Gospodarske stvari. Zimska salata. To salato imeaujemo ,,zimsko" zavoljo tega, ker se le v pozaem poletji po.seje ia presaja ia ker pod milim aebom prczimuje. Imamo dvojao sorto žolto ia rujavo. Posledaja je trdaejša ia se mraza bolje v braa postavlja, kakor prva. Če ae pa simo tamo nasad zimake salate ne obaese tako, kakor je želeti, ima ta neprilika svoj povod v tem, da so bile sadike za prezimovanje ali prevelike ali premajbae. Ako po dolgi topli jeseai pozaa ziraa naatopi, tako i ao se poaajeae aalatae sadike preveč za- in razraatle ia ae morejo ve5 zime brez škode preaesti, ia labko pozebejo. Kar ae pa tudi takim sadikam rado pripeti, ki so po hladai ia kratki jeaeai premajhae la prealabe v zimo prišle. I)a se tem aeprilikam aasproti pride, je treba aeme v obrokib od 12—18 dnevov poaejati ia sicer prvo poaejatev koaca avgusta. Brž ko aajhujši mraz ponehavati začae, se odeja s salate aaame, gredice očistijo ia vzrahljajo ia močao pogaoj^. Pri ugodaih vremeaakih razmerah se more drugo spomlad taka zimska salata aajmaaj 3—4 tedae rej porezavati, kakor poletaa salata, ktere sa- ike so se.še le aporaladi sadile. Francoski sir: fromage de Brie. Ta air se visoko obrajta pa tudi drago plačaje. Praaa se kako ae aareja. Toplo mleko lzpod krave zjatraj vzame ae ia s ametaao od mteka od poprejšaega večera pomeša ia aa 30— 35° C. segreje. Takerau aegretemu mleku se prideae sirišča. Dokler da se mleko do cela vsiri, oataae trdno pokrito. Da se siroviaa od airodke popolaoma odloči, ae mora krepko predelati ia pregaesti ia v podobe stlačiti. Ti kolači ali alebi ao 30 ceatiraetrov široki ia po 4 ceatimetre visoki. Ko ae je siroviaa v podobe stlačila, se te pokrijejo s pripravno desko ia ta s kako težko stvarjo aajboljše s aaažaimi kameai obloži. Ko se je airodka odtekla, ae siri vzamejo iz podob ia v drage jedaake podobe vaade, ki ao s čiatiin plataom prekrite. Vsake pol ure se siri aekoliko atisaejo ia to atiakavaaje toliko krat poaovi, kolikor krat se v 36 urah zgoditi more. Posledajič ae air še brez plataa uro dolgo stiskava in potem ob obeh plateh s soljo vtere, kar ae po 24 urah poaovi. Po treh daeh se siri obrišejo ia subi v sod raed 10 centimetrov debelo plasti iz drobno rezaae slame polože. Ta sod se postavi aa hladea prostor ia. tam pusti, da ae airi v ajem godajajo, kar ae v kakih 6 tedaib zgodi. Miali ae, da je sir jeaeai aarejea aajboljši, prej ko ne, ker je ob tem času toplota ia hlad precej jcdaakomeraa. Sadjerejsko društvo za spodnji Štajer se je 5. aov. t. 1. ustanovilo pri av. Juriji ob južnej železaici: V ravnateljstvo ao izvoljeni gospodje: dr. Ipavio, predsedaik, vitez Berks, grajščak, namestaik, V. Jarc, učitelj, tajaik; Praunseis, trgovec, blagajaik; Bizjak (Pečovček), od svitlega cesarja z zlatim križcem obdarovaai sadjerejec v Teharskej fari , Fraac Leaček, veliki posestnik aa Blanici pri Sevnici, ia Miha Voaajak. iažeair v Celji, odboraiki. Društveaa pravila in prietopaice se kmalu natisnejo in razpošljejo. ,,Slov. Gospodar" bode glaailo novemu dmštvu. Kot ustaaovaiki ao vatopili: g. Fr. Leaček, Miba Vošajak, dr. Josip Sernec. Pri občnem zboru uavzoča bila ata tudi g. Kalmaa, ravaatelj vinorejske šole mariborake ia potovalai ačitelj g. Hanzel. Slabo z biki oskrbljen je Kozijaaski okraj, za 3186 krav je koaiaj 12 bikov licenciranih. Premijo prejeli so: Franc Ivaac v Bueah, J. Stadler pri sv. Petru, A. Pečaik v Koprivnici, Fr. Jazbinaek in Seaica v Presečaem in Fr. Zakošek v Wiersteiau. List za konjerejstvo znaai ,,Pferdezilchtcr" objavlja v zadnjej atevilki imeaa. ki ao letos za svoje lepe koaje v Radgoai, Lipaici, Ljutomeru, Ptuji, Žavci ia Sevaici prejeli premije. ,,Goapodar" jih začae pribodajič objavljati.