snega, ki se je obdržal na njem vse leto, celo nekoliko povečala. Za to govori tudi na novo nastala nabreklina na ledeniku vzhodno od Glave.
Nadalje je dr. Milan Sifrer sodeloval pri nalogi »Geografsko vrednotenje prirodnega okolja za potrebe regionalnega planiranja na primeru Domžal in okolice*.
Konec junija se je udeležil 11, zborovanja slovenskih geografov v Mariboru, v dneh od 27. avgusta do 2. septembra 1978 pa zborovanja kvartarnih geomorfologov tja Dunaju, ki je imelo na programu tudi ekskurzijo po severni strani Alp od Sa Izb ur ga do Dunaja ter po sami okolici Dunaja-
Junija (1978) jc na ekskurzijah po Sloveniji seznanil dr. Olgo Jakuškovo, profesorico na univerzi v Minsku s številnimi dognanji, do katerih smo se dokopali pri proučevanju kvartarnega reliefa na Slovenskem.
V letu 1978 je opravljal na inštitutu tudi tajniške posle.
Objaue:
S. 11 c S i č :
Pogledi na geografijo. Partizanska knjiga (v tisku).
Misli o slovenski geografiji med Mariborom 1954 in Mariborom 1978 (v tisku).
M. Natek:
Socio-Economic Chaagcs in the Hop-growing Region of the Spodnja Savinjska dolina (Lower Savinja Valley). Transformation of Rural Areas. "Warszawa 1978, 172—184.
Regionalne razlike v razslojenosti kmetijskega prebivalstva Spodnje Savinjske doline. Savinjski zbornik, IV., ¡tulec, 1978, 71—107.
Poplavna območja v Spodnji Savinjski dolini. Geografski zbornik, 18 (v tisku).
Ravljanske ulice (Nekatere geografske oznake). Celjski zbornik 1077—1978.
M. Orožen Adamič:
Zgornje Posočje po potresu, 10, zborovanje Slovenskih geografov Tolmin - Bovec, 1975, 9—14, Ljubljana 1978.
Varstvo narave ter problemi okolja ob naprtili za hidroelektrarne v Zgornjem Posočju. 10. zborovanje Slovenskih geografov Tolmin -Bovec, 1975, 231—249, Ljubljana 1978.
Oris problematike odpadkov v Ljubljani. Naše okolje, 1. 11 L, It. 5—6, str. 193—194, Ljubljana 1978.
Geografsko vrednotenje pri rod ne ga okolja za potrebe regionalnega planiranja na primeru Domial in okolice, 'leoretično metodološki problemi (t. del). Elaborat Raziskovalna skupnost Slovenije, Ljubljana 1978. str. 109.
Podvodna fotografijo. 25 god in a Saveza za podvodne aktivnosti i sportski ribolov na moru SFR Jugoslavije, ftijeka 1978, 30—31.
M. Š i f r e r :
Osnovne smernice za proučevanje kvartarnih sedimentov in njihove izrabe na Slovenskem. Geografski vestni k 50, 1978, Ljubljana 1978.
Geografija poplavnih področij v porečju Dravinje. Geografski zbornik 17, 1979, 7—96 (5 tematskih kart v prilogi, 60 slik), Ljubljana 1979.
Triglavski ledenik. Pionir 1979, 10 strani (2 karti, 6 slik — v tisku).
Poglavitne značilnosti geomorfotoškega razvaja Zgornjega Posočja. (The Relevant Characteristies oE the Geomorpholugical development of Upper Soča Valley). 10. zborovanje slovenskih geografov Tolmin -Bovec 1975, Ljubljana 1978, 67—81 (skupaj z J. K11 na ver jem).
Kartografski zavod
Tudi v letu 1978 je bilo delo na kartografskem zavodu zelo pestro. Pod tehničnim ter strokovnim vodstvom Marka Zerov-nika, sta izdelali kartograf Milena Hribar ter kartografski Ti s ar Maruša Rnpert številne tematske knrle, diagrame in poskusne Tisbe za 17, in 18. številko GeograEskega zbornika, katerih naslove posredujemo v prilogi na koncu tega poročila. Prav na Marku Zerovniku pa je bila tudi skrb za redno dopolnjevanje kartografske zbirke, predvsem za redno nabavljanje topografskih nučrtov (po starem osnovne državne karte) v merilih 1 : 5000 in i : 10 000, ki smo jih prejeli od Geodetske uprave v letu 1978 kar 205 in to v dveh izvodih, na kartografskem papirju ter paus-papirju. Na njegovo iniciativo je prišlo v letu 1978 do številnih izpopolnitev pa tudi poenostavitev kartografskega dela, kar vse je zaradi močne preobremenjenosti naših kurto-
grafskih delavcev gotovo zelo pomembno. Prav v zvezi s temi novimi prijemi se je močno okrepilo sodelovanje med kartografskim zavodom ter geografskim fotolaboratorijem. V zvezi S teoretskimi raziskavami na področju tematske kartografije, kaže še posebej opozoriti na Zerovnikovo razpravo »Aplikacija kartografskih metod na primero razvoja naselij v občini Kamnik«, ki je v glavnem dovršena ter jo bo avtor skupaj z obsežnim kartografskim gradivom predal Raziskovalni skupnosti Slovenije v prvi polovici prihodnjega leta. Potrebno je omeniti tudi njegovo udeležbo na simpoziju poljske kartografije v Lu-blinu. Na razstavi, ki jc bila v tej zvezi prirejena, smo predstavili nekatere naše tematske karte, ki so žele veliko priznanja. Ob tej priložnosti je navezal tov, Zerovnik tudi številne stike s pomembnimi kartografi na kartografskem oddelku pri Poljski akademiji znanosti v Varšavi.
Tov. Marko Zerovnik je član uredniškega odbora Geografskega zbornika SAZU ter stanovanjske komisije pri SAZU; pol leta je bil tudi njen predsednik.
Milena Hribar ter Maruša RupCTt sta kot že rečeno, izrisali številne tematske karte, diagrame ter skice, ki zelo koristno dopolnjujejo naše razprave, skrbeli pa ata tudi za redno registriranje na novo sprejetih kart ter za normalno delovanje obsežne kartografske zbirke, ki spada med eno največjih v Sloveniji. Milena Hribar se je v dneh od S.—13. maja udeležila (udi kartografskega kongresa v Bernu.
Pri pregledu izdelanih tematskih kart se omejujemo samo na tiste, ki smo jih pripravili za 17. ter 18. številko Geografskega zbornika SAZU:
1.	Izraba tal in obrati na vodni pogon ob Dravinji in njenih pritokih leta 1974.
2.	Poplavno področje v porečju Dravinje.
3.	Linearna razjedenost reliefa v porečju Dravinje.
4.	Gostota dolin v porečju Dravinje.
5.	Gozdnatost v porečja Dravinje.
6.	Gornja Savinjska dolina — poplavna področja in obrati na vodni pogon.
7.	Reliefne značilnusti in poplavna področja v porečju Sotle.
8.	Izraba tal in obrati na vodni pogon v dolini Sotle 1973. leta.
9.	Poplavna območja v Spodnji Savinjski dolini.
10. Poplavna območja v Spodnji Savinjski dolini — hidrograf-skn karta.
11.	Poplavna območja v Spodnji Savinjski dolini — obrati na vodni pogon.
12.	Izosieste po MCS lestvici v Sloveniji za potres z dne 6. 5. 1976 z epicentrom v Furlaniji (merilo 1 ; 750 000).
13.	Poškodovane stavbe ob potresu leta 1976 v občinah Tolmin, Nova Gorica in Idrija (merilo i : 100 000).
14.	Prebivalstvo in delež prebivalstva, ki je bilo zaradi posledic potresa ob varna bivališča, po krajevnih skupnostih v občinah Tolmin, Nova Gorica in Idrija.
Za 17, in 18. knjigo Geogralskega zbornika je bilo izdelanih tudi večje število diagramov in skic.
Geofotol abora torij
Za potrebe Geografskega inštituta Antona Melika s kartografskim zavodom in za nekatere druge delovne enote SAZU je fotografski mojster Vlado Vivod opravil naslednje delo:
716 reprodukcij raznih topografskih kart in risb v merilih 1 : 5000, 1 :10 000, 1 : 25000 ter 1 :100 000;
2791 povečav formata 24 X 30 ter 324 barvnih diapozitivov. Razen tega je razvil 652 črno-belih filmov in 126 barvnih dia-filmov.
Poudariti jc treba, da delo v fotolaboratoriju ni usmerjeno v serijsko izdelavo izdelkov, zato je večina teh v unikatu, ti pa zahtevajo daljša pripravljalna dela in zato zgoraj navedene številke samo skromno nakazujejo celotno delo geofotolabora-torija.
Poleg rednega strokovnega dela urejuje Vlado Vivod tudi priročno geofototeko ter filmsko zbirko.
Knjižnica
Za inštitutsko knjižnico smo v letu 1978 prejeli 591 novih knjig in revij, ki jih dobivamo povečini v zameno za Geografski zbornik. V naši knjižnici se shranjujejo tudi knjige Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU.
Izposodili smo 312 knjig, revij in elaboratov. V letu 1978 smo po medsebojnem dogovoru vseh delavcev inštituta pričeli z delom na vsebinskem — stvarnem katalogu.
INSTITUT ZA PALEONTOLOGI JO
Poročilo o delu v letu 1978
Kratek pregled dela
V inštitutu so se leta 1978 začele raziskave triadnih koral, predvsem zbiranje vzorcev iz doslej znanih nahajališč in odkrivanje novih. Preliminarno so bile determinirane spodnje kTedue korale iz Srbije. Za tisk sta bili pripravljeni dve razpravi o senonijskih koralah iz okolice Stranic in z Medvednice. Nadaljnje preučevanje je veljalo zgornjekrednim in paleogen-skim velikim foraminiferam, koničnim foraminiferam ter re-centnim foraminiferam z območja Hvara in Komatov.
Terensko delo
Terensko delo je obsegalo pregled že znanih in iskanje novih nahajališč knidarijev in velikih foraminifer v okolici Idrije, Hude ju zine, Rovtarice, Mesnovca, Mežice, Žet al in Makol, Pi-eana, Hovinja, Travnika in Cernivca, Goleša ter otokov Rab, Krk in Komati. Podrobneje smo vzor če val i še Klanec pri Dobrni, Vinsko goro prt Velenju, Pod volov jek, Dolski graben nad Kamniško Bistrico in Fredaselj v Kamniški Bistrici.
Laboratorijsko delo
Laboratorijsko delo je zajemalo delno prepariranje vzorcev knidarijev in velikih foraminifer iz omenjenih nahajališč in iz Srbije. Sprali smo tudi reeentne sedimente z Jadrana.
Podrobnejši opis dela posameznih delavce p instituta
Znanstvena svetnica dr. Dragica Turnšek je pripravila za tisk dve razpravi o senonijskih koralah iz okolice Stranic in z Medvednice. V letu 1978 je pričela zbirati podatke o doslej znanih nahajališčih triadnih koral v Sloveniji. V objavljeni literaturi so omenjene le posamezne vrste koral ali sumo koralni apnenci iz nekaterih krajev v Julijskih Alpah, na Loškem ozemlju in Karavankah. Številna nova nahajališču so bila odkrita pri geološkem kartiranju in drugih terenskih delih. Triadne korale so zbrane iz naslednjih lokali tet: Mežakija, Mes-novec, Huda Južina, Zakojcu, Blegoš, Idrija-grehen, Novaki-Porezen, Leskovi ca, Logatcc, Drenov grič, Tribuša, Kamniško sedlo, Cesta na Krvavec, Begnnjščica, Gradišče NE od Gabrov-
ke, Lukovec - Tiliaboj in Renke, NaLirala jik je dr. Turnškova g sodelovanjem kolegov iz Geološkega zavoda in Inštituta za geologijo FNT. Omenjeni vzorci bo bili delno preparirani. Starost omenjenih nahajališč je v glavnem karnijska ali nekoliko starejša {rodovi Omphallophyllia, Volzea, Margarosmilia, M a r-garophyllia, Phycelostylophyllum in drugi), deloma tudi no-rijska ali retijskn (rodovi lietiopkyllia, Parathecosmilia in drugi). Poleg koral so v zbrtiskih mestoma najdene tudi spon-gije i si redki hidrozoji. Raziskave triadnih koral bodo trajale Se nekaj let-
Dr. Turnškova je v nadaljevanju študija spodnjekrednih koral iz Prirodnjačkega muzeja v Beogradu preliminarno determinirala korale iz treh področij: Zljebine, Temska in Stara planina. Najbogatejše je nahajališče v Zljebinah, ki obsega 332 vzorcev. Določeni so rodovi: Cyathophora, Actinastraea, Stj/lv-na, Pseudocoenia, Diplocoenia, Latusastraea, Eugyr a, F e-lixigi/ra, Eoht/dnophora, ? Amphiastraea, Siderofungina, Poly-phylloseris, Thamnasteria, Meandrina, Meandraraea, Ahrdorffia, Se p tast raea, Fungiastraea. V tem nahajališču je tudi veliko soli tarnih koral. Območje Temskega obsega več manjših lokalitet z 210 vzroci. Favna je v vseh enotna in podobna. Določeni so rodovi: Cyaihophora, Actinastraea, Eugyra, Latusastraea, P&eudopolitremacis in Fungiasiraea. Območje Stara planina pa obsega nahajališči Planinica in Skuvija v katerih se favna razlikuje med seboj. Obsega korale in h id rožo je. V Planinici (17 vzorcev) so določeni rodovi: Actinastraea, Eugyra, Eohydnopho-ra, Actosiroma in Chaetetopsis; v Skuviji {43 vzorcev) pa rodovi: Stylina, Plačo pkyllia, Microsolena, Fungiastraeat Claus-astraea, Heoliocoenia in Stylosmilia. 2c preliminarne determina-cije rodov kažejo, da gre skoraj pri vseh nahajališčih za t. i. urgonsko facies spodnje krede, to je bairemij in a p ti j, mestoma tudi hautcTivij. V letu 1979 bo dr. Turnškova nadaljevala z determinacijo te favne.
Višja znastvena sodelavka dr. Katica Drobne je nadaljevala raziskovanja velikih foraminifer iz zgornje krednih plasti Tržaško-Komen ske plunote. V pregled in komparacijo je dr, Drob-netova dobila tudi preparate iz mikropaleontološke zbirke v Induslroprojektu. Pred leti so njegovi geologi stratimerijsko profilirali obsežen del zahodne Slovenije, med njimi tudi Tr-žaško-Komecsko planoto. Mikropaleontološki preparati so še v obdelavi. Preliminarno so določeni rodovi: Rhupidioniria, Rhy-pidiotiina, Archaias, Scandonea, Idalina, Periloculina, Ker a-mosphaera in Dyciclina.
S sodelovanjem, kolegov dr, R. Pavjovccm, F, Cimermanom in F. Drobnetom je dr. Drobnetova raziskovala in podrobneje profilirala nahajališča »oligocenskih plasti« v severni in severovzhodni Sloveniji. Ta nahajališča so: Klanec pri Dobrni, Vinska gora pri Velenju, Pod volov jek, Dolski graben nad Kamniško Bistrico in Predaselj v Kamniški Bistrici. V Klancu pri Dobrni so vzorce val i prehodne plasti med friasnimi in terciarnimi skladi, ki so odloženi transgresivno. Na bazi je ponekod breča z lapornim vezivom, ki prehaja v peščen lapornat apncncc. V Vinski gori so preiskovali plasti, ki se pojavljajo v podaljšku mejne cone pri Klancu. VzorČevab so krpe belkastega apnenca in sglaukonitnega peščenjaka«. V mikroskopskih preparatih so ugotovili retikulirane in ueretikulirane numulite, amfistegine, sferogypsine, planktonske foraminifere, okruške rdečih alg-koralinaccj, iglic morskih ježkov in ostankov molus-kov. V mnogih vzorcih prevladujejo briozoji. Pri Dolskem grabnu nad Kamniško Bistrico so vzor če vali vzdolž markirane planinske poti. Zasledili so dva tipa kamenin: apncnec z večjo ali manjšo laporno komponento in skrilave lapor nate vložke med sicer prevladujočimi apnenčevimi plastmi. V mikropale-ontoioških preparatih so ugotovili numnlite, planktonske foraminifere, miliolide, rdeče alge-koralinaceje, briozoje in iglice morskih ježkov. V lapornih plasteh so ugotovili združbo malih bentonskih foraminifer, podobno tisti iz Poljšiee in iz Gornjega gradu. V Pred asi ju so vzorčevali plasti od tolmuna Kamniške Bistrice do kontakta s triadnimi plastni i- V vzorcih svetlega apnenca so ugotovili pogoste amfistegine, številne prirasle foraminifere, miliolide, ter zelo redke numnlite. Dobro so ohranjene litotamnije in pogosti briozoji- Glede na močno biogene apnence, številne ostanke rdečih alg-koralinacej in briozoje v, glede na redko foraminifer ji o favno in pomanjkanje terigenega materiala ter prevladujočo mikritno osnovo v vzorcih iz večine nahajališč moremo sklepati, da ti sedimenti pripadajo korali-genemu razvoju v relativno mirnem okolju, precej oddaljeni od kopna, Vsa nahajališča bodo mikropaleontološko in biostra-fjgrafsko še naprej raziskovali.
V nadaljevanju raziskav koničnih foraminifer je dr. Drobnetova preučevala oblike rodov Cribrobulimina, PalnulaminB, Cribrogoesclla, V&loulina, Coskinolina, Dictiyocotius, Lituonella. in Makarskiana, njihove morfogenetske strukturne elemente in biostratigrafski razpon. Najštevilnejši predstavniki so bili ugotovljeni V karbonatnem razvoju, ki pripada bodisi srednjemu palcocenu, bodisi cuisiju. Probleme, ki se odpirajo ob tem, pa bomo reševali v nadaljnjih fazah raziskav.
Na področju Kornutskih otokov je dr. Drobnetova v poletju 1978 zbrala 63 morskih vzorcev, ki vsebujejo sediment, kose koral i gen a Ln skalne podlage z rdečimi algami, dalje rjave in zelene alge, liste in korenine trave Poaidonia in Zoostrea ter štiri vzorce s planktonom. Material je zbrala na stenah od Malega Obručana do Borovnika in na NE steni otoka Komat, na plitvem območju v notranjem delu Pašmanskega in Kornatskega kanala. Ob vsakem potopu je bila merjena temperatura. Prvič je Drobnetova ob zelo podrobnem študiju na terenu in v laboratoriju na substratu samem ugotavljala foraminifere s hia-linsko in slabo kalcifieirano steno, V laboratoriju so bili vsi vzorci pripravljeni se za nadaljnjo mikropaleontološko kot sedim en tološko obdelavo.
S Hvarskega območja je dr. Drobnetova s sodelovanjem F, Cimcrmana preiskovala vzorce z zahodne stene otoka Kainpa-nel od globine 12 m do 55 m in z južne podvodne stene otoka Karban od globine 3 m do 45 m. Vzorce sta pripravila po ustaljeni metodi in jih kvalitetno analizirala, Ugotovila sta 125 vrst, ki pripadajo enajstim naddružinam. Analize je izvrševal F. Cimerman.
Višja tehnična sodelavka Milojka Huzjan je opravljala tehnično delo inštituta, ki je obsegalo pripravo in tehnično obdelavo (izdelava tabel, slik in prilog} razprav »Soiitarnc seno-nijske korale s Stranic in z Med vedite i in >Scnonijske kol on i j-ske korale z Orešja na Medved niči« za tisk, tehnično pripravo elaboratov Raziskave palcOgenskili plasti v severni in severovzhodni Sloveniji 5. faza in Recentne foraminifere v Jadranskem morju 3- faza. Nadalje je izdelala priloge in tabele za predavanja, ki jih je imela dr. Drobnetova na Poljskem, v Sarajevu in Stubickih Toplicah. Laboratorijsko delo je obsegalo izdelavo mikroskopskih preparatov materiala iz triadnih plasti, v glavnem nahajališč Huda južina, Begunjščica, Idrija, Rov-tarica, Kamniško sedlo in iz paleocenskih plasti Makole, Vinski vrh, Dolski graben, Predasclj iu Ravna gora. Razžagaui so biti vzorci iz nahajališč Silba, Vol če in Pican. Opravljala je tekoče administrativno delo ter sodelovala pri terenskem delu.
Studijska potovanja
V času od 22. do 26. februarja se je dr. Drobnetova mudila na Geološko-palcontuloškcm inštitutu L niverzc v Basi ti, kjer je s kolegom prof. dT. L, Hottingerjein pregledala konične foraminifere.
Dr. Katica Drobne je bila povabljena na seminar EURORAD za raziskovalce Tadiolarij, ki je bil v mesecu aprilu v Lillu {Francija), Seminar v Lillu je nudil raziskovalcem vpogled v različne metode prepariran j a in načine determinLranja. Poglavitna naloga seminarja pa je bila izbor najpomembnejših mi-kr o fosilnih združb za standard, ki naj bi bil čimbolj enoten za vse raziskovalce.
Pot iz Szczecina, kjer je bila na 3. mednarodni arheozoolo-ški konferenci, v Ljubljano je dr. Drobne to va izkoristila za krajši študijski obisk v Bratislavi na Geološkem zavodu D. Stu-ra in Geološkem oddelku SA V,
Udeležba na kongresih, simpozijih, kolokvijih
Aprila 1978 je bil v Tbilisi ju sovjetski simpozij o fosilnih koralah, katerega se je kot gost udeležila dr. Dragica Turnšek.
9. jugoslovanskega geološkega kongTesa, ki je bil oktobra 1978, sta se udeležili sodelavka inštituta dr. Dragica Turnšek in dr. Katica Drobne, slednja z referatom.
IV. znanstveni skup Znanstvcnog savjefa za naftu JAZU je bil maja 1978 v Stubičkih Toplicah. Udeležila se ga je dr. Katica Drobne z referatom.
3. mednarodne arheozoološke konference v Szczecinu na Poljskem se je udeležila dr. Katica Drobne z referatom o sub-fosilnih sesnLskih ostankih na Ljubljanskem barju,
III. zborovanja Sedimentologov Jugoslavije v Zagrebu se je udeležila dr. Katica Drobne.
Obiski
Dr. David Le Mone iz University Texas, El Paso, je v maju 1978 obiskal inštitut. Skupaj z dr. Turnškovo sta pregledala fosilne korale, ki jih je dr. La Mone prinesel a seboj in jih bo v prihodnjih letih dr. Turnškova determinirala. Dr. David Le Mone je bil gost medakndemijskega odbora.
Na inštitutu je bil v juliju dT. William Riedel, vodja raziskovalne skupine za radiolarije na »Scrip p s Institution of Oceanography* La Jo lia, California, Z dr. Drobnetovo je pregledal nekaj nahajališč zgornjekrednih rožencev v okolici Mosta na Soči.
V istem času se je mudil na inštitutu dipl. geol. Peter Baumgartner iz Geološko-palcontoloskega inštituta v Baslu, ki ga je zanimala Í3ta problematika.
V mesecu avgustu je dr. K. Drobne spremljala dr. Hansa Sclmublu iz Basla in mag. F. Mamužiča iz Zagreba na tipsko nahajališče vrste Assilina spira nn otoku Raba, Obdelavo nahajališča in vrste pripravljajo za tisk skupaj navedeni strokovnjaki.
Objaoe:
S 1 i s k o vi č, T., R, Pavlovec & K. Drobne 1978: Stanji pal cogen u juinoj Hercegovini. IX. kongres geologa Jugoslavije. Zbornik rad ova, 135—128, Sarajevo.
Turnšek, D. & A. P o 1 š a k 197B: Senonijske kolonijske korale z Orešja na Medvednici. Razprave 4. razr. SAZU, 21, 61—128, Ljubljana,
Turnšek, D. 1978: Solitarne senomjske korale s Stranic in z Medvedu ice. Razprave 4. razr. SAZU, 21, 129—100, Ljubljana,
Elaborati:
Drobne, K., R. Pavlovec&F. Drobne 1978: Raziskave paleugenskih plasti v severni in severovzhodni Sloveniji, 5. faza: Vzhodno obrobje Haloz. 33. str., 24. tabel, Ljubljano.
Čimer man, F. & K. Drobne 1978: Receatne foraminifere v Jadranskem morju. 3. faza: Recentne foraminifere v Piranskem zalivu. 18 str., 5 slik, Ljubljana.
Referati in preda d arija
K. Drobne: Iz studijskega potovanja po Ameriki. Predavanje pri Slovenskem geološkem društvu, februar 1978.
K. Drobne: Bronzezeitliscke Wild- und Hanstiere ara Ljub-Jjanaer Moor, Predavanje na 3, mednarodni arheozoološki konferenci, Szczecin, Polska.
K. Drobne, R. Favlovec in F, Drobne: Mikrofosilne karakteristike starejšega pal cogen a na zahodnem obrobju Panonskega bazena. Predavanje na 4. letnem znanstvenem sestanku Sekcije za praktično geologijo, geofiziko in geokeinijo, Stnbicke Toplice.
K. Drobne, R. Pavlovec in T. Sliskovic: Starij paleogen u južno j Hercegovini. Predavanje na 9. jugoslovanskem geološkem kongresu v Sarajevu.
BIOLOŠKI INSTITUT JO V AN A HADZIJA
Poročilo o delu v letu 1978
Ob koncu leta 1978 je delalo v inštitutu 17 sodelavcev. Julija je prišla v inštitut višja strokovna sodelavka Jelka Suhač, oktobra pa dopisni člau prof. dr. Ernest Mayer kot znanstveni svetnik. Preparator Peter Tonkli je postal strokovni delavcc, tehnična sodelavka Olga Dežman-Jokič pa višja tehnična sodelavka.
Terensko delo
Zoološko raziskovalno deio na terenu jc bilo razdeljeno na favni stična, takso noma k a in zoogeografska raziskovanja v Sloveniji in Jugoslaviji ter na zoocenološke raziskave izbranih rastlinskih združb. Na terenu bo delale ekipe, ki so zbirale favnistični material in redno menjavale lovilne pasti pri zooce-noloških raziskavah. Pri tem so stalno sodelovali dop. član dr. J. Bole, J. Carnelutti, B. Drove nik, P. Tonkli in zunanja sodelavca dr. J. Polenc in dr. K. Tarmnn, občasno pa se zunanji sodelavci S. Brelih, J. Gregori, F. Potočnik, N. Sivec in F. Velkovrh. Favnistične raziskave v submediteranskem območju so zajele večji del Slovenskega Primerja in zahodno Notranjsko, kjer so zbirali predvsem v dolini Rižane, v okolici Ospa, Portoroža in pri Hrastovljah. V dinarskem območju je raziskovanje zajelo favno Nanosa, Trnovskega gozda in Hru-šice. V alpskem območju so bi i i podrobneje preiskani nekateri predeli v Julijskih Alpah, zlasti dolina Trente, Bavšica, Ko ritnica, sedlo Predel ter Mangart, okolica Bovca in Tolmina, Nekaj ekskurzij je bilo usmerjenih v Karavanke in Kamniške planine, v okolico Dravograda in v Prekmurje. Nekaj ekskurzij je bilo namenjen ill zhiranju primerjalnega materiala in SO bile usmerjene v sosednje republike. J, Carnelutti je v aprilu obiskal Makedunijo in nabiral predvsem v dolini 1 reške, v septembru pa v okoiici Ohrida, B. Drovenik je spomladi zbiral material v Bosa i in Cm i gori ter na povratku tudi na severnem Velcbitu. Poleti je raziskoval v vzhodni Bosni, na Kosovu in y severovzhodnem delu Črne gore. Dr. J. Bole, B. Drovenik in P. Tonkli so v septembru raziskovali mehkužce in žuželke v osrednji Bosni, zahodni Srbiji, Črni gori in Dalmaciji. J. Carnelutti je raziskoval na Mljetu in na planini Tari v Srbiji-Zoocenološke raziskave so zajele štiri fitoccnoze na profilu
Kočevje - Kočevski Rog, pet fitocenoz na. Jelovici in eno pri Hrastovljah. Na vseh so bile postavljene vabe za lov hroščev in pajkov, zbirali pa so tudi druge skupine živili. Pasti so bile obnovljene dvakrat mesečno. Te raziskave pa so dale tudi zanimive favnistične podatke.
Geoboianična skupina je svoje raziskave usmerila v glavnem na dolgoročno znanstveno nalogo »Vegetacija Slov eni je t, ki zajema proučevanje in kartiranje vegetacije, Delo skupine je vodil nosilec naloge dr. M. Zupančič, £e posebej pa so posamezne fiioceno!oske raziskave vodili: dr. M. Zupančič raziskave primarnih in sekundarnih smrekovih fitocenoz v Sloveniji; proučevanje je zajelo Bovško, Zgornjo Savsko dolino in Pokljuko; dr, L, Marinček raziskave pred gorski h in gorskih bukovih gozdov ter nižinskih predalpskih gozdov belega gabra na Gorenjskem in snbpanonskega gozda belega gabra v Prekimirju; dr, I, Pnncer raziskave jelovo bukovega gozda v Trnovskem gozdu in njegovi okolici; A, SeliškaT z dr, Ilijaničem raziskave vlažnih in mokrih travišč na Cerkniškem ježem. Planinskem polju in Ljubljanskem barju; V. Žagar raziskave ter-mofilnih grmiš £ in nizkih gozdov gabrovcev in hrastov na območju Šmarne gore in okolice ter Kolpske doline; dr. L. Marko vič raziskave ruderalne vegetacije dinarskega in submediteranskega fi to geografskega območja Slovenije; dr. T. Wraber raziskave visokogorske vegetacije v Julijskih Alpah; dr. M. Accetto raziskave poplavnih gozdov hrastov in belega gabra v Sloveniji; mag. D. Robič raziskave predalpskega jelovo-bu-kovega gozda v Sloveniji. Proučevanja so bila na območju Karavank in Kamniških planin. Pri terenskih raziskavah so sodelovali še dr. A. Ser cel j, M. Prešeren, M. Culiberg in N. Mrsič ter zunanji sodciavci dr. B. Vovk, dr. V, Petkovšek, dr. V. Gre-gorič, dr. A, Martine i č, dr, D. Stepančič in dr. F. I^ibnik.
Kartiranje vegetacije v merilu 1 : 50 000 je zajelo orografsko razgiban svet alpskega in predalpskega zemljišča ter kolinski pas našega subpauonskega območja, Kartirano je 741 kms novih površin na listih Tolmin 4, Bled 2 (večina lista) in Ptuj 1 (večina tista). Delo je opravila geoboianična skupina inštituta.
Dr. I. Munda je raziskovala bentonsko vegetacijo na obali in na otokih v okolici Rovinja s posebnim ozirom na spremembe, ki so nastale pod vplivom organske polucije. Ugotavljanje asociacij betonskih alg evlitorala in zgornjega sublitorala, biomase in ujenih kemičnih komponent je bilo zajeto sočasno z registriranjem ekoloških parametrov. Proučevala je tudi vegetacijo in biomaso skalnega evlitorala otoka lielgolanda.
Kabinetno delo
Favn i stično delo je obsegalo urejanje, sortiranje, prepariran je, determinira nje in shranjevanje na terenu zbranega materiala. Posebej je bil obdelani material zbran pri zooccnoloških raziskavah, ta je bil v celoti preštet, večinoma shranjen v alkoholu in deloma sp rep ari ran za favn i stične zbirke. Del materiala je bil dan v obdelavo drugim strokovnjakom doma in v zamejstvu. Veliko dela je bilo opravljenega pri urejanju favni-stičnih podatkov, kartotečnega gradiva in pri izdelavi zoogeo-grafskih in arealnih kart ter pri pripravljanju rokopisov za različne znanstvene publikacije.
Kabinetno delo geobo ta nične skupine je obsegalo obdelavo zbranega gradiva, predvsem urejanje herbarija, determiniran je flore, urejanje zapiskov, tabeliranje, obdelavo tabel, mikrosko-piranje, študij ustrezne literature, pripravo in pisanje razprav in elaboratov, priprave za tisk, znanstvena posvetovanja, mentorsko delo, znanstvene kolegije, predavanja in organizacijo dela. Tehnično delo je obsegalo urejanje kartografskega gradiva, izdelavo čistorisov vegetacijskih kart, tematska risarska dela, izdelavo prilog k razpravam in elaboratom.
Izdelanih je bilo več variant potencialne vegetacije Slovenije v merilu 1 : 1 000 000, ki bo sestavni del ustrezne jugoslovanske karte in podobna karta v merilu 1 : 40000 za publikacijo »Atlas Slov eni je i. Teža laboratorijskega dela je slonela na dr. M. Zupančiču, dr. L. Marinčku, dr. I. Puneerju in A. Seliškarju, pomagala pa sta V. Žagar in N. Mršič. Za tehnična dela je skrbel dr. I. Puncer s sodelovanjem M. Prešerna.
Dr. L Munda je raziskovala salinitetno rezistenco jadranske vrste Fucus mrsoides in vitro (v sodelovanju z dr. B. Kremer-jem iz Kölna). Proučevala je akumulacijo mikroelementov v nekaterih vrstah bentonskih alg in spremljajoče spremembe v intenziteti rasti ter kemični sestavi. V sodelovanju z dr. K. Sper-lingom iz Hamburga je delala poskuse .zastrupitve različnih vrst rodu Fucus s kadmijem. Naredila je tudi populacijske in taksoiiomske analize vrst rodu Fucus otoka Helgolanda (v sodelovanju z dr, J. Mcrkhamom in dr. B. Kremcrjem). Determinirala je algoloski material iz Rovinja in severnega Atlantika ter pripravila rokopise za tisk. Urejala je podatke o populacijskih analizah rodu Fucus in o akumulaciji mikroelementov. Urejala jc starejše nepub lici rane podatke o flori in vegetaciji alg okoli Rovinja. Od julija do srede novembra je delala na Biologische Anstalt Helgoland, kar ji je omogočala štipendija znanstvene ustanove Alexander von Humboldt.
Sodelovanje z znanstvenimi in strokovnimi organizacijami
Na biotehniški fakulteti je imel d op. član dr. J. Bole ciklus predavanj o mehkužcih za študente biologije, dop. član dr. J, MatjašiČ pa je imel ciklus predavanj iz splošne zoologije za redne študente, za študente ob delu in za slušatelje podiplomske stopnje pa ciklu3 iz biofizike, biokemije, mikrobiologije in medicine. J. Carnelutti, B. Drovenik in P, Tonkli so veliko delali v Slovenskem entomološkem društvu Štefana Michielija, organizirali so entomološko razstavo na osnovni Šoli v Komendi in na Gozdarskem šolskem centru v Postojni, Zoologi pa so sodelovali še s Črnogorsko akademijo znanosti in umetnosti, pri-rodoslovnima muzejema v Ljubljani in Sarajeva, z gozdarsko fakulteto v Sarajevu, s fitokarantensko službo v Novi Gorici in jamarskim klubom v Kamniku. Sodelovanje s tujimi ustanovami je bilo zlasti podano s prirodoslovninia muzejema v Veroni in Pordcnonu v Italiji in z Madžarskim naravoslovnim muzejem v Budimpešti-
Geobotanična skupina je v tem letu ohranila stike z vsemi institucijami iz preteklih let in jih celo utrdila. Podrobneje so navedene v 27. knjigi Letopisa SAZU. Dr. L. Marin ček je bil kooptiran v redakcijski odbor vegetacijske karte v merilu 1 : 200 000. Dr. M. Zupančič je član organizacijskega odbora II. kongresa ekologov Jugoslavije in predsednik njegove komisije za propagando, ter delegat Ekološkega društva Jugoslavije.
Dr, I, Munda je sodelovala z Botaničnim inštitutom univerze v Hamburgu, Botaničnim muzejem v Berlinu in The Marine Laboratories v Portsmouthu v Angliji.
Zborovanja, posvetovanja in sestanki
J. Carneluti, B. Drovcnik in P. Ponkli so vodili organizacijo in se udeležili srečanja entomologov sosednjih dežel v Lokvah 17.—18. junija, 28.—29, oktobra pa so pripravili 6. srečanje entomologov sosednjih dežel z znanstvenim kolokvijem na SAZU v Ljubljani. J. Carnelutti in dr. J. Matjašič sta se udeležila V. kongresa biologov Jugoslavije 17.—23. septembra na Ohridu. V začetku oktobra je J. Carnelutti sodeloval na zboru in skupščini zveze entomoloških društev Jugoslavije no Tari planini v Srbiji. J. Carnelutti, B. Drovenik, dr. J. Matjasič in P. Tonkli so se v začetku februarja udeležili zbora avstrijskih entomologov ne Dunaju, 17.—20. marca zbora entomologov CSSR v Pragi, J. Carnelutti, B. Drovenik in P. Tonkli zbora koroških entomologov v Celovcu ter B. Drovenik, dr. J. Matjašič in P,
Tonkii zbora frankfurtskih entomologov v Frankfurtu v novembru. J. Carne]uiti je sodeloval na sestanku odbora za srednjeevropsko entomofavno v Budimpešti 2.—4. novembra. Konec novembra je dr. J. Matjašič sodeloval na 7. kongresu CIESM v Antalyji v Turčiji.
Dr. L. Marinček, dr. I. Punccr in dr. M, Zupančič so organizirali in se udeležili seje ter znanstvene ekskurzije ožjega predsedstva znanstvenega sveta vegetacijske karte Jugoslavije v Ljubljani in po Sloveniji od 26.—29. julija. Skupaj z dop. članom dr. E. Mayer jem in dr. T. Wrnbrom so organizirali mednarodno sejo predsedstva Vzhodnoalsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije in se je udeležili v Ljubljani decembra. Dr. L. Marin ček in dr. M. Zupančič sta se udeležila 10. seje znanstvenega sveta vegetacijske karte Jugoslavije v Beogradu 17. maja. Dr. M. Zupančič se je udeležil seje projektnega sveta vegetacijske karte Jugoslavije v Beogradu 18. maja, redakcijskega odbora vegetacijske karte v merilu 1:1000 000 v Beogradu 7. decembra ter štirih sej organizacijskega odbora ÏL kongresa ekologov Jugoslavije in dveh sej Ekološkega društva Jugoslavije v Zagrebu. Dr. I. Punccr in d t. M. Zupančič sta se udeležila 22. zborovanja mednarodnega združenja za proučevanje vegetacije v Rintelnu od 18.—24. marca. Dr. E. Mayer, dr. L Puncer in dr. M, Zupančič so bili na zborovanju ob stoletnici smrti R. Visiania v Sibeniku od 4.—10. oktobra. Dr. M. Zupančič se je udeležil gozdarskih ekoloških dni v Ljubljani 10. maja.
Studijska potoDanja d tujino
P. Tonkii se je od 9. aprila do 14. maja udeležil I. jugoslovanske entomološke odprave v Nepal.
Dr, I. Mu ud a je delala od julija do novembra na ïîelgolandu-
Dr, J. Matjašič je proučeval primerjalni material sladkovodnih dekopodov v naravoslovnem muzeju v Leldnu na Nizozemskem.
Obiski in gostovanja
Zoologe so obiskali O. Kratschmer, W. Heinz, W. Czipka iz Nemčije, S. Steiner, F. Rasse, C. Demelt, M. Schniit, W. Sach, M. Fischhuber iz Avstrije, G, Venerns, G. Calligaris, G. Quai«, P. Brand way r, M. Franciscolo iz Italije, L. Gencst iz Francije in G. Nonveiller, P, Durbcšic, Jalžic, Z. Kovačevič, T. Rada, iz Hrvatske.
Ceobotanično skupino pa so obiskali E, Aicliinger, F, in H. Haiti iz Celovca, A. Hof mann iz Torina, D. Luits i, E. in S. Pignati ter L. Poldini iz Trsta, H. Nikelfeld z Dunaja, H. Em iz Skopja, P. Fakarek iz Sarajeva, R. jfovanovič in M. Pop o vi č iz Beograda in I. Sugar iz Zagreba.
Objave:
a)	Znanstvena in strokovna dela B. Drovenik:
Beitrag zur Kenntnis der Gattung Carabus und Caloioma (Subgenus) Aficroca/fisflienes in Jugoslavien und Beschreibung einer neuen Subspecies des Carabus croaiicus aus Montenegro (Col.; Carabidae). Entomol. Z., 88 (13): 143—147.
L. MnrinEek, M.Zupan£ič:
Preddinarski submontanski bukov gozd v ribniško-kotevski dolini. Biološki vestnik, 25 (2): 95-106.
Das Mosaik der Pflanzen gesel Iseha f ten im Bcreicb einer verlassenen Kulturlandschaft, Ber. int. Symp., Int. Ver. Vegkd.; 213—221.
I. Mvnda:
Survey of the benthic algal vegetation of the Dyrafjönlur, Northwest Iceland. Nova Hedwigia, 29 (1/2): 281—403.
Porphyra thutaea sp. nov (Rhodophyeeae, Bangiales) from East Iceland an West Greenland. Bot. Marina, 2t: 283—288.
Salinity dependent distribution of benthic algae itl estuarine areas of Icelandic fjords. Boi. Marina, 21: 451—468.
The content of trace elements in some Icelandric seaweeds. Bot. Marina, 21: 261—268.
Salinity induced changes in nitrogenous constituents in Fucus oeticnlosus L. (Phaeophyceae). Aquatic Botany, 4 : 347—353 (soavtor C. Garrassi).
b)	Poljudnoznanstvena dela, članki, poročila J. Bole:
Mehkužci Ratitovea. Vodniki po Loškem ozemlju, 2, Ratitovec; 91—97.
J. Carnelutti:
Metulji Ratitovea. Vodniki po Loškem ozemlju, 2, Ratitovec: 107—117.
Živalski svet Triglava. Proteus, 4t (3): 83—87.
it.*	243
B. D ro v e iL i k ;
Hrošči Ratitovea. Vodniki po Loškem ozemlju, 2, Rafitovec: f 17—124.
L, M a t i n 5 e k , T. W r a b e r :
Rastlinski svet. Vodniki po Loškem ozemlju, 2, Ratitovec; it (j—84.
I. P u ii cer :
Tiskan je prvi list vegetacijske karte Jugoslavije za območje SR Slovenije. Gozdarski vestnik, 5: 237—239.
O vegetacijski karti Jugoslavije za območje SR Slovenije — ob izidu prvega lista karte. Informativni bilten, 3—4 (88): 20—23.
Nekaj misli o vegetacijski karti Jugoslavije za območje SR Slovenije — ob izidu prvega lista karte. Geodetski vest ni k, 3: i 70—171.
M. Zupančič;
Znanstvene ekskurzijo vzhodnoalpskih-dinarskih fitocenologov v švicarskih naravnih gozdovih. Gozdarski vestnik, 2: 88—89.
22. zborovanje mednarodnega združenja za preučevanje vegetacije. Goidarski vestnik, 6: 286,
c) Znanstveno strokovni elaborati
L.Marinček, LPuncer, M. Zupančič:
Vegetacijska tu rastiSCna analiza za G. E, Željne - Laze. 146 str. s kartami in prilogami.
č) Predavanja
J. Carnelutti :
Organizacija dela z mladimi v Slovenskem en t ontološkem dru-5tvu Štefana Hjeliiellja, Predavanje na zboru zveze entomoloskih društev Jugoslavije na planini Tari v Srbiji.
B. D r o v e n i k:
Ccrambycidae Slovenije. Predavanje na zboru koroških entomo-logov v Celovcu.
E, Mayer:
»Flora dalmatica-c s stališča sodobnih botaničnih dosežkov.
Naši botaniki in Visiani. Predavanji na znanstvenem zborovanju ob stoletnici smrti R. Visi a ni a, Sibsmik,
Roberto de Visiani — življenje in delo. Predavanje ob zasedanju predsedstva Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije v Ljubljani.
MEDAKADEMIJSKT ODBOR ZA FLORO IN FAVNO JUGOSLAVIJE
Poročilo o delu v letu 1978
V pre leti cm letu delo Med akademijskega odbora za floro in, favno Jugoslavije ni moglo polno zaživeti, ker niti ob koncu leta niso bila razčiščena vprašanja v zvezi s financiranjem dela odbora oziroma odbor se ni imel odobrenih finančnih sredstev. V oktobru je nastopil stalno delo v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU predsednik Medakademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije dopisni član prof. dr. Ernest Mayer. Odslej bo on kot stalno zaposleni delavec SAZU vodil delo odbora.
Predvidena dokončna redakcija kataloga pajkov Jugoslavije, ki ga je še pred smrtjo se ta vil F, Nikolič in ga je z množico novih podatkov bistveno dopolnil dr, A. Polenec, se je zavlekla in bo rokopis oddan v tisk v začetku leta 1979.
INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE
Poročilo o delu v letu 1978
V	pravilniku inštituta je med njegovimi pomembnimi trajnimi nalogami na prvem mestu navedeno, da spremlja razvoj slovenske medicine znanosti, ga usmerja in daje pobudo temu razvoju.
V	želji, zadostiti tej svoji osnovni nalogi, je inštitut tudi v letu 1978 prirejal diskusijske večere, na katerih so raziskovalci in strokovnjaki različnih medicinskih vej poročali o izsledkih in dosežkih svojega dela,
Obravnavane so bile naslednje teme:
1.	Načrt nadaljnjega sodelovanja med kliničnim centrom in medicinsko fakulteto — Zdravko Krvina, dipl. pol. glavni direktor kliničnega centra, prof. dr. Miha Likar, dekan medicinske fakultete.
2.	Splošni principi zdravljenja s citostatiki — dr. Jožica CcTvek, onkološki inštitut.
3.	Sinhronizacija malignih celic — doc. dr. Marija Aners-perg, onkološki inštitut,
4.	Klinične ruziskave novih eitostatikov, kombinacij in modalnosti zdravljenja — dr. Marijan Naglas, onkološki inštitut.
5.	Kirurško zdravljenje koronarne bolezni in njenih posledic — prof. dr. Miro Košak, klinika za kirurgijo srca in ožilja.
6.	Nevrološke raziskave inštituta za patološko fiziologijo M. F. — prof. dr. Miroslav Brzin, inšt, za patološko fiziologijo M. F.
TERMINOLOŠKA KOMISIJA
Poročilo o delu v letu 1978
Pravna sekcija
Komisija je imela 34 sej. Nadaljevala je s tretjim in tudi zadnjim komisijskim obravnavanjem osnutka slovenske pravne terminologije, ki se istočasno še tehnično redigira. V letu 1978 bo bile končane črke M, N in O.
Izven sej je en ekscerptor, pogodbeni sodelavec, izpisoval za slovensko pravno terminologijo pravne vire, tj. uradna lista SFRJ in SR Slovenije. Konec leta 1978 je sekcijska kartoteka obsegala 266 843 izpisanih listkov.
Sekcija je tudi sodelovala z uredništvom Slovarja slovenskega knjižnega jezika, tako da je dajala ustna ali pismena pojasnila v zvezi s pravnimi gesli.
Tehniška sekcija
V letošnjem letu je izšel prvi del (od A do O) druge popravljene in dopolnilne izdaje Splošnega tehniškega slovarja, Rokopis za drugi del slovarja (od P do Ž) so člani sekcije pregledali in dopolnili z novim gradivom do črke V, Črka P (in deloma tudi črka R) je napisana v tipk op i su, v katerega so vključene pripombe in dopolnitve, ki so jih dali člani na rokopis.
Sekcija je tudi v letošnjem letu pregledovala in dokončno potrjevala natisk jugoslovanskih standardov v slovenščini, V letu 1978 je bilo pregledanih in odobrenih 248 standardov iz vseh panog tehnike.
Sekcija je sodelovala z Inštitutom za slovenski jezik SAZU, tako da je dajala dopolnila in pojasnila tehniških izrazov za Slovar slovenskega knjižnega jezika,
Medicinska sekcija
Medicinska sckcija je imela v letu 1978 32 sej. Na sejah je sekcija obravnavala pripombe, ki so jih dali strokovnjaki raznih medicinskih vej k redigirancmu gradivu medicinskega terminološkega slovarja, ki zajema črke B—C. Razen tega je sekcija na sejab večkrat razpravljala o načelih, po katerih naj bi bil slovar sestavljen, in je dosegel znaten napredek v izkristalizirani» teh načel.
Sekcija je začela v letu 1978 dopolnjevati svojo kartoteko z načrtnim izpisovanjem terminov iz novejše medicinske literature, zlasti učbenikov in katalogov znanja. K temu je priteg' nila večje število strokovnjakov, ki niso člani sekcije. Ti strokovnjaki bodo sekciji pomogali tudi pri razlagah terminov kot soaviorji slovarja.
Tudi v letu 1978 je sekcija sodelovala z Inštitutom za slovenski jezik SAZU in dajala dopolnila pojasnila in predloge k razlagam nekaterih medicinskih terminov.
Veterinarska sekcija
V letu 1978 je sekcija pripravljala razlage strokovnih izrazov za veterinarski strokovni slovar za črke D, E in deloma tudi F. V sodelovanju s strokovnjaki Inštituta za slovenski jezik SAZU so člani sekcije opravljali dodatno redakcijo razlag prvih črk, ki jih pripravljajo za tisk. Dokončali so tudi abecedni seznam strokovnih izrazov, ki bodo prišli v slovar. Seznani obsega približno 10000 gesel. Sodelovali so tudi pri preverjanju razlag veterinarskih izrazov za slovar slovenskega knjižnega jezika. Načelnik sekcije je sodeloval kot Član še v medicinski sekciji Terminološke komisije.
Člani sekcije so tudi v letu 1978 na skupnih delovnih sejah preverjali razlage strokovnih izrazov, in sicer vsak teden po dve uri.
Naravoslovna sekcija
Sekcija je nadaljevala delo iz leta 1977, in sicer: v zoologiji je končano ekscerpiranje zajetne knjige Smolik: Živalski svet. Prav tako je dovršeno izpisovanje gesel iz zbirke knjig Ilustrirana enciklopedija živali, kot zadnja, E. S. Herald: Ribe. Eks-cerpirani so tudi vsi letniki mesečnika Proteus, letos letniki XIX-XL, in sicer članki iz botanike, fiziologije, zoologije in ana-
toraije. Iz kemije so bila ekscerpirana ta-le dela: Brenčič-L a z a r i n i: Uvod v anorgansko kemijo; Bukovec-Bulc-S e g e d i n : Vaje iz anorganske kemije — Zbirka nalog; S o d -ja-Božič-Savene: Laboratorijske vaje 1; GoIi6-5if-tar : Vaje iz anorganske kem i je; Elas-Ljubič-Arapo-v i £ : Termoplastične mase osnovna karakteristika materialov. V astronomiji: nadaljevanje izpisovanja gesel iz tuje literature.
Umetnostna sekcija
Tudi v letu 1978 so bile številne seje sekcije, pod sekcij in redakcijskih komisij ter delovni sestanki, na katerih so sodelovali tudi zunanji sodelavci. Nadaljevalo se je pripravljanje kartotečno urejenega gradiva, tj. terminov s področja likovne umetnosti, gledališča, glasbe in baleta. Redakcijske komisije nadaljujejo z delom na razlagi terminov. Ekscerpiranjc teče v vseh smereh.
Aktualna problematika sekcije ostaja še vedno ista, kot jo omenjajo vsa dosedanja poročila. Znova poudarjamo, da je zaradi obsežnosti in strokovne zahtevnosti dela nujno potreben strokovno usposobljen sodelavec, ki bi povezoval p od sekcije in redakcijske komisije. Sredstva za nagrajevanje opravljenega deia tudi v letošnjem letu niso zadoščala, časovno pa so bila nekoliko ugodnejša kot prej. Vendar moramo kljub temu izplačilo nekaterih honorarjev prenesti v naslednje leto. Želimo, da bi se po tej strani stanje izboljšalo, da se napori ne bi bistveno zožili ali celo ustavili. To bi seveda bilo lahko za nadaljnje delo usodno.
ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA
Poročilo o delu v letu 1978
Referat za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela
Referat ima določene, stalne naloge, ki jih opravlja vsako leto, Tako je zbral gradivo za 28. knjigo Letopisa SAZU, opravil prvo redakcijo in sodeloval pri izdaji te knjige. Druga stalna naloga referata je sodelovanje s Svetom akademij znanosti in umetnosti SFRJ in opravljanje nalog po naročilu sveta. Med
te spada organizacija bivanja tujih znanstvenikov pri nas (ZDA, ZSSR, in dr.), pomoč pri Studijskih potovanjih naših znanstvenikov v tujino, posredovanje med Svetom akademij in medakademijskimi odbori, ki delujejo pri nas, posredovanje med drugimi slovenskimi zna nst v eno-raziskovalnimi ustanovami in Svetom akademij, obveščanje o dogovorili o kulturnem ali znanstvenem sodelovanju med Jugoslavijo in drugimi deželami itn.
Referat po potrebi informira zainteresirane tuje ustanove o delu akademije, v sodelovanju z upravo akademije izpolnjuje statistične liste, organizira predavanja v okviru akademije, posreduje informacije KSS in KSLj, vodi evidenco raziskovalnih nalog pri SAZU in odpošilja RSS elaborate in druga poročila.
Referat opravlja še številne sprotne, akcijske naloge, zbira in posreduje predloge za razne nagrade (npr. AVNOJ, SBK in druge).
Predstojnik oddelka je znastveni svetnik dr. Avguštin Lah, predsednik rep. komiteja za varstvo okolja in predsednik sveta za proučevanje in varstvo okolja pri predsedstvu SAZU.
Referat tajništva razredov SAZU
\odi]a ga je kot doslej Božena Legiša. Opravljala je vse administrativno delo in korespondenco za pet razredov akademije in za oddelek za družbene vede I. razreda, vrhu tega še vso administracijo in korespondenco za znanstvene svete nekaterih inštitutov in me d akademijskih odborov. Opravljala je tudi vse tajniške posle za akademika dr. Bratka Krefta bodisi kot podpredsednika SAZU bodisi kot predsednika Mednarodnega slavističnega, komiteja, Kot tajnica predsednika MSK je samostojno organizirala tisti del mednarodnega slavističnega kongresa, ki je bil 7. septembra 1978 v Ljubljani (VIII. mednarodni slavistični kongres v Zagrebu in Ljubljani).
Sodelovala je pri organizaciji razstave del Otona Župančiča na SAZU, pri razstavi >Izbor slovenskega slavističnega tiska,« ki je bila ob času mednarodnega slavističnega kongresa, pri razstavi del Miška Kranjca ob njegovi 70-letnici ter pri organizaciji koncerta članov SAZU M. Bravničarja in P. Ramovša, ki je bil 26. januarja 197S na SAZU.
Samostojno je urejala vse, kar jc bilo v zvezi z gosti, ki so prihajali na akademijo na podlagi dogovora o kulturni izme-
njavi ined SAZU in Akademijo umetnosti v Berlinu (NDR); vodila je potrebno korespondenco, skrbela za sprejem, nastanitev, program bivanja in njegovo izpolnitev. Letos (1978) je bilo teh gostov 5.
Referat za tisk SAZU
V začetku leta 1970 je izšlo pet zvezkov Razprav priro-doslovnega razreda iz knjižnega programa za leto 1977 zaradi tehničnih težav v tiskarni.
Pomanjkanje denarnih sredstev in hkrati tehnične težave v tiskarni so vzrok, da je tudi iz letošnjega načrta izšlo le 12 publikacij; štiri bodo izšle v začetku leta 1979, štiri pa so bile iz istih razlogov prestavljene v program za leto 1979.
Iz programa za leto 1979 so oddani v tiskarno štirje rokopisi, eden pa je v pripravi za tisk.
Naslovi ter vsebinski opisi objavljenih del so podani v poročilu biblioteke SAZU,
FOTOLABORATORIJ SAZU
Poročilo o delu v letu 1978
Za potrebe predsedstva, razredov in njihovih oddelkov, inštitutov in drugih delovnih enot SAZU je fotografski mojster Carmen Narobe napravila 2150 posnetkov različnih velikosti in 8053 slik različnih velikosti od formata 6 X 7 do 50 X 60.
Dela večjega obsega:
za predsedstvo — reportaže, razstava >Bo ris Kidrič«, slikanje rednih in dopisnih članov;
za palcontološki inštitut — fotografsko gradivo za tri razprave za tisk, en elaborat, fotografsko gradivo za obdelavo fosilov;
za biološki inštitut J. ITadžija — slikovni material za DrO-venikovo doktorsko disertacijo;
za umetnostnozgodovinski inštitut — priprava gradiva za bodočo Tazstavo o Maksimu Gaspariju.
SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA PRI PREDSEDSTVU SAZU
Poročilo o delu v letu 1978
Svet je v letu 1978 aktivno spremljal dogajanja, pomembna za področje odnosov človeka do njegovega življenjskega okolja. Predsednik tega sveta znastveni svetnik SAZU, dr. Avguštin Lah, je bkrati predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja. Delegat SAZU v tem republiškem organu je bil do julija 1978 znanstveni svetnik dr. A. Šereelj, odtlej pa znanstveni svetnik dr. P. Habič. Svet se je ukvarjal s spoznavanjem (različnih.) družbenik interesov in tokov na področju raziskovanj odnosa Človeka do okolja. Nadaljujejo se prizadevanja za ugotovitev kvnrnib vplivov okolja na človeka, zlasti učinkovanja nevarnih snovi. Posebne p o zor nosi i je bila deležna energetika in oskrba z vodo. V tej smeri so delovali tudi raziskovalci tistih inštitutov SAZU, katerih delovno področje sega tudi na to problematiko.
Kot posebno nalogo — s financiranjem Raziskovalne skupnosti Slovenije in republiškega komiteja za varstvo okolja —■ je v tem letu skupina pravnikov raziskovala pravne vidike varstva zdravega okolja in stanje zakonodaje, Naloga se bo nadaljevala v letu 1979 z izdelavo ustreznih predlogov za nove zakone.
CIani sveta so sodelovali pri uresničevanju programa »Ljubljanskih ekoloških dni« v maju 1978, posebno dr. M, Tepina in dr. A. Lah. Te prireditve je obiskal tudi predsednik Komiteja za človekovo okolje OECD (s sedežem v Parizu), g. J. Fair-clough, ki je bil gost predsednika sveta.
Člani sveta so se udeležili jugoslovanskega geografskega posvetovanja o problemih človekovega okolja s svojimi referati, ki so bili objavljeni v reviji Naše okolje 1978, št. 5—b.
Za med akademijsko sodelovanje v tem letu pobud ni bilo.
Člani sveta so se udeležili slavnosti ob 40-letniei SAZU in so s svojim sodelovanjem doli poudarka usmerjenosti štirih inštitutov SAZU v proučevanje človekovega okolja.
SAZU je med soizdajatelji Tevije Naše okolje (glavni izdajatelj je bil republiške komite za varstvo okolja).
ZNANSTVENO-STBOKOVNA BIBLIOGRAFIJA NEKATERIH ČLANOV AKADEMIJE V LETU 1978*
J a nez B a t i s :
Ivanka Brglez, Mikrobiologija za veterinarje. Specialni del, Univerzitetna tiskarna, Ljubljana 1978, 237 strani, skripta.
in sod.: Dj. Panjevič, E. Topolnik, Z. Petrovič, Z. Brudnjak, S. Kali nsk j: Uloga i mesta zoonoza o očuvanju ljndskog i životinjskog zdrav-lja i života. IV. Sa veto vanje o djjagnostici, prolilaksi i terapiji u sa-vremenoj s toča rs ko j proizvodnji. Pri mosten 1978, 10 strani.
Občutljivost povzročiteljev masti tisa za antibiotike. Sodobno kme* tijstvo, 12, 197S, 548—551. (šoavtorja I. Brglez, J. J urca.)
Kontaminacija živali in živil z biološkimi agensi v pogojih SLO. Zbornik ? Epidemiologija aliment arnih Infekcij in intoksaeijc, Društvo živilskih htgienikov SR Slovenije, Portorož 1978, 22—32.
Epizootiološki minimum (priročnik za predavatelje) — Posamezna poglavja o kužnih boleznih. Veterinarski zavod Slovenije in VTOZD za veterinarstvo, Ljubljana 1978, 20 strani.
Eksperimentalna infekcija vimena krav s stafiîokoki živalskega vira. Zbornik BF — Veterinarstvo, 1978, tO strani, v tisku. (Soavtor J. Brglez.)
Udeležba na sestankih in predavanja;
Pos veto vanje o diagnostiki, profilaksi in terapiji v sodobni živinorejski proizvodnji, Primošten 1978 (referat).
Seminar o epidemiologiji aliment arnih infekcij in in tok snel j, Portorož. 1978 (referat).
Posvetovanje delovne skupine »Arbeitsgruppe der Alpenlünder fiir Mas ti tisbekamp fung<, Gais, Švica 1978 (referat).
Predavanja veterinarjem v Murski Soboti, Ptuja, Celju, Ljubljani o mastitisu p K kravah in o zoouozab.
Bojan C o p :
Zur Election des hethitischen Verbalsubstantivs auf -nar, Lingüistica, Ljubljana 1978, 9—21.
Series comparativa III: Collcctanea ïndoeuropaea I. Oddelek za primerjalno jezikoslovje in orientalista ko, Ljubljana 1978: uredništvo in Indices, 197—219,
Nadalje ibid:
Vorvvort, str. III—VI.
Deux exemples de la correspondance Oural, -y- — i. -eur--Y- = hilt. -h- simple, 1—10.
* V tem razdelku člani SAZU lahko navedejo Sprotno letno bibliografijo svojih znaustveno-strokovnih ali umetniških del po lastni presoji in izbiri.
Zur Herkunft des Bildungselementes -nz- in einigen hethi tischen Nominal- und Verbals i ü mm eil, Ii—45,
Indouralica V, 196.
Alojzij F i n i g a r :
Društvena svojina, 3. in 5. poglavje. Enciklopedija imovinsko g prava i prava ndruženog rada, Beograd J 978, ZV I, 272—299, 306—310, 312—313.
Nasi edj i vanje. Enciklopedija imovinsko; prava i prava ud rti Žen og rada z v. II, 347—378.
Pravno lice. Enciklopedija imovinskog prava i prava udruženog rada, Z v. II, 1089—1112.
O pitanju odgovornosti sred stava informacija ya neka zadiranja u prava ličnosti. Odgovornost u informativnoj djelatnosti, Zagreb 1978. 205—214.
Društvena svojina sredstava za rad i poslovanje. Arhiv 64, 1978, i, 23—35.
Dobra U opštoj u potrebi i pri rod na bogatstva kao vrsta društvenih äredstava. Pruvai živo! 17, 1978, 2, 25—36.
Nekaj pripomb k pravnemu režimu stanovanjskih biä v družbeni lastnini, Pravnik 33, 1978. 4—6, 139 —149, skrajšano; Samoupravno pravo 5, 1978. 21—27,
Sredstva za rad organa uprave. Noša zakonitost 32, 1978, 9, 54—60.
Prisilni prenos ali prisilna omejitev uporabe nepremičnine, ki je družbena lastnina. Združeno delo 1978, 4, 191—196.
Jože G o r i £ a r :
j Kari Korsch — življenje in del«, uvod v knjigo: Kari Korsch: i Karl Marx*. Zal. Obzorja Maribor 1977, 7—31.
»Sankcije u našem sainoupravnom pravu*. Socijalizam, Beograd Št- 1/1978, 31—43, nekoliko predelana je ta razprava izšla tudi v knjigi:
Zbornik za teoriju prava I. Srp ska akademija nauka i umetnosti, Beograd 1978, 35—46.
Anton G i a d :
Veliki angleško-slovenski slovar, DZS, Ljubljana 1978, 1377 strani, soavtor,
Članek »K etimologiji toponima Ljubljana«. Onomastica Jugoslav! ca VII, Zagreb 1978, 27—35.
Stanko Grafenauer:
Genesis of Ch rami te in Yugoslavian Peridot it e. V »Time and Strata- Boand Ore Deposits*, Ed. by D. D Klemm in H. J. Schneider, Springer Verlag Berlin, Heidelberg, New York 1977, 327—351.
Triadne mugjuatake kamnine na Slovenskem. Rudarsko metalurški zbornik, Ljubljana 1078, 1800—1007,
Nastanek kromita v alpmotipnih ofioliiih I in II. Rud. geol. met. (Tehnika) Beograd iK7. 1S09-1007 in t0"8, 51-52.
Triassie Igneous Rocks In Slovenia. 2e Meeting of European Geol. Sci., A m sle rd am 1978, Abstracts, 38.
tjslovi pojavliivanja trijasnih magmatskih stena u Sloveniji. IX. kongres geologa j u gos! a vi je 1978, 205—304.
Osobioc i geoeza hromita I u gosi a vi je. Glas C C VI, kaj. 43, Glas Srpske akademije nauka i umetnosti, Beograd 1078, 31—45,
Beta-ray backscatter radiography using teroial neutron beam irradiated foils in the surface topography investigation of minerals and ore samples. V. evropska konferenca uporabnikov reaktorjev (TRIGA) v Portoroža 1078, 8 tipkanih strani 4- 14 radiogramov in posnetkov (kseroksirano). (Soavtorji; G. Pregel, J. Rant in F. Žitnik.)
Udeležba na kongresih:
Sestanek delovne grupe >Ofiolitii UNESCO v Dubrovniku 1077 in v Aišarju 1078. V okviru aktivne udeležbe so bile ekskurzije in ogled okolnih kamnin.
Organiziral mednarodno razstavo mineralov in fosilov v Tržiču 1079 in vodil ekskurzijo društva prijateljev mineralov in fosilov po Makedoniji 1078.
Predaval na univerzi v MiinchnU 1978 O temi »Genesis of Chro-mite in Yugoslavia Peridotite«.
V okviru 2. srečna j a evropskih geoloških društev imel na Free University Amsterdam 1078 predavanje »Triassie Igneous Rocks in Slovenian.
Na IX. koiigrcsu geologov Jugoslavije v Sarajevu 1078 imel predavanje >Uslovi pojavi ji vunja trijasnih magmatskih stena u Sloveniji«.
Na V, evropski konferenci uporabnikov reaktorjev v Portorožu jc imel kot prvi avtor z G. Preglom, J. Railtom in F. Žitnikom predavanje »Beta-ray backscatter radiography using thermal neutron beam irradiation foils in the surface topography investigation of minerals and ore samples*,
Anton Ingolič:
Izbor:
Srečanje s povodnim konjem. Velike slikanice. Ilustrirala in opremila Jelka Reichman, Ml£ 1078, Ljubljana, 32 str.
Hvala ti, Triglav; avtobiografski članek. Planinski veslnik 1978, št 1, 2—3.
Preplah: zgodbe iz časov, ko so gorele grmade. Prešernov koledar za leto 1979, 55—57.
Potopljena galija; mladinska povest. Prevedel Ivan Brajdič, ilustriral Miro Usenik, Mladost v Zagrebu, 210 Str.
Ta in o to dru žest v o PGC; mladinska povest. Prevedla Viktorija Mcnkadžieva. Narodna mladcž, Sofija 1978, sir. 92.
Zapisnik (odlomek iz romana Gorele so grmade), Prevedel Bojan Brun. Književne nov i ne 1978, št. 552—5 5 J, 1—16, II, str, 7.
Seoska zgoda; novela. Prevedla Olga Dinič. S ti g. letnik IX, j an.— marec, 1978, 40—4".
Krizi s Jakoba Drozga; novela. Prevedla I. Makarovskaja. Zbornik Povesti i rasskazy ju gos lavs k ih pisaielej. Hudožestvena literatura Moskva 197B, 175—214.
Ponatisi prevodov: Tajno društvo PGC, Beograd; Dječak sa dva imena, Zagreb,
Ponatisi originalov: Pretrgana naveza, Gimnazijka, Deček z dvema imenoma, Tajno društvo PGC
Janko J u r a n č i č :
O priimkih pri Južnih Slovanih. Slavistična revija, kongresna št. 1978.
O pojmu narodni književni jezik kot Slovenca, Hrvata i Srba i o njegovom postanku. Predavanje 13, IX. 1978, objuva v Zborniku Mednarodnega slavističnega centra SB, Srbije,
Dušan M o r a v e c :
Ivan Cankar (Zbirka »Znameniti Slovenci«}. Partizanska knjiga v Ljubljani 1978, 240 strani.
Pisma Frana Go veka rja. Prva knjiga. SAZU (Korespondence pomembnih Slovencev 5/1). 260 strani (Opombe str. 150—255).
Razvoj slovenskega gledališča iSiS—1920, V okviru ciklusa predavanj o slovenski gledališki umetnosti. Kulturni dom v Trstu, 11. januarja 1978.
Gledališče v narodnoosvobodilnem boju. Posvetovanje i Kultura, revolucija in sedanji čast v Ljubljani, 8. februarja 1978. — Objava: Le pendant la guerre de la libération nationale. Le livre slovene, 20—24.
Dramaturško delo Otona Zupančiča. Re re rat na simpoziju SAZU 29. junija 1978, Objava: Naši razgledi 28. julija 1978.
Franc Novak:
Tehnika izvodjenja nekih konzervativnih i reparacionih operacija na GinekološSko-akušcrskoj kl i niči u Ljubljani (skupaj z 2. Novak, A. Fctii, M, Grunčicem). Zbornik rad o va XX. Ginekološko-akušerske nedelje, Beograd, 1978, 265—268. (zal. G i iiekolosko-u k uSersk a sekcija, Beograd).
The advantages of the arteficial vagina derived from sigmond colon {skupaj z L, Kosom in F. Pleškom). Short communication. Acta Ob si et Gynecol Scand 57: 95—96, 1978.
V letu i978 sta izšla nemški in angleški prevod knjige F. Novak: Tecniche chirurgiche ginecologiche. Piccin. Padova 1973. Tako je ta knjiga sedaj objavljena v petih tujih jezikih: v nemščini, angleščini, italijanščini, španščini in francoščini.
Anton P e t e r 1 i u :
Annealing of Drawn Cristalline Polymers, Polymer Eng. Sei, 18 438—495, 1978.
NMR Study of Diffusion of Butane in Linear Polyethylene. J. Polymer Sei. (Phys.) 16. 1399—1407 (1978). (So avto rji L Zupančič, G. Lahajnar, R. Blinc, D. H. Tteneketcs.)
Contemporary Topics in Polymer Science. Ed, by R, D. Ulrich Plenum Publ. Co., New York, 1978, Vol. 1. 1, p. 209—231.
Fracture of Fibrous Polymers, Polymer Eng. and Sei., 18, 1062— 1067, (1978).
Mechanical and Transport Properties of Drawn Low-Density Polyethylene. — J. Polymer Sri. (Phys. Edition), 16, 20S7—2103 (1978). (Soavtorji: L, Araimo, Fide Candis, Y. Vittoria.)
Stojan P t e t n a r :
Učbenik: Uvod v industrijsko lastnino. Pravna fakulteta v Ljubljani, 53 strani, hektografirano v 350 izvodih.
Razprave in članki:
Ženevska konvencija a mednarodni registraciji zaanstvenih odkritij. v NR, 7. julija 1978.
Yioga in mesto inovacij v socializmu in samoupravnem sistemu posebej. Delo, sobotne priloge 7., 14., 21. in 28. oktobra 1978.
Inovacijski proces kot gibalo človeškega napredka in njegove odmevnosti v zakonodajah. Slovenija-Paralele, štev. 62/63 1978, posvečeni problemom inovacij, kot zbornik več razprav,
Les conditions générales des contrats commerciaux ca droit yougoslave. Liber amicorum, Hommage à Frédéric Eisern an n, založila Chambre de Commerce Internationale, Paris 1978, 127—133.
Recenzije:
Stump f-Detze r-1 m melsberger, I ntern ationales Han delsvertreterrecht. Gewerblicher Rechtsschutz und Urheberrecht (GRUR) Internationaler Tel), München, marec 197S, 142.
L A. Ženin, Nauka i tehnika u graždanskocm prave (rus.). Pravnik, 1978, &t. 4—6. 196—198.
BIBLIOTEKA
Poročilo o delu t letu 1978
Uvod:
Leto 1978 je v biblioteki potekalo v stalno napetem delovnem vzdušju in rodilo lepe uspete. Delovni načrt je bil izpolnjen navzlic marsikateri težavi ali nepredvidenemu dogodku, ki sla se med letom nepričakovano pojavila. Za to gre zasluga urejenim razmeram biblioteškega poslovanja, predvsem pa dobri strokovni usposobljenosti in prizadevnosti biblioteških delavcev.
Vse to je bilo ob pToslavah 40-letnice akademije večkrat poudarjeno, kakor tudi nenehni razvoj, uspešno delo in pomembnost akademijske biblioteke za našo kulturo. Prav to priznanje je najboljši dokaz za pravilnost naše poti in hkrati najvišja pohvala delavcem biblioteke.
Od posebnih akcij je treba omeniti razstavo akademijskih publikacij ob 40-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prof. Jaro Dolar jo je ob sodelovanju akademijskih bibliotekarjev postavil v Narodni in univerzitetni knjižnici. Prav tako je tudi več bibliotekarjev sodelovalo pri izdaji jubilejne akademijske publikacije z biografijami akademikov in dopisnih članov.
Po nekaj letih je bila izvedena podrobna kontrola zamene in prav zato je letošnji upad z antenski h ustanov večji kot je to običajno. Prav tako je bila izvedena revizija ustanov, katerim biblioteka pošilja akademijske publikacije v recenzijo.
V preteklem letu jc biblioteka prejela tri zapuščine. Najobsežnejša je knjižnica dr. Ivana Tavčarja, ki je bila poklo-njena obenem s pripadajočimi stilnimi omarami. Nadaljnji dve pomembni zapuščini prof. arh. Ivana Vurnika in akademika prof. dr. Maksa Samca sta obogatili akademijski knjižni fond.
Adaptacija novih dveh sob se je proti pričakovanju močno zavlekla in vselitev še ni bila možna.
Prcccjšnjo dodatno obremenitev je prinesla še nepričakovana selitev skladišča publikacij, kjer bo zaradi adaptacije stavbe Novi trg 5 postavljena električna trafo-postaja. Posebna težava pri tem je bila pomanjkanje prostora in iskanje zasilnih rešitev, kakor tudi s tem v zvezi zapletena selitev sama.
Problem premajhnega števila strokovnega osebja se sicer po dolgoročnem programskem planiranju počasi zboljšuje, ven-
1T Lttopli
257
dar tako zamenjava nekaterih biblioteških delavcev, kakor tudi bolezenski ali porodniški dopusti ne dovoljujejo, da bi se stanje popravilo,
Dodatna aktivnost nekaterih biblioteških delavcev se je poleg publiciranja izkazovala z njihovo udeležbo na raznih kongresih in strokovnih posvetovanjih.
Akcetij»:
Prirastek knjižnega fonda je razviden iz naslednje tabele:
	Zamena	Darilo	Nakup	Obvezni izvodi	Skupaj
knjige	5423	2055	5950	788	14316
rokopisi	—	2	—	—	2
mikrofilmi	—	—	—	—	—
geografske karte	18	30	50	—	98
fotografije					
in reprodukcije	4	184	—	—	188
gramofonske plošče					
in kasete	—	13	6	-—	19
Skupaj	5445	2284	6006	788	14523
Pri akcesiji daril Tavčarjeva in Vnrnikova zapuščina še nista upoštevani, ker sta prispeli sele konec leta in ju še ni bilo možno inventarizirati. Poleg Samčeve zapuščine pa je treba še posebej omeniti dragoceni knjižni dar d op. člana Janka Lavrina: Beaumarchais Pierre Augustin Car on de: La folle journée, ou Le Mariage de Figaro. Preko 400 knjig je daroval akademik dr. Dragotin Cvetko, druga obsežnejša darila so prispevali dr. Avguštin Lah, dopisna člana dr. Lojze Vodovnik in dr. Ivan Gams, znanstveni svetnik dr, Niko Kuret in tajnica Vida Baebler.
Dubletm fond:
Sezname dvojnic, ki so se nabrale med letom, prejema v izbiro 12D ustanov, od tega 65 v inozemstvu. Zamenjanih je bilo 1188 dvojnic.
Rokopisni oddelek:
Ra^en zapuščin po članih akademije Alfonza Paulinu in Ivanu Regnu je gradivo rokopisnega oddelka v celoti urejeno in bibliotekarsko obdelano.
Celotni knjižni fond:
Ob koncu leta 1978 je imela biblioteka SAZU in ventar iz i-ranib:
knjig in letnikov revij . , . rokopisov .......
mikrofilmov ......
geografskih kart .....
fotografij in reprodukcij . . gramofonskih plošč in kaset
260 043 96 675 3080 3 783 157
Skupaj enot...............269 834
Če k temu prištejemo še Tavčarjevo in Vurnikovo zapuščino, je imela biblioteka okrog 272 000 enot.
Katalogi:
Razen zapuščin, ki jih je SAZU prejela po pok. akademiku prof, dr. Francetu Steletu in po prof. Vladu Tregubovu, kar seveda velja tudi za Tavčarjevo in Vurnikovo zapuščino, je ves knjižni fond katalogiziran, klasificirali pa tisti njegov del, ki je prispel po letu 195Í.
Biblioteka izdeluje kataloške listke za akademijske inštitute ter za centralne kataloge SR Slovenije in Jugoslovanskega, bibliografskega inštituta.
Krediti:
Odobrena sredstva za nabavo knjižnega materiala so znašala 1,175.000,00 din in bila v celoti porabljena.
Zamena:
Ob koncu teta je bila zamenjalnn mreža biblioteke SAZU razširjena na 82 držav vsega sveta in je obsegala i 489 naslovov (1239 v inozemstvu in 250 v SFRJ), v teku tega leta pa je bilo
redno poslovanje prekinjeno z 28 inozemskimi in 3 domačimi naslovniki. Novi zamenjal ni stiki so bili navezani z naslednjimi 34 ustanovami;
SFRJ :
Cačak: Narodni muzej Koper; Pokrajinski muzej Ljubljana: Slovensko etnološko druži tO Ljubljana: Zavod SRS z« varjenje Murska Sobota: Pokrajinski muzej
Sarajevo: Zavod za hidrotehnika Gradjcvinskog fakulteta Zagreb: Zavod za zaštitu Spomenika kulture
Avstrija:
Grm: Abteilung für Zoologie am Landes muséum Joan neu m
Graz: Institut für Umwelt Wissenschaften und	Naturschutz der österreichischen Akademie der Wissenschaften
Belgija:
Gem&Ioiíjr; Chaire de Zoologie Générale et Faunistique B olivi ja :
La Paz: Academia Nacional de Ciencias de Ëolivia Clle:
Santiago: Academia Chilena Grčija ¡
Bofos: E tai reía Thessalikon Er eu non
lBannina: Institut d'Histoire Byzantine et Littérature Médiévale Grecque
ladija :
Agra: The Acadcmy of Zoology
Nem Delhi: Indian National Science Acadcmy
Italija :
A quila: Museo di Speleologia »V. Rivera* FirenZÊ: Isti tutu di Studi Eiras chi ed 11 a lici Sagsati: Grnppo Speleojogico Sassarese
Kuba:
II abana: Instituto de Literatura y Lingüística — Academia de Ciencias de Cuba
Mehi k a :
México: Centro de Ciencias del Mar y Limnología, UN AM
Ni zo zems k a ;
Leiden: Rijksmuseum Tan Geologie en Mineralogie Pakistan:
Islamabad: Pakistan Academy of Sciences Sp a n i je i
Barcelona: Insiitnc.iö Catatana d'Histöria Natural Terrassa: Centre Excursion is ta de Terrassa
S v e d a k a :
Stockholm: Dirital AB Stockholm; Nordiska museet
Velika Br i t a nija:
Edinburgh; Edinburgh University Library Leicester: University Library
ZD A :
Charlottesville: Alderman Library ZRN:
Bamberg: Gesamthochschule. Universitätsbibliothek Her tin: Deutsches Archäologisches Instiint
Münster: Archäologisches Seminar. Westfälische Wilhelms-UniveT-sitfit
Trier: Karl-Marx-Haus
Recenzija;
Akademijske publikacije prejema v oceno 36 naslovnikov (od tega 27 inozemskih).
EktpedU:
Skupno je bilo razposlanih 22 493 publikacij, Od tega publikacij SAZU ter skupnih publikacij naše akademije s Svetom akademij, kakor tudi izdaj, ki jih je SAZU prejela kot dediščino nekaterih ustanov; v zameno 10 251, v dar 3103, v prodajo 3439, obveznih izvodov 2161, Biblioteških publikacij pa je bilo odposlanih V dar 2776 in 763 kot obvezni primerek.
Tudi decembrska prodaja knjig z novoletnim popustom je bila uspešna. V prodaji je bilo 53 starejših akademijskih publikacij.
Stanje zaloge publikacij 31. decembra 1973 je znašalo 121 952 izvodov.
Izpotojevanje:
Knjižni fond biblioteke je vsakomur dostopen, bodisi v Čitalnici, bodisi z izposojo na dom. V čitalnici so bralcem na voljo po prostem pristopu enciklopedije, leksikoni, atlasi, slovarji, prav tako pa še okrog 400 raznih revij. Velikega zanimanja so deležni tudi knjižni oglasi založb,
Biblioteka je izposodila v preteklem, letu dela iz svojega knjižnega fonda 1872 bralcem. Ti so biblioteko obiskali 13133-krat (8104-krat za izposojo v čitalnici, 5029-krat za izposojo na dom).
Število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo:
v čitalnici................. 12 736
na dom..............................11794
inštitutskim bibliotekam ............ 15 360
medbibliotečna izposoja: 33 bibliotekam v državi ............ 488
2 bibliotekama v tujini ............	2
Skupaj.................. 40 300
Centralna biblioteka je v preteklem letu posredovala 2334 telefonskih informacij.
Pripomniti je treba, da bi bilo k temu številu prišteti še interno izposojo knjižnega fonda, deponiranega v inš ti tu takih bibliotekah, kjer je pristop prost in vedno na voljo inštitutskim delavcem. O tej izposoji se statistični podatki ne vodijo,
Razveseljivo je, da se je v primerjavi s prejšnjimi leti porast izposoje tudi v letu 1978 močno povečal. To dokazuje, da je akademijski knjižni fond kljub svoji specialnosti, saj je v njem zbrana najvažnejša znanstvena literatura vsek strok z vsega sveta, ki je večji del drugih našik bibliotek nima, vedno bolj iskan in deležen posebnega zanimanja. Zanimivo je še dejstvo, da je močno poraslo povpraševanje po znanstvenih publikacija k starejšega datuma. Gotovo je k temu povečanju izposoje pripomoglo tudi že nekajletno prizadevanje biblioteke za čim boljšo in hitrejšo informacijsko službo.
Publikacije:
Vsak mesec izdaja biblioteka »Seznam o akcesiji knjig*. Razen tega je bilo objavljeno še »Kratko poročilo o delu biblioteke v letu 1977<, »Letni seznam periodik 1978*, »Najnovejše publikacije SAZU — 1978«, »Seznam publikacij SAZU s po-
sebniin novoletnim popustom — december 1978« in štirje seznami dublet.
Vse bibliotcske publikacije so tiskane v ciklostilni tehniki ter broširane. Naklada se giblje med 200 in 500 izvodi.
A dminist racija :
Delovodnik biblioteke je obsegat v preteklem letu 2422 številk.
Vsa prodaja publikacij se je opravljala v lokalu ekspedita na Trgu osvoboditve 7, po 3 in pol nre dnevno. Izkupiček za prodane publikacije je v preteklem letn znašal 197 899,95 din-
Knjigoveznica;
Akademijska knjigoveznica je v letn 1978 zvezala 1082 knjig. Razen tega je broširala bihlioteške publikacije, restavrirala več starih tiskov ter izvrševala druga dela knjigoveške narave.
Personalia:
Centralna biblioteka ima 20 sistem iz ¿ranih delovnih mest. Na teh se je v preteklem letu zamenjala ena delavka, ki je odšla v pokoj. Delavke na porodniških dopustih je nadomeščala delavka, nastavljena za določen Čas.
Bibliotekarka Marija Klemenčič j C opravila specialistični izpit, višji knjižničarki Marini Sinigoj je bil priznan relerent-ski naziv, Mariji Kozi e\ čar pa naziv višji knjižničarski mant-pulant.
V akademijskih inštitutih in njihovih sekcijah so opravljali knjižničarske posle (razne pomožne kartoteke in izposojevanje) njihovi uslužbenci. Od tega jih je lc sedem iz knjižničarske stroke, drugi pa so administrativni, strokovni ali priložnostni delavci, ki opravljajo potrebne knjižničarske posle poleg drugega dela.
J men it uslužbencev centralne biblioteke oh fconeu. leta 1978:
Primož Ramovš, dopisni člun SAZU, upravnik
Ana K obla r-Hore tz ky, višji bihliotekur-specialist
Marija Klemenčič, bibliotekar-speciaiist
Sonja Stergaršek, bibliotekar
Vlaata Zigon, bibliotekar
Marina Šinigoj, višji knjižničarski referent
Stana TomŠiČ, višji knjižničarski referent
Anamarija Valantič, višji knjižničarski referent
Tatjana Brejc, višji knjižniCbt
Majda Fister, knjižničar
Milan Osrajnik, knjižničar
Miriam Suš ni k, knjižničar
Marija Kozle včar, višji knjižničarski manipulant Anton Mušič, knjižničarski manipulant Vida Baebler, tajnica Irena Hren, pisarniški delavec Alenka La vrač, oskrbnik knjižnega fonda Zinka Gajšek, vodja ekspédita (s skrajšanim delovnim časom)
Angela Skerl, knjigovez
Gabrijel Skerl, knjigoveški mojster (s skrajšanim delovnim časom)
Objave:
M. K I e m e n 6 i 5 :
Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1977. — Letopis SAZU, 28, 1978, 271-277.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ob štiridesetietnici. — Ljubljana, SAZU. 1978, 266 + (II) str, 4- (3) pril (sourednica).
P. RamovS:
Kratko poročilo o delu v letn 1977. — Ljubljana, Biblioteka SA2U. 1978, 8 str. + IV pril.
Biblioteka SAZU. Poročilo o delu v letu 1977. — Letopis SAZU, 28, 1978, 263—270.
Letni seznam periodik. Biblioteka SAZU, 1978 (urednik). Najnovejše publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Oktober 1978. Bibliotekn SAZU, 1978 (urednik).
Seznam prejetih knjig. Biblioteka SAZU, januar—december 1978 (urednik).
S- Siergaršek:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ob Stiridesctletnici, *— Ljubljana, SAZU. 1978, 266 + (II) str. + (3) pril. (sourednica).
PUBLIKACI JE Slovenske akademije znanosti in umetnosti t letu 1978
SPLOSNE IZDAJE
Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 28, knjiga. 1977, Ljubljana 1978, 313 +■ (II) str, S«. 2200 izv.
Biblioteka A. Ivan Škafar: Bibliografija prekmurskih tiskov od
1715 do 1910. Ljubljana 1978, 102 -F (II) str. 8«. 1000 izv. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ob štiri desetletnici. 1079. Ljubljana 1079. 266 + (II) Str. + (3) pril. 8°. 2000 izv.
IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
liozpirave XI. Cene Logar: Fenomenološke razprave. Ljubljana 1978. 212 Str. 8". 800 i Z V.
De)a 21. Zgodovinski inštitut Milka Kosa 7. Ferdo G es Irin: Pomorstvo srednjeveškega Pirana. Ljubljana 1978, H6 F (II) str. 81800 izv,
Arheološki vestnik XXIX, 1078. Ljubljana 1078. 785 + (I) str, + (12) pril, 8°. 1200 izv.
Vsebina:
France Leben: Osteološke in kultne najdbe prazgodovinskega človeka iz kraških jam Slovenije in mejnega ozemlja. Str, 13—35.
Janez Dular: Poskua kronološke razdelitve dobovskegn žar-
nega grobišča. Str. 36—45 -F (1) p ril. Ivan P u & : Antropomorfni obeski iz Ljubljane. Str. 46—54. Biba Teržan; O haUtatski noši na Križni gori. Str. 55—63. Vida Stare: Fibule z oblogo iz gomil pod Vin jim vrhom. Str, 64—84.
Anja Dular: Okras živalskih glav na posodah halštatskega
obdobja Slovenije. Str. 85—94, Konrad Spindler: Ein halls tHttischer Gürtelhaken in Museum
Nürnberg. Str, 05—00. Mitja G u S t i n : Gradišča železne dobe v Sloveniji. Str. 100—121, Peter Kos: Ein Schatzfund west noriš eher Grossilbermünzen in Most na Soči (Slowenien). Str. 122—125 + (1) pril.
Stanko P a h i £ : Najdbo z rimske ceste Slovenska Bistrica—Pra-gersko, Str. 129—289 + (5J pri].
Irena H o r v a t - S a v e 1 : Antično naselje v Ivancih. Str. 290—
Sonja Petru: Rimski grobovi z Miklošičeve ceste v Ljubljani (emonski grobovi št. 2572—2574). Str. 318-523.
Ali na W i e r C i n 3 k a : Some anthropological remarks on human remains Ironj ihe Dravi je an ti Emona necropolis. Str. 324—332.
Frane T r u h ] a r : Severna emonska cesta in mostna zapora ob Savi. Str. 333-335.
Michael Mackensen : Körper best a t tete Neonaten in der römischen Nekropole von Sempeter. Str. 336—342.
Milena Duša nid: Ripa legionis: pars superior. Str. 343—345.
Marjeta Sasel Kos: The Latin inscriptions from Isthmia. Str. 346—353 + (2) pril.
Ljudmila Plesničar: Kolokvij o zatonu antike. Str. 357—358.
Peter Petru : Poznoaatična poselitev Slovenije. Str. 359—367.
Ginn Carlo M e n i s : Rapporti ecclesiastici tra Aquileia e la Slovenja in etn. paleocristiana. Str. 568—378.
Marijan Slabe: Govorica arheoloških os talin o času selitve ljudstev na Slovenskem. Str. 379—392.
Irena Sivee-Rajterič : Tvarna kultura pozne antike. Str. 393—404.
Ivn Mikl-Curk: Poetovio v pozni aatiki. Str.
405—111 + (t)
pril.
Gernot P i c c o 11 i n i: Poznoantično grobišče v Teurni ji. Str, 412—424.
Marijan Slabe: Kulturna sled iz obdobja preseljevanja ljudstev v Ljubljani. Str, 425—431.
Pao!a Korošec, Josip Korošec ml.; Arheološke raziskave na Svetih Gorah oh Sotli v letu 1974. Str. 432—465.
Nada O s m n k : Nove najdbe iz časov preseljevanja narodov v spodnji vipavski dolini. Str. 464—476,
Timotej K a i f i c : Lonec iz Begunj na Gorenjskem. Str. 477—481.
Slavko Giglencčki: K prob 1 emu kulturne in Časovne opredelitve nekaterih utrjenih prostorov v Sloveniji. Str. 482—494.
Niko K ure t: Košuta — cerv ula. Str. 495— 504.
Peter Petru : Claustra Alpium I ulja rum und die spät römische Verteidigung in Slowenien. Str. 505—509.
Lojze B o 11 a : Rifnik, provinzialrömische Siedlung und Gräberfeld. Str. 510—517.
P.[eter] Petru: Vranje pri Sevnici. Str, 517—518.
Paola Knroäec: Svete Gore nad Sotlo v času zatona antike. Str. 519—526.
J.taneaJ Dular: Early Christian church on Kučar near Podzemelj, Str. 538—552,
France Leben, Andrej Valit; Ajdna. Str. 532—545 + (1) pril,
B-loäidar] SI a p ä a k : Roclik — Ajdovščina. Str. 546—547.
Branko M a r u ä i 6 : Krščanstvo i poganstvo na tlu Istre a IV i V stoJječa, Str, 549—572,
Edith B.fajaJ Thomas: Fannonische Keliquienaltdre (Vorbericht). Str, 573-587,
Branka Vikič-Belančic: Elementi mnog krščanstva u sje-vernoj Hrvatsko;. Str. 588—606 + (i) pril.
Nenad C a m b i : Starokrščanska crkvena arhitektura na pod" ručju salonit ans kc metropoli je. Str. 606—626.
Zlatko G n n j a č a : Kompleks starokrscanskc arhitekture na Sri-mi kod Sibenika. Str. 626—629.
Tomo Andjelič : Kasnoantičke bazilike a Cimu i 2it omisli čima kod Mostara. Str, 629—640.
Pavle M i j o v i 6 : Uanohriščauski spomenici Praevalisa. Str. 64i —678.
Ivanka Nikolaje v ič; Sahranjivanje u ranohriščanskim crk-vama na pod ručju Srbije, Str, 678— 693,
Tome Janakevski: Heraclea Lyncestis — tri objekta iz kas-noanličke mikrostanbene celine iznad rimskog teatra. Str. 694— 707.
France Leben i Vladimir Miloj&č (1918—1978). Str. 711—713.
Jaro Sašel: Jan Beueš (1934—1977). Str. 714-715.
Jaro Sašel : John Morris (6. 6. 1913 — i. 6, 1977). Str. 716—718.
Jaroslav Saäel: Giovanni Brusia (1883—1976). Str. 719—721.
Bogo Grafen au er: Georgije Ostrogo rsk i (Petrograd 19.1. 1902 — Beograd 24. X. 1976). Str. 722—725.
Mitja Bradat: Palcolitska slika mamuta pri izviru Kolpe? Str. 729—734.
Dragan B o ž i £ : Ein Beitrag zu den doppelk reu zf ürni igen Gürtelhaken. Str. 735—737.
Ute Schillinger -Ii äfele: Noch einmal zu CIL V 698. Str. 738—740,
Iva M i k 1 C u r k : K emonski keramiki. Str. 741—752.
Franc T r u h 1 a r ; Arheološki pomen toponima Dunaj. Str, 753— 756.
[Knjižna poročila.] Str. 757—785.
IZDAJE RAZREDA ZA FILOLOSKE IN LITERARNE YÏX®
Razprave X, Hauna Orzechovvska: O jeziku Dalmatinove Biblije. Ljubljana 1978, 92 + (II) str. 8®. 800 iz V.
Dela 35. Inštitut za slovensko literaturo in bterarne vede 8. France Kidrič: Izbrani spisi. (Uredil Darko D 01 i n a r.) Ljubljana tm. 3. knj. (330 + (II) Str.; 272 + (II) sir.; 363 + (III) Str.) S". 1000 izv.
Korespondence pomembnih SloveDcev 5/1. Dušan M O r a V e C : Pisma Frana Govekarja. Prva knjiga. Ljubljana 1978. 255 + (III) Str. 8». 1000 izv.
IZDAJE RAZREDA ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE
VEDE
Razprave. Serija B:; Tehnične vede. f. Ljubljana 1978 — 8®. Vsebina:
1. Slavko Pukl: Nihanja viskozno dušenih diskretnih sistemov s poudarkom na določanju dinamičnih parametrov. 1978. 57 + (I) str. B00 izv.
Dela 12. Jože PovŠič: Bibliografija Franca Hočevarja. Ljubljana 1978 , 35 + (I) str, + (1) pril. 8". 800 izv.
IZDAJE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE Razprave XXI, Ljubljana 1978. 8*. 1000 iz v. Vsebina:
1.	Narcis Mrlič: Prispevek k poznavanju taksonomlje, zoogeo-grafije in ekologije plazilcev Velebita. Str. 1—44+ (3) pril.
2.	Jean G a u d a n t : Sur la présence de Leuciscus leuciscus (L.) (Poisson téléostéeii, eypriniforme) dans le pléistocène de Bo-bovek, près de Kranj (Slovénie, Yougoslavie). Str. 45—60.
3.	Dragica T u r n 5 e k : SoLtame senonijske korale iz Stranic in z Medved ni ce. Str. 61—128 + 31 tabel.
4.	Dragica T u r ïi š e k, Ante P o 1 š a k : Senonijske kolonijske korale iz biolititnega kompleksa v Orešju na Medvednici. Str. 129—180 + (IV) str. + 16 tabel.
Dela 23. Biološki inštitut Jovana H&dšSija 6. Christa L.faetitia] Dee-leman-Reinhold : Revision of the cave-dwelling and related spiders of the genus Traglohyph&ntes Joseph (Linvphiidae), with special reference to tbe Yugoslav species. Ljubljana 1978. 219 + (II) str. + eorr, 8°. 1000 izv.
Geografski zboritik XVII. 1977, Ljubljana 1978. 198 + (II) str. + (8) kart. 8». 1200 izv.
Vsebina:
Svetozar 11 e 5 i £ : Predgovor. Str. 51. Milan S i f r e r : Poplavna področja v porečju Dravinje, Sir. 7—98 + 5 kart.
2,	Dre go M e z e : Poplavna področja v Gornji Savinjski dolini. Str. 99—156 + 1 karta.
3,	Marko K o 1 b e z e n , Marijan Žagar: Poplavna področja ob Sotli, Str, 157—199 +2 karti.
SUMMARY
The Members of the Slovene Academy of Sciences and Arts (On 31st December. 1978}
Honorary Members
B r o z, Josip — Tito Kardelj, EdvaTd Vidmar, Josip
Section One — Historical and Social Sciences Regular Members:
Cvetko, Dragotin, Ph. D„ born in 19tt, Professor of History of Slavonic and Modern World Alasic, Faculty of Arts. University of Ljubljana, Ljubljana,
Finzgar, Alojzij, LL, D„ horn in 1902, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
Gori^ar, Joze, LL, D-, born in 1907, Professor of Sociology, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljabljana.
Grafenauer, Bogo, Ph. D„ born in 1916, Professor of History of the Slovenes, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
KoroSec, Viktor, LL. D„ born in 1899, Professor of Roman Law and of General History of Ancient State and Law, Faculty of Law. University of Ljubljana, retired. Ljubljana.
K u s e j, Gorazd, LL, D„ born in 1907, Professor of the Theory of State and Law, and of Comparative Constitutional Law, Faculty of Law. University of Ljubljana, Ljubljana.
§ n u d e r 1, Makso, LL. D., born in 1895, Professor of Constitutional Law of the SFR of Yugoslavia, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
VavpetiC, La do, LL D„ born in 1902, Professor of Public Administration and Administrative Procedure, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
Z witter, Fran, Ph. D., born tn 1905, Professor of General Modem History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Corresponding Members:
KiaSovec, Stane, Eng. (Eeon.), born in 1905, Professor, Faculty of Economics, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kyovsky, Rmli, LL. D., born in i906, Professor, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana.
M a j e r, Boris, Pli. D., born in 1919, Professor of Philosophy, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
P r e I n a r , Stojan, LL. D., born in 1909, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana.
V i I f a n, Sergij, LL, D., born in 1919, Professor for Legal history. Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana.
VratuSa, Anton, Ph. D.. born in 19t5, Professor in the Faculty of Political Sciences in Belgrade and in the Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, University of Ljubljana; member of the Presidency of Central Committee of the Communist Union of Slovenia and President of Excutive Council of SSR, Ljubljana,
Nonresident Corresponding Members:
Apostolski. Mihailo, born in 1906, historian and military theorist. President of Macedonian Academy of Sciences and Arts, Skopje.
B e n a c Alojzij, Archaeology D, Sc., bora in 1914, Professor for Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, Sarajevo, President of the Academy of Sciences of Bosnia and Hercegovina, Sarajevo.
D j o r d j e v j &, Jo van, LL. D.( born in 1908, Professor of Political Science and Constitutional Law, Faculty of Law, University of Belgrade, Belgrade,
D j u r d j e v, Branislav, Ph. D., born in 1909. Professor of History of the Turkish Era and Historical Methodology, Faculty of Arts, University of Sarajevo, retired, Sarajevo,
Gerskovic, Leon, LL. D„ born in 1910, Professor of Political Scicnce, Belgrade.
PaviCevifi, Branko, LL. D., born in 1922, President of Academy of Sciences and Arts of Montenegro, Titograd.
Section Two — Philological and Literary Sciences
Regular Members:
B a j e c, Anton, Ph. D., born in 189Z. Professor of Slovene Language, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
B e z 1 a j , France, Ph. D-. born in 19to, Professor of Comparative Slavonic Philology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Cop, Bojan, Ph. D., bora in 192J, Professor of Indo-European Comparative Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Grošelj, Milan, Pi. D., lorn in 1902, Professor of Classical Philology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
O c v i r k, Anton, Ph. D., born in 1007, Professor of History of World Literature and of Theory of Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
S1 o d n j a k, Anton, Ph. D„ Dr. honoris causa, born in 1800, Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Vidmar, Josip, Dr. bonoris causa, born 1895, literary critic and essayist, Ljubljana.
Corresponding Members:
Berkopec, Oton, Pi. D., born in 1006, senior scientific collaborator. The Slavonic institute of the Czechoslovak Academy of Sciences, retired, Ljubljana.
B o r Š n i k, Ma rja, Ph. D., born in 1906, Professor of the Slovene Literature iistory. Philosophical Faculty in Ljubljana, retired, Ljubljana.
Grad, Anton, Ph. D., born in 1007, Professor of Romance Philology, Philosophical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana.
J u r a u č i £, Janko, Ph. D., bom in 1002, Professor of Serbian and Croatian Languages and of Old Croatian and Serbian Literatures, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
K o a Janko, Pi. D., bom in 1931, Professor of Comparative Literature and literary theory, Philosophical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana.
Logar, Jane/, slavist, bibliographer, born in 100B, senior scientific collaborator of National and University Library, retired, Ljubljana.
Logar, Valentin, Ph. D., bom in 1916, Professor of History and Dialectology of Slovene Language, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
M e r h a r, Boris, born in 1007, Professor of History of Slovene Literature, College of Education, retired. Ljubljana.
M o r a v e c, Dušan, born in 1020, Director, Theatre Maseum, Ljubljana, retired, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members:
D e a n o v i t, Mirko, Ph. D„ born in 1890, Professor of Romance Philology, University of Zagreb, Zagreb.
Gavazzi, Milo van. Ph. D. (Ethnography), born in 1895, Professor of Ethnology, University of Zagreb, retired, Zagreb.
K o n e s k i. Blaže, bor« in 1921, Professor of Macedonian Language, Faculty of Arts, University of Skopje, Skopje,
Lavrin, Janko, born in Í887, Professor of Modern Russian Literature, University of Nottingham, re tired, London.
Section Three — Mathematical, Physical and Technical Sciences
Regular Members:
B t i n c, Robert, D, Phys. Sc., born in 1453, ProFessor of Electromagnetic Field and Optics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljabljana, Ljabljana.
Dolar, Davorin, D. Chcm. Sc-, DipL Ing. Chem., born in 192t, Professor of Physical Chemistry, Facalty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
G o s a t , Peter, D. Phys. Sc., born in 1923, Professor of Physics of SoUds, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Hadži, Dušan, D. Chem. Sc., bora in 1921, Professor of Chemistry of Structures, Faculty of Natural Sciences aad Technology. University of Ljuhijaua, Ljubljana.
K U h e 1 j, Anton, D, En f., Dipl. Ing. Elec. Eng., born in 1902, Professor oí Mechanics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana,
Peter lin, Anton, D, Sc., born in 1908, Director, Canaille Dreyfus Laboratory, Research Triangle Institute, Durham, North Carolina, U.S.A.
Tiiler, Miha, D. Eng., Dipl, Ing. Chem,, horn in 1926, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana,
Y i d a v, Ivan, Ph. D-, born in 1918, Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Corresponding Members:
Peklenik, Janez, D. Eng., Dipl. Ing. HabiL, born in 1926, Professor of Technical Cybernetics and Processing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana.
S u k 1 j e, Lujo, D. Eng., Dipl. Ing. Civ. Eng., born in 1910, Professor of Soil Mechanics and of Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University oí Ljubljana, retired, Ljubljana.
V o d o v n i k. Lofze, D. Phys. Sc., born in 1931, Professor of Bio-k¡ be met íes, University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members;
Balenovió, KreSimir, D. Sc. (Chemistry), born in 1914, Professor of Organic Chemistry and Biochemistry, Institute of Chemistry, University of Zagreb, Zagreb,
Des pié, Aleksandar, D. Sc. (Physical Chemistry), born in 1927, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Technology, University of Belgrade, Belgrade.
Grdenié, Drago. D. Sc. (Chemistry), born La (919, Director, Institute of Anorganic and Analytical Chemistry, University of Zagreb. Zagreb.
Mihailovic, Mihajlo, D. Sc. (Chemistry), born in 1924, Professor, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, Belgrade.
Povh, Bogdan, D. Phys. Sc., born in 1932, Professor of Physics, University of Heidelberg, Director of Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidelherg,
Savié, Pa vie. Dr. honoris causa, born in 1909, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, retired, Belgrade.
Section Four — Natural Sciences
Regular Members;
B r o d a r, SreSko, Ph. D., Dr. honoris causa, born in 1693, Professor of Prehistory of Man, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
11 e £ i é, Svetozar, Ph. D., born in 1907, Professor of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
it a k o v e c , Ivan, Ph. D., horn in t899, Professor of Geology and Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Corresponding Members:
Bole, Joze. D. Biol. Sc., born in 1929, scientific adviser of Biologic Institute J ovan Hadzi at Slovene Academy of Sciences and Arts, Ljubljana.
Drovenit, Matija, D. Geology Sc., bora in 1927, Professor for Mineralogy and Petrography in the Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana,
Gams, Ivan, D. Geography Sc., born jn 1923, Professor for Geography in the Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Grafenauei, Stanko, D. Geo!. Sc., born in 1922, Professor, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
MatjasiC, Janez, D. Biol. Sc., born in 1921, Scientific Adviser, Jo van Hadzi Institute of Biology, The Slovene Academy of Sciences and Arts, Ljubljana.
Mayer, Ernest, D. Biol. Sc., born in 1920, Professor of Botanies, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members:
Kochansky-Devid6, Yanda, D. Nat. Sc., born in 1915, regular member of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Professor, Geological-Palaeoniological Institute, Zagreb.
Kratochvil, Josef, D. Nat. Sc., horn in 1909, Professor of Entomology, Department of Agriculture, Brno, Brno.
Slevanovifi, Petar, D. Nat. Sc., born in 1914, regular member of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Professor, Faculty of Metallurgy and Geology, University of Belgrade, Belgrade.
T a v 6 a r, Alois, D. Eng., Dr. honoris causa, Dipl. Ing. Agr„ born in 1B95, Professor of Genetics and Plant Refinement, Faculty of Agriculture, University of Zagreb, retired, Zagreb.
Section five — Arls
Regular Members:
Gaspari, Maksim, born in 1883, painter, Ljubljana. J a k a c , Božidar, horn in 1899, painter, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kosmač, Ciril, born in 1910, writer, Portorož. Kranjec, Miško, born in 1908, writer, Ljubljana. Kreft, Brat ko, Ph. D., bom in 1905, Professor of Modern Russian Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
M i h e 1S č, France, born in 1907, painter, Proiessor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana.
PaviŠič Vladimir - Matej Boi, born in 1913, vrnitev Radovljica.
I n g o I i £ , An ton, writer, bora in 1907, Ljubljana.
Kalin, Zdenko, sculptor, born in 1911, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, Ljubljana.
Klopčič, Mile, poet and translator, born in 1905, Ljubljana.
M u £ i Č, Marjan, Dipl. Ing. Arch., born in 1904, architect, Professor of the History of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
Potrč, Ivan, writer, born in 1913, Ljubljana,
Ramovš, Primož, composer, born in 1921, head of Library of Slovene Academy of Sciences and Arts, Ljubljana,
Ravnikar. Edvard, Dipl. Ing. Arch„ born in 1907, architect, Professor of Public Buildings, Projecting and Arranging Settlements, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana.
S t u p i c a, Gabriel, ac. painter, bom in 1913, Professor at Academy of plastic Arts in Ljubljana, retired, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members:
C i 1 e n Š e k . Johann, horn in 1913, composer, Professor, Franz Liszt Hochschule far Musik. Weimar, Weimar,
Krleža, Miroslav, born in 1S9J, writer, Zagreb.
Maksimovid, Desanka, born in 1898, poetess, Belgrade,
R ajičič, Stanojlo, born in 1910. regalar member of the Serbian Academy of Sciences and Arts. Professor, Academy of Music, Belgrade, Belgrade,
Saeverud, Ha raid, composer, born in 1897, Norway,
Section Six — Medical Sciences
Regular Members:
Brecelj, Bogdan, M. D„ born in 1906. Professor of Orthopaedics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Milčinski, Janez, M. D., LL, D., bora in 1913. Professor of Forensic Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Ljubljana.
Novak, Franc, D. Sc., M. D., born in 1909, Professor of Obstetrics and Gynaecology, Facalty of Medicine. University of Ljubljana, Ljubljana.
Z, u p a n £ i C , Andrej, M. D,, born in 1916, Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University qf Ljubljana, retired, Ljubljana,
Corresponding Members:
Batis J a n e z, D. V. M., born in 1919, regular Professor of Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
B r z i n , Miroslav, D. Sc., born in f923, Professor of Biochemistry, Faculty of Medicine, Scientific Adviser in the Institute for Pathological Physiology, University of Ljubljana, Ljubljana.
F e 11 i c h, Janez, D. Sc., M. D, born in 1921, Professor of Dermatovenerology, Faculty of Medicine. University of Ljubljana, Ljubljana.
M i 1 ü i n s k i Lev, Psychiatrist D- Sc., Professor in the Faculty of Medicine, University of Ljubljana and head of Psychiatry dispensary of Clinical Hospital for Psychiatry Ljubljana-Pol je. Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members:
C a m o, Edhem, D. V, M,, born in 1909, Professor of Zoohygiene, Faculty of Veterinary Surgery, University of Sarajevo, Sarajevo.
D r u j a n, Boris, D. Chcjn. Sc., horn in 1928, Director of Laboratory of neuroebemistry TVIC in Venezuela, Venezuela.
K o g o j, Fran jo, M. D., bom in 1894, Professor of Dermatove-nerology, Faculty of Medicine, University of Zagreb, retired. Zagreb.
Volkov, Mstislav VasiljeviS, D. of Orthopaedics, born in 1923, Director, Central Institute of Traumatology and Orthopaedics, Mob-COW.
The Presidency
President:	Janez Miliinski
V ice-President:	B ra tko K r e f t
Vice-President:	Anton K u h e 1 j
Secretary-General:	Gorazd K u k e j
The members of the Presidency are also the secretaries of the Sections,
Section One -- Historical and Social Sciences
Secretary: Fran Zwitter 1. Institute for General and National History Director: Fran Zwitter
2.	France Stelè Institute for History of Art Director: Emilijan C e v c
3.	Institute for Archaeology Director: Mitja Brodar
4.	Institute for Ancient Oriental Legal Systems Director : Viktor K o r o S e c
5.	Institute for Musicology Director: not appointed
6.	Centre for the Problems of Social Sciences Chairman: Lado V a v p e t i £
7.	Centre of Studies of History of the Slovene Emigration Chairman of the Council: Fran Z w i 11 e r
8.	Institute of Marxistic Studies Head: Boris M a j e r
Section Two — Philological and Literary Sciences
Secretary: Valentin L o g a r
1.	Institute of the Slovene Language Director: Bratko K. r e f t
(a)	Dialectologieal Section Head ; Martina O r o i e n
(b)	Lexicological Section Head : Junko JuraUÈiô
(c)	Etymological-Onomastical Section Head: France Bezlaj
(d)	Commission for the Slovene Grammar, Philology Discharged Presidency represented by Bratko K r e f t
(e)	Comittee on Historical Dictionaries of the Slovene language Chairman : France Bezlaj
2.	Institute for the Slovene Literature and Literatury Sciences Director : Anton O c v i r t
3.	Institute of the Slovene Ethnography Director: Milko M a t î Ë e t o v.
Section Three — Mathematical, Physical
and Technical Sciences
Secretary (Aeting) : Robert B 11 n c
Section Four
— Natural Sciences
Secretary; Ivan R a k o v e c
1.	Institute of Karst Research Director: Peter H a b i č
2.	Geographical Institute and Department for Cartography Director: Svetozar i 1 e s i č
3.	Institute of Palaeontology Director: Ivan R a k o v e c
4.	Jovan Hadži Institute of Biology Director: Jože Bole
Section Fiye — Arts Secretary: Anton Ingolič
Section Six — Medical Sciences
Secretary: Franc Novak
1.	Institute of Medical Sciences Director: Bogdan B r e c e 1 j
Other Units
Terminological Commission Chairman: Albert S t r u n a
2.	Library
Director: Primoi R a m o v s
3.	Department for Projecting nnd Co-ordinating Research Work Director; Avgustin L a h
4.	Council for Environmental Research a ad Protection Head: AvguStin Lab
5.	Administration management Director: Bojan P 1 a v c
REPORT ON THE WORK OF THE SLOVENE ACADEMY AF SCIENCES AND ARTS IN THE TEAR 1978
GENERAL
In December 1978 there were 3 honorary members, 38 regular members, 34 corresponding members and 30 nonresident corresponding members, in total 102 members of the Slovene Academy of Sciences and Arts.
At the end of the year 1973 there were employed with the Slovene Academy of Sciences and Arts 178 full-time workers; out of them there were 92 research workes, 3 probationers, 8 specialists, 21 bi-bliothecary and fibrary workers, 23 administrative and aceoaatancy workers; there were 3 research workers and 9 workers as p art time workers. There were 9 perm on en i external collaborators.
In the year 1978 the following members of the Slovene Academy of Sciences nnd Arts died: corresponding member Anica Sodnik-Zu-panc (20, L 1978). non-resident corresponding member Grga Novak (7- IX. 1978) and dr. Fran Petri (17. XIII. 1978), editor of the Slovene Biographical Lexicon in the Institute for Slovene Literature and Literary Sciences of the Slovene Academy of Sciences and Arts.
Institutes and Other Working Units
The Slovene Academy of Sciences and Arts has 14 institutes, the Terminological Commission with its legal, technical, medical, veterinary. natural scientific and arts sections: Study Center for Social Sciences with five working groups; Council for Environmental Research and Protection within the Presidency of the Slovene Academy of Sciences and Arts and the Cabinet of Josip Vidmar,
Jubilee t
In t lie year 1978 celebrated academician Prof. Dr Srečko Brodar and non-resident corresponding member Miroslav Krleža 85^ anniversary : n on-res id en t corresponding member Desanka Maksim o vie 80 th anniversary; academicians F, Novak, M. Kranjec and A. Peteri in and non-resident corresponding members J. Djordjevid and B. Djurdjev 70tft anniversary; academicians J. Milčinski, M. Bor, corresponding member G. Stupica and non-resident corresponding member J. Ci-lenSek 65th anniversary.
Decorations, Awards and Honourable Mentions
The Kidrič award for the year 1978 was given to:
academician Dr. J. Bajec for bis life work in the sphere of Slovene literary language,
corresponding member L. Milčinski for his life work in ihe sphere of psychiatry.
AYNOJ award for the year 1978 was conferred upon academician R. Bliuc and non-resident corresponding member M. Apostolski.
Prešeren award for the year 1978 was given to corresponding member A. Ingolič.
At the occasion of 40^ anniversary of the Slovene Academy of Sciences and Arts were conferred upon
1.	honorary members the memorial plaques; the President of SFRY Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj amt academician Josip Vidmar;
2.	academicians V. Korošec, M. Gaspari, I. Vida v — the Ordet of Merit for the People with Golden Star; academicians S. Brodar, F. MiheliČ. A. Ocvirk, 1. Rakovec and non-resident scientific collaborator V. Bohinec — the Order of Fraternity with Golden Wreath; academician A. Slodnjak the Order of Work with Red Flag.
In. the year 1978 were given moreover:
Secretary-general academician G. KuJej — the Order of Merit for the People with Golden Star, academician M. Kranjec — the Order of Yugoslav Flag with Cordon, corresponding members A. Grad and J. Batis — the Order of Meril for the PeoJpe with Silver Rays.
O a November 17, 1978 were elected non-resident corresponding members of ihe Serbian Academy of Sciences and Arts: academicians J. Milčinski, D. fladži, M. Tišler, B. Grafenauer and corresponding member G. Stnpica.
In the year 1978 (he title »Proffesor of Meril« was given to academicians A. Kuhelj, M. Snuderl, F. Novak and non-resident scientific collaborator B. Yovk.
Academician B. Jakac was given in the year 1978: memorial plaque of Crvena zastava, the award of Majdanpek goldmine, memorial statue of town of Kragujevac and diploma and plaque at the occasion of 30th anniversary of Philntelistic club Koper.
Academician J. Milčinski was given a recognition for long years membership in editorial board of Zdravstveni vestni k by Medicine Society of Slovenia; academician B. Kreft diploma of honorary member of Slavistic Society of SR. Serbia; academician F. Mihelič Jakopič award for painting; academician L. Vavpetič document of election
for honorary president of Society Ira Administrative Science and Practice of Slovenia; academician D. Cvetko Smetana medal and corresponding member P. Ramovš honorary tablet of Slovene Phyl-harmony,
in the year 5978 corresponding1 member J. Peklenik became subpresident of CI IIP; academician D, Hadli the member of Indian National Academy of Sciences; academician D. Cvetko honorary member of Croatian Musical Institution; corresponding member P. Ramovš the member of International Biographical Association in Cambridge; academician F. Novak honorary member of Italian Association for Gynecological Oncology: academician J. Milčinski on May 17, 197S non resident corresponding member of Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Hercegovina.
The akno wledgements for 25 th anniversary of work within the Slovene Academy of Sciences and Arts were given tO; V. Baebler, Dr. Ing. M. Brodar, Dr. E. Cevc, F. Gobec, N. Jesse, S. Jesse, I. Kalan, Dr. Z, Knmer, J. Kozlevčar, M. Kozlevčar, Dr. M. Matičctov, Dr. M. Meze, J- Meze, E- Pretner and P. Ramovš.
On December 13, 1978 the ceremony within the 40th anniversary of the Slovene Academy of Sciences and Arts began:
—	the delegations of yugoslav academies aad visitors from abruad arrived in Ljubljana
—	in Prešeren Hall the sub-president acadcmiciao B. Krefi inaugurated the historical plastic exhibition of the Slovcae Academy of Sciences and Arts; the works of academicians Gaspari, Jakac, MiheliE and corresponding members Kalin, Stupica, Mašič and Ravnikar were exhibited;
—	in National anil University Library Prof. J aro Dolar opened the exhibition of the Slovene Academy of Sciences and Arts publications;
—	on the evening of the same day at 6.00 p. m. in the Slovene Academy of Sciences and Arts Hall was musico-literary evening where the following authors read their works: Bor, Ingolič, Klopčič, Kosmač, Kraajec, Kreft and Potrč and the compositions of Marjan Kozina and Anton Lajovic were presented;
—	among others the President of the Presidency of SSSR S, Kraigher, member of Federation Council L. Sen t jure and member of Presidency of SSR Dr. M. B recel j have taken part.
December (5, 1978 at 9.00 a.m. in the Hall of the Slovene Academy of Sciences and Art3 the President of Serbian Academy of Sciences and Arts academician P. Savič administered the diplomas to Slovene Academy members who were elected non-resident corresponding members of Serbian Academy of Sciences and Arts a3 follows: academicians D. Hadži, M, Tišler, J. Milčinski, B. Grafenauer and corresponding member G. Stupîca; at the same occusion the pre-
sident of the Serbian Acodemz administered the badges of Serbian Academy to non-resident corresponding members of the Serbian Academy of Sciences and Arts to our previously elected members;
— after this solemnity the Slovene Academy of Sciences and Arts received the presents destined to its 40th annivcrary of existence.
At il.QO a. m. in tbe big Hall of Assembly of SSR the central ceremony of 40th anniversary of the Slovene Academy of Sciences and Arts has taken place, where tie president of the Slovene Academy and as solemn orator the President of Presidency of SSR Serge j Krnigher have spokeu. By greetings and texts of memorials the ceremony was greeted by tbe representatives of Yugoslav Academies, by the president of Austrian Academy, representatives of Academies from Bratislava (in tbe name of Prague Academy too), Budapest, PAN, Leopoldine, in the name of both academies from GDIl and Academy of Sciences of USSR. The greeting telegram was sent by NAS and Chinese Academy of Sciences. After the ceremony the president of Assembly of SSR M. KuCan organized the reception for ceremony participants, and in the evening of the same day the president of the Slovene Academy of Sciences and Arts organized ceremonial dinner in Union hotel for ail guests — representatives of yugoslav and foreign academics. Before it the president gave the statement of 40 to anniversary of the Slovene Academy of Sciences and Arts for ecntral informative transmission TV journal.
Connected with 40 to anniversary of the Academy a special publication was printed where biographies of living Academy members are published.
December, \5, in tbe Podroznik villa tbe ceremony at the occasion of decorations adiministering to Slovene Academy members has taken place. M. Gaspari, V. Korosec, I, Vidav, S, Brodar, F, Mihelit, A, Ocvirk, I, Rakovec, A. Slodnjak and non-resident scientific collaborator V. Bohinec were honuured. The decorations at the occasion of 40th anniversary of the Slovene Academy of Sciences and Arts were awarded by the member of the Presidency of SSR Dr. llarjan Brecelj.
The Council of the Academies of Sciences and Arts of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia
In the year 1978 it was decided among other things, to realize the collaboration among the academies within the Council on the base of accepted macroprojects, to introduce more of systematical work into international scientific collaboration, to accept the agreement
about the scientific collaboration with Academy of Sciences of GDR. to Tatificate the signed agreement with Chinese Academy of Sciences and Academy of Social Sciences of China;
Regarding the scientists exchange with NAS it was decided:
—	the last collaboration proposition is not acceptable, because the proposed amount of wages is too low for our scientists and does not cover the life expenses in USA. Therefore the Presidency of the Council has the task in to inform NAS, that their proposal about way of covering the expenses is not acceptable and that we propose the wage of 50$ per day for one month living and providing the hotel accomodation or well providing the accomodation and lump sum 700—900 $ per month, if there is more than one month and depending on place of living and to provide the health insurance and covering of other fees of living on the base of agreement between NAS and the Council;
—	we propose that the expenses for living of USA scientists at us will be coverd by hotel accomodation and wages of 300 DiaarS per month, if the stay is longer than one month then the hotel accomodation and a lump sum 6.000 Dinars per month, including the health insurance and covering other expenses of living on the base of accepted agreement;
—	the Committee proposes to the Council's Presidency, that the exchange quote remains the same as the last year, it means 120 weeks, from which Slovene Academy of Sciences and Arts takes 20 weeks and
—	the presidency informs NAS, that they have exceeded the visit exchange quote in 1978 and therefore it will be relatively smaller in this year-
Referring to cooperation with Academy of Sciences of the USSR it was resolved:
—	to form a group which will study the proposition of cooperation which will be composed by; academician Branko Pavi£evE6 (Academy of Sciences and Arts of Montenegro), corresponding member Mom cilo Ris tie (Serbian Academy of Scienccs and Arts} and one delegated member from each other academy. Up to March 15, 1979 this group should prepare its proposals to the committee and to Council's Presidency.
—	To propose to Council's Presidency to accept the Acadcmy of Sciences of USSR proposition regarding the equivalent increase of wages of Our and soviet scientific workers, j. e. from USSR part for first category 14 roubles, and for second category 12 roubles, to begin with May 1, 1979,
— that the Council's Presidency in new protocole about the cooperation with USSR does not propose the decree aboat quote of 24-weeks exchange because the financial means in Dinars are assured from the subscription by the Council of the Academies,
REPORT ON THE WORK OF THE INSTITUTES OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 1978
Institute of Marxistic Studies of the SloDene Ac&denl)/ of iSciences and Arts
In the year 197S one assistant, and in November oE the same year the second one were regular J y employed within the Institute.
At Research. Community of Slovenia the Institute registered the research work »The History of Slovene Marxistic Mind* (tBt phase) which is planned as medium term and will continue in the year 1979 and further on.
Beside it all the preparatious for further institute's work were done, it means selecting possible collaborators, preparing the short-long- and medium- term and permanent Institute's works.
The Research Community of Slovenia allotted 560.000 Dinars as initial push, while the mentioned research work was financed by 250.000 Dinars.
From first mentioned means the essential equipment, the fundamental book stock etc. were purchased.
Milko Kos Institute for History
In the year 1978 the monography of Ferdo Gastrin »Maritime Activities of the Middle Ages Town of Firanc (148 pages, summary in Italian) was published. Regarding the second (and last) book The HiStory of Agrarian Branches (within the series of publications of the Economic and Social History of the Slovenes; the first book The History of Agrarian Branches was published in 1970) in the year 1970 the redaction works were finished; the work continued on registers and germ an and french summaries for first and second book, thus we can send the manuscript for second book to print at the beginning of 1979 and there is some hope, that the book will be
published si ill in 1979. Regarding the sources edition, the main Institute's program is to publish the Diplom atari urn for the History of the Slovenes in the Middle Ages, which represents a long term work. The main collective monographical Institute's work is to publish the Historical Topography of Slovenia in the Middle Ages; till now as a provisional internal publication has bee a published the Historical Topography of Carniola (the work of the late academician M. Kos), while the study of the similar character for the Slovene Styria Is almost ready for the print; similar work is already planned for the country of Prekmurje.
At these and similar works for publication of sources and monograph ies in the Institute prevails the interest for history of Middle Ages, but the Institute has the intention to take into further account the modern history too. The Institute co-operates with historical institutions and societies in other yugoslav republics; the result of this collaboration is F. c. in the year 1978 achieved Lexicon lntinitatis Medii Aevi Iugoslaviae, which was published in Yugoslav Academy of Sciences and Arts in Zagreb. Beforehand was published the bibliography of Slovene authorities in Latin language, while the study of Latin language in modern times remains limited to the territory of Croatia mostly, where Latin was, opposite to Slovenia, living language up tq the year IMS.
France Steli Institute for History of Art
The Institute's work went on after the program with long term and short term works. To first task belongs the preparation oF the material for the edition of Art History Atlas of Slovenia (the material for 7 maps of Romanesque fascicle is already gathered}, gathering and commenting the sources of Art History of Slovenia (we continued with critical copies, reconstruction and commentaries of three manuscripts of chronicle writer J. G. Thalnitseher) and gathering the documentation material ah out the Slovene art history past [excerption of older literature, composition of card indexes of art monuments and artists, hemerotheca and phototeca). Among short term tasks we started with research of 17th century painting in Slovenia (evidence and revision of tnunumenis On the field, in museums and in gallery collections}. New discoveries do not change till now accepted style development conceptions, never!ess they dictate some Corrections in datations and periods nod have partly enriched the upus of some painters, which are, unfortunately, often anonymous. The revision includes the painted monuments from late	up to
beginning of 18Wi century.
The 19th century architecture research was directed mostly towards the problematics of art quality of architecture mon uni eats from these times. Field investigations followed the ins tractions of archive sources and older literature and has partly touched the Croatian region because of comparison and historical contacts, specially in wider vicinity of Karl ovac. The research of the beginnings of the Slovene illustration, carrîcature and getting up of a book continued by gathering the facts about artists and their work, by systematical revision of books and periodicals from 1890 to 1925, where some more than 30 artists were included, belonging partly to conservative illustration tradition (the majority to secession tendency), some, mostly littoral, showing already the expressions tic style properties.
The collaboration at preparing the exposition of Styria Gothics in St. Lambrecht in Austria and art of Parler circle and style 1350—1400 in Köln dictated the revision end supplement of this problematics in Slovene and Croatian monument material-
The members of the Institute participated with communications on Slovene art history symposia and congresses (Ljubljana, Radovljica. Celje) and on study meetings abroad (Venzone, Praga).
Institute for Archeology
The work of the Institute, directed and accompanied by the Seien-tific Council of the Institute, proceeded according to the investigation program j Slovenia from Paleolithic up to the Early Middle Ages«, In this work, apart from institute collaborators, several external Slovene archaeologists took part.
By Institute means the external collaborators directed the trial-trenching and topographic activities in various parts of Slovenia. The Institute organized and directed the foreseen field investigations. Suet were the paleolithic researches in Idrijca Valley (the Cave of Wild Woman) in Podrisovec and in Vilhar Cave near Postojna and in cave under I lerkave pe£i in Drava Valley. Simultaneously proceeded all the bibliographic and topographic documentations about finding-placcs.
Systematical excavations continued in the cave Trhlovca on Karst, where prehistoric stratigraphie problems were completed and solved by findings from Iron Age to Neolithic; also archaeological map of Neolithic and Eneolithic finding-places in the region of sonth Eastern Alps was completed simultaneously. Excavations on Kučar reveiled the prehistoric building's basis, late Antiquity wall on prehistoric base and late Antiquity sacral object. Extensive trial-trenching included
the late Antiquity settlement Gradec near Prapretno. The investigation Antiquity program included the Laten period of East Alpine region according to literary sources for the time of first four centuries before roman occupation, roman inscriptions in Yugoslavia, analyses of narrative sources for presence of Slavs on Balkan in 7th century and topography of Emona. The Institute directs the field action on prehistoric fortified settlements research in Slovenia.
Internal work includes the typology of settlement aad tomb HallStatt pottery, collection of topographic material for finding-places card indexes, completing of literature for central archaeological card index, preparing the topographic part of defined region of southeastern Slovenia, work on archaeological terminology and drawing; of findings and technical and archive documentation. The Institute's library augmented for 11U units. In the year 1978 the 27th (i976) and the 28th (1977) volume of Acta archaeologica were published; printed is 29th (5978) and the jubilee 30th volume is in redaction.
The members of the Institute took part on scientific meetings at ns and abroad and have published 1 monography, 14 scientific papers, 14 book reviews and 4 memorial papers. Scientific collaborator dr. J. Saäel has been elected honorary member of Society of Antiquaries (Hon, F.S.A.) in London.
Within the institute there works the Palynological Laboratory. The paleovegetation investigations of lacustrine chalk in Quaternary profiles and bore-holes (Riss, Würm, Late Glacial, Holucene) were continued. From some machine bore-holes on Ljubljana Moor the perception of vegetation from Würm to Riss originated. Several samples from profiles along the gas-conduct have given some oriantation facts for further systematical investigations. For aeropallnological researches the spore dispersion from Ljubljana air is continually collected. The study of spore morphology is directed towards t axon es. The wood, coal, seeds and spores from archaeological finding-places were investigated.
Institute for the Ancient Oriental Legal System*
Institute for the Ancient Oriental Legal Systems continued with study of the most important, recently received AsSyriological literature and cuneiform texts. Institute is in want of professional collaborator.
Institute's director dr. Viktor Korošec, regular member of the Slovene Academy of Seienees and Arts, has givca on 2511 Rencontre Assy ri o logi que Internationale in West Berlin the Jaly 5, 1978 the lesson j Die he thi tischen Gesetze in ihren Wechselbeziehungen zu den Nachbarvölkern«. — On September 30, 1979 in Ljubljaaa on the Interaa-
tional scientifique symposium on the problems of the Old Egypt dr. V. Korošec has given a report «bout the contract, founded oil the equality of rights, between Ramses IW and llattushil TIled.
As a guest has lectured Professor Emmanuel Laroche. Membre de l'Institut in Paris, Professor on Collège de France: May 8, 1978 mi the Slovene Academy of Sciences and Arts about his excavations in G Ulnar (Turkey) and May 9, 1978 two hours about the problems of Hetite language in the group of iudueuropean peoples on the Faculty of Arts in Ljubljana,
J. Sušteršič and V, Korošec have given 26 hours lasting course for the beginners of Acadian studies about cuneiform writing (J, šašter-Sič) and about the base Acadian grammar (T. Korošec).
On November 23, 1978 the Institute had its annaal studying meeting with a report about 35th Rencontre Assyriologique Internationale, held from July 3 to 7, 1978 in West Berlin (rep. dr. Y. Korošec) and about assyriological novelties in literature (rep. M. Urbanija and Y. Korošec).
The Library augmented for 24 hooks and 19 volumes of periodicals. It consists now 1045 units.
In the year 1978 Prof. Y. Korošec has published two long book reports about the Real Assyriological Lexicon and South West Asia Archeology and two book reviews:
Rykle Borger, Handbuch der Keilschriflliteratur. Edited by Walter de C ray ter, Berlin — New York, Band I—HI, 1967, 1975.
Emmanuel Laroche, Catalogue des textes hittites. Paris, 1971. The book reviews were published in Zgodoviaski časopis (Journal of History), Vol. 32, p. 163—166.
Institute for the Ancient Oriental Legal Systems considers as extraordinary honour that the highest esteemed Came rade, the President of Federal Socialist Republic Yugoslavia, Marshal of Yugoslavia Josip Broz — Tito with îiis order No, 130, from November 16, 1976 has honoured the Institute's director Yiktor Korošec with the Order of Merit for the People with Golden Star. The Institute feels in this high order the most important social recogaîtioa for investigation of assyriological and lietiological problems.
Institute of the Slovene Language
During the current year the activity of Dialectological department Was directed towards the realization of three long-term tasks: OLA,
SLA. ALE,
Within the OLA frame two working meetings were organized, where successively two department's members participated (assistant F. Bcnedik and Prof. Dr. T. Logar). For these meetings all the necessary materials were professionaly prepared. According to new directions of OLA all the phonological descriptions of places (7 + 3) were done again and achieved, two maps were prepared and supplementary notion of Pom jane dialect was done.
For SLA gathering of dialectologieal material con tinned (? places) which was a iter control copies put in card indexes, the phonological places descriptions (2) and experimental maps (5) were realized. The work The Description of Notranjsko Dialects reaches on the base of supplementary control copies of n unstressed voealism its final realization.
Within the frame of ALE was realized the description of Slovene literary vowels and Consonants with illustrative material on the tape recorder for working meeting in Marburg.
The Lexicological department continued and mainly finished the basic redaction for 3r[1 hook of the Dictionary of the Slovene Literary Language. Almost a half of redacted keywords is revised and sent to print. A (so proof-sheets are done by collaborators of Lexicological department. The supplementary alphabetarium, including about 250 keywords for 3M book was realized ant! now it is simultaneously included into dictionary text. The excerption of modern literature proceeded in limited frame, A list of qualificators and qualificative notions from 1st and 2nd book of the Dictionary of the Slovene Literary Language was realized.
in Etymological-Onomastical departmeat the academician F, Be-zlaj prepared ah out 20 author sheets of manuscript for second hook of Etymological Dictionary of the Slovene Language. The card-indices for the index of first book of this dictionary were made. The gathering the historical material for the Dictionary of Slovene Plant Names continued and partly also the card index of the toponvmes and of the toponymic bases.
Within the Commission for the Historical Dictionaries of the Slovene Language 250 000 extracted indices from Dalmatin Bible and from two hooks of 5. Ktizmii were fitted out with keywords. Alp babe ted Was the material of five Trubar and two old books from Prek-nmrje and alphabetaria were made for Lhem. By xeroxing the leaflets for copying two books were done. Beside it we investigated the semantic phenomena in older lexic, pluSipiatuperfect used by Dalmatin nnd the structure of foreign historic dictionaries.
Institute of the Slovene Literature and Literary Sciences
Department of the Slovene Literary History
Two publications were published: first book of Letters of Fran Govckar (editor Dusan Moravec, corresponding member of the Slovene Academy of Sciences and Arts) and France Kidri£ Selected Works in three books (editor mag, Darko Dolinar). The research of several years lasting work about NLS in Slovene Artistic Prose is going on after plans, managed by Prof. Dr. France Bernik, Read and from literary history point of view excerpted were the uarrative works on the same subject, which were published iu the years 1955 to I960.
Department of Literary Theory
The department work was mainly devoted to realization of two long-term tasks; the preparation of Literary Lexicon and completing of the Card-index of the Slovene Literary-theoretical terms and of the Card index of the non-slovene literary authors treated in the Slovene Jteriodicals from 1775 to 1790.
Finished and sent to print were first five fascicles of Literary Lexicon, namely: Literary Theory by Anton Ocvirk, Literature by janko Kos, Hellenism by Kajetan Gantar. Middle Ages and Old German Poetical Forms by DnSan Ludvik, Positivism in Literary Science by Darko Dolinar. The further Lexicon booklets are in preparation, from them already finished or in the phase of last redaction: Creek Lyrical and Metrical Formulae by Kajetan Can tar, Kama ntic ism by Janko Eos, Feuilleton by France Yrcg and Some Recent English and American Literary Movements by Majda Stanovnik-Blinc.
The excerption of material for card indices was mainly finished. The number of available excerpts reached 395 668. The card index of the Slovene literary-theoretical terms is finished and placed. The card index of the non-slovene literary authors is in redaction, arranged after particular national literatures and xeroxed.
Department for Biography, Bibliography and Documentation
Within the frame of Department of Biography, Bibliography and Documentation, established in 1972, is working only the editorial board of the Slovene Biographical Lexicon, which is after sudden death of Dr. Fran Petrè composed by three workers: 1 high professional collaborator and 2 assistants.
n*
291
Manuscript for volume of the Slovene Biographical Lexicon (T-Y) with 40? keywords is almost finished; there are eight articles from the sphere of literary history and politic economy missed (Protestants. north-eastern Slovenia}. The first half of the manuscript was revised by three referents from 2nd Ci ass of the Slovene Academy of Sciences and Arts, while the second half is waiting missed articles. For lîta volume (V—W) editorial board has 527 articles. S3 among them redacted; the work o a preparation the 13 th volume ia going on.
Cabinet of Josip Vidmar
In the year 1979 the Cabinet of Josip Vidmar has taken part at organization of exhibitions for 1W1 anniversary of Oton Župančič and at organization of Internationa] Symposium about the man celebrating his jubilee, where 40 scientists have taken part. The Cabinet has prepared in honour of 100th birth anniversary of Oton Zupančič four monographies about the représentants o t Slovene Modern (Oton Zupančič, Ivan Cankar, D ragot in Kette, Josip Murn Aleksandrov) within the frame of collection The Famous Slovenes, of which it has taken care.
Together with Sterijino pozor je where Josip Vidmar is director, the Cabinet collaborated at preparations for the Book about the Performer, which will be published as a miscellany of communications on Symposium about the Performer in 1979 in Novi Sad. Josip Vidmar has published at Publishing house Narodna knjiga in Belgrade Critical Reflections.
The Cabinet takes carc of gathering the materia!, it means literary informations and facts, which are on one hand needed by academician Josip Vidmar as a member of Presidium of Slovene Socialist Republic and on the other hand for writing the books, in which he is involved. In the year 1978 he has written the portraits of Rihard Jakopič, Anton Lajovic, Karel Dobida, Ivan Prijatelj, Juš Kozak, Alojz Cradnik, Miran J are, Ferdo Kozak, Izidor Cankar, Milan Vidmar and Boris Kidrič.
The Cabinet gathers and arranges the documentation connected with activity of honorary member of the Slovene Academy of Sciences and Arts academician Josip Vidmar.
Institute of Slovene Ethnology
Department of Folk ZJferafiira
Excerpting and revision of narrative material continued according to instructions of assistant M. Stan cm i k in order to put it in the Ar-
chive of Slovene Folk Legends and later into Index of Slovene Tales and to issue the Slovene legends.
Field work. M. Mati£elov completed and revised his older notes about some villages in Rezija Valley. In Istria he made the contacts with teacher R. Gerbec, who intermediated precious notes from right bank of Rokava, the limiting river between Slovene and Croatian Istria. Preparing the cthnobotanieal study about daffodils (Narcissus poeticus L.p N. radio floras Salisb.} it occurs, how big spiritual richness is bidden in Slovene verbal tradition. At searching poetical tradition, legends, religions and sacral traces connected with, mention tied flower we have found out more than 100 old names which mean a lot for about 24000 km® of Slovene language territory.
M, MatiCetov decided to round off about 30 of his treatises to be published under the title At Sources of Legends. Here will be collected and given to the public the reflections and knowledge about origin, extension, changing and decaying of verbal narration. Almost a half of selected papers till now dispersed in our and foreign professional literature, jubilee miscellanea and elsewhere, were not yet published in author's mother language.
M, Stanonik treated the theoretical questions in contribution Verbal Literature, foreseen to be issued in synthetic publication about Slovenes. Furthermore she collaborated at research work Slovene Folk Poetry during the WW II, 1941—1945 on Chair foi Slovene Literature on Faculty of Arts in Ljubljana.
Department of Folk Customs and Theatre
Years lasting gathering and arranging of data about musks in rural regions of Slovenia were finished. The results of this work are more than 10 O000 cardboards, arranged mostly after typological keywords and fitted out with all necessary documentation facts. Separately is made regional card index including about 1500 places in Slovenia and partly abroad. Although the final arrangement at particular keywords showed some imperfections, the gathered material ncverless renders possible the researches in different parameters. In following phase N. Kuret decided to elaborate the thematic maps; from foreseen 25, 18 are achieved, — The systematic fact gathering started about the carnevals in urban areas. N. Kuret participated at preparations for Central Museum of Slovene masks in Ptuj.
Mag. H. Lozar-Podlogar elaborated a study about wedding customs of Zilja Valley (Gailtal) with critical examination of all accessible reports about Zilja weddings in the time from 1798—1935 (12 Slovene sources, 14 germ an, 2 euglish, 1 italian). All the archive sources were also studied (Pogatschnigg collection in Country Museum in Celovec,
Goth collection in Styria Country Archive in Graz, the results of the request and field notes of ethnomusico logical section). The treatment of wedding customs in Dolenjsko: about 8000 facts about wedding customs in Dolenjsko were completed in the year J 978 with facts from all accessible till now published editions from Valvasor onwards.
Because of eventual study of working customs the orientation visit was done in one of Slovene mining centers Trbovlje. The first steps for research of youth customs were done.
Department of material culture
Field investigation work was directed to make evidence of partly or completely abandoned periodical settlements and to find out the reasons why these shelters are loosing their Termer function and diminish. Among newly discovered periodical shelters are worth to be mentioned ibark hutsc (wooden huts covered with bark) from Menina planina.
Oa the occasion of 200th anniversary of first ascent to Triglav T, Cevc tried to enlighten the social, economic, and cultural traditions on the Alpine pasturage Velo polje in 1778, He presented the huts, national costumes, nourishment of herdsmen and ways of social life in alpine hamlet of that time. With this was partly evaluated the role of Bohinj herdsmen at conquering the highest peak of Slovenia and Yugoslavia.
T. Cevc started also to study till now in ethnological literature not yet mentioned natural herd men shelters in Komnik and Savin ja Alps, where more than 10 alpine pastures were inhabited from the end of 15th century to the second half of lb11* century. New is the statement that the majority of these herdsmen lived io natural shelters: in caves, cliff-foot caves, dolincs and under projecting rocks. The question is still open, when they abandoned these shelters. In eaves ihey somewhere lived still at the beginning of 20th century.
Department of Ethnomusicology
Work on five research themes;
FillnomusicolOgical investigations among Slovenes in South Carin-thia in Austria continued in the region between Drava and Yrba Lake and in Boz (Bosental). Four research workers have done 32 field days in 13 villages altogether and have gathered a rich material of 253 poems, among them a lot of older carinthian songs in special technique and a lot of facts about singing, folk bands, customs, believing etc.
Among prepared bigger publications are:
a} Anthology of Slovene Folk Dances, for which Mirko Ramovš conceived a long introduction study about dance tradition in Slovenia. The work was sent to print end will be published in 1979.
b) Tn print is second book »Slovene Folk Songs*> first part including legend songs to which the variants are joined, gathered during the field work in the years 1968—1970.
At the material classification, cataloguing and t rase rip t ion work was classified the material from 4 recently obtained manuscript books of song of folk singers from different places of Slovenia with altogether 395 songs texts and 1 manuscript folk songs collection including 40 songs with melodies; the classification of non-published material in MS collection of Strekelj's inheritance was continued in collections of ]. tej an and J. Gasi. Dr. Zmaga Kumer prepared and edited 7th fascicle of bibliography, which was published already in this year: Jahresbibliographiie der Volkaballadenforschung. Annual Bibliography of Folk Ballad Resarch, 7/1977 mit Nachträgen. Hrsg. von der S.I.E.F. — Kommission für Volksdichtung und Slovensko etnološko društvo. Ljubljana durch Zmaga Kumer in Zusammenarbeit mit Rolf Willi. Breda ich und jiirgen Ditlmar. Ljubljana 1978, 43 p.
Jn mountainous village Taka on southern slopes of Pohorje Mts., where was gathered in last years a lot of ballads and musical material, begun musical-dancing cultural research at 16 families, selected mostly after social criteria (big Farmers — smallholders). Therefore a special questionnary was made as well as musical test with fragments of different musical types for testing the musical taste and comprehension. Till now 13 families were visited, where adults and 5 children were interviewed, but all these visits have to be repeated; the achievement of the work was displaced to the year i979. At the same opportunity a lot of ballads (134), instrumental melodies (42) and other informations were gathered.
In mining place Trbovlje one Worker residential quarter was selected with about 200 families for musical-dancing cultural research, planned for three years. The aim of the research is to find out the role of music and dance at miners families, customs connected with them, the repertory of special miner songs, a part of Tolk ballads and specially participation in singing-chor, brass builds, after which the town became famous. In this year the introductory works on special questionnaires were done, some dem o graphic data and some interviews with professional musicians, originated from Trbovlje were gathered.
Department Wort' non-incuded in research themes
Three 1 day lasting vistis to singers with big repertory were done in order to find out the origin of one recent ballad. New material from BeneSka Slovenia in Italy was given by Radio (Coper, recorded by their collaborators on field excursion, to the department.
For RTV Ljubljana transmission cycle »Slovene Lands in Song and Word-t the department contributed in 1978 18 half an hour lasting transmissions with its own material,
The department collaborators have taken part on several scientific-professional conferences at us and abroad with communications.
Institute for Karst Research
The investigation Institute's program included the works connected with three fields at the Research Community of Slovenia which were partly cofinanced by some economic organizations.
1.	Speleology — study of karst underground, including three suh-themes, which are vertical water drainage in karst, dynamics and chronology of karst processes and basic speleological map. 7th pbase,
2.	Geographical karst investigations included the themes about intensivity or recent and fossil karst processes, karst distribution and its ecological valorization in Slovenia,
3.	Ecology of terrestrial underground hiocCnoses, 2nd phase.
Under a special contract with Cultural Community of Postojna
and Slovene Cultural Community and Touristic Enterprise Postojnska jama the research work has been done for the Karst Museum Collection, a special work unit within the Institute.
In the year 1978 10 research workers nnd 11 other collaborators of the institute carried nut geological, speleological, geomorphological, archaeological and biological investigations in the bordering parts of Slovenia, in the karst around Planina polje and in other parts of karst Slovenia. In Postojna Cave system we have studied the hydrochemical properties of vertical water jets, sinter and cave sediment generations, while on Planina polje geological and geo-morphological development of karst phenomena and caves.
Within a frame of basic speleological map we have studied the eastern, the southern and the western parts of Slovenia, we elaborated twelve maps with corresponding commentaries and discovered several speleological objects, karst springs and sinking flows and superficial karst shapes.
Speleobiological investigations included systematical ecological Sin-dies jn the caves of eastern Slovenia, further on specific investigations
about preference beetle catchment into different traps and distribution of biomass in P red jam a. We have prepared, determined, ar-raaged and archivied the biological material from the caves regarding the coleopterological faune and have been composing the monography of Underground coleopterological fanae of Slovenia.
The collaborators of the Karst Museum Collection have studied the recent and fossil karst phenomena in Postojna Cave, have achieved the archaeological excavations in Ilirska Bistrica, Cerknica and on Planina polje and have prepared several expositions of cultural and natural science content.
In the year J978 the Institate's collaborators have published 11 different treatises, communications and reports, have organized 8 public lectures aad have participated on severe! yugoslav and foreign professional meetings. Specially has to be accentuated the active col-lab o ration at the preparations for 4Ui international Symposium on underground water tracing to be held in Switzerland. The Institute has received yugoslav aad foreign visitors, delegations respectively, and has guided them in neighbour karst and caves.
The Institute keeps and organizes the karst objects Cadastre of Slovenia. At the end of the year 1978 there were registered 4700 karst caves, 1300 water objects and 1183 karst morphological objects. The Library has augmented in 1978 for 921 uoits, thus there are 19.033 units of karstological yugoslav and foreign units all together.
At the ead of the year 1978 on the Institute there were t8 scientific, professional and technical workers with full and 3 workers with uncomplete working time employed. The function of director has been carried out by dr. P. HabiE, while he was helped by dr, R. Gospodarit.
Anion Alelik Institute for Geography
In the year 1978 the research work, started in the year 1971, continued under the title »The Geography of Flood Areas in S loven ¡at, managed by academician Svctozar Ilešič helped by Institute's and external collaborators. After the foreseen program the investigations of flood area on Planina polje, in IIudinja river basin, in liašica with Dobrcpolje Valley, on Kočevje polje and on Ljubljana Moor were carried out.
Successful were the works carried out within the following themes: Regular Yearly Observations of the Triglav Glacier and of the Skuta Glacier, Geographical Evaluation of ihe Natural Environmeats for the Needs of Regional Planning in the Case of Domžale and its Surroundings, The Development of the Mountainous Farms in Upper
Savinja Valley after the Year 1967, The Application of Cartographic Methods ia the Case of Settlement Development in K&mnik Commune.
The 17tti and 18«* volumes of Acta Geographies were sent to print; they will be published in short space in between at the beginning of next year. The first mentioned number will include three treatises: Flood Areas in Diavinja River Basin (Milan Sifter), Flttfid Areas in Upper Savinja Valley (Drago MezeJ, Flood Areas near Sotla (Marko Kolhezen and Marjan Zagar), the second mentioned two treatises; Flood Areas in Lower Savin ja Valley [Milan Natek), Earthquake Consequences in Upper Sofia Valley (Milan Orozen AdamiC). The material for 19th volume of Acta Geographica is prepared.
Institute of Paleontology
"Within the frame of investigations of fossil Cnidarian fauna i a the year 1978 the Institute started with researches of Triassic corals, mostly by sample gathering from till now known and recently discovered finding places. More than tOO samples were collected from different places in the region of Julian and Savinja Alps and Karavanke Mts. The samples were prepared and partly defined. The study of Lower Crctaceous Corals from Serbia continued and preliminary were determined the species from three regions: Žljebiue, Tem ska and Stara plaaina. Two treatises were prepared for print about Senon i an corals from vicinity of Stranice and Medvednica.
At investigations of big foraminifera we continued with study of morphogenetic Structure of conical forms of Cribrobliliminu, Val v u lamina, Cribrogoesella, Valvnlina and Makarskiana and of their biostra-tigxaphical extent. The investigations of recent foraminifera were devoted to quantitative analyses of selected samples from Piran Bay and Hvar archipelago and to study the ecology on Kornati Islands. We studied several finding-spots in Paleogenc layers in northern, and north-eastern Slovenia and found out for the periods of Upper Eocene and Lower Oligocene very different facics in. Carbonate development. In Dolski graben above Kamniška Bistrica Older Oligocene was proved.
J oran Iladži Institute of Biology
The faunistte investigations were carried out in Slovene Littoral, Inner Carttiola, julian Alps, Kamnik Mts„ Pohorje Mts. and Prek-murje. Zo oceno logical researches were directed to 10 biocenoses near Kočevje, on Jelovica and near Hrastovlje near Koper. The fan rustic material destined to comparation studies was collected in Bosnia.
Serbia, Macedonia, Montenegro and Dal mat ia- Gcobotanical group studied and mapped vegetation in Upper Carniola, Inner Carniola, Littoral and Prekmurje, 741 km1 were mapped. The algological investigations included the hen ton marine vegetation near Rovinj and on the shore of Helgoland Island. Laboratory work included sorting, determination and conservation of materia] gathered at field work, realization of tables, graphs, a real and vegetation maps and preparation of manuscripts for print.
The Institute collaborators organized two entomological meetings and fitoeenological meeting. They have taken part on 14 our meetings and conferences and ou T meetings abroad. One of collaborators participated on research expedition to Nepal, while two have been on study voyages. Institute visited 10 our and 24 foreign scientists. The Institute Collaborators have published 8 scicatifical papers. 10 popular scientific and other articles, 1 scientific elaborate and have 5 public lectures.
Terminological Commission
Legal Section: The section continued excerpting legal sources. At its sessions it finally and also technically examined the keywords of the letters M, N and O. The section co-operated with the editorial board of the Dictionary of the Slovene Literary Language.
Technical Section: First part of the sccond edition of the General Technical Dictionary from A to O was published. The manuscript for the second book including the letters from F to 2 is revised up to letter Y and completed. Letter P (and partly R) are typewritten. Finally approved were 248 yugoslav standards (JUS). The section co-opcraied with the Institute of the Slovene language at explanations and interpretations of technical terms in the Dictionary of the Slovene Literary Language.
Medical Section: treated the remarks of several scientits of different medical branches regarding redacted material of the Medicine Terminological Dictionary, including the letters from B to C. In the year 1978 the sectiou excerpted a considerable number of new terms from receut medical literature. It co-operated with ihe supplementary explanations aad commentaries af medical terms with the Institute of the Slovene language.
Veterinary Sec don: prepared the explanations oi technical terms for the Veterinary Terminological Dictionary fur letters D, E and partly F. It was making a supplementary explanation redaction of first letters, which are to be printed. It finished the Alphabclarium for Veterinary Terminological Dictionary. It co-operated with the
Institute of the Slovene language at explanations of veterinary terms for the Dictionary of the Slovene Literary Language.
Natural Sciences Section finished the excerpting of the book Smo-lik: Animal World and of the books Illustrated Animal Encyclopaedia. Excerpted are all volumes of Proteus, in means the articles refferring to botany, zoology, physiology and anatomy. From chemistry were excerpted 5 actual books, and in astronomy continued the keywords excerption from foreign literature.
The Section of Arts: continued with excerpting the terms from all fields of work and started the redaction commission for particular art dictionaries.
Library
The year 1978 passed in the Library in the permanently intensive working atmosphere bringing good success. The working plan was accomplished owing to settled conditions of work and good profesioual abilities and efforts library workers.
From special actions the exhibition of academic publications at 40th anniversary of the Slovene Academy of Sciences and Arts has to he mentioned. Several library workers have taken part at publishing the jubilee academic publication with bibliographies of Academy members.
Three greater inheritances (Dr. Ivan Tavtar, Prof. arch. Ivan Vur-nik, prof. Dr. Maks Samec) considerably enriched the book stock.
No doubt, the book exchange of Academy's publications and that of the doublet copies is the most significant and the most active field of work of the Library of the Slovene Academy of Sciences and Arts. After the detailed revision it is regularly established with 14B9 institutions all over the world. On account thereof the book stock was increased by 5.445 volumes in the past year. Taking into consideration the donations, the purchase and the obligatory copies the accession in the previous year amounted to 14.523 bibliothecarial units.
At the end of the year the Library of the Slovene Academy of Sciences and Arts had a stock of about 272,000 units registered.
All this stock has been registered in the various catalogues, either alphabetical catalogues of names or systematical ones. Through its monthly bulletins of accession the Library is informing the persons interested about the new acquisistions and through its other brochures about its activities.
The Library1 book stock is accessible to everyone either in tbe reading-room either for tie home borrowing. In lie reading-room the works of encyclopaedic character and also several periodicals are arranged after the free access. In tie year 1978 the Library has borrowed to 1.B72 readers who have visited it 13.133-times 40.390 Copies. The Library is entrusted by entire dispatching of the Academy's publications.
At the end of the year the staff on the Library amounted to 21 employees, 14 of whom belonging to the bib liotheca rial profession.
VSEBINA
L Organizacija
Skupščina SAZU............................................7
Predsedstvu SAZU..........................................9
Organizacija akademije......................10
Uprava inštitutov, komisij in študijskih centrov..............11
IL Člani
Častni člani...........................21
Redni in dopisni člani . .....................21
Novt člani .................,,.,.,,,	51
Razred za Zgodovinske in družbene Vede
Alojzij Fitižgar.............................53
Sergij Vilfan .......................................56
Anton Vratuša . ...................................59
Alojz Benac .............................62
Razred za filološke in literarne vede
Anton Bajec ............65
Janez Logar .......................................67
Razred za prirodoslovne vede
Matija Drovenik . .........................70
Ivan Gams .....................	74
Razred za umetnosti
Mile Klopčič .,,..,.....78
Razreti za medicinske vede
Lev Milčinski........................................82
Umrli člani
Anica Sodnik-Zupanc ...............	97
Grga Novak	101
III. Poročilo o delu. akademije
Razred za zgodovinske in družbene vede...........109
Razred za filološke in literarne vede.............112
Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede .....	115
Rnzred za prirodoslovne vede ................116
Razred za umetnosti....................11B
Razred za medicinske vede.................121
Akademija v letu 1978 ......................................122
Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ..........141
Svet delovne skupnosti...................146
Osnovna organizacija sindikata pri SAZU..........146
Inštitut za marksistične študije SAZU............149
Zgodovinski inštitut Milka Kosa . . ............	149
Umetnost nozgodo vinski inštitut Franceta Ste leta .....	157
Inštitut za arheologijo..................5	162
Inštitut za prava starega Orienta..................171
Inštitut za slovenski jezik................ .	173
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede.......181
Kabinet Josipa Vidmarja..................190
Inštitut za slovensko narodopisje..............192
Koordinacijski odbor za molekularne vede..........212
InStitut za raziskovanje krasa ................	213
Geografski inštitut Antona Melika .............	223
Inštitut za paleontologijo .................	232
Biološki inštitut Jovana Hadžija ...,..,,,.....258
Medakadeniijski odbor za floro in favno Jugoslavije ....	245
Inštitut za mcdicinsko vede................ .	245
Terminološka komisija...................246
Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela	248
Fotolaboratorij SAZU....................350
Svet za proučevanje in varstvo okolja pri predsedstvu SAZU	251 Znanstveno-strokovna bibliografija nekaterih članov akademije v letu 1078 ..........................................252
Biblioteka.........................257
IV. Publikacije SAZU.....................265
Summarv .............................................270
LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI, 29. KNJIGA, i97s [idaia Slovenska akademija mu nos ti in umetnosti t Ljubljani Nalisiiiijj TLskurno ijoie Močkriči v Ljubljani, 1U?9 Na Muri a 2OT0 ijTodu*