69. številka.
Ljubljana, v torek 24. marca 1896,
XXIX. leto.
lehftia vsak d*n lTfsJer, izim&i nedeljo in praznike, ter velja po pogti prejeman za avstro-ogeiHke dežole za vse leto Iti gld , za pol leta 8 gld. /a četrt leta 4 gld., za jeden jne&cc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brei pošiljanja na dum za vso leto l.-i gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden meaec 1 ^ld. 10 kr.  Za pošiljanje na dum rnfiuua se po 10 kr.
na mesec, po SO kr. za ćetrt leta. — Za tuje deželo toliko veC, kolikor poštnina z.iafia. Za oznanila plačuje se od stiriatopne pet it-v rut o po ''• kr., če ho oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., če sc trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo jo na Kongresnem trgu fit. 12. Dprtvnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari.
Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v četrtek dne 26. marca 1896.
Jezikovno vprašanje in grof Gleispach.
"Pravosodni minister grof Gleispach je pri razpravi o proračunu justičnega ministerstva imel prvič priliko, precizovati svoje nazore glede tistih političnih vprašanj, katera zadevajo njegov resort in se splošno imenujejo vprašanje o jezikovni ravnopravnosti.
Iz govora pravosodnega ministra je razvidno, da je grof Gleispach hotel obuditi zaupanje in vero v njegove dispozicije. Govoril je koncilijantno, a njegov namen se mu vzlic tema ni posrečil, vsaj popolnoma ne.
Pravosodni minister stoji glede jezikovnega vprašanja na istem stališču, kakor njegov prednik, razloček je le v načina poudarjanja tega stališča, nikakor pa se ne more priznati, da bi to stališče odgovarjalo osnovnemu zakonu o narodni in jezikovni ravnopravnosti.
Ekscelenca grof Gleispach stoji na starem levičarskem stališču, to se vidi iz tistega dela njegovega govora, v katerem je zagovarjal samonemško uredovanje najvišjega sodišča, dasi tp.«p9 sogaSa niti s patentom iz 1. 1850, niti s kazenekopravdnim redom. Minister se zelo moti, če zmatra za karak-teristikon pravne strani jezikovnega vprašanja to, da „se mora jednemu prav toliko vzeti, kolikor se dragemu da". Pravica mora biti kakor solnee, ki vsem jednako sveti, nikakor pa ne prednost tistih, kateri se po besedah grofa Gleispacha „zrnatrajo za opravičene posednike in zategadelj zahtevajo ohranitev svoje posesti."
To je stari nazor Nemcov, kateri so svoje koristi identificirali z državnimi koristmi, Bvoje interese z interesi justice sploh ter vsled tega rekla-movali zase vse pravice, drugim je pa odrekali.
Priposedovane jezikovne predpravice bi sploh ne smel priznati noben pravosodni minister, najmanj pa bi smel to predpravieo braniti pred ne-ovržno pravico drugih narodov.
Našo zahtevo o jezikovnem oziru ne sežejo nikdnr na pravice drugih narodov, mi ne zahtevamo nikakib, druge narode ponižujočih predpravic, nego le ravnopravnost in zato obžalujemo, da se ekscelenca grof Gleispach ni povzpel do modernega in pravičnega stališča.
Kakor pa nas niso zadovoljila principijelna izvajanja pravosodnega ministra, tako tuli ne mo remo biti zadovoljni s tem, kar je povedal glede naših epecijelnih zahtev, dasi radi priznamo, da še noben pravosodni minister, izvzem&i Pražaka, ni za nas  tako prijazno govoril,  kakor grof Gleispach.
Glede slovenskega uradovanja je minister določno in nedvoumno povedal, da želi, naj bi se slovenske uloge  tudi slovenski  reševale.   Za pravno državo je dovolj karakteristično, da se mora to še posebe poudarjati,  ko obstoje vemler  naredbe, na katere  pa se  politično  pristranski sodniki nečejo ozirati. A ko bi tudi v tem oziru vladala povsem in najpopolnejša pravičnost, ni s tem še vse storjeno \elike važnosti je, da bi se s slovenskimi strankami pri sodiščih delali tudi slovenski zapisniki. Na Koroškem, na Štajerskem in na Primorskem se zgodi to pri nekaterih sodiščih le  izjemoma,  pri drugih pa se sploh ne primeri. Tudi ko bi sodni uradniki to hoteli storiti, ne morejo iz ozij..'.na svojo ka rijero-   MinirtUu grofu Gleispachu "je.  v  tem oziru kot bivšemu   višjesodnemu   predsedniku graškemu znano, da gledajo v Celju merodajni  gospodje kaj neprijazno  dotične sodnike, ki pišejo s slovenskimi strankami slovenske zapisnike in če pride tak sedni uradnik v Celju k predstojniku okrožnega sodišča, Čuje navadno v prijazne   besede ovito  grajo. Na Primorskem so razmere še slabše. Tam se izvz« mši nekatera sodišča sploh ne delajo slovenski zapisniki in ponekod slovenskemu uradovanju niti sledu ni.
Ko bi bil minister rekel, da je ne samo slovenske uloge slovenski reševati, nego sploh z vsemi slovenskimi strankami slovenski uradovati, bi bili zadovoljni, a prav ker tega ni storil, se nam zdi, da odobrava vladajoče razmere. To domnevanje potrjuje tudi ministrovo sta'išče glede predloga dr. Ferjančiča; usiljuje se nam misel, da minister zategadelj   neče  jasne  določbe  v civilnopravdnem
redu, ker želi, da se slovensko uradovanje kolikor mogoče utesni.
Glede porotnih sodišč pa se mora ministru priznati, da se je postavil na pravično stališče. Izrekel se je povsem določno zoper porotne obravnave s pomočjo tolmačev, kakeršne so navadne v Gorici, v Trstu in v Celovcu, žal, da ni namignil, kako misli narediti konec tem nezdravim razmeram, katere udušujejo vero v pravičnost in nepristranost sodnikov zlasti tam, kjer se sodniki niti ne potrudijo , da se kažejo politično popolnoma nepristranske.
Same besede ne zadostujejo, besedam naj slede dejanja in po teh bomo sodili tudi grofa Gleispacha. Posebnih upanj, da nam pomore do ravnopravnosti, nimamo, saj je principijelno stališče pravosodnega ministra narn neprijazno iz česar smemo sklepati, da vse kar nam dovoli, bode le dovolil iz političnih nagibov ali pravnotehniških uzrokov, ne pa ker priznava ravnopravnost vseh jezikov.
Državni zbor.
Na Duuaji, 23. marca.
"V današnji seji se je zbornica bavila z vprašanjem o trgovini na obroke.
Kakor znano, je sklenila Mornioa že lani prar primeren zakon, gospodska zboi uita pa je iz do~ tičnega načrta izbrisala najvažnejše določb«1, vsled česar se je načrt zopet vrnil poslanski zbornici.
Poročevalec dr. Hellrigl je naglašal, da se je justični odsek izrekel za premembe, katere je sklenila gospodska zbornica in priporočal, naj se vzprejme ?akon tako, kakor se glasi po teh pre-membah.
V debato so posegli poslanci dr. Scheicher, K a i ser , S t e i n e r in Dyk, ki so vsi pobijali od gospodske zbornice sklenene premembe, dočim je vladni zastopnik sekejski načelnik dr. Krall te premembe zagovarjal.
Načrt se je vzprejel po nasvetu justičnega odseka.
Isto tako se je po kratki debati, katere so se udeležili poslanci   dr. Milevvski   in Purghart,
Kronika.
Bližajo se nbčinuke volitve in kakor ro govori, ne bodo letos tako mirne, kakor v zadnjih letih. Obe stranki se zanje pripravljata in obema svetujem, n M si pravočasno presktbita nekoliko na smrt bolnih ali vsaj pohabljenih volilcev, ker ti šele dajo volilnemu boju pravo barvo in pravi značaj.
Razen tistih volilcev, ki gredo prostovoljno, iz prepr.čanja, na volišče, je tudi takih dobiti, ki imajo mcer tudi svoje prepričanje ali pa ne, kateri pa hočejo na vsak način, da se jih na volišče eloveano privleče. Prignani, sivolasi, na smrt bolni ali slepi volilci so poezija volilnega boja. Na srečo ne iz-■MjsjO, Kndur koli jo še bil kak volilni boj, vselej "o se prikazali. To je nekaj za srce in marsikdo pride na volišče jedino zategadelj, da vidi te srečne m tisti dan toli občudovane može.
Stari volilci, počasne hoje, tresočih se rok in Qeostriženih sivih las še niso tako redki, kakor bi Q *gnil kdo misliti. Historijograf dotičnega volilnega hoja pravi navadno, da so leta in skrbi starčku *>cer skrivila hrbet in ga sključila, iz njegovih očij Pa da plamti še vedno ogenj prepričanja in navdu-
ii'PiH'i ali ogenj domovinske ljubezni. Počasi a krepko in samesvestno stopi sivolasi starček pred volilno komisijo, razgrne glasovnico in jo vroči predsedniku o'pito. Odprta mora biti na vsak način! Dva agitatorja in jeden kandidat spremita vrlega moža iz dvorane do čakajočega izvoščeka. Na potu jim razodene starček svoj politični evangelij: V mojih letih so bili volilni boji vse drugačni; volitev takrat sploh šo ni bilo.
Sorodnika tega patrijarha sta hromi ali slepi volilec. Če je kak volilec ob jednem slep in hrom, ima še veliko večjo vrednost in se agitatorji zanj še posebno pulijo, zlasti če je mož že v letih in ima nekako Častitljivo lice, ter se zna kolikor toliko dostojanstveno vesti. Slepcu ali hromcu pomagajo odličnejši pristaši stranko z voza, v katerem ga je pripeljal agitator. Na volišče m pripelje navadno šele po jeduaj8ti uri, ko je uajveč ljudi okolu magistrata zbranih. Dijaki ga živahno aklamirajo ; tudi na rotovških stopnicah se čujejo posamični B#iviott klici in opomnje, izrečene polglasno a vender tako glasno, da jih čuje dotični hromeč ali slepec: „To je mož!" „To je narodnjak!" .Takih značajev nam treba ! . ." Mož kvitira se izraze spoštovanja in občudovanja z milim usmevomali prijaznim kimanjem.
Najtežje se dobe seveda bolni volilci, dasi je
jako efektno in zelo koristno, če se najde hudo bolan volilec, kateri se da prinesti v magistratno dvorano. Marsikak omahljivec se spreobrne in voli tako, kakor dotični bolnik. Pred mnogimi leti se je pri neki volitvi dal pokojni Galle prinesti v magistratno dvorano, dasi je bil na smrt bolan. Moralu ni tf<kt je bil vi iikansk; mnogo volilcev, ki so obljubili, glasovati za narodno stranko, se je kar poizgubilo z magistrata, ne da bi bili oddali glasovnice. Bolni volilec se pri svojem prihodu ne pozdravi tako p '.tM'1" in hrupno, kakor hromi ali slepi; z tiho ginjenostjo izražajo pristaši dotične stranke svoje občudovanje za toliki heroiztm in za toliko požrtvovalnost.
N. kak surogat bolnega volilca je tisti volilec-entuzijast, ki pribiti zadnji hip na rotovž, ves za-eopel, poten, zaprašen in žejen tako, da bi izpil vso Ljubljanico. Mož pribiti navadno direktno s kolodvora, da izvrši bvojo narodno ali svojo katoliško dolžnost in pride točno, predno se zapro vrata v volilno dvorana. Ko je listek oddal, ga zapuste moči. Pristaši ga morajo prijeti ped pazduho in ga rahlo podpirajo spraviti iz dvorano. Zunaj ga okrepčajo z vodo ali pa gi peljejo v bližnjo krčmo, kjer si pri pivu ali vinu hitro zopet opomore in potem zadovoljen posluša slavospevo svojih prijateljev.
vzprejel ođ gospodske zbornice nekoliko premen jeni načrt zakona glede melijoraeijskih posojil.
Precej dolga razprava se je unela o zakonskem načrta glede potov ca silo. Udeležili so se je posl. dr. Ni t«che, dr. Scheicher , Tauache, Turkhart, Techernigg, Fiirnkranz, dr, Pacak, dr. Menger in pravosodni minister grof Gleispaob.   Načrt ae je vzprejel brez premembe.
Pri razpravi o gradnji železnice Chodorov-Podvvsokin je obu lil nekoliko senzacije govor pesi. tira. Vašatvja. Govornik je dokazoval, da je ta proga nepotrebna in da se ne more nikdar renti-rati. V primeri z diugimi kronovinami se Gališka na nečuven način protežira. Samo v zadnjih dveh letih je država zanjo žrtvovala .'JO milijonov. To mora napesltd obuditi željo, naj se Gališka izloči iz Cislitvanske.
Koncem s* je je naučni minister baron Gautsch odgovarjal na interpelacijo glede nemških vseuči-liščnikov, kateri so proglasili Žide za nesposobne, dati satibfakcijo. Obsodil je dotični sklep ke.r najostreje in povedal, da je bil tisti vseučiliščnik, ki je do-tičnemu shodu predsedoval, relegiran za vedno, dva druga da sta bila relegirana za jeden Remester, razni drugi pa da so dobili consilium abeundi.
Izmej interpeLcj je omeniti zlasti interpelacijo dra. Laginje, s katero se zahteva, naj se ustanovi v Pazinu gimnazija a hrvatskim učnim jezikom, v Pulju pa naj se na ondotni gimnaziji uvede hrvaščina kot učni predmet. Prihodnja seja bo jutri.
Naše železnice.
i.
(Govor poslanca A Koblarja v seji poslanske zbornice dne 17 marca t. L)
(Konec.)
Kar se tiče troškov za to progo v primeri s troški za progo č.z Ture, zdi se mi posebno važno poudarjati, da bi veljala proga Divača-Škofjaloka-Celovec samo 16 -f- 20 milijonov, dočim bi od posl. Stalitza danes tako hvaljena proga veljala čez Predel 27 milijonov in č^z Ture 29 milijonov.
Bohinj-k.i železnica bi takisto kakor predelska tekla od Sv. Lucije tik do laške meje in sicer paralelno s to. Dovoljujem si samo omeniti, da je Nj. Veličanstvo ra; glasilo predelsko železnico kot neizvedljivo iz sfrategičnih ozirov.
Tu je neprerekovano: da se niti z bohinjsko niti s predelsko železnico ne da popolniti južno omrežje državnih železnic in da bi promet mej Gorico in Trstom oziroma Gorico-Nabrežino Divačo za Isti o bil todi nadalje še odvisen od privilegovane južne železnice. Splošnim interesom avstrijske trgovine in obrtnosti in c. kr državnih železnic ne morejo koristiti niti take razmer^, niti vzdržanje peage pogodbe na progi južne železnice Ljubljana-I)iva< a.
Zoper zgradbo državne železnice iz Gorice do Tnta  bi  protestovala južna  železnica, katera ima
od 1. jannvarja 1881. 1. zopet  popolno prelacijsko pravico.
Kar se dostaje Goriške, bi se mogla zadovoljiti 8 stransko progo od loške železnice skozi vipavsko dolino do Gorice. Takisto bi za Bohinj popolnoma zadostovala lokalna železnica od Bistrice do Lesec. Pred vsem — in to je kardinalna točka želja moje ožje domovine Kranjske in vseh kronovin ob črti od Istre do Češke — naj bi se čim prej zgradila samostojna proga Divača - Škofjaloka, v povzdigo prometa mej Trstom in ozadjem, zlasti češko, v povzdigo prometa na državnih železnicah in v varstvo strateglčnih interesov.
Še nekoliko besed o železnici čez Ture. Pričakoval sem, da navede gosp. posl. Stalitz posebno prepričevalne dokaze, a priznati moram, gospoda moja, da me njegovi dokazi niso kar nič razvneli za železnico čez Ture, tem manj, ker sem se prepričal, da je naglašal samo Trst in Nemčijo, zlasti Hamburg, jaz pa zastopam v prvi vrsti avstrijske interese. Govoril je tudi o Švici in povedal, da se tam oglašajo zoper železnico čez Ture (Ugovor.) ker se boje, da bi jim ta škodila.
Agitacija za železuico čer Ture iu zoper direktno progo Trst Praga opravičuje skoro domnevanje, da hočejo nekaterniki rajši zagovarjati interese nemške države nego interese našega ljudstva (Posl. dr. Steinvvender: To je insipidno sumničenje.) To ni sumničenje. Reklo se je že, da bi bil potem promet mej Trstom in Nemčijo večji nego je sedaj in da bi potem Trst razcvetel, ker 'bi bile potem mej Nemčijo in tem mestom ožje trgovinske zveze. Toda, kaj briga nas Nemčija? Nemčija naj skrbi zase !
Doslej še nisem cul, da bi Nemčija hotela kaj prispevati za železnico čez Ture. (Posl. Stalitz: To se ni trdilo! Posl. Svoboda: S tujim denarjem ne maramo železnice zidati!) Seveda no, svojega denarja pa tudi ne damo v zavarovanje tujih interesov. (Klici: Tako je! — Ugovor) Reklo se je, da bi bil potem promet mej Nemčijo iu Trstom transiten. No, gospoda, morda bi potem res zaslužili nekaj krajcarjev ali nekaj goldinarjev, ali to bi bila malenkost v primeri z izgubo, katera bi nam nastala vsled Škode, storjene naši industriji in naši trgovini. Naj-li ostanemo Avstrijanci vedno samo tlačaui ali ni treba, da pazimo zlasti na nas in na povzdigo naše industrije V trgovine in ne samo na povzdigo Nemčije ? Vse je zastonj, povsod se kaže, da bi imela Nemčija velik dobiček, najvažnejše avstrijske krouovine pa škodo.
Zaradi železnice skozi Št Gotard in čez Bren-ner bi se železnica čez Ture tudi ne izplačala tako, kakor mislijo tisti gospodje, ki se zanjo tako razu-nemajo. Mi naj imamo torej samo troške, a jako majhen dobiček.
Z ozirom na trgovino in na obitnost. ki cve-teta zlasti na Češkem jako lepo, in katerima je napraviti pot do morja, je neobhodno potrebno, da gradimo železnico, katera bo koristila posebno avstrijskim interesom.
Nevarnost, katera preti po železnici čez Ture zlasti notranjim našim kronovinam, so naslednje korporacije že uvidele in se vsled tega izrekle zoper gradnjo rečene železnice, namreč deželni zbori na Dunaji, v Celovcu in v Ljubljani — »lasti slednji je letos zopet vzprejel resolucijo, v kateri se posebno poudarja gradnja proge Divača-Škofjaloka — in trgovinske zbornice v Ljubau, v Pragi, v Celovcu, v Gradcu, v Lincu, na Dunaji, v Ljubljani in v Hubu, vrh tega pa že mnogo občinskih zastopov.
Mislim, gospoda, da sem avstrijske interese zadostno zastopal. Zastopal jih bom vedno in zategadelj si dovoljujem predlagati naslednjo resolucijo:
„C kr. vlada se pozivlje, naj še tekom letošnjega leta predloži zbornici predlogo glede zgradbe južne državno železnico popolnjujoče proge Divača-Škofjaloka Celovec in v zvezi s to predlogo gle(|(» zgradbe proge skozi Vipavsko dolino do Gorice«. (Dobro! Dobro!)__
V EJullIJatil, 24. marca.
Volilna reforma. Nemškim liberalcem ni posebno po volji, da je odsek sklenil, da se iz srednje štajerskega volilnega okraja novo kurije izločita sodna okraja Gleisdorf in Kirchbach iu pridružita graškemu volilnemu okraju. Sedaj je mogoče, da v graškem okraju zmagajo konservativci. Na predlog poslanca grofa \Vurtnbranda se je iz srednje-štajerskega volilnega okraja izločil slovensko bistriški sodniški okraj in priklopil južno-štajerskemu. Nadalje se je v odseku sklenilo, da se bode tudi v krakovskem okraju v Galiciji direktuo volilo. To so želeli Poljaki, da bode Krakov, ki ima veliko važnost v poljski zgodovini, jednak z drugimi velikimi mesti. S tem je odsek rešil volilno reformo in po veliki noči pride v zbornici na vrsto.
Realke misli minister Gautsch tako preustrojiti, da zgube" tako rekoč svoj realistični Mnačaj. Realistični pouk se bode tako omejil, da bode v bodoče v raalkah prevagoval pouk humanističnih predmetov. Minister baron G»utsch misli razširi'i učenje jezikov. Posebno se bode v bodoče v realkah bolj gojilo nemško slovstvo. S tem se pač Slovenci ne moremo zadovoljiti, kajti nemško slovstvo se pač že po realkah dijakom dovolj ubija v glavo. Minister Gautsch seveda ne ve, da so v Avstriji vsi jeziki ravnopravni, da imamo Slovani pravico zahtevati, da se v srednjih šolah, v katere zabijajo slovanski učenci, ravno toliko ozira na slovan ska slovstva, kakor na nemških šolali na nemško slovstvo. Gautsch ne more skriti svoje želje po ponemčevanju.
Pokojnine uradniških vdov. V sobote je budgetni odsek razpravljal o pokojninah uradniških vdov. Nekateri govorniki so se izpodtikali nad visokimi pokojninami vdov višjih uradnikov. Tako bode vdova ministarskoga predsednika dobivala na na leto pokojnine 5000 gld. in vdove ministrov po
£*3r Dalje v prilogi. M*±
Vsi ti možje, starčki, slepci, bromi, entuzijasti in bolniki uplivajo jako ugodno na duševno razpoloženje tistih volilcev, katerim se v glavi še ni toliko zasvetilo, da bi vedeli, za kaj se gre pri volitvi, in ki pridejo le za to na volišče, ker se jim zdi to imenitno. Kaker rečeno, zaleže največ bolni volilec.
Tem tipom se je zadnja leta pridružil še jeden : spreobrnjeni katoličan. To je mož, kateri je bil dolgo časa tako zaslepljen, da je hodil z liberalci, potem pa hkrati zasledil svoje katoliško prepričanje, bodisi da ga je obudil kak goldinarček, bodisi da je priplavalo na dan vsled obilnega zalivanja s pivom, vinom ah žganjem. Ti možje pripovedujejo ostenta-tivno, tla ho doslej živeli v zmoti in hodili roko v roko z grešniki; navadno zatrjuje dotičnik tudi, da je hotela „liberalna" stranka za njegov glas žrtvovati velikanske svote, da pa je on značajno odbil vse mamljive obljube in srečno utekel skušnjavi.
Bližajo so volitve iu vsak, kdor se potrudi tiste dni na naš rotovž, bo na svoje oči videl vse te tipe, vrh tega pa ima upanje, da vidi tudi kakega klasičnega kandidata na pr. kakega takega, kakeršnega je nekoč postavila klerikalna strauka. Mož je Ht.il na hodniku in se precej vinjen norčeval iz „f . . jevM tu prihajajoče kanoniku obkladal 8 primernimi psovkami, la veuder so klerikalci z navdušenjem zanj glasovali! Ker je v klorikblneni tutoru veliko pomankanje kandidatov, se lahko zgodi, da postavijo tudi letos kot kandidata kakega — originalnega moža. O 8 a m e I e c.
Kamniška železnica.
i.
Na ljubljanskem kolodvoru, po domače v Šiški
Kamuiški brzovlak je ravnokar z velikim naporom prikihal in prikašljal in utrujea daljne težavno poti otrpnil pred kolodvorom.
Star, sključen možic z drugimi potovalci stopica proti izhodu iu pomoli zlatogumbaBtemu portir ju le polovico voznega listka.
„Marš, nahcalen, Vi ste premalo plačali; taka karta je le za otroke".
„L j ga no! Dajte si dopovedati! — Še mlad dečko sem se s sosedovim buko podal na železnico, in tist gospod, no tisti z rudečo kapo so mi rekli, da je za take otroke polovica dovolj. Potem pa smo se vozili in vozarili in vozili, cincali in mencali, še nazaj smo se peljali in se z nova zakadili v breg, da smo srečno prišli čez oni veliki klanec na Po-savju. 1, sedaj sem pa star; v kamniškem vagonu Bem se tako postaral. No, no, hvala Bogn, da smo le že tukaj. Skrbi me samo, kedaj se sosedov Loka nem pripelje. Pri Jermanu v Domžalah smo se okrepčevali — lakot in žeja nas je tja gnala in Luka je vlak zamudil. Oj ti nesrečni Luka, ti pač ne doŽiviš več svojega prihoda v Ljubljano, Če ne bodo počasneje vozili". — In odkrevsal je starec k „figabirtu".
II.
Nekje na kamniški progi
Kamniški brzovlak drvi z nečuveno hitrostjo. Vsled silne sape priklanja se drevje in grmovje ob
robu proge in listje in prah se meče v divjem vrtincu.
Krdelce za krdelcom otrok gre v šolo.
.Hej otročički, ljubi božji otročički, kar goii skočite in se z nami v šolo popeljite" — vabijo dorao-rodo človeko deco- in šololjubni sprevodniki. „Le gori k nam! L* kar gori na vlak!"
„Ne, ne, gospod kondukter. Ko bi se z vami vozili, bi gotovo šolo zamudili" ■— odgovarjajo So larčki.
In krđelce za krdelcem šolarčkov leze po cesti v šolo naprej, za šolarčki pa po progi drvi — kam niški brzovlak.
III
Na kamniškem kolodvoru zjutraj. Tema je, dež lije.
„Ajnstajgen, pristopit!" in utaknil je portir zvonček v žep — menda se je bal, da bi mu ga "" vzeli — „Fin, fin, fin — firtek, iirtek — trara tiii it'
Že sem se na mehkih najmodernejših blazinah veselil, da bomo kmalu v Ljubljani, toda ne ganemo se z mesta. Prerivajo in prerivajo; stoj piha in si& Vse zaman 1
Kar zsgrmi tam na peronu: „Himnielsaprmeot, zum Teufel, abfabren".
To je bil menda šele pravi signal. Troiogl»vl stroj se ustraši bobnečega glasu, pobegne z vlake* vred iz kolodvora in menda samega strahu • strašnim kamniškim signalom hitrejše vozi, neg0 drage dneve.
Priloga „Slovenskemn Narodu" St 69, dnć 24. marca 1896.
4O0O gkb Celo levičarju dr. Mengerju se je to preveč zdelo. Finančni minister vitez Đilinski sa je pa jako odločno potegoval za te vdove, katere posebno hudo zadene smrt mož i, ker so poprej živele v ugodnih razmerah. Sicer je pa naglašal minister, da so se te pokojnine določile po tem, kakeršne pokojnine so se sedaj dovoljevale takim vdovam milostnim potom cesarjevim. Če bi se v bodoče morda sklenila nižja pokojnina zanje, bode vlada priporočala cesarju, da milostnim potom dovoli pokojnino v dosedanji visočini. Ostalo je naposled pri vladni predlogi.
Ogerski minister Fejervarv je mož jako trde kože. Očitale so se mu že jako nelepe stvari, a on se za to ne zmeni in ministruje dalje, kakor bi ga bili le hvalili. Te dni je zopet v zbornici se mu očitalo, da je dal za svoje stanovanje napraviti si jako dragoceno porcelanasto posodje in srebrne žlice itd. na državne stroške, da ima v svojem stanovanju plinovo razsvetljavo in zračno kurjavo na stroške države, da stanuje v ministerski palači, prejemlje pa stanovanjsko priklado. Minister je odgovoril, da je porcelansko posodje napravil zaradi tega, da je bode imel njegov naslednik, ki bi morda Svojega ne imel. Plinovo razsvetljavo in zračno kurjavo imeli so že drugi pred njim. Na to, da ima naturalno stanovanje in jomlje stanovanjske priklado, pa ni nič odgovoril.
Delavska stanovanja. Angleški parlament je vzprejel zakon, d.i se bode iz državne blagajnice pesojevalo delavcem, ki hočejo zgraditi si svoje hiše. Delavcu se bode posodilo loO funtov šter-lingov, to je 1800 gld. v avstrijskem denarju. Izkazati se bode pa moral poprej delavec, da je četrtina svote, ki bode potrebna za zgradbo stanovanja, si že sam pridobil. Ta zakon ima namen biti jez proti socijalni demokraciji. Ljudje, ki imajo svoje koče, ki imajo torej nekaj, kar morejo svoje imenovati, se ne bodo oklenili socijalnih demokratov. Vidi se, da Anglija zna vse bolje boriti se proti secijalnim demokratom, kakor Nemčija, kjer se vedno poslužujejo le sile.
Dopisi.
kakor tudi gmotnega uspeha, kajti obširni stekleni salon g. Vičiča je bil do zadnjega prostorčka natlačen in g. blagajnik je precejšnjo svoto za blagi namen te veselice nabral, to je za ubožno blagajno. Koncert vršil se je po vzporedu, katerega sta že v soboto v aSlov. Narodu" priobčili in smelo smem trdit', da že dolgo niBmo imeli v Postojini tako prijetnega in zabavnegi večera, ko včeraj. Vsa čast gospodom prirediteljem, prav posebno pa pevovodji g. Pohorja. Ta gospod se je zares dosti trudil za prireditev tega večera, zato jo pa tadi včeraj žel obilo vsestranske hvale, katero mu je nsše ob Činstvo pri vsaki točki izkazovalo, prav posebno pa še, ko so se pele njegovi dve novi in jako lepi skladbi. Njemu gre tudi hvala, da je zopet oživil naš mešani pevski zbor. Zlasti gospodične imajo kaj lepe in čiste glasove Zaleti bi bilo le, da bi še nekateri gospodje s svojim pristopom ojačili moški zbor, da bo številnejši in močoejfii. Prav srčna zahvala tudi gospodom, kateri sj koncertu posvetili svoje moči in naši godbi, da je tudi ona pripomogla k vsestranski zadovoljnost.i. Na ta način se bo torej naše družabniško življenje zopet povzdignilo na ono stopinjo, kakor je bilo prejšnja leta.
Is  Dohlič,   21. marca.   (Odgovor na dopis v .Dolenjskih Novicah".)  Torej tako daleč smo že prišli, da ,katoliški" list „Dolenjske Novice", na katere nas je bilo precej veliko naročenih, ne dela već samo sovraštva, nego skuša posameznikom  v gmotnem  oziru škodovati kolikor mogoče.   Način, kako se je to zgodilo, se ne da kvalifikovati; dotični dopis v .Dolenjskih Novicah" z dne 15. marca je pravi testimonium za ta list Dopisniku samemu ne štejemo v zlo, da se je s svojim dopisom malo kratkočasil, — ta „katoliški" poštenjak ne ve, kako bi svoj predolgi čas izpolnil — a da list, namenjen pouku kmeta, list, katerega smoter je vsaj svoj čas bil, učiti krščansko ljubezen in doseči spravo mej posamnimi strankami, da tak list sprejemlje take dopise,  kateri  presegajo vse meje dopustnosti in spodobnosti — to je nezaslišano. Zapomniti si hočemo to! Naj ta brezpotrebni listič, ki je mej vsemi slovenskimi listi najdražj pa najzanikernejši, le gleda, kako si ohrani svoje naročnike. Čitali smo do sedaj take surovosti le v „Slovencu", a .Dolenjske Novice" sedaj „Slovenca že posnemajo! Vprašamo le, kdo se hodi v dobliški „salon" .na drobno ženiti" ?   (Čisto nov izraz, na kateri bi dopisnik lahko patent vzel!)   Kdo more priljubljenega nam oštirja dolžiti, da  bi on kdaj kaj napačnega trpel v svoji h;šiV   Vidi se, da je gola zavist tistega gotovega .poročevalca* iz Doblič, kateri pa, kakor vemo, nekje drugje stanuje, pri
Era vila v to, da je s svojim nesramnim dopisom otel našemu gospodu krčmarju odtnjiti črnomaljske goste. Upamo, da se to ne zgodi, da se ne bo nikdo oziral na tako falotsko natolcevanje, marveč da bodo ravno črnomaljski gospodje, katere tudi stru peni dopis obira, še bolj pogosto obiskovali prijazuo našo vas, kakor doslej. .Dolenjskim Novicam" svetujemo, ako ee hočejo sploh ohraniti — veliko ne manjka do groba — naj prinašajo rajši poučne spise, nego da kradejo čast poštenim ljudem. Spise, iz katerih bi duhtela prava krščanska ljubezen, ne pa gnile dopise srboritega .katoliškega" postopača. Toliko v obrambo napadenega narodnjaka in nje gove povsem poštene in miroljubne hiše.
Iz PoNtoJIue, 23. marca. Naše dtužabniško življenje je bilo zadnje leta dokaj nepovoljno, napeto in skrajno neprijetno. Ako so se duhovi količkaj pomirili, je že kak neraškutarček zopet skrbel zato, da je pojemajoči ogenj vnovič raz netil. Tudi letos je G ali 7 moiiceljev broječa nemčurska stranka poskušala že z raznimi zvijačami in spletkarijami, da bi nas zopet razdvojila ali prepir zasejala, pa hvala Bogu, se ji to ni posrečilo. 0 tem vam že še kaj poročam. Namen mojemu današnjemu pisanju je drugi is sicer včerajšnji koncert naše .čitalnice", kateri je res isvtetno uspel, kar se tiče obiska,
Dnevno vesti.
V Ljubljani, 24. marca
— (Kaj je z regulacijskim načrtom?) II omi
posestniki, kateri bi radi \eto-t zidali, se jeze, da jim magistrat ne odobri predloženih stavbenih načrtov in da ne morejo dobiti stavbenih črt. Cajejo se najbridkejše pritožbo, a vender ni te zakasnitve kriv m« .s?m stavbinski urad, nego samo visoka deželna vlada. Tej se je namreč predložil regulacijski načit v odobrenje. Dasi je razmeroma že precej dolgo tega, kar ima vlada regulacijski načrt, ga vender še ni odobrila, pač pa se čuje, in to iz vere dostojnih krogov, da ga heče vlada izdatno preminiti. Kaj je temu vzrek, nam ni znano, pač pa se govori, da vlada sploh ni naklonjena i/datni regulaciji in da jo hoče utesniti kolikor mogoče. Ako se pomisli, kako so se vladni krogi unemali za fa-možnega Sitteja in njega nasvete, je prav verjetno, da f r meni vlada regulacijski načrt tako, da prvotnemu i a r I u še podoben ne b S tem je seveda onemogočeno, da bi se v kratkem začela stavbena delavnost in naj se dotični hišni gospodarji, katerim vlada na ta način prikrajša dobo davčnega opro-šČenja, za to zahvalijo v prezidijalni pisarni dež. vlade
— (Imenovanje ) Sanitetni asistent dr Alfred Mah r v Ljubljani je imenovan okrajnim zdravnikom v Kočevju, sekundarij v graški bolnici dr. Friderik Seemann pa sanitetnim asistentom pri dež. vladi kranjski.
— (Repertoir   slovenskega   gledališča)
Opozarjamo na današnjo predstavo operete „Mam-zelle Nitouche" na korst. gospodč Pola ko v i in Slavcev i. — V soboto, dne 28. t. m. se bode pela opera .Trubadur" in sicer na korist našega vrlega opernega zbora, kateri gotovo zasluži, da mu občinstvo dokaže svoje priznanje na nedvoumen način. To bode zadnja operna predstava v tej sezoni.
— (.Glasbena Matica" na Dunaju) Za danes določeni zabavni v^čer v Sofijinih dvoranah se je opustil.
— (Sokolska telovadnica) izročila se bode na cvetno nedeljo, dne 2 9. t. m., slavnostno svojemu namenu.   V to s vrbo priredi se dvojna — dopoludanska in večerna — slavnost. Dopoludne ob polu   11. uri   zbero* se  Sokoli  v društveni opra vi v telovadnih prostorih. Telovadci nastopijo v svojih vrstah. Starosta dr. Ivan Tavčar ima slavnostni pozdrav ter izroči potem s primernim na govorom nabavljeno orodje društvenim telovadcem. Poslednji napravijo potem prve svoje vaje na izročenem jim novem orodju,  tamburaški zbor pa udari sokolsko koračnico. Vpodgaleriji bode mali skupni zajufrk Sokolov. Prostor na stranski in proteini galeriji je odmenjen narodnemu občinstvu, katero bi se zani malo za to izredno in pomenljivo slavnost naj starejšega slovenskega telovadnega dru št v a. Nadejamo se, ela bode to sicer bolj v ožjem društvenem krogu praznovano slavlje preporodno in blagodejno uplivalo na razvoj telovadbe iu društva in, če Bog dti in sreča sokolska, tudi na razvoj slovenskega  sokolstva  v obče.   Sokoli  naj  se t slavnosti polnoštevilno udeležijo v društveni opravi, uljudno pa se tudi vabi narodno občinstvo. Zvečer bode jour-fixe na galerijskih prostorih društvene telovadnice. Pristopimajo izključno le Člani,   ki   naj   nastopijo v drnštveni obleki. Na vsporedu je razgovor o telovadnih in sploh sokolskih zadevah, ki se prične s primernim
predavanjem. Temu sledi prosta zabava. Pri tej sodelujejo tamburaši in društveni pevski kvintet. Začetek jour- fixu je ob 8. uri zvečer. Želeti je mnogobrojne udeležbe Sokolov, ker , Če kdaj, onda je sedaj nujno treba, da se večkrat v svoji družbi shajajo in svoje moči s primernimi sredstvi krepijo za pravo sokolsko delo.
— (Potrjena šolska knjiga) Naučno mi-nisterstvo je odobrilo knjigo „Osnovni nauki iz fizike in kemije za meščanske šole, II. stopnja". Knjigo je spisal gimnazijski ravnatelj A. Sen e-kovic.
— (.Jour fixea) bode v četrtek v gostilni .pri Štruklju" v Kolodvorskih ulicah.
— (Kranjsko veteransko društvo) imelo je v nedeljo v mestni dvorani svoj letošnji občni zbor, kateri je bil, kakor običajno, mnogobrojno obiskan. Poročilu o patrijotičnem in hnmanitarnem delovanji društva posnamemo, da je društvo v pretečenem 1 tu imelo 1735 gold. dohodkov; blagajnični preostanek iznaša 32 gld. 49 kr. Mej 48 revnih članov razdelilo se je 765 gld. 36 kr. podpore, vdovam in sirotam 70 gld , za pogrebne stroške pa ee je izdalo 80 gld. Društveno promoženje iznaša 4623 gold. 14 kr. Koncem pretečenega leta imelo je veteransko društvo 41 častnih, 202 redna in 3 podporne Člane. Deželnega predsednika barona Heina izvolil je občni zbor častnim članom ter ob jednem naroČil uprav nemu odneku, naj stori potrebne korake, da se oživotvori deželna veteranska zaveza, ki naj pristopi državni veteranski zavezi. S slava klici presvitlemu oesarju ZBključil je potem poveljnik kora g. Mihalič občui zbor.
— (Mlad srecolovec i Vili Eckmann, gimna-zijalec VI. razreda v Vratislavi na Pruskem, je prišel do spoznanja, da je grščina predmet, kateri nima za praktično življenje prav nikake veljave in da postane človek lahko jako koristen in častivreden državljan, ne da bi znal grške klasike čitati v izvirniku Iz tega spoznanja se je zaplodila v njegovem srcu nepremagljiva mržnja zoper grščino in grške klasike sploh in zlasti še zoper profesorja grščine na vratislavski gimnaziji. Ker je ta Vilija Kckmanna sovraštvo zoper grško literaturo kaznoval z dvojkami in celo trojkami, je mladi Vili oklenil narediti konec temu neprijaznemu razmerju. Pometal je vse šolske knjige v ogenj, vzel iz očete ve blagajnice nekaj drobiža in jo krenil Čez Prago proti Trstu. Tako je prišel v Ljubljano. Ogledal si je naše mesto prav natančno in se hotel sinoči odpeljati proti juga z namenom, postati mornar, a mestni redar mu je skazil ves račun. Aretoval je Vilija Kckmanna na kolodvoru in mestno policijsko vodstvo je to brzojavno sporočilo Vilijevemu očeta v Vratislava. Vili Kukmann je sicer prav nezadovoljen, da se mu bo vrniti v Vratielavo, ne da bi bil videl morje, tolaži se pa z zavestjo, da se mu z grškimi klasiki ne bo več ubijati.
— Zaprta urada.) Mestnega knjigovodstva in mestne blagajnice uradne prostore snažili bodo dne 26. in 27. t. m. zato bodeta urada imenovana dva dni za stranke zaprta.
— (Promocija) Gospod Valentin Korun, c. kr. gimnazijski prerfesor v Kranju, je bil 23. t. m. na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem mo-droslovja. Kot unikum je omeniti, da je kandidat napravil dva izpita v jednem dnevu.
— (Z Notranjskega) se nam piše: Mnogo takih, kateri iz raznih uzrokov nismo mogli priti na koncerta .Glasbene Matice" v Ljubljani in tudi mnogo drugih želi, naj bi .Glasbena Matica" — seveda ako je mogoče — prireelila po povratku z Dunaja še jedeu koncert. Pele naj bi se tiste pesmi, kakor pri prvem koncertu na Dunaji in pevke naj bi nastopile v narodni noši.
— (Črnomaljski kaplan P r isto v,' ta tip katoliškega poštenjaka, je dobil trimesečer dopust, zaradi bolezni, katero si je nakopal pri znani kazenski obravnavi v Novem mestu. V Črnomelj ga ne bo več; na njegovo mesto je prišel že drug kaplan.
— (Iz Ribnice) se poroča, da se v zadnjih desetih dnevih ni primeril noben nov slučaj OBepnic in je torej upati, da se epidemija ne bode dalje razširjala.
— (Dramatična šola) se otvori baje še tekom letošnjega leta v — Celju. Vodstvo prevzame gOBp. Josip Ahtik.
— (Strašna smrt) .Edinost" piše: V petek zjutraj našli so nedaleč od sela Sv. Josip pri Ric-manjih v prepadu ,Konkovač", na dnu katerega teče potočič, mrtvega moškega. O tem so obvestili policijsko nadzorstvo v Škpdnju, ki je stvar prijavilo komisarjatu pri sv. Jakobu v Trstu. Od tam došla je na lici mesta komisija, kateri se je pri-
družil zdravnik z zdravniške postaje. Zdravnik je konstatoval, da je imel mrlič razbito črepinjo in več neznatnih ran na licu, rokah in drugih krajih trupla. Soditi je, da je bil ponesrečeni na šagri pri sv. Jožefu, od koder se ie vračal zvečer prilično vinjen domov. Na potu se je bržkone približal propadu in, ker se je gotovo opotekal, zvalil se je v prepad. Trkljal »g je kakih 15 metrov globoko, si pri tem razbil črepinjo in obležal v potoku, kjer se je zadušil. V ponesrečenem spoznali so 37letuega oženjenega zidarja Ivana Miklavca. Truplo so prenesli po izvršenih postavnih formalnostih v mrtvaš nico. Ponesrečeni je ostavi! vdovo in otroke.
* (Olimpijske igre v Atenah), s katerimi se hoče obnoviti starogrške običaje, so se začele. Udeležba je zlasti iz grških krajev jako številna. V nedeljo je bilo na vrsti tekanje. Zmagovalec je pretekel 40 kilometrov dolgo pot v treh urah in 4 minutah.
* (Ne puste ga stradati!) Poročali smo, da je prišel na Dunaj znani stradalec Succi, da se tam producira. S primerno reklamo je obujal občno pozornost, pridobil tudi zadostno število zdravnikov, kateri so se konstituirali kot nadzorovalni komite, a dasi je Succi že opetovano dokazal svojo izredno spretnost v stradanju in je takorekoč diplomatizovan stradalec, mu policija vender ne dovoli stradanja. Policija neče verjeti, da bi zamogel kdo teden dnij ostati brez jedi, kaj še da bi se mogel celih 40 dnij postiti. Vse zatrjevanje in prosjačenje ni Succiju nič pomagalo; koncesije za javno stradanje ne more dobiti, zasebno stradanje pa mu nič ne koristi. Succi se je zoper odločbo policijskega ravnateljstva pritožil na namestništvo in v svoji pritožbi zlasti poudarjal, da ne more živeti, če se mu ne dovoli stradati.
* (Ciganska ljubezen.) Madjarska ciganka Marija Sypos je služila na Dunaju in se tam zaljubila v nekega lepega mladega moža. Ko je bila temu ljubosumnost lepe ciganke nadležna, jo zapustil Dunaj. Ciganka je sklenila redi tega končati si življenje. Naročila si je belo obleko in kupila bele rokovice. Ko je dobila obleko se je pripravrla kakor za svatbo, v lase spletla cvetke in skočila skozi okno svojega v diugetn nadstropju ležečega stano vanja. Pobila se je tako, da ne okreva.
* (Razni nazori.) .Rešilna armada", tista po vojaški organizovana družba, katera hoče rešiti duše pogubljenja, pa je le smešna, je pred kratkim priredila v Melboornu javen shod, na kateri je seveda prišel tudi neki reporter. Ta je hotel še pred koncem zborovanja oditi, da prinese poročilo pravočasno v tiskarno, a ko je vstal, je zagrmel predsedujoči general: „če greste, vas Gospod prekolne". Reporter je odgovoril: „0e ne prem, me pa prekolne moj urednik". General, ves razburjen, je zaklical: „Gospod sveta in nebes je vendar več, ko vaš urednik !" Na to je reporter odgovoril: »Moj urednik je nasprotnega mnenja" — in izginil.
* (Nemški in laški delavci) V Florenci je v ondotnih tovarnah mnogo nemških delavcev, kateri pa se s svojimi laškimi tovariši nič prav ne razumejo. Te dni je neki laški delavec umoril nem škega mojstra, kateri ga je na razne načine preganjal in ga hotel spraviti ob kruh. Ko so hoteli orožniki morilca aretovati, potegnili so se za tega laški delavci in nastala je krvava rabuka. Laški delavci so silno razdraženi in brzojavlja ee, da no začeli zoper nemške delavce pravo vojno. Kjer se prikaže kak nemški delavec ga napadejo z noži, krvavi poboji so na dnevnem redu.
* (Vox populi!) V Genfu v Švici je posebno mnogo razupitih hiš, kar seveda nravno nepopačenim državljanom nikakor ne ugaja, zlasti pa ne ženskemu svetu. Žene so toliko časa agitovale, naj se vse javne hiše odpravijo, dokler se ni stvar res spravila zakonitim potom v tir. O vseh takih pred logih se v Švici sklepa na ta način, da se javno o njih glasuje. Pravico glasovanja imajo vsi državljani, kadar dosežejo gotovo starost. Pri glasovanju so genfcki državljani s 8700 proti 4100 glasovi odklonili predlog, naj se odpravijo javne hiše.
* (Grozno hudodelstvo) se je primerilo ta teden v Luttichu. Neki 21 let stari dijak ie ukradel svojemu očetu 10.000 frankov in da bi se njegovo hudodelstvo ne razkrilo, je skušal očeta in mater ubiti. Položil je vsakemu od njiju ped vzglavje zavoj smodnika in oba zavoja spravil v zvezo z dolgo, na hodnik vodečo zažigalnico. Ko sta oče in mati legla v postelj, je sprideni sin užgal zaži galnico in pobegnil. Slučaj je nanesel, da je uži-galica, še predno je dogorela do smodnika, unela rjuho. Ogenj je starčka zbudil iz spanja; zapustila sta hitro sobo, a komaj sta vrata za saboj zaprla, ae je unel smodnik in vse sežgal. Oče je, izvedši, da mu je to napravil sin, zblaznel, mati pa je od strahu in žalosti nevarno zbolela.
* (Nesreća v premogokopu) V promogo-kopu v Haabergenu pri Oiuabuu-ku se je v rovu .Hermina" udri strop in SMu1 pet premogarjev.
* (Davek na doto.) V državi novojorški se pripravlja zakon glede obdavčenja dot tistih državljank, katere se poreče z EvjrOpOi Za državo novojorško je stvar velike važnosti Nikjer na Svettl ni toliko miljonnrj<*v, kakor v Novem Voiku, in nikjer se hčere miljonaijev tako pogostemu ne poroča z evropskimi aristokrati, kakor tam Ako se dote obdavčijo s 25»/#, se računa, da bode imela
država novoj orška letnih dohodkov 50 milijonov dolarjev.
Koncert .Glasbene Matice" na Dunaji.
Dunaj 24. marca. Prvi koncert se je končal z najsijajnejšim moralnim in materijel niin uspehom. Dvorana je bila popolnoma razprodana. Navzočni so bili nadvojvoda Luči ovik Viktor in nadvojvoda Evgen, namestnik grof Kielmansegg, grof Ho h e n-wart, okrajni glavar in začasni župan dr. Frleheis, mnogo državnih, civilnih in vojaških dostojanstvenikov, mnogo poslancev vseh strank in najodličnejše dunajsko občinstvo. Zbor je pel prekrasno in nadkrilil vse dosedanje svoje uspehe. Navdušenje in ploskanje je raslo od točke do toče in postalo končno uprav frenetično. Koncertni vodja Hubad je bil neštevilnokrat poklican na oder. Prvi dunajski glasbeniki ga ne morejo prehvaliti. Vročen mu je bil velik lovorov venec. Občinstvo se kar ločiti ni moglo in je izrekalo naj-laskavejše sodbe. Vsi današnji časopisi prijavljajo ocene in vsi so polni občudovanja za naše narodne pesmi, za pevce in dirigenta. Zanimanje za drugi koncert je vsled uspeha prvega velikansko.
Dunaj 24. marca. Poslanska zbornica je v današnji seji vzprejela vladno predlogo, s katero se za zgradbo mestne železnice na Du naju dovoljuje nov prispevek v znesku 13 milijonov gld.
Dunaj 24. marca. Poslanska zbornica reši pred velikonočnimi prazniki samo še razne manjše predloge, vse večje stvari pridejo na vrsto po Vt liki noči. Zbornica se snide po praznikih najbrž di.e 14. aprila. Najprej pride na vrsto volilna reforma, potem pa zakon o pokojninah uradnikov in uradniških vdov.
Dunaj 24. marca. Finančni minister dr. Bilinski je v davčnem odseku izjavil, da bode vlada zahtevala, naj se po Veliki noči spravi zopet v razpravo davčna reforma. Dotične razprave se utegnejo raztegniti na kake štiri seje.
Dunaj 24. marca. V četrtek predloži vlada poslanski zbornici zakonski načrt o uredbi plač državnih uradnikov in profesorjev.
Dunaj 24. marca. Vlada namerava izdati za vso državo veljaven bicikliški red. Načrt je že izdelan in se vrše sedaj potrebne poizvedbe.
Dunaj 24. marca. Srbskega finančnega ministri Poporića prizadevanja, najeti novo posojilo, so se popolnoma ponesrečila.
Beligrad 24. marca. Kralj Aleksander obišče s sultanovim privoljenjem samostan na gori Atos in ostane tam čez velikonočne praznike.
Benetke 94. marca.   .Gazetta di Ve nezia" javlja, da se počuti papež jako slabo , da ne more jesti,  ne spati in tudi hoditi ne more več. Vatikanski krogi so v skrbeh in se boje katastrofe.
Rim 24. marca. Pogajanja z Abesinci zaradi miru najbrž ne bodo imela uspeha, ker zahteva Menelik 12 milijonov gld. odškodnne v zlatu.
Berolin 24 marca. Oestr Viljem se je odpeljal v Genovo, kjer se snide s kraljem Umbcrtom, meseca aprilA, najbrž 14. ali 15., pa pride na Dunaj. Ti obiski imajo največji politični pomen.
London 24. marca. Kgiptski ekspedi-cijski kor je zasedel Agaše in se tam utrdil. Derviši se čedalje bolj približujejo Dogali.
Avstrijska spsoljallteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega ,,Moll ovrga Keidiits-praska", ki jo preskuseno domaće zdravilu in upliva na
želodce krepi Ino ter pospelilno na prebav ljenje in sicer z rasturim uspehuin. Š kutijica 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja tu zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zulagatelj, DUNAJ, Tachlnuben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je Izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 6 . I ..•«"►—4)
Levi
naravna, arseno- in železo-ii t.it .i nvneralna voda (analiza prof. Lud. pl. Ha rt 11 a na Dunaja) i mit posebno j■«fezo zdravilno moč pri slu-bosti, anemiji, norvoznosti, krvnih in kožnih boleznih, roon-strnacljakih anomalijah, malariji itd. Dobiva m v lekarnah, zalogah mineralnih vod, drogerijah itd. (2087—11)
Bratje Sojkolll
Na cvetno nedeljo, dne 29. t. m. izroči se društvena telovadnica svojim namenom.
V to svrho bode do pol ud ne točno Ob polu II. url nastop bratov Sokolov v telovadnici, pri kojem i,roči podpisani starosta telovadno orodje telovadcem Oh jednem bode skupni mali zajutrek po izvršnih vajah na novem orodju.
Zvečer Ob 8. url pa bode običajni društveni „J0UT-flxeu na galerijskih prostorih.
Na viporedu je razgovor in predavanje v te« lovadnih in sploh sokolskih zadevah, ter prosta zabava h t a miniranjem in petjem.
Bratje Sokoli nastopijo dopoludne in zvečer v društveni opravi.
Podpisana vabiva vse brate člane, telovadce, tamburaše in druge, naj se tema pozivu polnoste-vilno odzovejo, ter kličeva vsem sokolski Ua zdar I Dr. Ivan Tavčar, Viktor Murni k
t. č. starosta. t. A. tajnik.
Ix uradnega Usta.
Iavršllne Mil ekaeknftlvno dražbe s Jofefa Ar kotu posestvo v Brega, cenjeno 623 gld. 50 kr., dne 27. marca in 24. aprila v Ribnici
Marije K ore I c zemljišče t Vinem Vrha, (v drugič) dne 27. marca v Litiji.
Jaiuv.ji Š te tančic a poBcstvu v Znanovalu, (v drugif) dne 27. marca v Kostanjevici.
Martina Šege posestvo v Litiji, cenjeno 10.330 gld, in 600 gld., dne 27. marca in 28. aprila v Litiji.
Janeza Mazij a zoraljiftča v Ifiki vasi, cenjena 21f>8 gd. dne 28. marca in 4. maja v L ubijani.
Frane a Pipana posestvo v Vižmarjih, cenjeno 3950 gtl., dne 28. marca in 30. aprila v Ljubljani
Tujci.
dno 24. marca
Pri Mlonn : Drann, Kominik, Kram, Lichtwitz, Bot-tolheim, Itamt erg, Noel, Fried iz Dunaju; Buchsbaum iz Berolin n; BeisBbarth iz Norimberga; Maresch iz Gradca; Muri z Jezerskega; Wakonig iz Šmartna; Lončarič iz Selc; PagleS iz I 'ost oj ine; Mikluft iz Goricu; Halbich iz Kar lani he. VVisiak od Sv. Ane; Kortl "iz Karhrnhe; lampe ii Zagreba; Kup man iz Altenburga.
Pri MMliei: Kottenbacher iz Dunaja; HoBelBteiner Friedl iz Gradca; Casper iz Kočevja; Behntschits ic Lesc; Mottony iz lojne noči; Elmar iz Brna; Halm is Zagreba; Podner iz Trsta; Kopper iz Linca; Wink iz Srebrenice; Rankl iz Becsa.
Pri Lloj/dn: VValgel iz Beljaki; Rybar iz Prage; Ipavic z Vrhnike.
Pri bavarskem dvora: Kmetic iz Trzina; Zwrz iz Kočevja; Loos iz Gorice
Pri |alnem kolodvoru t Piki iz Rudolfovega; Skumariz iz Radovljice; Kiladič iz Trata.
Pri avstrijskem eeamrja: Orasch iz Kneiaka, Geiger iz Kranja.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 22. marca: Jožefa pl. Kleinmaver, uradnikov.! vdova 73 let, Žabjak fit. 4, vodenica.
Dne 23. marca: Marija Pollak, uradnikova vdova. 03 let, Breg St. 2, vodenica. — Evfrozin* Planine, zasebnicn, i iT let, Studentovske ulice 8t. 9, ostarelost. — Jožef Acceto, zidarskega mojstra sin, 17 dni, Kravja dolina It. 13, (»slabljenje.
Meteorologično poročilo.
Marec	Čas opazovanja	btanje barometra v mm.	temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
23. 24. •	9.zvečer 7. zjutraj 2. popol.	737- 7 738- 0 78fV8	10 1 26 19 1	sr. vzhod ■1. svzh. si. sever	jasno megla jasno	O-0
Srednja  včerajšnja temperatura 10-7°, za 5 7' nad
norma'om.
dne 24. marca 1896.
Ukupni državni dolg v notah ..... 100 gld.
Skupni državni dolg v srebra    .... 100 „
Avstrijska zlata renta....... 122 a
Avstrijska kronska renta 4*/,..... 101 „
Ogmuka zlata renta 4" „....... 121 „
Ogeruka kronska renta 4 ' „..... 9H ,
avBtro-ogerske bančue delnice    .... 983 .
Kreditne delnice......... 872 ,
London v i sta........... 120 ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark    .  . 68 „
W mark............ 11 ,
30 frankov........... 9 „
Italijanski bankovoi........ 43 v
C. kr, cekini........... 6 t
Dne* 23. marca 1896.
1" „ državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 150 gld.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld..   . 195 ,
Dunava rog. srečke 5° „ po 100 gld.   .   . 127 ,
Zim nI j. obč. avatr. 4 '/,•/, zlati z as t. listi   . — ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 202 ,
Ljubljanske srečke.   ........ 82 ,
Uudolfove srečke po 10 gld...... 25 ,
Akcije anglo-avstr. banka uit 200 gld. ,   . 170 a
Tiauiway-druat. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 454 „
Papirnati rubelj......... 1 ,
80 85 45 20 70 H5
50 55 90 77
5i;
65
50 25 50
50 25
kr.
87'/, -
Kot stavbinski risar
la*> alužlie učenec obrtne solo 4. razreda atavbinBkega oddelka v Gradcu. Dotičnik je v večji pisarni v Uradni kot risar prakticira! in je ain >žen tudi slovenskega jezika. — Dopisi naj M blagovolijo podati pod lifro: J. I*. M. poste rtsiant« Urade«. (2138;
Lepe ženske
modne klobuke
! same novosti!
kakor tudi bogato izbero
cvetlic, peres in nenakičenih slamnikov
priporoča z velespostovnnjem
(2137-1) T1. "^Tv7"-^. 2ST 1^:,
jtgr Majhni režijski stroški mi omogočnjejo tudi najnovejše in  najokusnejSe  dati  ceneje,  kakor kjer si bodi drugod.
Kacih 30 dobrih ogljarjev in drvarjev
dobi vetf let trajajoče delo >u u>t<> in %lmo, pri čemer se omenja, da je v doti*'nem gozdu dovolj zemlje za pašo iu setev.
Osebe, ki take delavce priporoči, dobo po dva goldinarju od moža, ko nastopijo delo.
Obrniti se je na
oskrbništvo parne žage v Varaždinskih Toplicah na Hrvatskem. (21211-2)
n.'iše dežele, je priroda dala lepo a tudi j:iko občutilo polt, in v istini skrajne vremenske razmere, hud mras in prevroči Golnčnl žarki, pr naročajo ogoreloet, ras* pokanje kožo, osebiinske in vročinske peg«?.
Da se odpomoro temu sel ti, priporočamo
■a dnevno toaleto cremo dr. Ilir-a, neprimerljiva demant.na cr«*nae, ki je znana in cenjena že čez 60 h t.
Poudre Poinpadour'na In milo Rix- vo popolnuieta higijenični vpliv pasto Pompadourine. Ti proizvodi dobe se v vseli ti m •■ j -"ili lekarnah po gld. 1 50 iu kjer ne. pa pri generalni razpočevalnlcl med dr. A. Rtz-a na Đunaju Pratorntraiso, Rx Hol'. Priporoča se previdnost pred mnogobrojnimi ponaredbatni. II. (21 ID—1)
P \i glavno ravnateljstvo avstr. flrž. železnic. Izvod iz voznega reda
»*i3«vn«ff»» X. oktobra 18©5.
ftMtopno omenjani prlhejalul \p oubajalal oul oinaoeui ea i
**+4btjH0ropik0ttt dtum.
Odhod li LJubljane (juž. kol.)
04 'v »tri O min. vo t%oH oMbnl vlak t Trhli, Pontabel, Beljak, 0< -lovec, HVanaenefeate, LJabno, ia Helathal r Amrioo, liahl, (»mtir, oMi, Ctoln«7r»d, h».yr, Lino, Badejario«, PlaonJ, Mnrljlne Ta.ro, Ud-Karlove   vam, Franoove «rn, Prago, litpeko, Dunaj tU Anutottoo.
Ot> ■'. Mrt IO n*in. mjutra} motani Tlak t Kooov)e, Noto meito.
7. tO onim. nh*fr<V otobnl Tlak t Trhli, Pontabel, Beljak, OV lov.o, Francenafeet«, Jijni.no, Danaj, oes Bolathal t Soloograri, Dum T<a Ai:iatotten.
Ob IU. uri as mit*. poftoluilnm meaanl Tlak t Noto cnoito, KoAevJe.
Oa U. uri SO m«m. .tojt >l**Hn« otobnl Tlak t Trbli, Poutabel, Beljak, Oeloveo, Ljubno, Solalhal, Dunaj.
O* 4. etre popoi**d;\a oaabui Tlak t TrhU, Beljak, Oaloveo, Iijubco, 60» Solatlml t Silnograd, bend • OMtciia, Zeli u> Jcaarn, luomoit, Brvgenc, durih, Oenevo, Farla, Stojrr, I.lno, Omuuilnn, liohl, n,..ie-Jevtoe, Plaenj, Marijino Tare, liob, PrauouTO vare. Karlove Tare' Pra^o, Iilpako, Dunaj t!» Ametetton
Oš 7. uri HO %t*in. ewo*r m .11*11 f Tlak t Iv. -. Novo m sito.
EUaon toga ob nedeljah ln praanikib ob S. uri iiti uiIhhI popoludno ocubni Tlak t '.uče -Sled,
Prihod V Ljubljano (jot, kol.).
<">fl. uri SM aMOe. *)\*triij ooebnl Tlak a Pun..u Tla Airii-nm, Lip ikoga Praga, franooTlh Tarov, KarloTih varov, lloba, Marijinih v rim v, Plrnja, BndoJaTlo, Bouiogra Linaa, HI■-■> i i, Ouiiudana, Ieohla, Ane. »v«,  LJnbna, Oelovoa,  Beljaka, Pranaonefoatc, Trhlia
<efb H. uri tU min. «,'«/* r<i/ meaanl Tlak la Kouovja, Novega moata,
<tš 11. wH Vrt mir«. Aopniudnm ooolml vlak a Dunaja tU Amatotten, Lipokega Prage, Franoovih TaroT, Karlovih varnv, Ilolia, Marljinib Teror, Planja, Bndejovio, Hotnugrada, Iitnca, Ntoyra, Parlaa, OcnaTO, (.'. -i.'..-., Bruganca, Inomoava, Zalla na Jeaoru, Iioiul-Oaatelna, Lijnbna, O!..r<:», Pnntabla, Trl.lea
•     ti.  Mri SH min. ftoj>ol%tdn>« meiaul vlak li K.>6evjn, Novoga citata,
ili 4. Mri HH min f>r>]>i>lurlnr oaobDi vltk m Diinala, Ljube«, Holatliala, Beljaka, ilelovoa, Vraneenifette, Potitabla, Trhlaa
' "> O. Mre ita trti m. wWwr meeanl vUk li Kotmvja, Novega .M'jir.
Oš It. Mri 4 min. »i-.-.->r oaebnl vlnk a DaaaJJa preko Ainatntteoa ll (.;■. ..i--L|i. B<tllaka, Oelovoa, PonUble, Trblia.
Odhod 1% Izubijane (dr*,, kol.; ftš   V. un tttt min. rfvtr-j        v Kantulk. e   S.  e   '"^    ■    pof/oiwd»*e . a
.     o.    b    00     .     »v« . s
Prihod v Ljubljeno idr*, kol.).
..c t i'1 min, »Jt:i<-ttJ        la Kamnik« „     'S      B      k >'f i«'ln<i   „ ,,
OS o.
(170T)-I59)
Ženitna ponudba. '*
Vdovec v najlepši starosti, posestnik in goatiluirar, s premoženjem nad 20.000 gld , v najlepšem kraju ni (iorcnjskHni, te želi precej po Velikonočnih praznikih poročiti z gospodično ali vdovo z gotovim premoženjem od G do 10 000 gld.
Ponudbe se bodo vzprejenmle pod: 6t. 1000 poste restante Kranj. (8185—1)
y      ^     Najnižje cene "
0*©Sn JZOZtJLTl
izdelovalec kirurgičnih instrumentov, nožev in orožja
m
e P
5
2
"Z
»TJD .2.
Jako dobro ohranjen
vezan kozolec
iz hrastovine nc po <'enl |»ro«Ii». — Vpraša naj se pri kranjski stavbinski družbi. (2183—1)
Pomlad je tukaj!
Vec vrtnih miz in stolov sa gostilno in štedilno ognjišče
se po najnlžll oenl takoj proda. — Več se izve v gostilni .,prl Zidana", Poljanski trg it 5. (2126-2)
Prodaja
stavbenega gradiva.
Vsled podiranja liise št. 15 v Kolodvorskih ulicah se bodo omlu v četrtek dne 2(>. marca od (S. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne prodajala okna. vrata, tla in tudi arngo stavbinsko gradivo.
iS 188—21
si
priporoča slavnemu p. 11. občinstvu eVOJO 1»ok*»I«» ih'oi;«
najfinejših britev, žepnih in družili nožev, škarij za krojače, šivilje in manufakturi ste ter vsakovrstnega vrtnarskega orodja.
^PontraiiBki zaBlužek
l.ri0—300 gld. mesečno /.a osobe vseh poklicnih vrst, ki se liote pečati s prodajo zukonito dovoljenih srečk. — Ponudbe na „Hauptetadtleohe Weohselstuben-aesallachaft Adler & Comp. Budapeat". (1927-12)
I  NlltIKIV ||t'llll  I. IHTI
v največji izberi in
po najnižjili conah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(2064-8) IV.
priporoča
Karol Recknagel.
Štev, 9644,
Razglas.
(2140)
V smiMln dešelnega zakona s 17. dne junija 1870., štev. 21. dež. zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih skodl|i-\ih mrn—OT naročam VSe« posestnikom, uiivalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občino ljubl|anske, da jim je
cio 1S_ aprila, letos
svojo sadno in lepšal DO drevje, grmovje, seui, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na polji in na travuikih očintiti za predenih gosenic, nmVsnih jajec iu zapit dkov (luin), '« sižgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gossncna gnjezda in jajca
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grm ovji in rastlinji, kakor tudi /apredko pokončati, kakor hitro mi »k «"•«>. a najdalje uniji« lelon.
Kedar se drevesa, ki ho jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar se Veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice odhrati od njih ali pa dre\>sa in veje takoj sežgati.
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepš^Iiinga drevja, lepftalnih grmov in drevorednih dreves, potem od dre ja ob gozdnih robeh v istih primerlj .jih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončavati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje pr*uej za plugom, motiko ali lopati pobirati in koj pokončati.
Če se bode kdo obotavljal, gori navedena opravila izvršiti do določenega ča-a, jih bode nettM obema dala izvršiti na njegove Btroške, vrhu tega pa hs mu bede naložila na korist občinske blagajnice globa od 1 do 10 goldi-nujev, in oe bi se to ponovilo, do 20 goldinarjev; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zapoiora do 19 ur do 4 dni.
V Ljubljani, dne 18  marca 1890.
1 Zupan : «-l H*NClil 1. r.
Po tovarniški ceni.
R. MIKLAUC
Ljubljana, Špitalske ulice 5.
Naznanjam, da bom moral v kratkem izprazniti svojo prodaj.dnico, ker jo je treba ziii-uili |»S)tS*OS)0 |»o|»r»« ljuti. Zaradi tega hočem svojo zalogo zmanjšati, kolikor bo mogoče, in naznanjam dalje, da bom zaradi tega
od 20. marca do 30. aprila
svoje blago prodajal
('2111— 2)
po tovarniški ceni.
Dobil sem za leto vsake baze novega blaga. Posebno lepo blago za obleke, svilnate rute, razno blago za hlače i. t. d. in svetujem vnakemu, kateremu je na tem ležeče, 4lol»ro iu »«» «*«»iil liiiplti, <li» u«« zmuiimII t*' tlohr«* i»rilo2uo*eti.
Po tovarniški ceni.
BI
i
7A
3QP4
EL6
Zgubila se je
v ponedeljek zvečci* po sedmi nri Bltvfcfl B5tvpOfll4> niOa iz prvc^H nadstropju v Kendovi hiši do gledališča (Mestni tiv, Špitalsko, Slonove in Frana Josipa alToo).
Odda naj se proti dobremu plačilu v adniiuistrneiji ^Slovenskega Naroda". (2134)
Na prodaj sta
po nizki coni, (3124—2)
Več ne izve v liurji \uh\ Hi, '.t.
Stavbeno podjetje
(koDcesijooovani liAariki mojster)
ee priporoča (3098—7)
za izvrševanje vseh v to
stroko spadajočih del.
Ivan Pittini, Kongresni trg 12.
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
J
15 i"
It II
h vi
i p
Doktor pl. Tmk6czy-jeva
tinta za knrja očesa.
•Lio (ovo MreilMlvo proil kiir|lm očcMom in proti utrjen |u kote u » noui. Ima veliko prednost, da se samo s čopičem numaže
na bolni del 1 steklenica z navodilom,  kako se rabi, in s čopičem vred 40 kr , dvanajstoi ica    pld. BO kr.
Dobiva so
(1766 -4)
v lekarni Trnkoczy-jevi
poleg rotuvža v Ljubljani.
ll
n
se takoj ali s 1. aprilom, ozir. s 1. majem odda.
Vodniku, Kolodvor-
(-2127-1)
Natančneje pri kamnoseka ■ko ultoe it. 34.      * .
%mr Najnovejše
N
■■-> o
>
klobuke
za gospode in dečke
iz Iclotnji&IrLe
priporoča 7. velcspoStovanjcm
C. J. HAMANN
€«lavni trs Nt.
Najnižja cena
& o* o
iS
P
o <1 o
ca
(9180-1)
Na najnovejši in najboljši način £ u motno (1504—37) J
: arolre in zobovja t
♦ ustavlja brez vsakib bolečin ter opravlja plombo- 9 .*  v»»|w  in  \se  aotme  operi* rije, — odstranjuje £
♦ sobne bolečine z usmrtenjem živca ♦
j zobozdravnik A. Paichel j
♦ poleg čevljarskega mostu, v KohUrjevi hiši, 1. nadstr. J
Si
Lekarna Trnk6czy v Gradcu
I* Ji
Najgotovejši vspeh
imajo preskušene in visoko cenjene
B4ai««kr-j€**€*
poprovo-metne karamele
proti |.omilil j u i»h| ti alHatl ilo |e«II j, bolečinam
v želodcu in n pri (lenem u želoilru. Pristne v zavitkih po-j   kr prodajata : Viljem llujer in .11. J1»r-<l<-l-«-lil»ii;er, lekarja v l.|tibljHnl in Martin 1'elek 11..) —10) II.      v Veliki Neilelji.
izvr&ivSi VI. gimn. razred, lšt*c služIle kot
pisar« — Ponudbe vzurej^ma iz prijaznosti uprav-ništvo „Slovenskoga Naroda". ^2186—1)
100
do 300 goldinarjev na mesec
Itthko zaslužijo osobo vsacega stnnu v vaeh Itra-| i la gotoVO brez kapitala In rizike a prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk._
Ponudbe pod   „Loichter Verdieust" Ku<ioifn J5o-.se nu |>iiiim{ii. t'2i        i ;
Pozdiav le.sto^T'l^a.m. i V sredo 25 marca t. I.
11 i       v   ■ ■
vojasKt
menjajoč z mnogobrojnimi krilatimi pevci v Tivolskem gozdu. Začetek ob 3. uri. Vstopnina 20 kr.
Otroci prosti. K mnogobrojnomu obisku uljudno vabi
z veh spoštovanjem
(2131—') Ivan Eder.
Stefanija-modefce
elegantne facono
domače moderce
III. (iz rastlinskega svilka) (2054-3)
korzetna varovala ženske in otroške nogavice 8
prodaja po najnižjih conah
Karol Recknagel.
^Kuverte «s* firmo^,
priporo'ii po nizki ceni
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Meščanska pivovarna v Buiejevicah na Češkem
UMlaiiovlJciiH l«'t« l?tf«»
dvorna dobaviteljici Nj. Vel. kralja vvUrtemDerškega
priporoča svoja od odličnih ntadioinakih avtoritet kot izborna priznana piva.
O-lo^TT-rn-a- zaloga :
Gradec, Eggenbergerstrasse 84, Rudolf Specht.
PodrnJna zaloga sa Kranjsko: m
(211 t —2)
restavrater „Pri Lipi", v Židovskih ulicah št. 5.
Oddaja se v sodili in steklonicah (nopasterizovano).
občinskega stražnika, oziroma sluge
odda županstvo Sevnica.
Plaea na leto 300 gld., prosto stanovanje in službena obleka. Prosil« i morajo biti zmožni ob. h deželnih jezikov v govoru in pisavi; dnsluženi vojaki ali orožniki ter namet imajo prednost. — Zadevne prošuje a prilog tu i predložiti je mi j Kasneje «1» 15». »prllu t. I. pri županstvu v Sevnir.-i.
(8108—8) Župan: ZE-TUdL. Smole.
•K
M
Karola Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljisč).
Muo(;o preskusen«! OMteAevnlno m ol* r«"|»ei*\hIiio NredMlvo po li / iuli nn-|p«nili. iiiiji.io  |ei»li itd. — Najbolja se je ohncs< 1 pri vseli vnanjib boleznih, kakor: pri»tlnu, r« » m >» 11 enr in utr piten |Ot z«il|u in preaeKiieojii Ml itd« «f'«'»«« *tt'k.t*'Ht<'i i iiitl.  2.» kr.
Karola Wolf-a
redilni prašek za živino.
Preskusen pri vseh domaČih in koristnih živalih,  knkor  pri   konjih, govedih,
<oi nu, po sn iii itd , <i- ii««-«'!«! čc Hiiiitu  pi i in« 11 \ i% j«». is vratno
Vi.rovalno srediivo prtuti Uii/olnt lioleEiilut.
Č0mm mmvitMm * » fet*. (1884—61) Premovano. ""H&Ur — Mnogobrojna pismena priznanja.
l»ol>lvw »e v iNakl leliMi;il. <>lMtii» inloija pri |e«iloeiH ls«lelo%M4el|a
3C TJT'Olf-'CU lekarju v Vipavi, Kranjsko.
Pazi naj ue na varstveno znamko. — ItiizpiiMilju nii vnuk «Imii po poi&il. ■Mi ■■■■MBBaValMa^^
i*
Fran Stupica g
trgovina z železnino tj v Ljubljani, na Marije Terezije cesti št. 1 H*
priporoma hvojo veliko zalogo y^
M traverz, železniških sin, roman- in portland-^ cementa, štorij za obijanje, vsakovrstnega železa ^ M za vezi, štedilnikov ,2122-21 X*
^ in vseli k stavbam potrebnih n:c j po jako znižanih cenah. ^
L. Luser-jev obhž za turiste.
tJolo%'fi   111  Ili tro   u pli
vujoi'e  ureilstvo proti
lillljilM  «.<♦ KOIII,
Auljeau im podplatih, petah in diiijiiu trtliui praskam
kože.
Veliko
pl ! /.I
.l-.l
D«>hi v lokat nab.
.v*
50 i)
pisem jo na
ogled v
da\ m rai|iusiljalniri:
L Schwenk-a lekarna
ldlln^-DnnaJ.
Pribten sanio, i mat« .a' od in oblii varstveno z»hiukoin podpis, ki je tu zrn v en; torej Daj ««» pasi zavrne voo manj vrodco ponarddte.
1'rHTfii * l.pilKpml: I
Mnyr, Mardetschlnger, U.
pl.Trukoenr.GI.PlouolitL.
(JhmS'1; v IC 11 «1 «»l f ovc in
S. pl. SUdović, !■' lliiika; v Knimtlkn J MoAnik; % « • lool A. Egiror, W. I t. 1: r 111 \s- - l 11 i, J. H.nilui-clior; v llreaiali A. Aich-ini^er; v Trau (na Kn-roAkem) C Meuuer; v f t I < ii.li u F. Hoboll, Dr. B, K11111 pl; v <«orlcl (1. B. Pontoni; v W*lfk> ln-rim A. M u' b : v Krn-ii<i K SHvnik; v ■<»(!• aonl C. K. A u.i i-m-ii; v lilrf|i Josip VVarto; v ltH<iovl|lel A. K.«hl.-k ; * C*el|l K. Ghalaj v Cr-noml|ut F. Haika.
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip IS o 11 i.
Lastninit in tisk „N&rodne Tiskurmi-.