Celje - skladišče D-Per 539/1975 miyrii............^ ^ '#X<*XeXe'' NNV.V W.V.% .••••WZ4Vl.eMM. 1119750609,7 x$S: 5SS5. Illlill C0BI55 o :* « GLASILO OZD ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE LETO XI. JULIJ 1975 ŠTEV. "J Pričetek enotnega delovanja družbenopolitičnih organizacij REK Zasavje Neizpodbitno dejstvo je, da so družbenopolitične organizacije delovne organizacije ZPT in TET, dokazale v času priprav za združitev obeh delovnih organizacij v enotno delovno organizacijo združenega dela REK Zasavje, z opredelitvijo, da je TOZD tista osnovna celica, iz katere izvira celokupna organizacija samoupravnega sistema in povezovanje združenega dela, z vertikalnim povezovanjem proizvodnje surovine, predelave in trgovine, visoko družbeno zavest. Aktivnost družbenopolitičnih organizacij obeh kolektivov se je kazala v dokaj uspešnem delu akcijskega odbora za integracijo med ZPT in TET v temeljitem ter družebno zavestnem obveščanju delavcev obeh kolektivov. Po visoki stopnji aktivnosti in odgovornem pristopu družebnopolitičnih organizacij ter zavesti delavcev, je bila potrjena 20. junija 1975 s podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD, ustanovitev nove organizacije združenega dela REK Zasavje, ki pa se bo nadalje povezovala v SOZD (sestavljeno organizacijo združenega dela) EGS (Elektrogospodarstvo Slovenije). Prav gotovo je to le začetni korak in čaka vse družbenopolitične organizacije, samoupravne organe ter ostale subjektivne sile, odgovorno delo za vsebinsko poglabljanje samoupravnih odnosov tako, da bo delavec resnično postal odločilni tvorec dela, rezultatov svojega dela in odločanja v združenem delu. Le s takšno vsebinsko spremembo odno- sov v združenem delu bomo do-^grajevali to pomembno družbeno akcijo. Da bi čim hitreje dosegli postavljene cilje in da bo nova organizacija združenega dela resnično in z vsebinskimi premiki začela delovati, je nujno, da se v prvi vrsti povežejo in poenotijo v akciji družebnopolitične organizacije, na čelu z ZK kot Viktor Marolt, predsednik delavskega sveta Termoelektrarne Trbovlje je podpisal v imenu kolektiva te delovne organizacije samoupravni sporazum o združitvi TOZD v REK Zasavje. Foto Franjo Glavica REK Zasavje na ravni SOZD EGS. Istočasno z organizacijskim in vsebinskim utrjevanjem družebnopolitičnih organizacij na ravni organizacije združenega dela REK Zasavje, poteka tudi razprava za organiazcij-sko povezovanje družbenopolitičnih organizacij v okviru SOZD EGS s stališčem, da se tudi tu združujejo in usklajujejo interesi delavcev preko druž- benopolitičnih organizacij v temeljni organizaciji združenega dela. Prepričan sem, da bodo družbenopolitične organizacije tudi v tem nadaljnjem procesu vsebinskega utrjevanja samoupravnih odnosov v združenem delu, pokazale enako družbeno odgovornost in zavest, kot v času priprav na integracijo. Rajko Medvešek Rajko Medvešek, predsednik akcijskega odbora za pripravo integracije ZPT—TET, govori pred podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v REK Zasavje, dne 20. jun j a 1975, v upravni zgradbi ZPT, pred podpisniki in gosti. Foto Franjo Glavica IZVAJANJE PROGRAMA UKREPOV V LETU 1975 avantgardo delavskega razreda. Gotovo je, da bomo tako enotni hitreje razreševali probleme in naloge, ki stoje pred družbenopolitičnimi organizacijami v organizaciji združenega dela REK Zasavje. Ni dileme o tem, da se mora delo in aktivnost družbenopolitičnih organizacij odvijati in biti prisotna predvsem v osnovnih organizacijah ZK, sindikalnih skupinah in aktivih mladih v TOZD in skupnih službah. Akcije, ki pa so skupnega pomena, pa moramo poenotiti na ravni organizacije združenega dela in tako poenotena stališča postanejo obveza za vsakega posameznega člana ZK, v sindikatu in socialistični mladini. Moramo omeniti, da so družbenopolitične organizacije ZPT v času priprav na integracijo, navezovale stike z družbe-nopolitčnimi organizacijami Termoelektrarne Trbovlje in da so družbenopolitične organizacije TET, brez pripomb sprejele poslovnik o delu ZK ZPT, konference sindikata delavcev energetike in rudarstva ter konference mladih. Na tej podlagi je bil 25. junija sklican delovni sestanek sekretarjev osnovnih organizacij ZK in osnovnih organizacij sindikata. Dogovorili smo se, da bosta osnovna organizacija ZK in osnovna organizacija sindikata TET, do 10. julija 1975 izvedli volitve članov v svet ZK in konferenco sindikata tako, da bo 14. julija 1975 potekala seja sveta ZK REK Zasavje in 15. julija 1975, seja izvršnega odbora konference sindikata REK Zasavje. Na teh dveh sejah se bomo dogovorili in poenotili za nadaljnje akcije, ki stoje pred družbenopolitičnimi organizacijami z namenom, da dejansko pričnemo z vsebinskimi premiki te naše družbene akcije. Na že omenjenem delovnem sestanku sekretarjev osnovnih organizacij ZK ter predsednikov osnovnih organizacij sindikata, so bili v prvem delu navzoči tudi predstavniki koordinacijske konference sindikatov SOZD EGS. V razpravi je bil dogovorjen tudi način povezovanja družbenopolitičnih organizacij Letos marca je bil sprejet program ukrepov za zagotovitev načrtovanih rezultatov, tako v posameznih TOZD, kot v delovni organizaciji. Sprejet je bil tudi sklep, da je treba izvajanje programov kontrolirati vsake tri mesece. Ker je program stopil v veljavo v aprilu, je to prvo preverjanje izvajanja programa. Najprej lahko ugotovimo, da so vse TOZD in skupne službe sprejele v smislu zahteve po 1. točki programa ukrepov svoje programe, ki so seveda glede na različne pogoje v TOZD tudi zelo različni. Iz poročil TOZD lahko ugotovimo, da so bili programi ukrepov v glavnem sprejeti na sejah delavskih svetov TOZD, da pa je bilo nekaj pri- merov obravnavanja in sprejemanja na zborih delavcev pa tudi po delovnih skupinah. Lahko ugotovimo, da je aktiviranje vseh članov kolektivov posameznih TOZD v celoti premagal navzoče pri uresničevanju nalog, ki sledijo iz programov ukrepov. Vprašanje oblikovanja dohodka v TOZD proizvodnje premoga, je povezano s proizvodnimi rezultati. Prvi trije meseci letošnjega leta so dali nedvomno zelo dobre pogoje nadaljnjemu razvoju, kar je dajalo tudi optimistična predvidevanja. V aprilu pa je vdrl mulj v jami TOZD Rudnik premoga Hrastnik, kar je bistevno spremenilo dotedanja predvidevanja, tako v pogledu možnosti doseganja ali preseganja načrta proizvodnje premoga, kot tudi glede doseganja dohodka. To je seveda povzročilo potrebo po spremembi proizvodnega in finančnega načrta za področje proizvodnje premoga. Zato je tudi delavski svet ZPT na seji, dne 16. maja, sprejel sklep o izdelavi novega proizvodnega in finančnega načrta za leto 1975, ki naj bo pripravljen za razpravo in sklepanje hkrati z obravnavo polletne bilance vseh TOZD kot tudi delovne organizacije. Rezultati gospodarjenja v TOZD in v okviru delovne organizacije so podvrženi stalnemu preverjanju in odgovorni organi sprejemajo tudi ustrezne sklepe. Glede na prejšnjo točko in položaj posameznih TOZD in delovne organizacije, so potekale v vseh samoupravnih organih, tako v TOZD, kot v delovni organizaciji, razprave o nastalem položaju in tudi sprejeti ustrezni sklepi. TOZD niso posebej sprejemale programov varčevanja. Ta je zajet deloma že v programu ukrepov za leto 1975. Vendar programi niso zastavljeni, niti niso podrobneje obdelani v pogledu ovrednotenja rezultatov varčevanja. Res pa je, da je del programa varčevanja zajet že v finančnem načrtu za leto 1975. Če ocenjujemo rezultate varčevanja po izvajanju finanč- nega načrta, potem ne moremo biti zadovoljni, predvsem na področju rasti in materialnih stroškov, ki so se povečali bolj, kot smo v načrtu predvideli. Pri tem je prisotno dvoje — na eni strani dvig cen, na drugi strani pa tudi v določeni meri povečana poraba nekaterih reprodukcijskih materialov. Izkoriščanje delovnega časa je eno izmed osnov za doseganje višje produktivnosti in boljših rezultatov gospodarjenja. V tem smislu so bili sicer pod-vzeti nekateri ukrepi, vendar ne dovolj sistematično glede točnega opredeljevanja tistih problemov v vseh fazah proizvodnih procesov, ki bi lahko z organizacijskimi posegi povečali tudi izkoristek delovnega časa. Aktivnost v zvezi z dajanjem iniciative za uvajanje sprememb na vseh področjih proizvodnih procesov, se ni v celoti odvijala v smislu zastavljene naloge. Reševala so se sicer nekatera konkretna vprašanja, ni pa izdelan program, po katerem naj bi ugotavljali, kaj je potrebno v posameznih primerih podvzeti za izboljšanje posameznih delov različnih proizvodnih procesov. Raven medsebojnega sodelovanja skupnih služb in TOZD v smislu reševanja problematike posameznih TOZD se je sicer izboljšala, vendar pa še vedno ni takšna, da bi lahko rekli, da ne more biti na te odnose nobenih prigovorov. Pri tem je seveda potrebno upoštevati tudi nujnost prilagoditve skupnih služb v svojem delu in predvidenem obsegu dela v integrirani delovni organizaciji. Tehnika obračuna dohodka in sredstev TOZD je v obdelavi oziroma pripravi. Gre predvsem za tehniko obračuna proizvodnje premoga, vzpostavitev žiro računov za te TOZD in razdelitev obratnih sredstev. Odločitev o tem vsekakor ni enostavna in terja vsestransko presojo ter tudi potrebo o izbiri najbolj praktične in racionalne rešitve, ki pa mora vsebovati vse osnove za dejansko mate- rialno možnost gospodarjenja v TOZD. V zvezi s programom in vsebino dela oddelka za nagrajevanje je bilo časovno vse pripravljeno. Ne moremo pa še zagotoviti polne kadrovske zasedbe. Seveda bo vsaj v začetku okrnjena možnost širine delovanja tega oddelka. Delavski svet ZPT je na seji 16. maja 1975, imenoval komisijo, ki naj pripravi idejne osnove za nadaljnjo samoupravno organiziranost. Pri tem je zahteval, da komisija upošteva mnenja vseh dejavnikov, ki so zadolženi z vključevanjem v delo na nadaljnjem razvoju samoupravne organiziranosti. Srednjeročni program razvoja pripravljajo v vseh TOZD. Pri tem se srečujejo s težkoča-mi vseh vrst, od problemov preskromnih osnov za nadaljnjo načrtovanje na področju proizvodnje premoga, do problemov kadrovskega značaja pa tudi pomanjkanja programov na področju družbenega standarda. Vsekakor bo potrebno te razvojne programe uskladiti na ravni delovne organizacije. Integracijski postopek med ZPT in TET je zaključen. Jasno je, da nas čakajo na tem področju precejšnja prizadevanja v pogledu pričetka delovanja nove delovne organizacije. Nastaja vprašanje, ali naj bi se že pred registracijo Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Zasavje, program ukrepov razširil glede na novo področje, ki se vključuje v skupna prizadevanja. Albert Ivančič, dipl. inž. rud. IMENOVANJE V DELOVNO SKUPINO Izvršni odbor KOSIRE pri ZPT je imenoval Franca Sipka iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje, v delovno skupino, ustanovljeno v zvezi z urejanjem solidarnostnega financiranja beneficirane delovne dobe za delavce slovenskih rudnikov kovin in nekovin, premogovnikov in geološkega zavoda. Kdaj pričnemo Takšnih in podobnih vprašanj slišimo nešteto s strani delavcev TOZD GRAMAT, ki so neposredno prizadeti zaradi odlašanja z rekonstrukcijo na opekarni. Podobna vprašanja postavljajo tudi naši kupci, katere so obvestili preko časopisa, da pričenjamo z rekonstrukcijo v novembru 1974. V tem roku rekonstrukcija ni stekla in smo jo odložili na januar 1975. Sedaj pa je že julij in še vedno so nejasnosti glede pričetka rekonstrukcije opekarne. Strojna o-prema za krožno peč in strojnico je deponirana na opekarni v neprimernem prostoru. Kljub temu, da smo v opremo vložili sredstva v višini ca. 8,000.000 dinarjev, z najetim kreditom pri avstrijski firmi Niesenbacher, ne morejo ZPT izločiti 1 milijon 60 tisoč dinarjev, ki so potrebna za najetje posojila pri Ljubljanski banki. Zaposleni v TOZD GRAMAT se dobro zavedamo, da s tem, ko je strojna oprema uskladiščena in z njo ne proizvajamo, ni storjenega še nič. Vsak mesec kasni tve z rekonstrukcijo veča gospodarsko škodo, ki obremenjuje našo TOZD in ZPT, sedaj REK ZASAVJE. Delovni pogoji zaposlenih na opekarni se iz meseca v mesec slabšajo zaradi dotrajanosti krožne peči in obrab- Praznovali smo Slovenski rudarji praznujemo vsako leto svoj praznik v spomin na gladovno stavko, ki se je pričela 3. julija 1934 v rudnikih Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Letos je osrednja proslava potekala v delavskem domu v Trbovljah, in sicer 2. julija. Sprva je bilo mišljeno, da naj bi bila proslava v Hrastniku na športnem stadionu, ki naj bi bila po- rekonstrukcijo opekarne? Ijenih strojnih delov v strojnici opekarne. Zato bo tudi finančni uspeh poslovanja slabši od predvidenega. Spričo izredno slabih pogojev dela v krožni peči, se število bolnih veča iz meseca v mesec. Če se bo ta situacija nadaljevala, bo TOZD GRAMAT prišel v težak položaj, kar pa seveda ni v skladu z našimi splošnimi prizadevanji za večjo in cenejšo proizvodnjo. Kljub temu, da se naša delovna organizacija nahaja v težkem položaju zavoljo nelikvidnosti, bi morali čimpreje poiskati sredstva za pričetek rekonstrukcije opekarne. V pripravi je nov zvezni zakon o naložbah, ki bo mnogo strožji in bo zahteval še večjo lastno udeležbo. Ljubljanska banka nam je izdala garancijo za najetje kredita. Vodilno osebje te banke pa nas je opozorilo, da je treba z rekonstrukcijo pričeti takoj, ker se lahko zgodi, da nam njihova garancija ne bo koristila in bi bil ves dosedanji trud zaman. Zato smatram, da je to problem celotne delovne organizacije in ne le naše TOZD. Z ugraditvijo strojne opreme bi se vložena sredstva pričela hitreje vračati, ker bi bil po končani rekonstrukciji tudi finančni rezultat dan slovenskih vezana hkrati tudi s proslavo 25-letnice samoupravljanja in s tovariškim srečanjem celotnega kolektiva. Vendar se je delavski svet ZPT na svojem zasedanju v juniju dokončno odločil na predlog političnega aktiva, da bo osrednji del proslave v Trboveljskem delavskem domu, medtem ko bo proslava 25-letnice samoupravljanja, pove- mnogo ugodnejši. S tem bi bila zagotovljena večja socialna varnost zaposlenih in končalo bi se težko fizično delo v krožni peči pri temperaturi ca. 70° C. TOZD GRAMAT je začela z zbiranjem sredstev že v letih 1973 in 1974, s tem da je razporedila celoten ostanek dohodka in amortizacijo namensko za rekonstrukcijo. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi TOZD GRAMAT imajo ta problem vedno na dnevnem redu. Vso problematiko skušajo urejevati na najprimernejši način. Kljub vsem prizadevanjem ne bo mogoče več delati pod obstoječimi pogoji, zaradi težkega in nevarnega dela v krožni peči in vedno večjih okvar na stroju. Slišimo tudi očitke posameznih TOZD, da so nam dale sredstva za rekonstrukcijo v letu 1974, katerih izjave so relativne in nerealizirane. Zato ponovno poudarjam, da bodo tudi v bodoče potrebna prizadevanja vseh vodilnih in odgovornih v delovni organizaciji, da bo načrtovana rekonstrukcija opekarne stekla v čim-krajšem roku. Zavedati se moramo, da poti nazaj ni — le naprej, zato moramo priti čimprej do potrebnih sredstev. Juro Gotal rudarjev zana s tovariškim srečanjem v septembru t.l. Zavoljo tega je ostalo zelo malo časa za pripravo scenarija in drugih organizacijskih in programskih zadev. Za uvod v osrednji del proslave je imela delavska godba iz Trbovelj pod vodstvom dirigenta prof. Mihe Gunzka, promenadni koncert v času od 17. do 18. ure na ploščadi pred de- lavskim domom. Na vso srečo je bilo vreme izjemoma takrat vedro in sončno. Ob 18. uri, takoj po koncertu delavske godbe, je galerijski .svet Trboveljske likovne galerije odprl v galerijskih prostorih v delavskem domu razstavo likovnih del dveh članov kolektiva iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje, in sicer slikar j a-samorastnika Alojza Nadraha in kipar j a-samorastnika Alojza Lesarja. Predstavnik galerije je orisal pomen njune razstave, moški pevski zbor Zarja pa je zapel ob tej priliki dve pesmi. Razstavo so si ogledali številni člani kolektiva in gostje, ki so bili navzoči na otvoritvi razstave. Ob 18,30 se je pričela v gledališki dvorani delavskega doma osrednja proslava. Takoj po odpeti internacionali, ki sta jo zapela pevska zbora Slavček in Zarja, je predsednik izvršnega odbora konference sindikata energetike in rudarstva pri ! V okviru letošnje proslave dneva rudarjev je galerijski svet Trboveljske likovne galerije v delavskem domu odprl v galerijskih prostorih samostojno razstavo dveh likovnikov-samo-rastnikov, Alojza Nadraha in Alojza Lesarja iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje, oba sta člana likovne sekcije RELIK. Posnetek kaže del navzočih ob otvoritvi razstave. Foto A. Bregant ZPT, Ivan Vovk pozdravil vse navzoče. Poseben pozdrav je veljal članoma sveta federacije Lidiji Šentjurc in Mihi Marinku, ki je hkrati tudi častni član ZPT, nadalje Marjanu Orožnu, republiškemu sekretarju za notranje zadeve, inž. Miroslavu Žolnirju, pooblaščenemu zastopniku predsednika republiškega komiteja za energetiko, štirim predstavnikom rudarsko-energetskega kombi-natanata Kolubara, predstavnikom vseh treh občin, občinskih komitejev ZK in predstavnikom drugih družbenopolitičnih organizacij ter ostalim gostom in članom kolektiva. Za tem je imel predsednik delavskega sveta Franc Romih, slavnostni govor. V njem je orisal pomen praznovanja 3. julija in poudaril, da je to praznovanje eno od obeležij boja slovenskih in zasavskih rudarjev za boljše pogoje in za večji kos kruha. Rudarji iz Zasavja so bili vedno v prvih vrstah v boju za delavske pravice. V govoru je nato orisal še pomen 30-letnice praznovanja osvoboditve, 25-letnice samoupravljanja, samoupravno organiziranje, integracijo TOZD in skupnih služb ZPT ter TET v novo delovno organizacijo REK Zasavje, spomnil se je ponesrečenih tovarišev, na koncu pa je poudaril našo usmeritev dano s sklepi 10. kongresa ZKJ, 7. kon-resa ZKS in 8. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, predvsem pa s sprejetjem nove ustave. Na koncu je dejal: »Gospodarjenje in odnos do njega je pa le takrat dobro, če vsak posameznik na svojem delovnem mestu odgovorno, vestno in učinkovito opravlja svoje delo. To mora biti tudi naša glavna skrb pri snovanju nadaljnjega razvoja in boljšega jutrišnjega dne. Ob koncu čestitam članom REK Zasavje, vsem slovenskim rudarjem za njihov stanovski praznik, vsem borcem NOB pa za njihov praznik, Dan borca.« Ivan Vovk je nadalje prebral obvestilo o podelitvi jubilejnih nagrad jubilantom dela. Te so Franc Romih, predsednik delavskega sveta ZPT, je imel slavnostni govor ob letošnjem dnevu rudarjev, dnjg 2. julija 1975, v delavskem domu v Trbovljah. Foto A. Bregant bile isti dan dopoldne razdeljene v posameznih TOZD vsem upravičencem. Leopold Rebernik, inž., predsednik odbora za izume in racionalizacije ZPT, je prebral utemeljitev o osvojitvi predloženih tehničnih izboljšav ter izročil priznanja in nagrade trem racionalizator j em, medtem ko je navzoče obvestil o tem, da so pristojni odbori oziroma komisije v TOZD prav tako priznale nagrade in priznanja 14 članom kolektiva. Emil Kohne. dipl. inž. rud., glavni varnostni inženir, je seznanil navzoče o podelitvi priznanj članom jamskih reševalnih moštev. Niko Oberčkal, predsednik komisije za telesno kulturo in rekreacijo pri KO-SIRE ZPT, pa je prebral rezultate športnih tekmovanj v počastitev letošnjega dneva rudarjev ter podelil pokale zmagovalnim ekipam. V kulturnem delu programa sta sodelovala moški pevski zbor Zarja pod vodstvom Riharda Beuermanna in mešani pevski zbor Slavček pod vodstvom Jožeta Skrinarja. Zapeli so pesmi Delu čast in oblast, Slava delu, Cvetoči bezeg, Dvigni se prapor, Rudarska pe- sem in za konec Naša zemlja. Nekatere pesmi sta zbora zapela skupaj. V programu pa so sodelovali z recitacijami recitatorji Svobode-Center ter ve-zalec besedila. Ti so bili Janez Kužnik, inž., Raso Zor, Miloš Dolinar in Marjeta Podlogar. Mladinki Djokičeva in Keršiče-va sta v duetu zapeli pesem Pozdravljeni knapje, solistka-sopranistka Ida Virt je zapela ČESTITKE OB DNEVI REDARJEV Kolektivu Zasavskih premogovnikov Trbovlje so ob dnevu rudarjev — 3. juliju čestitali: Rudnik živega srebra Idrija, Rudnik rjavega premoga in industrija gradbenega materiala Alojz Lesar je izdelal številne kipe iz lesa. Najraje upodablja rudarje. Na fotografiji je eden izmed teh, ki ga je izdelal-izre-zal iz topola, pred njegovo delavnico« na Neži. Lep je stan rudarski. Nekatere izvajalce sta spremljala na klavirju Ida Virt in Jože Skrinar. Celotno proslavo so pripravili: Scenarij z izborom tekstov Rado Češnovar, ocvetličenje odra je imel na skrbi Milan Kovač, ozvočenje Radio Trbovlje, idejno zasnovo programa so pripravili Jože Skrinar, Albert Ivančič, dipl. inž. rud., Rado Češnovar, Tine Lenarčič, organizacijo proslave pa je imel na skrbi Tine Lenarčič, skupno s predstavniki vseh TOZD in družbenopolitičnih organizacij. Oder je pripravil Delavski dom s svojimi sodelavci. Mnenja navzočih o poteku proslave so si bila enotna v tem, da je bila v celoti dobro pripravljena in izpeljana, vsi pa so pogrešali večje število članov kolektiva, ki naj bi sodelovali na proslavi. Upajmo, da nam bo uspelo prihodnje leto bolj zainteresirati člane kolektiva za udeležbo na proslavi svojega stanovskega praznika, dneva rudarjev. Kanižarica, Rudarsko-elektro-energetski kombinat Velenje, Rudnik kaolina Črna, IT AS Kočevje, Združenje premogovnikov Jugoslavije - Beograd, Kolektiv »Kamnik« - Kamnik, Geološki zavod Ljubljana, Kurivo Ljubljana, OPZ RUDIS Trbovlje, TOZD RUDIS engineering Trbovlje, Tovarna plinobetona Kisovec v ustanavljanju — Zagorje ob Savi, Poslovno združenje energetike SRS, Rudarski institut Ljubljana. Za prejete čestitke se v imenu celotnega kolektiva toplo zahvaljujemo. Tudi naš kolektiv je v imenu vseh TOZD in skupnih služb ZPT poslal čestitke delavcem oziroma rudarjem vseh slovenskih premogovnikov. Moški pevski zbor Zarja in mešani pevski zbor Slavček Svobode-' Center, sta za uvod zapela na proslavi dneva rudarjev, dne 2. julija 1975, Internacionalo. Oba zbora sta pod vodstvom svojih dirigentov sodelovala pri izvajanju kulturnega dela programa na proslavi. Foto A. Bregant Izumiteljstvu in racionalizatorstvu vso našo podporo in pomoč Na letošnji proslavi dneva rudarjev, dne 2. julija 1975, je predsednik odbora za izume in racionalizacije ZPT, Leopold Rebernik, inž., seznanil navzoče o sklepu kolektivnih izvršilnih organov v TOZD in ZPT o tem, katere tehnične izboljšave so bile letos osvojene in kdo so prejemniki letošnjih priznanj in nagrad. Priznanja in nagrade, ki jih je odobril odbor za izume in racionalizacije ZPT na svoji seji 24. junija 1975, na temelju določil pravilnika o izumih in tehničnih izboljšavah, so prejeli naslednji člani kolektiva: — Ivan Flajs iz TOZD Rudnik premoga Hrastnik, je prejel nagrado v višini 3.460,00 din, in sicer kot razliko za osvojeno tehnično izboljšavoc za izdelavo hidravličnega izvlačilca. Znesek predstavlja razliko za leto 1974. Nadalje je isti racionali-zator prejel 2.000,00 din kot akontacijo za izdelavo (skupno z Marjanom Mauserjem) priključka na TURBO Geslo vrtalni stroj za podaljašnje svedrov pri vrtanju daljših vrtin, kar predstavlja akontacijo do dokončne ugotovitve gospodarskega učinka osvojene tehnične izboljšave. Prejel pa je še 1.500,00 diarjev za predelavo reduktorja za pogon GT v jami Dol (enako nagrado za isto izboljšavo je prejel tudi Milko Majcen); — Marjan Mauser iz TOZD Rudnik premoga Hrastnik, je prejel poleg priznanja, še nagrado v višini 2.000,00 din za izdelavo priključka na TURBO Gesbo vrtalni stroj za podaljšanje svedrov pri vrtanju daljših vrtin. Znesek predstavlja akontacijo do končne ugotovitve gospodarskega učinka osvojene izboljšave; — Jože Hrovat iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje, je prejel poleg priznanja, tudi enkratno denarno nagrado v višini 5.830 dinarjev, in sicer za osvojeno tehnično izboljšavo — pripravo za popravilo vijakov objemk TH podporja z dvigalko in za pripravo za popravilo vijakov objemk TH podporja z vzvodom. Odbori oziroma komisije za izume in tehnične izboljšave v posameznih TOZD pa so osvojile naslednje tehnične izboljšave in podelile 2. julija 1975 na sedežih TOZD priznanja in nagrade naslednjim racionaliza-torjem iz svojih vrst: V TOZD Rudnik premoga Hrastnik: — Vilko Majcen — 1.500 din; za predelavo reduktorja za pogon GT v jami Dol; — Vili Greben — 5.500 din; za predelavo Vibrabloca; — Pavel Zupan — 5.500 din; za predelavo naprave za izdelovanje šestih kvadrov na stroju Rosacometta. V TOZD Rudnik premoga Trbovlje: — Matija Kuder —- 1.090 din: za osvojeno izboljšavo pri pomožnem. stropnem nosilcu za vgrajevanje Moll-podporja v sipkah in progah; — Stane Gračner — 2.000 dinarjev; —- Stane Burja — 1.500 din; oba za izdelavo zamenjave stikal za odkopni stroj in transporter francoske izvedbe s stikali poliske izvedbe; — Milan. Barovič — 500 din: za ojačano tesarbo v progi s TH podporjem. V TOZD Rudnik premoga Zagorje: — Franc Zakrajšek — 241,70 din; za osvojeno izboljšavo, ki je omogočila podaljšanje življenjske dobe gumijastega traku na separaciji Zagorje (razlika za leto 1974); — Matjaž Hočevar, dipl. inž. — 574,20 din; za izboljšavo križišča TH podporja za uporabo krone (razlika za leto 1974). V TOZD Separacija premoga Trbovlje: —■ Jože Knez — 3.460 din; za izdelavo prevoznega odlagalca za premog (razlika za leto 1974); — Ivan Zibret —- 3.000 din; za zamisel principa delovanja elektropnevmatske kretnice za skupni prevoz z opozorilnimi in varnostnimi svetlobnimi znaki. Predsednik odbora za izume in racionalizacije ZPT Leopold Rebernik, inž. el., izroča Marjanu Mausarju iz TOZD Rudnik premoga Hrastnik, priznanje in nagrado za osvojeno tehnično izboljšavo. V TOZD GRAMAT: — Juro Gotal — 1.500 din; za osvojene izboljšave na krožni peči na opekarni (razlika za leto 1974); — Drago Cizej — 1.000 din; za osvojeno izdelavo dodatnega vozička pri prekladanju suhe surove opeke v opekarni (razlika za leto 1974); — Karel Ver del — 200 din; za izboljšavo pri nakladanju gline v jamske vozičke. Skupno je prejelo priznanja in nagrade za osvojene tehniške izboljšave 17 članov kolektiva, v skupni vrednosti 42.266 din. Predsednik odbora je vsem racionalizatorjem čestital in jih prosil, za nadaljnje sodelovanje pri reševanju raznih tehničnih in drugih problemov v TOZD in v delovni organizaciji. Tem čestitkam se pridružujemo tudi mi! Izplačane so bile jubilejne nagrade Na temelju določil samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov TOZD in skupnih služb ZPT, so člani kolektiva prejemali ob svojem delovnem jubileju, do vključno leta 1974, v dar zapestne ure. Sprva je bila mejna doba za moške 40 let, za ženske pa 35 let, nato 35 za moške in 30 za ženske, kasneje 30 oziroma 25 let in nazadnje leta 1974 za 20-letno delovno dobo tako za moške, kot za ženske. Na temelju določil sindikalne liste za leto 1975, pa je delavski svet ZPT po predhodnih razpravah in sklepanjih na sejah družbenopolitičnih organi- zacij in delavskih svetov vseh TOZD in SS, dopolnil oziroma spremenil dosedanje določilo samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov TOZD in SS ZPT, ki govori o jubilejnih nagradah. Sklenil je, da dobe letos jubilejne nagrade vsi tisti člani kolektiva ZPT, ki so v letu 1975 izpolnili 10, 20, in 30-letno delovno dobo pri ZPT. V okviru tega sklepa so jubilanti prejeli 2. julija 1975 ob letošnjem dnevu rudarjev nagrade v višini po 1.500,00 din za 10-letno delovno dobo pri ZPT, v vi- šini 2.200 din za 20-letno delovno dobo pri ZPT in v višini 3.000,00 din za 30-letno delovno dobo pri ZPT. Pri odmeri delovne dobe so bila upoštevana navodila od junija 1974, in sicer katera delovna doba se šteje kot delovna doba pri ZPT. Jubilejne nagrade so bile v obliki vrednostnih nakazil izplačane jubilantom na sedežih TOZD in skupnih služb ZPT. Iz naslednjega pregleda je razvidno, kolikšno število jubilantov dela je letos prejelo jubilejno nagrado: TOZD Število upravičencev za 10 za 20 za 30 let skupaj rudnik premoga Hrastnik 27 46 15 88 rudnik premoga Trbovlje 15 33 14 62 rudnik premoga Zagorje 26 40 29 95 separacija premoga Trbovlje 2 8 10 20 rudarska gradbena dejavnost 19 12 5 36 elektrostrojne delavnice 5 4 2 11 GRAMAT 3 5 1 9 Avtoprevoz »Zasavje« 2 2 3 7 Rudarski šolski center 2 3 10 15 Skupne službe 4 6 15 25 SKUPAJ 105 159 104 368 Skupna vrednost izplačanih čenih na podelitev nagrade še jubilejnih nagrad znaša šest članov kolektiva, tako da 819.300,00 din. Naknadno je bilo j e-letos skupno prejelo jubilejne ugotovljeno, da je bilo upravi- nagrade 374 upravičencev. Dne 2. julija 1975 je imela delavska godba Trbovlje pod vodstvom svojega dirigenta prof. Mihe Gunzka, na ploščadi pred delavskim domom ob navzočnosti številnih rudarjev in drugih občanov, svoj promenadni koncert v počastitev dneva rudarjev. Priznanja jamskim reševalcem Delavski svet ZPT je na svojem 16. zasedanju dne 23. junija t. L sprejel dopolnitev člena 99 samoupravnega sporazuma o delitvi OD v TOZD in skupnih službah ZPT s tem, da prejmejo člani kolektiva, ki se dalje časa aktivno bavijo z jamskim reševanjem posebne značke-pla-kete. Za 5-letno aktivno sodelovanje dobe bronasto, za 10-letno srebrno in za 15- in večletno aktivno sodelovanje zlato značko oziroma plaketo. Glavni varnostni inženir ZPT Emil Kohne, dipl. inž. rud., je na proslavi dneva rudarjev, dne 2. julija 1975 prebral imena tistih članov kolektiva, ki so ža 10-letno delo oziroma aktivno sodelovanje v jamskih reševalnih moštvih prejeli rudarsko grafiko Franca Kopitarja, ak. slikarja. Iz TOZD Rudnik premoga Hrastnik je to priznanje prejel Martin Hribernik, iz TOZD rudnik premoga Trbovlje Ladislav Zunk in iz TOZD Rudnik premoga Zagorje dipl. inženirja Leopold Grahek in Jože Čič. Spominske značke oziroma plakete za sodelovanje v jamskih reševalnih moštvih pa so na sedežih TOZD, dne 2. julija 1975 prejeli: a) v TOZD Rudnik premoga Hrastnik: — za 5 let aktivnega sodelovanja: Alojz Hafner, Andrej Hafner, Matija Lavrič, Adolf Laznik, Jože Lokovšek, Adam Lukmar, Vili Pistotnik, Slavko Planinc, Jože Potočan, inž. Franc Selan, Franc Špajzer, Ivan Trbovc, Jože Vlaj, Adam Baloh, inž. el., Leopold Rebernik; — za 10 let aktivnega sodelovanja: Jože Čeč, Ivan Hafner, Jože Hribernik, Leopold Hribernik, Branko Kušar, Karel Ser-gan, Martin Hribernik, Stanko Ovčak, inž. Jože Vidmar, Marjan Pevec, Mirko Grešak, Jurij Orač, Dušan Ostojič, Anton Gregorčič, Stanko Urh, Ivan Zupan III; — za 15- in večletno aktivno sodelovanje: inž. Alojz Pavčnik, Boris Sentjurc, Anton Marinko, Ivan Klenovšek, Vlado Kmet, Marjan. Mauser, Konrad Kotnik, Maks Sakelšek. b) v TOZD Rudnik premoga Trbovlje: —■ za 5 let aktivnega sodelovanja: Edi Brglez, Silvo Glas, Stane Gračner, Viktor Kralj, Mirko Maleš, Mirko Mivec, inž. Ernest Sčukanec; —• za 10 let aktivnega sodelovanja: Vlado Knez, Ladislav Zunk, Franc Žgajner; —■ za 15- in večletno aktivno sodelovanje: inž. Matija Ušenič-nik, inž. Ivan Berger, Izidor Bolte, Anton Hrovatič, Janez Jelen, Anton Pikš, Alojz Knez, Ferdo Dobovičnik, Alojz Gorišek, Viktor Ceferin, Franc Sipek; c) v TOZD Rudnik premoga Zagorje: — za 5 let aktivnega sodelovanja: inž. Matjaž Hočevar, Andrej Radej, Ivan Rokave, Ven-čelsav Smole, Peter Skrabar; — za 10 let aktivnega sodelovanja: inž. Jože Čič, Anton Prebil, Ivan Bene, Stanislav Čič, Tomo Govejšek, Pavel Jereb, Marjan Lavrin, Jože Žitnik; — za 15- -in večletno aktivno sodelovanje: inž. Rado Ozbič, inž. Leopold Grahek, Ivan Vovk, Jakob Ristič, Filip Čop, Vinko Drnovšek, Konrad Gostiša, Alojz Hrovat, Roman Mrva, Ignac Pistotnik, Maks Puh, Viktor Rebernjak, Ferdo Uran, Franc Dolšak. Za letošnji dan rudarjev je bilo skupno torej podeljenih 27 bronastih, 27 srebrnih in 33 zlatih plaket, skupno 87 plaket. Tudi na letošnji proslavi dneva rudarjev, 2. julija v delavskem domu v Trbovljah, so sodelovali razni gostje, med drugim Lidija Sentjurc in Miha Marinko, oba člana federacije, Marjan Orožen, republiški sekretar za notranje zadeve, predsedniki občinskih skupščin in sekretarji občinskih komitejev ZK, vseh treh občin, sekretar revirskega komiteja ZK in drugi. Samostojna razstava likovnih del Alojza Nadraha in Alojza Lesarja V okviru letošnje proslave dneva rudarjev je galerijski svet Trboveljske likovne galerije, pripravil prvo samostojno razstavo likovnih del slikarja Alojza Nadraha in kiparja-rezbarja Alojza Lesarja. Razstava je bila odprta 2. julija ob 18. uri, ob navzočnosti številnih članov kolektiva, gostov in drugih občanov, v počastitev dneva rudarjev. Alojz Nadrah, slkar-samorast-nik, sicer pa rudar-kopač, član likovne sekcije RELIK od leta 1963 dalje, je vsa povojna leta zaposlen pri našem rudniku. Kakšne posebne likovne strokovne izobrazbe ni bil deležen. Doslej je izdelal preko 500 slik-perorisb, barvnih tušev, olj, linorezov, praskanic in akvarelov. V svojih delih v glavnem upodablja rudarja in njegovo okolico, najsi bo na delu ali doma. Na tej razstavi, ki je trajala do 14. julija, je prikazal 48 svojih del. Alojz Nadrah, rudar iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje, sli-kar-samorastnik razstavlja v Trboveljski galeriji v delavskem domu 48 svojih del. Alojz Lesar, kipar-samorast-nik, rudar-kopač, zaposlen prav tako pri rudniku že 25 let (oba z Nadrahom sta zaposlena v TOZD Rudnik premoga Trbovlje) je član RELIK od ustanovitve v letu 1963 dalje. Doslej je izdelal — izrezal iz lesa že blizu 300 kipov, kipcev in reliefov raznih velikosti. Za obdelavo uporablja lipovino, topol, bukev in hrast. Kot je znano, kar vedo vsi njegovi delovni tovariši, je največ svojih del izrezal iz polomljenih toporišč in jamskega lesa. Tako kot Nadraho-va, kažejo tudi Lesarjeva dela izrazito pripadnost rudarskemu stanu, saj je tudi Le^ar izrezal številne kipe in kipce na rudarsko temo. Na tej razstavi je razstavljal skupno 16 del. Oba razstavi)alca sta rudarja, oba amaterja, oba pa se po svojem rednem delu posvečata likovni dejavnosi, kar daje njima in nam vsem poseben smisel in določeno zadovoljstvo. Oba upodabljata svet v katerem živita in ki ga dodobra poznata in v katerem sta se vsa leta samorastniško oblikovala-brusila, trudila in dopolnjevala. Podvržena sta bila raznim nihanjem — padcem in vnovičnim vzponom. Vsak na svojem področju sta doselga nekaj posebnega, nekaj kar drugod nismo videli in kar daje njunim delom poseben pečat. S svojo dejavnostjo in svojimi deli pomagata ustvarjati most med preprostim delavcem in občanom, ki poredko zaide v galerijo in med delavcem-obča-nom, ki občuduje umetniška dela na razstavah, na televiziji in ob drugih prilikah. Oba sta vložila v teh letih v svoj razvoj mnogo dela, predvsem v količinskem pogledu, vloženem času, pa tudi v vloženih lastnih sredstvih. Njuno slikanje in rezbarjenje je zelo razumljivo, kar velja za večino del nešolanih slikarjev — kiparjev. Njihova dela so dostopna vsem kategorijam občanov. Naš razvoj torej ne gre s hitrimi koraki naprej le v produkcijskih, družbenih in samoupravnih odnosih, pač pa tudi v pogledu stalnih prizadevanj za splošno estetsko vzgojo vseh občanov. Alojz Lesar, rudar-kopač v TOZD Rudnik premoga Trbovlje, kipar-rezbar, ki samostojno razstavlja kot član RELIK v Trboveljski galeriji svoja naj-novejša dela v lesu. Razstavljena dela so si z zanimanjem ogledali vsi udeleženci letošnje proslave dneva rudarjev, med katerimi so bil tudi Lidija Šentjurc in Miha Marinko, oba člana sveta federacije, Marjan Orožen, republiški sekretar za notranje zadeve, številni drugi gostje in mnogi drugi občani. Razstavo je odprl predstavnik galerijskega sveta T. Lenarčič, sodeloval pa je s krajšim programom tudi moški pevski zbor zbor Zarja Svobo-de-Center pod vodstvom zborovodje tov. R. Beuermanna. V ča- su, ko je bila razstava odprta, si jo je ogledalo veliko število občanov. Prepričani smo, da bosta oba naša dva sodelavca uživala tudi v bodoče vso našo pomoč, razumevanje in naklonjenost, pri njunem likovnem ustvarjanju. T. L. Mnenje o letošnji proslavi Ustrezno pomenu zgodovinskih dogodkov —- boju delavskega razreda in gladovne stavke zasavskih rudarjev iz leta 1934 in NOV, smo se dostojno oddolžili spominu s tem, da je bila na predvečer rudarskega praznika in dneva borca, v delavskem domu v Trbovljah, organizirana proslava. Glede na jubilejno 30. obletnico zmage nad fašizmom in 25-letnico samoupravljanja, naj bi imela proslava še posebno obeležje. K svečanemu vzdušju je prispevala Delavska godba s promenadnim koncertom pred delavskim domom. Proslava v gledališki dvorani je bila. združena z lepim kulturnim programom, ki so ga izvedli kulturniki Svobode-Center - zbora Slavček in Zarja, recitatorji in solisti. Mučno je deloval name preskromen obisk sicer številnega kolektiva in drugih domačinov, medtem ko so se povabilu odzvali visoki gostje iz našega političnega življenja in gostje iz daljnega pobratimskega Kolu-barskega bazena. Ob tako veliki skrbi za obetavno prihajajočo generacijo me je razočarala starostna struktura udeležencev proslave. Ob poslušanju slavnostnega govora, lepih pesmi in recitatorjev, katerih vsebina je bila kronološko nanizana, ustrezno zgodovinskim dogodkom in posvečena spominom na trnjavo pot delavskega razreda in predvsem zasavskih rudarjev pred drugo svetovno vojno, na trpljenje in žrtve vojne, na delo, trud in žrtve povojne graditve, na pripravljenost braniti dragocene pridobitve, pa sem bil ginjen in hkrati užaljen. Ali je res vse to kar smo doživljali in doprinesli vredno pozornosti samo tako malega števila članov kolektiva in drugih? Ob tem bi bil prizadet še marsikdo, če bi živ dočakal današnje dni. Če prihaja do izraza zmotna miselnost nekaterih, da so svoboščine in razmeroma zadovoljiva življenjska raven, plod le sedanjega dela in v tej zmoti ter dokaj brezskrbnem življenju pozabljajo na svoje moralne obveznosti, so ravnodušnemu odnosu do proslave botrovali tudi vsi tisti, ki so tako ali drugače dolžni ljudi odvračati od takšnega pojmovanja in jih pravočasno opozo- riti tudi na njihove moralne dožnosti. Na prvem mestu pa si sami ne bi smeli privoščiti takih spodrsljajev. Take sposobnosti bi po mojem mnenju morale biti pogoj za določena delovna mesta, kakor tudi politične in sindikalne funkcije. Dvorana bi bila polna, če bi se poleg ostalih proslave udeležilo vseh 374 jubilantov. Ne ravno skromne nagrade so bile tega vredne. Dvorana bi bila prenapoljnena, če bi se proslave udeležilo tudi vseh 490 članov ZK v kolektivu, da ne razmišljam o obisku, če bi se poleg jubilantov, članov ZK in drugih funkcionarjev, za akcijo zavzeli še neposredni tehnični in drugi vodje oddelkov, sektorjev in posameznih delovnih sku-skupin. Takšna in uspešna akcija bi bila zelo dobrodošla, saj tudi z udeležbo na proslavi manifestiramo borbeno tradicjo in moč, pripadnost in politično zrelost kolektiva ter dostojanstvo do zgodovinskih dogodkov in njihovih žrtev. Vilko Kovač Recitatorji Svobode-Center in vezalec besedila na letošnji proslavi dneva rudarjev 2. julija v delavskem domu v Trbovljah. Foto A. Bregant Izpolnjevanje delovnega načrta od L 1. do 15. VIL 1975 PROIZVODNJA PREMOGA (ton) TOZD načrtovano doseženo doseženo ± % rudnik Hrastnik 324.000 292.270 —31.730 90,2 rudnik Trbovlje 362.700 381.077 + 18.377 105,1 rudnik Zagorje 184.900 190.310 + 5.410 102,9 Skupaj 871.600 863.657 — 7.943 99,1 RŠC 17.900 13.673 — 4.227 76,4 ZPT 889.500 877.339 — 12.170 93,6 PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA TOZD letni načrt doseženo p/o rudnik Hrastnik — betonarna (kos) 160.000 57.346 35,8 — kamnolom (m3) 25.800 9.644,5 37.4 GRAMAT — opekarna (kos) 6,000.000 3,929,306 65,5 — kamnolom (m1) 30.000 20.593 68,6 rudnik Zagorje — kamnolom (m3) 165.000 97.114 58,9 STORITVE, OSTALA PROIZVODNJA OZD RGD (din) 74,700.000 48,896.900 65,5 Avtoprevoz Zasavje (t/km) 5,500.000 2,698.368 49,1 TOZD E3D (ure) 321.000 201.417 62,7 Erika Kavčič Alojz Nadrah: Enoverižni transporter v jami TOZD rudnik Trbovlje v Terezija II, 1965, perorisba-tuš. Ob 10. obletnici Časopis Srečno, naše glasilo, praznuje letos sredi leta 10. obletnico svojega obstoja, čeravno v glavi vsake letošnje številke piše, da izhaja že 11. leto. Prva številka je namreč izšla 1. julija 1965, ob takratnem dnevu rudarjev in takratnem proslavljanju 20-letnice osvoboditve pri Rudniku Trbovlje-Hrastnik. Predhodnik našega današnjega glasila Srečno, je bil ciklostiran Informator. Izhajal je mesečno oziroma po potrebi, razmnoževali pa smo ga na domačem ciklostilnem stroju. Prva številka je imela naklado 500 izvodov, vendar se je takoj po izidu prve številke pokazala potreba po večji nakladi, tako da je Informator imel že od druge številke dalje naklado po 1.000 izvodov. Razmnožen v ciklo-stilni tehniki in spet v tiskani ovitek, je izhajal redno do konca leta 1967. Situacija pa se je spremenila, po uspešno izpeljani integraciji koncem leta 1967, 1 ko se je rudnik Zagorje pripojil rudniku Trbovlj e-Hrastnik. Od 1. januarja 1968 dalje so pričeli obratovati integrirani rudniki pod imenom Zasavski premo-: govniki, s tem datumom pa so-| vpada tudi sprememba naziva našega glasila, ki se je odslej naprej imenoval po sklepu kolektivnega izvršilnega organa, to je odbora za informacije, tisk in propagando, Srečno. Sprememba je nastala tudi v kakovostnem in količinskem pogledu. Ta odbor je namreč sklenil, da od takrat naprej tiskamo časopis Srečno v tiskarni in v j nakladi 3.000 izvodov. Prva leta ga je tiskala Valvasorjeva ti-i skarna Papirkonfekcija v Kp-! škem, sedaj pa ga že tretje leto tiska GEP' TIKA Trbovlje. Od 1. januarja 1968 do 31. decembra 1973 je Srečno izhajal dvomesečno z obsegom od 40 do 60 tiskanih strani, od 1. januarja 1974 pa izhaja mesečno z obsegom od 28 do 40 tiskanih strani. Doslej je izšlo 33 številk Infor-marja in 54 številk glasila Sreč- no, skupno torej 87 številk. Cilj in namen pričetka izdajanja lastnega glasila RTE oziroma ZPT, je bil od vsega začetka vsem jasen — čim hitreje in čimbolj e seznanjati člane kolektiva z obojestranskimi informacijami, predvsem z rezultati dela, delom posameznih organizacijskih enot — sprva delovnih enot, sedaj TOZD, z delom samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, izmenjavo mnenj ipd. Da bi zvedeli za mnenja članov kolektiva o glasilu Srečno, so bile doslej razpisane dve večji in ena manjša anketa med člani kolektiva. Posebno širša anketa pred dvema letoma je dala razmeroma dobre rezultate. V anketi je sodelovalo okrog 300 članov kolektiva. Anketiranci, ki so zajemali vse strukture zaposlenih, so se najbolj zanimali za potek in rezultate proizvodnje, investicijsko dejavnost, za drobne novice o rudarstvu doma in po svetu ter ostalih novicah, finančnem poslovanju, delu in aktivnosti samoupravnih organov, nagrajevanju, predvsem pa o prihodnosti in napredku TOZD in delovne organizacije. Anketiranci so v glavnem izrazili zadovoljstvo nad vsebino, obliko in rednim izhajanjem časopisa, vendar so želeli, da bi objavili še več strokovnih in poučnih člankov, prispevkov o nagrajevanju, kratke povzetke o izšlih republiških in zveznih predpisih, ter da bi uvedli rubriko odgovorov na stavljena vprašanja. Uredniški odbor je tem predlogom prisluhnil in jih v okviru svojih možnosti tudi izpeljal. Moramo poudariti, da nekaterih ni mogel, toda ne po svoji krivdi. Že pred časom smo seznanili vse zaposlene oziroma vse bralce, da odpiramo rubriko »Vi sprašujete — mi odgovarjamo«, vendar doslej nismo prejeli nobenega vprašanja, zato tudi nismo mogli dati odgovora. O rezultatih male ankete pa vas seznanjamo v današnji številki, ko v celoti objavljamo odgovore na stavljena vprašanja. Uredniški odbori našega glasila so se v vseh obdobjih, to je od prve številke dalje, prizadevali za razširitev kroga stalnih in občasnih dopisnikov. V mno-gočem nam je to uspelo, vendar ne v pričakovanem in zadovoljivem obsegu. Vsako leto sodeluje pri objavljanju prispevkov tudi do 140 članov iz vrst našega kolektiva. Vendar je to še vse premalo. Želimo si, da bi v glasilu sodelovalo čimveč članov našega kolektiva iz vseh TOZD in skupnih služb. Tudi dnevnemu, tedenskemu in drugemu časopisju se dogaja isto. Vedno iščejo nove sodelavce, vedno želijo razširiti krog stalnih in občasnih sodelavcev, vendar dosegajo pri tem še vedno nezadovoljive rezultate. Uredniški odbor se bavi tudi z drugimi perečimi problemi. Vsebinska zasnova časopisa, katero so sprejeli samoupravni organi, sindikati in uredniški odbor v smislu zakonskih predpisov, je precej široka. V tem okviru smo vedno želeli seznanjati člane kolektiva s številnimi novostmi v vseh pogledih tako, da bi bili vsi vedno sproti seznanjeni in v čim jasnejši in čim razumljivejši obliki o vseh mogočih dogajanjih v kolektivu, najsi bo na samoupravnem, gospodarskem, finančnem, kakor tudi družbenopolitičnem področju in drugih področjih. Nujno je, da pri tem nastopa tudi vprašanje določene »zastarelosti« podatkov. Ta zastarelost, če jo tako imenujemo, izvira iz tega, da smo dolžni vse TOZD in vse člane kolektiva seznanjati npr., o poteku izpolnjevanja delovnega in finančnega načrta, izvajanju investicijskih del, delu in aktivnosti samoupravnih organov, z analizami proizvodnje in varstva pri delu, itd. Mimo tega ne more noben tovarniški časopis. Tudi dnevno časopisje ima enake probleme, čeravno imamo vtis, da vsak dan lahko sproti objavlja sveže novice, vendar če pogledamo le naslove objavljenih člankov je skorajda 90 °/o vseh vesti tistih, ki veljajo »za nazaj«, torej naj bi bile »zastarele«. Razmeroma ugodnejši odstotek je pri našem časopisu. Objavljati moramo poleg načr- tov za prihodnost, raznih predvidevanj, gospodarskih in finančnih načrtov, programov ukrepov, bodočega razvoja, itd., tudi vesti o dogodkih proizvodnega, finančnega, samoupravnega, družbenopolitičnega, itd. značaja »za nazaj«, torej tistih, ki so se že dogodili. Uredniški odbor je doslej ve-nomre strmel za tem, da je naše glasilo čimbolj sveže, čim aktualnejše, da v celoti izpolnjuje posamezne točke svoje programske zasnove in da da možnost čimvečjemu številu članov kolektiva, da povedo svoja mnenja, svoje predloge in se soočajo z raznimi najaktualnejšimi problemi. Naslednji problem, ki ga včasih slišimo je ta, da v glasilu prepogosto sodelujejo tovariši »iz vodilne strukture«. Temu se včasih ne da izoginti, čeravno si vedno prizadevamo, kot smo že navedli, da bi razširili krog sodelavcev. O najpomembnejši gospodarski in finančni problematiki je nujno, da spregovore in poročajo kolektivu ter ga seznanjajo z razvojem in izvajanjem ukrepov, gospodarjenjem ter analizami, tovariši na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih, ker so to dolžni storiti že po svojem položaju. Zaželje-no pa je, kar ponovno poudarjamo, da v glasilu sodeluje čim pogosteje čimveč članov kolektiva z raznimi zanimivimi problemi, pobudami, poročili, vestmi, ipd. Tak primer je v zadnjem času z našo mladinsko organizacijo. Če pogledamo zadnji številki našega glasila, lahko ugotovimo razveseljivo dejstvo, da se oglaša v njem čedalje več mladih ljudi s svojimi prispevki. Če se bodo tudi druge družbenopolitične organizacije in drugi člani kolektiva lotili sodelovanja z uredniškim odborom s takšnim elanom, se uredniškemu odboru obetajo boljši časi. Torej s skupnimi močmi v naslednje desetletje. Uredniški odbor 10 let glasila SREČNO 1. julija letos je poteklo 10 let odkar izhaja glasilo Srečno. Sprva je izhajalo kot glasilo Informator, od 1. januarja 1968 dalje pa kot glasilo Srečno. Uredniški odbor se je odločil, da Ob tej priliki izvede med člani kolektiva malo anketo, z namenom, da ugotovi, kako so člani kolektiva z našim listom zadovoljni, kaj v njem manjka in kakšni so njihovi predlogi za bodoče. V tej mali anketi smo zajeli 32 članov kolektiva iz vseh TOZD in skupnih služb. Odgovore na stavljena vprašanja nam je poslalo 7 članov, kolektiva in en zunanji sodelavec. Vprašanja smo postavili vsem anketirancem v enakem besedilu. Glasila so se takole: 1. Menite, da je glasilo Srečno opravilo v 10 letih izhajanja dobro svoje poslanstvo v pogledu obveščanja kolektiva? 2. Kakšno je vaše mnenje o našem glasilu nasploh? Je dobro in ustreza po svoji zasnovi vsem kategorijam zaposlenih? 3 Kašni so vaši predlogi in želje za bodoče izhajanje našega glasila? Odgovori, ki smo jih prejeli, so mnenja posameznikov in jih seveda ni mogoče posplošiti na vse člane kolektiva, vendar so lahko njihova mnenja in predlogi določen napotek v kakšno smer naj se v bodoče razvija naše glasilo. Odgovori se glase po vrstnem redu takole: Menim, da je časopis Srečno opravičil svoj dosedanji obstoj. Je pester in zanimiv tako, da lahko vsak član kolektiva najde v njem snov, ki ga zanima. Da bi bilo zanimanje za glasilo Srečno med člani kolektiva še večje, predlagam naslednje: — vodje TOZD (predvsem jame) naj bi sproti seznanjali v glasilu Srečno, kje bodo potekala investicijska dela, kako napredujejo, kakšne pogoje dela lahko pričakujemo v delu jame in podobno; — da bi v vsaki številki predstavili kolektivu enega od zaslužnih članov kolektiva.. Nekako tako, kot ima npr. Ljubljanski dnevnik rubriko Znanec iz sosednje ulice; —■ da bi se glasilo spomnilo vsakega člana kolektiva, ki gre v zaslužen pokoj. Rok Žagar gospodar čela v jami TOZD Rudnik premoga Trbovlje Glasilo Srečno je v teh letih opravilo svoje poslanstvo glede obveščanja le delno. Stanje pa se je izboljšalo, ko je glasilo začelo izhajati mesečno. V prejšnjem obdobju se je dogajalo, da so bili dogodki in informacije, ki so bili preko glasila Srečno posredovani članom kolektiva, že za dogodki oziroma informacije so bile zastarele. Po obliki je glasilo dobro in ustreza vsem kategorijam zaposlenih. Potrebno pa bi bilo po vsebini dopolniti glasilo z delom in politično aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij ZPT, z novitetami tehnologije pridobivanje premoga v naših jamah in širom naše domovine ter v svetu. V glasilu Srečno bi bilo potrebno uvesti članke za strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje članov našega kolektiva. V glasilu bi bilo potrebno izdajati v prilogi vse na novo izdane pravilnike, zakone itd. V prihodnjih številkah bi bilo potrebno zajeti tudi informacije in problematiko v TOZD Termoelektrarna. Uvedli naj bi tudi rubriko: »Mi vprašujemo, vi odgovarjate«. Na zadnji strani naj bodo v vsaki številki objavljene nagradne križanke. Branko Kušar predsednik poslovnega odbora ZPT Mislim, da je glsilo Srečno v svojem desetletnem izhajanju pridobilo precej prijateljev in zvestih bralcev. Njegovo poslanstvo v pogledu obveščanja kolektiva je povsem na mestu. Moje mnenje o glasilu je dobro, predvsem v zadnjih letih, ko je zelo vzorno urejeno. Za bodoče bi želel, da se v glasilu piše in razpravlja več o problematiki in pa tudi o dobrih straneh v TOZD. V glavnem pa naj ostane takšen, kot je- Franc Korošec predsednik delavskega sveta TOZD ESD Srečno je opravilo dobro svoje poslanstvo v pogledu obveščanja kolektiva. V to ne dvomim in sem popolnoma prepričan. S tem v zvezi si večkrat postavljam vprašanje, če to glasilo resnično vsi delavci v TOZD in skupnih službah, ko ga prejmejo, tudi pazljivo in razumno prečitajo in se tako seznanijo s proizvodno-gospodar-skimi, samoupravnimi, družbenopolitičnimi in vsemi drugimi dogodki, kar je seveda glavni namen glasila Srečno. Če ga ne preberejo, potem še tako dobro pripravljeno glasilo ne bo služilo svojemu namenu. Moje mnenje o glasilu nasploh je pozitivno. Pri tem predvsem upoštevam, da glasilo Srečno ne more zajemati celotnega obveščanja, ker imamo v kolektivu še druga sredstva obveščanja, ki se jih poslužujemo. Po vsebinski zasnovi se mi pa zdi, da vsem kategorijam zaposlenih ne ustreza v celoti. Pri tem upoštevam dejstvo, da je večina delavcev z nižjo šolsko izobrazbo in je popolnoma razumljivo, da ne morejo vseh obvestil in tolmačenj natančneje doumeti tako, kot bi bilo želeti. Navajam samo nekatera področja: finančne pokazatelje gospodarjenja, ostalo gospodarsko poslovanje, izrazoslovje, razna obvestila s področja tehnične operative in morda še kaj'. Smatram, da bi moral glasilo Srečno prejeti vsak član kolek- tiva. S tem bi prisilili tudi tiste člane kolektiva, da se seznanijo z dogodki v kolektivu in tudi v svetu, ki so morda sedaj še brezbrižni do vseh dogajanj. V glasilo Srečno bodo vključene po vsej verjetnosti tudi novice iz TOZD Termoelektrarna Trbovlje, za kar je v naši TOZD precej zanimanja. Leopold Renko vodja splošnega oddelka TOZD Rudnik premoga Zagorje Na prvo točko odgovarjam, da je glasilo izpolnilo svoje poslanstvo v danih možnostih, ki jih ima. K drugi točki pripominjam, da bi lahko naši neposredni proizvajalci kaj več pisali v svoje glasilo, ker imajo za to dane vse možnosti. K tretji točki pa predlagam da bi občasno razpisali anketo o mišljenjih bralcev glasila. Tudi ne bi bilo slabo, če bi se kdaj uredniški odbor sestal s svojimi stalnimi dopisniki. Stefan Jesenšek skladiščnik v centralnem skladišču Zdi se mi, da je glasilo v pogledu obveščanja kolektiva dobro opravilo svoje poslanstvo, vsaj zadnja leta je v tem napravilo viden napredek. Vsebina glasila je zadovoljiva. Ne vem, mogoče sem pristranska, vendar se mi zdi, da so v njem premalo zastopane stranske dejavnosti. Mogoče sem se izrazila napačno. Ker sem zaposlena v eni od teh, je to zame osnovna dejavnost. Zelja je, da ostane Srečno še v bodoče v dosedanji obliki. Lahko bi ga popestrili članki družbenopolitičnih organizacij, ki se vse bolj uveljavljajo pri reševanju raznih problemov. Nekdo pa bi se lahko lotil pisanja kronike naših rudnikov, ki imajo brez dvoma zanimivo preteklost. Vsekakor pa je glasilo vredno ocene odlično. Marinka Strniša TOZD Avtoprevoz »Zasavje« Trenutno informiranje preko glasila Srečno je doseglo svoj namen, vendar izhaja precej v klasični obliki kot informacija zastarelih dogajanj in s tem povzroča določen odpor pri branju, saj so informacije več ali manj poznane iz drugih virov in s tem manj zanimive. Res je, da je med tovrstnimi glasili, Srečno na razmeroma zadovoljivi ravni, vendar smatram, da so nekateri prispevki, predvsem strokovni, podani preveč togo, ki pa vsebinsko ne dajejo konkretnih rešitev. Te niso konkretizirane in jih vse kategorije zaposlenih ne prebirajo oziroma so zanje tudi težje razumljivi. Prispevki so premalo popestreni s sodobno grafično in fotografsko dokumentacijo, ki bi na prvi pogled motivirala in povečala interes. V sedanjem položaju delavcev v združenem delu, moramo zagotoviti hitrejši pretok informacij s samoupravno, delegatsko, gospodarsko, finančno in drugo vsebino. Smatram, da je potrebno proučiti, da bi glasilo Srečno izhajalo v krajših časovnih presledkih, ki bi zajelo ne le novice o opravljenih nalogah, temveč tudi predvidene naloge in akcije. Programsko zasnovo moramo zastaviti v tem smislu, da bodo prispevki posredovani v čim bolj preprostem in razumljivem stilu, da bo lažje razumljiva vsem kategorijam zaposlenih. Uvesti bomo morali več posebnih rubrik in pritegniti k sodelovanju več neposrednih sodelavcev, ki bodo sami poročali o svojem družbenopolitičnem, samoupravnem, delegatskem in drugem delu. Pri tem pa moramo zagotoviti primerno obdelavo prispevkov. Informacije bodo v bodoče morale biti še bolj terminsko opredeljene, pri čemer moramo vedeti, o čem moramo poročati dnevno, tedensko, mesečno oziroma dolgoročno. Popestriti jih moramo z večjim številom grafikonov in s fotografskim gradivom. Rajko Medvešek Sekretar Sveta ZK ZPT Glasilo spremljam od začetka njegovega izhajanja. Marsikatera njegova številka mi celo pomaga pri mojem poklicnem delu, ker so v njej strokovni in drugi sestavki, bistveni za boljše razumevanje razmer in stanja v premogovništvu. To velja zlasti za strokovne in nekatere druge prispevke. Menim pa, da bi glasilo v celoti opravilo svojo vlogo, če bi se na njegovih straneh vedno ali vsaj občasno oglašali poleg strokovnjakov in nekaterih članov samoupravnih teles in vodstev družebnopolitič-nih organizacij, tudi rudarji, gospodarji čel, vodje izmen, raci-onalizatorji in vsi tisti zaposleni, ki bi lahko s svojo tehtno besedo ali tehtnim poznavanjem problematike v sredinah in okoljih, kjer delajo in imajo izkušnje, veliko prispevali k bolj zaokroženi podobi glasila in bi kot takega še z večjim interesom jemali v roke vsi zaposleni. Trdim pa, da je Srečno najbolj odprto glasilo zasavskih delovnih organizacij, vsaj zadnja leta in je zategadelj informiralo člane delovne skupnosti tudi o širšem dogajanju v revirjih. To svojo vlogo bi morali ohraniti tudi v prihodnje, če smo namreč resnično zavzeti za povezovanje revirjev na vseh področjih družbenopolitičnega življenja. Na vaše drugo vprašanje je težje odgovoriti. Zlasti, če ustreza vsem strukturam zaposlenih. Po moji skromni oceni bi težko našli tovarniško glasilo, ki bi ga vsi zaposleni prebirali z enakim zanimanjem. Sociološke raziskave so pokazale, da želijo biti najbolj informirani mlajši delavci v starosti do 40 let, kvalificirani in visokokvalificirani, seveda pa pri starejših delavcih interes za glasila nekoliko upada. Prav to pa nalaga uredniškemu odboru, da v svojo programsko politiko uvrsti nekatere spremembe v izdajanju glasila in da poišče najprimernejšo pot za to, da bi vsi zaposleni našli v njem čtivo in da bi, ponavljam, tudi sami prispevali svoje poglede o vsakdanjem delu in poslovanju delovne organizacije. Vem, da bo to najtežje, vendar predlagam, da se temu ne izognete. Informiranje delavcev v združenem delo postaja neločljiva sestavina njihovega vsakdanjega odločanja in soodločanja o vseh pomembnejših vprašanjih poslovanja in gospodarjenja. O tem smo že toliko besedovali, da skorajda ni mogoče ničesar več dodati. Pa vendar. Z ustanovitvijo Rudarsko-elektroener-getskega kombinata Zasavje, bo moralo glasilo prilagoditi svojo vlogo in vsebino tem okviru. To bo izredno odgovorna in pomembna naloga. Uredniški odbor sam ji ne bo kos. Sodelovati bo moral ves kolektiv, vse temeljne organizacije združenega dela. Sodim celo, da bo moralo dobiti glasilo svojega stalnega urednika, svojo redakcijo, ker domnevam, da ne bo izdajalo samo tega glasila, pač pa še vrsto drugih stalnih nepogrešljivih pismenih informacij. Veliko več bo treba pisati o vsakdanjem delu in življenju vseh članov delovne skupnosti, krepiti njihovo samoupravi j alsko zavest, povečevati njihov interes za dobro gospodarjenje in tudi s kritično besedo bičati negativne pojave, brez katerih ni nobena sredina, nobeno okolje. V izgrajevanju nadaljnjega izhajanja vašega glasila pa vam seveda želim srečno roko in dosti dobrih, tehtnih prispevkov. Milan Vidic, novinar Glede našega časopisa odgovarjam takole: Naj vam zaupam, da je za mene osebno naš časopis Srečno najbolj priljubljen zato, ker v njem najdemo največ o našem poslovanju,- delu ZPT, rudarstvu doma in po svetu, itd. Naj vam povem tudi to, da časopis Srečno, ko ga dobim koncem meseca v roke, preberem od prve do zadnje strani, čisto vse. V njem vedno najdem kaj novega. Zdaj pa še odgovori na stavljena vprašanja. Časopis je odigral svoje poslanstvo med člani kolektiva. Moje mnenje o našem glasilu je dobro in ustreza vsem kategorijam zaposlenih v našem podjetju. Kakih posebnih želja v zvezi z glasilom nimam, ker mi dosedanji način ugaja. Lahko bi izrazil le željo, da bi bil časopis še malo večji, ker je v kolektivu vedno kaj novega, o čemer bi lahko pisali. Blaž Kramar rudar-kopač TOZD RGD Vsem tovarišem in tovarišicam, ki so nam poslali odgovore na stavljena vprašanja, se toplo zahvaljujemo. Tudi tokrat vabimo vse člane kolektiva k sodelovanju pri oblikovanju in vsebinskem izpopolnjevanju našega glasila Srečno. Srečno je namreč glasilo nas vseh! Uredniški odbor Aktivnost samoupravnih organov V času od 19. junija do 15. julija t.l. so potekale razne seje in zasedanja samoupravnih organov delovne organizacije. Na teh sejah so razpravljali in sklepali o zadevah, ki jih na kratko tu navajamo. ODBOR ZA KADROVSKO POLITIKO IN SOCIALNO VARSTVO ZPT Dne 19. junija 1975, je bila 6. seja odbora za kadrovsko politiko in socialno varstvo ZPT. Na njej so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: — sklenil je pri pregledovanju sklepov prejšnjih sej, da mora GIP BETON Zasavje, Zagorje, za bivšega štipendista ZPT Saša Anžurja, vrniti štipendijo v enkratnem znesku 25.710,00 din. Tovariš Anžur se je po končanem študiju namesto pri ZPT zaposlil v GIP BETON Zasavje; — obravnaval je osnutek novega pravilnika o izobraževanju. Seznanil se je z najpomembnejšimi spremembami. Na temelju določil poslovnika o delu organov upravljanja ga je dal v javno razpravo s tem, da vse TOZD in skupne službe pošljejo pripombe v 15 dneh temu odboru zaradi nadaljnjega obravnavanja in izdelave do- končnega predloga pravilnika za obravnavo in sklepanje na seji delavskega sveta; — na temelju določil ustreznega pravilnika je odobril izplačilo denarne pomoči družinam smrtno ponesrečenih članov kolektiva ZPT za leto 1975 v skupnem znesku 254.000,00 dinarjev. Število letošnjih upravičencev, ki so prejeli pomoč je 137. Vdove so prejele pomoč direktno v gotovini, otroci pa na hranilne knjižice. Pomoč je bila nakazana pred letošnjim dnevom rudarjev; — na temelju predhodnega razpisa je odobril za letošnje šolsko leto 'sedem kadrovskih štipendij, ki so jih prejeli Boris Trstenjak in Alojz Drnovšek iz Hrastnika, Spomenka Kostanj evič iz Trbovelj ter Samo Kastelic, Aljoša Dornik, Maridica Jereb in Ivana Ule iz Zagorja, in sicer za šolanje na raznih srednjih šolah; — oddelek za izobraževanje delavcev TOZD Rudarski šolski center je dolžan seznaniti sklade združenih sredstev pri občinskih skupščinah v Hrastniku. Trbovljah in Zagorju, da v ZPT niso bile v celoti podeljene kadrovske štipendije, s tem, da ustrezne prosilce napotijo na vložitev prošenj pri ZPT; — odbor bo prošnje prosilcev za podelitev šolnin obravnaval po sprejetju novega pravilnika o izobraževanju pri ZPT; — pripravil je predlog za sklepanje na zasedanju delavskega sveta ZPT, za začasno spremembo 49. člena samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov TOZD in skupnih služb ZPT z ustavnimi določili in sporazumi, da naj hi že ambulantni zdravniki in ne zdravniška komisija odobravala nadomestila rekonvalescentom za čas zaposlitve na lažjem delu; — odobril je načrt počitniške prakse in potrebna finančna sredstva za julij in avgust t.l. Po tem načrtu bo sprejetih v juliju 76, v avgustu pa 61, skupno 137 praktikantov raznih strok; — sprejel je kriterije za nagrajevanje praktikantov za opravljeno počitniško prakso; — na znanje je sprejel sporočilo odbora za medsebojna razmerja TOZD Rudarska gradbena dejavnost, da Cvetu Majdiču, dipl. inž. rud. sporazumno preneha lastnost delavca v združenem delu v TOZD Rudarska gradbena dejavnost; — pripravil je predlog za razpravo in sklepanje na sejah delavskega sveta v TOZD in skupnih službah, da slušateljem rudarske nadzorniške šole v Velenju, ki se bodo zaposlili do 23. junija 1975, upoštevajo pri odmeri nadomestila OD v času koriščenja letnega dopusta, povpreček zadnjega meseca, v katerem bodo opravili največ delavnikov; — delavskim svetom vseh TOZD je odbor predlagal ustrezno rešitev za rudar j e-kopače, ki so končali šolanje v poklicni rudarski šoli po drugem letniku, v pogledu koriščenja dela letnega dopusta. DELAVSKI SVET ZPT Delavski svet ZPT je imel svoje 16. zasedanje v tej mandatni dobi, dne 23. junija 1975. Na zasedanju je razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah: — sprejel je tri sklepe, ki se nanašajo na vključitev delegatov Termoelektrarne Trbovlje v delo delavskega sveta ZPT in kolektivne izvršilne organe; — na znanje je sprejel stališče poslovnega odbora ZPT, da morajo člani tega odbora sodelovati na sejah odborov za poslovne zadeve v vseh TOZD, da bi tako lahko postali aktivnejši; —■ na znanje je sprejel poročilo tehniškega direktorja ZPT in tehniškega vodje TOZD Rudnik premoga Hrastnik o ukrepih za nadaljnjo pridobivanje premoga v jamah TOZD Rudnik premoga Hrastnik. S tem v zvezi je sprejel tudi dva sklepa, ki ju je treba izvesti; — sprejel je spreminjevalni sklep, in sicer, da se proslava slovenskih rudarjev pri ZPT izvede 2. junija 1975, v delavskem domu v Trbovljah z običajnim kulturnim programom, medtem ko bo proslava 25-let-nice samoupravljanja v septembru; — na temelju soglasja večine TOZD in skupnih služb ZPT je odobril letos prvič izplačilo jubilejnih nagrad članom TOZD in skupnih služb ZP za 10, 20 in 30-letno dobo pri ZPT. Jubilejne nagrade so bile na temelju tega sklepa izplačane v vrednostnih nakazilih dne 2. julija 1975, in sicer za 10-letno delo v višini po 1.500,00 za 20-letno delo po 2.200,00 in za za 30-letno delo v višini po 3.000,00 din; — potrdil je na temelju soglasja zavoda za cene SRS nov cenih za dolomitni drobljenec-pesek, v vseh treh kamnolomih, to je v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju; — odobril je predlog odbora za kadrovsko politiko in socialno varstvo ZPT glede pristojnosti ambulantnega zdravnika o razporejanju delavcev-rekon-valescentov na lažje delovno mesto za določen, čas; — odobril je dopolnitev člena 99 samoupravnega sporazuma o delitvi OD v TOZD in skupnih službah ZPT, ki se nanaša na podeljevanje spominskih značk-plaket članom jamskih reševalnih moštev za 5, 10, 15 in večletno aktivno delo v teh moštvih (bronasta, srebrna in zlata značka-plaketa); •—- na znanje je sprejel poročilo generalnega direktorja o izredno kritični situaciji, ki je nastala v TOZD in ZPT zaradi nelikvidnosti, nato pa je navedel tudi odgovor na vprašanje o možnostih izplačila regresa za letni dopust. Kot vemo je bil regres izplačan 2. julija 1975 vsem upravičencem v znesku, ki je bil določen s strani delavskega sveta ZPT. •ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD Odbor za družbeni standard ZPT je imel svojo 17. sejo v tej mandatni dobi, dne 1. julija 1975. Na njej je razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah: — dopolnil je sklep glede bodoče uporabe plinskih bomb, ki so bile preteklo leto nabavljene za potrebe letovalnih prikolic in sklep o načinu obračunavanja osebnih dohodkov v času letovalne sezone upravniku počitniškega doma na Rabu; — sprejel je sklep, ki se nanaša na priznavanje regresa za letovanje za otroke zaposlenih zakoncev. Po tem sklepu je član kolektiva upravičen na regres za oskrbni dan v počitniških domovih za tiste družinske člane, ki so pri njem socialno zavarovani in nimajo lastnih denarnih sredstev za preživljanje (redni osebni dohodek, družinska pokojnina, ipd.). Kot dokaz morajo predložiti zdravst- veno knjižico, študentje višjih in visokih šol pa potrdilo o šolanju za to šolsko leto; — obravnaval je osnutek novega hišnega reda za počitniške domove na Rabu, Crikvenici in Partizanskem vrhu ter sprejel nekaj pripomb, sicer pa ga je dal v javno razpravo vsem TOZD in skupnim službam; — samoupravni počitniški skupnosti Hrastnik je odbor predlagal, da vnovič izdela razdelilnik stroškov za nabavo inventarja za kuhinjo v novem počitniškem domu v Novigradu s tem, da skupnost obremeni ZPT z manjšim prispevkom; — pri obravnavanju vlog je eno rešil ugodno, dve zavrnil, dve pa je sprejel na znanje. Na svoji 18. seji, dne 15. julija 1975 pa je ta odbor razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah: — na znanje je sprejel informacijo o tem, da ZPT dolgujejo samoupravni stanovanjski skupnosti Trbovlje za nakup stanovanj v stanovanjski stolpnici S-47, okrog milijon din ter za odkupljena stanovanja v stanovanjski stolpnici S-48 okrog 620.000 din. Sredstva moramo poravnati takoj, sicer obstaja možnost, da bodo stanovanja prodana drugim kupcem. Tudi to je posledica nelikvidnosti, čeravno imamo sredstva zagotovi j ena; — sklenil je razdeliti po posameznih TOZD in vrstah stanovanj odkupljena stanovanja po pogodbi v stanovanjski stolpnici S-48 na Trgu revolucije. V tem okviru je razdelil 14 stanovanj tipa A in 6 stanovanj tipa B; — poseben sklep je sprejel v zvezi z dodelitvijo stanovanj tistim članom kolektiva, katerih TOZD imajo sklenjene dogovore z drugimi delovnimi organizacijami zaradi sofinanciranja stanovanj v stolpnici S-48 zaradi sklenitve ustreznih pogodb; — ustrezni sklep je sprejel tudi zaradi zasedbe stanovanj v stanovanjskem bloku na Pola ju, in sklep o tem, da morajo delegati v stanovanjski skupnosti Trbovlje, zastopati stališča, ki bodo čim racionalnejša za ZPT; — na znanje je sprejel informacijo glede koriščenja letoval-nih prikolic v Novigradu; — na znanje je sprejel informacijo o predvideni nadzidavi stanovanjskega bloka K-4 v Trbovljah in stroških za nadzidavo. ODBOR ZA INFORMACIJE, TISK IN PROPAGANDO ZPT Dne 17. julija t.l. je bila 4. seja odbora za informacije, tisk in propagando ZPT. Na seij so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: — potrdil je poročilo o izvajanju sklepov prejšnje seje; — sklenil je razpisati izdelavo osnutka znaka — simbola Rudarsko - elektroenegetskega kombinata Zasavje, ki bo ustrezal za uporabo pri tiskanju poslovnega papirja, tiskovin, iz- delavo štampiljk, značk, ipd. Rok za predložitev osnutkov je 5. avgust 1975; — na znanje je sprejel poročilo o poteku letošnje proslave dneva rudarjev in sprejel nekatera stališča na podlagi katerih naj bi zagotovili na proslavah v naslednjih letih številnejšo udeležbo članov na proslavah; — sklenil je predlagati organom upravljanja v Termoelektrarni Trbovlje, da imenujejo svojega predstavnika v uredniški odbor glasila Srečno; — v uredniški odbor je začasno imenoval do izvolitve novega uredniškega odbora Jožeta Medveška, predstavnika koordinacijske konference ZSMS pri ZPT; — sprejel je priporočilo, da odbor vnovič posreduje pri vseh TOZD in skupnih službah, za poživitev dela odborov oziroma komisij za informacije. T.L. Delo odbora za medsebojna razmerja skupnih služb ZPT Po izidu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73), republiškega zakona (Ur. list SRS, št. 18/74) in po sklenitvi samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD in SS ZPT, je pričel z delom odbor za medsebojna razmerja skupnih služb. Člani odbora so bili izvoljeni na zboru delavcev, dne 3. 1. 1974, za mandatno dobo štirih let. Odbor je imel od izvolitve pa do danes 21 sej. Poleg sedmih članov odboja, so se sej udeleževali tudi vabljeni člani družbenopolitičnih organizacij in strokovni sodelavci skupnih služb in delovne organizacije. Do razporeditve na novo delovno mesto, je delo odbora vo- dil predsednik Ivan Slanšek, njega pa je zamenjal Drago Hribar, pravnik v pravnem sektorju. V skladu s 4. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu skupnih služb, je odbor razpravljal in odločal predvsem o naslednjih zadevah iz svoje pristojnosti: — razpisovanje oziroma objavljanje prostih delovnih mest; —■ reševanje vlog za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu, novi razporeditvi oziroma prenehanju dela; — odobravanje plačane ali neplačane odsotnosti z dela; — obravnavanje zahtevkov za varstvo pravic iz medseboj- nih razmerij in dokončno odločanje; — odločanje o razporeditvi pripravnikov in sprejemanje programov njihovega usposabljanja; — odločanje o potrebi po predhodnem preizkusu znanja kandidatov za prosta delovna mesta; —• odločanje o odstranitvi delavca z delovnega mesta ali iz skupnih služb; — obravnavanje in potrjevanje letnega plana kadrov; — obravnavanje predlogov za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu; — predlaganje sprememb in dopolnitev delokrogov za posamezna delovna mesta; — obravnavanje vzrokov fluktuacije in absentizma; — obravnavanje problematike pogodbenega in nadurnega dela. Odbor je v tej mandatni dobi večkrat razpravljal o nizki kvalifikacijski strukturi v centralnem skladišču in lesnem skladišču. Uspelo mu je pridobiti določeno število novih delavcev, ki povsem zadovoljujejo zahtevam delovnih mest v centralnem skladišču. Z angažiranjem novih strokovno usposobljenih delavcev, je odbor uspel ublažiti kritično pomanjkanje kadra v projektivnem oddelku sektorja za. tehnično pripravo. Pri svojem delu se je odbor soočal z določenimi problemi, ki so onemogočali objektivno načrtovanje kadrov. Med najbolj perečimi problemi velja omeniti predvsem naslednje: — prevzemanje štipendistov-diplomantov s strani visoko akumulativnih OZD; — slabi učni uspehi študentov FNT — oddelka za monta-nistiko; — beg strokovnjakov vseh strok iz skupnih služb; — nepredvidene upokojitve. Predvsem zaradi slednjega problema, je odbor na svoji 18. seji, dne 30. 1. 1975, sprejel sklep z naslednjo vsebino: — kadrovski sektor mora vsem delavcem SS, ki so že izpolnili pogoje za starostno upo-kojtev, oziroma jih bodo izpolnili v letu 1975, 1976, izdati pismeno obvestilo o doseženi pokojninski dobi; — delavec mora na odbor za medsebojna razmerja nasloviti vlogo za prenehanje oziroma za nadaljevanje dela v petnajstih dneh po prejemu obvestila; — če pismene vloge ni, sledi sklep o prenehanju po preteku odpovednega roka (ta teče od dne izpolnitve pogoja); — prosto delovno mesto se takoj javno objavi; — edino odbor za medsebojna razmerja je pristojen odločati o nadaljevanju dela. Na 20. seji je odbor za medsebojna razmerja SS obravnaval vprašanja usposabljanja tehnikov elektro, strojne in rudarske smeri, ki želijo po končanem študiju pridobiti lastnost delavca v združenem delu skupnih služb. Odbor je sprejel pri- Delegat zbora združenega dela v skupščini SRS, Milan Bole, dipl. inž. rud., je na seji zbora združenega dela, 2. julija 1975 v republiški skupščini, zastavil vprašanje v imenu skupine delegatov za gospodarsko področje 22. okoliša s sedežem v Trbovljah, v zvezi z obračunavanjem in plačevanjem prispevkov za delavce, ki so na začasnem delu v tujini ter imajo status delavca v naši delovni organizaciji združenega dela. Tovariš Bole je vprašal ali so ti delavci dolžni iz svojih osebnih dohodkov plačevati prispevke samoupravnim interesnim skupnostim za izobraževanje, za kulturo in telesno kulturo, če od svojih prejemkov plačujejo davek v tujini po predpisih drža- poročilo kadrovskega sektorja, da se skupne službe dogovorijo s proizvodnimi TOZD o možnosti opravljanja pripravniškega staža v TOZD. V času usposabljanja in pridobivanja strokovne prakse bi ti delavci-priprav-niki uveljavili vse pravice iz medsebojnih razmerij v TOZD, po končanem usposabljanju pa bi združili svoje delo v skladu z letnim načrtom kadrov v skupnih službah. Za vse nastale stroške v času strokovnega usposabljanja bi TOZD bremenile SS. Precej nalog je ostalo še nerešenih (organizacija skupnih služb, akt o sistemizaciji delovnih mest itd.), vendar upam, da bo odbor za medsebojna razmerja z zavzetostjo, ki jo je pokazal v dosedanjem delu, uspel rešiti tudi ta vprašanja in doprinesel k ustvarjanju možnosti za optimalno urejanje medsebojnih odnosov v združenem delu na samoupravni osnovi. Vladimir Sihur ve, v kateri naša organizacija združenega dela izvaja dela. Republiška sekretarka za finance in članica Izvršnega sveta Milica Ozbič, je na stavljena vprašanja našega delegata odgovorila takole: V mednarodnih odnosih je zaradi preprečitve dvojnega obdavčenja uveljavljeno načelo, da se dohodek pravne ali fizične osebe, ki je dosežen izven države, v kateri ima taka oseba svoj sedež oziroma domicil, obdavči le enkrat. V skladu s tem načelom zakon o davkih občanov med drugim določa, da občan SR Slovenije, ki je zaposlen pri jugoslovanski organizaciji v tujini, plačuje davek iz osebnega dohodka po naših predpisih, če se od tega dohodka ne plačuje Delegati govore, poročajo... davek v državi, v kateri je zaposlen. Glede na takšno določbo se torej obveznosti plačevanja davka iz osebnih dohodkov delavcev, ki imajo status delavca v združenem delu v jugoslovanski organizaciji združenega dela, ki posluje v tujini, presoja po tem ali delavci od doseženih dohodkov v tujini plačujejo davek. Od tistih dohodkov, ki so obdavčeni v tujini, se torej ne plačuje davka v Jugoslaviji. Delo sindikatov V zadnjem obdoju smo se sindikati v delovni organizaciji Zasavski premogovniki Trbovlje poglabljali v delo na naslednjih področjih: organiziranost sindikatov v delovni organizaciji ZPT in v REK Zasavje po integraciji ZPT s TET, sindikalna lista, praznovanje rudarskega praznika in 25. obletnice samoupravljanja, reševali pa smo tudi vrsto problemov, ki so se pojavljali v zadnjem obdobju. Na kratko poglejmo, kaj se je spremenilo pri sindikatih v zadnjem obdobju. Na občnih zborih, ki so potekali v januarju in seznanjanju s kongresnimi dokumenti, tako republiškega kot zveznega kongresa, je prišlo do ustanovitve več osnovnih organizacij sindikata. Na področju Zagorja smo ustanovili 3 osnovne organizacije sindikata, v Hrastniku dve, na področju Zagorja pa tudi konferenco, ki povezuje vse tri osnovne organizacije. Vendar proces oblikovanja osnovnih organizacij sindikata s tem še ni zaključen. To vprašanje bo treba v bodoče še razširiti, predvsem v tistih TOZD, kjer je zaposlenih večje število delavcev. V nekaterih jih je več kot 600, pa je le ena osnovna organiza- Predpisi o plačevanju prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim teh vprašanj izrecno ne urejajo, kar bo ob celovitejšem zakonodajnem urejanju te problematike treba upoštevati. Treba bo zagotoviti takšne rešitve, ki bodo tudi na tem področju zagotavljale, da dohodek ne bo dvakratno obremenjen. Oblike pa naj bodo takšne, da se bodo tudi delavci v tujini lahko vključevali v reševanje teh problemov tam, kjer prebivajo njihove družine. V sedanjih razmerah bi bito treba po našem mnenju ta problem reševati tako, da bi se tudi za prispevke smiselno uporabljalo načela, ki veljajo za davke. Taki rešitvi v prid govori dejstvo, da se v tujini iz davkov financirajo tudi dejavnosti, ki so pri nas organizirane v samoupravnih interesnih skupnostih. Navedeno stališče je usklajeno tudi s službo družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji. v zadnjem obdobju cija, kar otežkoča delo. Trenutno je v REK Zasavje štrinajst osnovnih organizacij sindikata, ki tvorijo konferenco, ki šteje 42 delegatov. Ta ima svoj izvršni odbor, v katerem so vsi predsedniki osnovnih organizacij sindikata s področja rudnika Zagorje. Mnogo smo razpravljali o integraciji med ZPT in TET, kar je bilo tudi s pomočjo vseh družbenopolitičnih dejavnikov (sindikatov, ZK in mladine) doseženo. Dosežen je bil cilj — integracija, sedaj pa čaka tako sindikat, kakor tudi druge družbenopolitične dejavnike, še ogromno dela pri oblikovanju raznih samoupravnih aktov, tako na ravni OZD, kakor tudi pri nadaljnjem povezovanju v SOZD Elektrogospodarstvo Slovenije. Pred kratkim smo se sestali s predstavniki sindikalne konference elektro gospodarstva. Ti so izrazili željo, da čimprej proučimo njihov program in se vključimo v delo te konference. O sindikalni listi so osnovne organizacije sindikata in konference sindikata v delovni organizaciji posebej razpravljali in tudi pripravili določene predloge — jasno, v okviru možnosti iz sklada skupne porabe. Zelo burna razprava je bila okrog regresa za letni dopust in jubilejnih nagrad. Vse predloge, tako o regresu kot tudi predloge za jubilejne nagrade so obravnavale sindikalne skupine. Na podlagi teh odločitev je bil sprejet dokončni sklep na seji delavskega sveta ZPT. Kot vemo, potekajo vsako leto v okviru rudarskega praznika tudi razna športna tekmovanja med TOZD. Tako je tudi ta tradicija letos uspela kljub vsem težavam, ki so se pojavljale (slabo vreme). Ker so letos proslavljali v Velenju 100-let-nico svojega obstoja, smo se sindikati v okviru rudarstva Slovenije dogovorile, da bodo rudarske športne igre v Velenju. ZPT so sodelovali v vseh petih panogah, kot je bilo dogovorjeno. Veliko poudarka smo dali 30. obletnici osvoboditve in sodelovanju naših članov kolektiva na raznih proslavah, ki so bile širom po Sloveniji. Dogovorili smo se, da bomo 25. obletnico samoupravljanja proslavili v septembru t. 1. v Hrastniku, hkrati pa organizirali tovariška srečanja celotnega kolektiva. Sindikati smo sodelovali tudi pri akciji drugega kroga pomoči za Kozjansko. Ta akcija je prav tako uspela, s sodelovanjem ZK in mladine. Naštel sem le nekaj akcij in dela, ki ga je opravil sindikat, ni pa to še vse. Poudarjam pa, Kot običajno že nekaj zadnjih let, je bilo tudi pred letošnjim dnevom rudarjev organizirano srečanje z otroki smrtno ponesrečenih sodelavcev ZPT. O organizaciji tega srečanja je razpravljal odbor za družbeni standard pri konferenci sindikata delavcev energetike in rudarstva — KOSIRE ZPT, na svoji 5. redni seji, 23. junija 1975, predloge odbora pa je potrdil oziroma sprejel tudi izvršni odbor KOSIRE ZPT, na svoji 10. seji, dne 25. junija 1975. da vseh akcij in nalog, ki so bile in še bodo pred sindikati, ni mogoče razreševati brez sodelovanja celotnega članstva. Ivana Vovk Razgovor z otroki je potekal 1. julija 1975 ob 10. uri, v predavalnici delavskega doma v Trbovljah. Udeležilo se ga je preko 50 otrok, nekateri tudi ob spremstvu svojih mater. Sodelovali so na tem razgovoru predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstva ZPT. Uvodni govor je imel predsednik KOSIRE Ivan Vovk, v katerem je navzoče toplo pozdravil v imenu konference sindikata, ostalih družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov ZPT. V govoru je med drugim dejal: »Srečni smo, ko se lahko srečamo z vami, čeravno ne tako pogosto pa vendar z dobro namero, da se skupaj pogovorimo o najrazličnejših problemih, ki jih imate pri šolanju, štipendiranju in morda še kakšnih drugih. Ob tem srečanju z vami pa kljub mnogim težavam, s katerimi se srečujemo v kolektivu, na vas nismo pozabili. Nismo vam pripravili daril, pač pa skromni denarni prispevek, ki so ga prispevale posamezne osnovne organizacije sindikata TOZD, ki pa pomeni le del od-dolžitve za vse tisto, kar so vaši pokojni očetje storili za naš celotni kolektiv. Ne mislite, da spomin nanje ne živi več, nasprotno, spomin nanje ste tudi vi, ki ste tu pred nami. Iskreno nam je žal in hudo za vsak tak tragičen dogodek, ki ob tem ne pomeni samo izgubo očeta in človeka, temveč izgubo očeta in človeka, ki je skrbel za svojo družino, kolektivu pa prispeval mnogo pomembnega s svojim delom pri ustvarjanju boljših pogojev. V spomin na vaše dobre očete - skrbnike, imamo pri nas organiziran takorekoč že tradicionalni razgovor z vami, da bi tudi na ta način lahko ugotovili, kako živite in kakšno je vaše življenje nasploh. Po uvodnem govoru predsednika KOSIRE, so otroci prejeli denarni prispevek osnovnih organizacij sindikata v višini po 300,00 din, zatem pa je potekal prost razgovor, ob skromnem prigrizku. In kakšen naj bo človekov vtis ob takem srečanju? Potrti in nemi smo bili. Pred predsednikom KOSIRE, ki jim je izročal denarno pomoč, so se vrstili otroci, po trije, štirje z enakim priimkom. Njihovi obrazi, nekateri bledi in nenasmejani, so nam dali slutiti, da ne morejo biti srečni tako kot ostali otroci. V prostem razgovoru z njimi so bili zadržani in povsem drugačni od tistih, ki imajo očeta. Vprašali smo jih, kako jim gre v šoli, kako jim je doma? Na vsa ta vprašanja pa so sledili kratki odgovori, »dobro«. Ivan Vovk, predsednik izvršnega odbora konference sindikata energetike in rudarstva pri ZPT, izroča otrokom smrtno ponesrečenih članov našega kolektiva ob letošnjem dnevu rudarjev, denarno pomoč v višni po 300,00 din. Foto A. Bregant Srečanje z otroki pred dnevom rudarjev Štiri dekleta v črnini: Marta, Stanislava, Magda in Cecilija pa so odgovorile tole: »Učimo se, kolikor se lahko, a težko je«. Nobenih drugih posebnih želja ni bilo slišati iz njihovih ust. Tudi nekaj njihovih mater ni imelo posebnih želja, razen teh, da bi se njihovi otroci dobro učili, tako da bi čimpreje prišli do svojega »kruha«. Omenile pa so le nekaj skromnih želja v zvezi z možnostjo brezplačnega letovanja njihovih otrok, za dodelitev deputatnega premoga, za najetje kredita za dokončanje stanovanjske hiše ter podelitve študijske pomoči pri šolanju. Izvršni odbor sindikata oziroma ustrezna komisija pri KO-SIRE, bo na eni izmed prihodnjih sej tudi tem predlogom posvetila nekaj razprave. Ker pa je letošnje srečanje s temi otroki že poteklo, bo treba proti koncu leta misliti že na ponovno srečanje v prihodnjem letu. Ni pa rečeno, da je taka oblika srečanja najbolj primerna. Ustrezna komisija pri KOSI-RE naj bi razmislila tudi o kakšnih drugih oblikah srečanja. Primerno bi bilo morda organizirati kakšen krajši izlet v bližnjo okolico Zasavja, na katerem bi se otroci seznanili z našimi kraji, ob tem pa bi bili morda bolj sproščeni kot pa pri dosedanjih oblikah srečanja z njimi. In končno, kaj pravazprav vsem tem otrokom želimo? Zdravje, ter da se v šoli pridno učijo, da jim omogočimo nadaljnje šolanje ter končno tudi zaposlitev. Dokler niso preskrbljeni, naj bo to naša skrb, saj jim bomo le s tem delno nadomestili to, za kar so prikrajšani! Heda Železnik Dne 1. julija t. 1. je v dopoldanskih urah organizirala sindikalna organizacija vseh TOZD ZPT tradicionalno srečanje z otroki smrtno ponesrečenih članov kolektiva. Manjše otroke so spremljale tudi njihove matere. Foto A. Bregant V gosteh smo imeli delegacijo Kolubare 'Na naše vabilo se je delegacija štirih članov kolektiva Rudarsko elektro-industrij skega kombinata Kolubara — Vreoci, La-zarevac, udeležila naše osrednje proslave ob dnevu slovenskih rudarjev, ki je potekala 2. julija 1975 v popoldanskih oziroma večernih urah v delavskem domu v Trbovljah. S kolektivom REIK — Kolubara imamo namreč zelo tesne stike odkar imamo sklenjen dogovor iz leta 1973, o tesnem medsebojnem sodelovanju. Delegacijo je vodil predsednik konference ZKJ pri REIK Kolubara, tovariš Babič. Delegacija se je udeležila cen- tralne proslave ob dnevu rudarjev, ki jo je organizirala naša delovna organizacija, po proslavi pa smo v tovariškem razgovoru izmenjali izkustva iz raznih področij. Naslednji dan so si ogledali Trbovlje in ugotovili izredno velik napredek v vseh pogledih. Nadalje so se zadržali v revirskem muzeju ljudske revolucije, kjer jim je ravnatelj muzeja Ado Naglav orisal zgodovino delavskih bojev in boja proti okupatorju. Ob tej priliki je prav, da se pobliže seznanimo tudi z velikim naravnim, tehničnim in ljudskim potencialom, ki tvori Rudarsko elektro-industri j ski kombinat Kolubara. Kombinat leži približno 50 km južno od Beograda in 7 km od Lazarevca. Kombinat je najštevilnejša delovna organizacija v sestavu Združenega elektrogospodarskega podjetja Srbije. Zaposluje skupno 6.462 delavcev, od katerih jih dela v proizvodnji in predelavi premoga ter v proizvodnji električne energije 5.340. Kombinat je nastal leta 1969, potem ko sta se spojila rudarski bazen Kolubara in termoelektrarna Kolubara. Sedaj imajo 24 temeljnih organizacij združenega dela, 3 skupnosti TOZD in 5 delovnih skupnosti. V kolubarskem bazenu pridobivajo premog že več kot pol stoletja. Sprva so ga pridobivali v rudnikih — jamah. V letu 1939 so ga pridobili v vseh jamah okoli 150-000 ton. Na temelju kolubarskega bazena so leta 1937 zgradili termoelektrarno Vreoci z močjo 13 MW. V letu 1950 je znašala proizvodnja premoga 3,4-krat več. V tem letu je nastala tudi pomebna razvojna preusmeritev. Pričeli so namreč z odpiranjem prvega površinskega kopa Polja D, v Ru-dovcih, zmogljivosti 600.000 ton letno, dve leti kasneje pa so že odprli drugi površinski kop Polje B, z 2,5-krat večjo zmogljivostjo. Hkrati gradijo sušilnico lignita v Vreocih. Nadaljujejo pa tudi z gradnjo TE Kolubara v Velikih Crljenih. V času od leta 1950 do 1958 ie kolubarski bazen zrastel v velikega proizvajalca električne energije. Koncem leta 1956 sta pr;čela obratovati dva agregata v TE in sušilnici lignita. V začetku leta 1961 so pričeli odpirati površin-, ski kop Polja D v Zeokih. Na tem pridobijo 5 milijonov ton premoga letno, naj večji del te , proizvodnje pa porabi TE Ob-renovac. Premog odslej pridobivajo le na površini, medtem, Premogovni sloj v kolusarskem premogovnem bazenu — Polje D. Premog pridobivajo in nakladajo z novim bagerjem vzhodnonemške proizvodnje, ki ima zmogljivost 2.400 ton na uro. ko so v celoti opustili jamsko pridobivanje. S tem, ko je v preteklem letu kombinat proizvedel 7 milijonov ton premoga, je postal naj večji premogovnik v Jugoslaviji. Po njihovem razvojnem programu, bo znašala proizvodnja premoga v kombinatu v naslednjih petih letih že 21 milijonov ton, medtem ko računajo, da bodo leta 1985 proizvedli že preko 40 milij. ton premoga. Povečala se bo tudi moč termoelektrarn od sedanjih 161 na 271 MW v letu 1977. Za vzdrževanje mehanizacije v kombinatu so zgradili remontni-mehanični center. V svojem sestavu imajo tudi računalniški center za avtomatsko obdelavo podatkov. V kombinatu je zaposlenih 333 inženirjev, ekonomistov in pravnikov, 656 tehnikov ter 2.170 visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev, v svojih vrstah pa imajo tudi 1.156 članov Z K. Lepi uspehi, lepe perspektive! K temu lahko dodamo še naše želje, da bi svoj program razvoja dejansko tudi uresničili v načrtovanem roku. 0 DRUŽBENI SAMOZAŠČITI Republiška skupščina SRS je na sejah vseh treh zborov, dne 2. julija 1975 sprejela sklepe in priporočila za nadaljnje utrjevanje družbene samozaščite v SR Sloveniji. Sklepi in priporočila vsebujejo med drugim tudi naslednje: Vsebina družbene samozaščite in varnostna vzgoja morata postati sestavni del idejnopolitične vzgoje delovnih ljudi in občanov. V varnostno vzgojo je treba po enotnem dogovorjenem programu vključevati celotno prebivalstvo, za nosilce družbene samozaščite v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in drugih področjih pa pripraviti različne oblike posvetovanj in seminarjev. Vsebina družbene samozaščite in varnostna vzgoja morata dobiti vidnejše mesto v vseh izobraževalnih programih in učbenikih na vseh ravneh in oblikah izobraževanja; zato morajo pristojni republiški organi na področju vzgoje in izobraževanja čimprej pripraviti ustrezna izhodišča in možne rešitve. Spodbujati pa je treba tudi marksistična znanstvena prizadevanja za proučitev družbene samozaščite kot funkcije samoupravljanja in specifične sociološke sestavine naše samoupravne socialistične družbe. Pomembno vprašanje poglabljanja družbene samozaščite predstavlja usposobljenost vse družbe, njenih posameznih struktur in posameznikov, da se zoperstavijo psihološko-propa-gandnim pritiskom ter poskusom vnašanja nemira ter dezo-rientacije, ki se z določenim ciljem preko različnih propagandnih sredstev poskuša razširjati med naše delovne ljudi in občane. Za analiziranje teh vplivov in odločno reagiranje na psihološko-propagandne pritiske ter dezinformacije, bo republiški sekretariat za notranje zadeve v sodelovanju z drugimi republiškimi organi usposobil ustrezno službo, ki bo sodelovala s skupnipii organi v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva v republiki in na drugih ravneh. Na področju javnega obveščanja je potrebno čimprej organizirati sistematično in medsebojno usklajeno publicistično, propagandno delovanje za utrditev družbene samozaščite in poglabljanje varnostne kulture delovnih ljudi in občanov ter zlasti mladine. Srečno med zasavskimi rudarji Pod geslom »Srečno — med zasavskimi rudarji!« se je odvijala letošnja slovesnost ob podelitvi spričeval rudar j em-kopačem. Svečanost v njihovo počastitev je bila v soboto, 21. junija v delavskem domu Zagorje. Pozdravit so jih prišli predstavniki TOZD pri ZPT in skupnih služb, generalni direktor Albert Ivančič, dipl. inž. rud., predstavniki družbenopolitičnih organizacij pri ZPT ter seveda njihovi učitelji in vzgojitelji, ki so jih po triletnem učenju pripeljali v rudarski stan. V kulturnem delu programa je sodeloval tudi Loški glas, zapel je nekaj delavskih in borbenih pesmi. Program je bil razdeljen na dva dela. Najprej so morali zeleni bruci poslušati pikre zbadljivke na rovaš svojih nekdanjih slabosti in nagajivosti, ki so jih počenjali med šolanjem v RŠC. To so bile pikre v zvezi z bolni-ščinami, podaljšanimi počitnicami, zahtevki po raznih denarnih dodatkih, pobožne želje po mehaniziranem jamskem delovišču, ki ga že neznansko dolgo obljubljamo, pripravljamo in »projektiramo«. Sedanje stanje na njem smo simbolizirali s krampom, lopato in delovno o-premo. Drugi del programa je obsegal skok čez kožo. Ko so se »moralno oprali« starih grehov, so bili primerni za vstop v knapov- ski stan. Poiskali so skritega brucmajorja (Ivan Dornik); ta jih je drugega za drugim spravil med stanovske tovariše. Pred skokom čez kožo je moral vsak bruc povedati svoje ime, življenjsko geslo, spiti vrček piva, nato pa čez razpeto kožo skočiti v knapovski stan. To »težko« preizkušnjo so večinoma vsi o-pravili, eni manj, drugi bolj zadovoljivo. Po preizkušnji pa je v gumbnici zažarel še rdeč nagelj. Med gesli je bilo največ starih, nekaj novih pa bi vseeno navedel: »Če mi lučka ne gori, mi bencinka sveti, mene pa srce boli, v jamo moram iti! Kumarat, na obrat! Ena lučka je moja, k u jami gori! Trla baba lan! Ajnc a hajer! Jaz pa kar tri leta fi-lam! Sve če to narod pozlatiti! Šiht pa karate — to je zame brate! Malo delaj, da boš veliko zaslužil! Slovenka mi je pušeljc dala! Bolj ga filam — več ga je! Stomak raste, plata ide! Herc mi narbolj u roke paše!« Ko so opravili vsa svoja simbolična opravila, jih je najprej pozdravil direktor TOZD RŠC Zagorje, Viktor Ramšak, inženir elektr., ter jim razdelil zaključna spričevala za rudarja-kopa-ča, za tem je podelil še knjižne nagrade za odlično opravljeni zaključni izpit, za športno in pošolsko dejavnost pa so naj prizadevne j ši prejeli pohvale. Zaključna spričevala za rudar j a-kopača so prejeli: Fehim Beganovič, Ilija I. Čelan, Brano Dragič, Kemal Dautovič, Milenko Dragiče vic, Dragomir Ivanovič, Cvijetin Maksimovič, Rade Mimič, Slobodan Jolovič, Azem Alič, Rade Stanič, Slavko Trifunovič, Zoran Tripunovič, Branko Juričič, Amir Išmirovič, Ilija II. Čelan, Milenko Čestič, Dragan Dragičevič, Ismet Fajič, Muhamed Fajič, Salko Halilovič, Šahbaz Hadrovič, Husein Nukič, Bahrudin Nukič, Meh-med Mujagič, Obrad Radovič, Milan Ševo, Duško Tripunovič, Izet Mustajbašič, Ibro Merajič, Zvonimir Djakovič. Skupno torej 32 mladih rudar j ev-kopačev; štirje pa bodo zaključni izpit opravljali v jeseni. V imenu ZPT je mladim rudar j em-kopačem spregovoril generalni direktor Albert Ivančič, dipl. inž. rud. Zaželel jim je dobrodošlico med naj starejšimi stanovskimi tovariši z željo, da bi se poleg proizvodnega dela vključevali tudi v samoupravno življenje kolektiva. Po svečanosti so mladi rudarji proslavili svoj vstop v rudarski stan s tovariškim srečanjem med svojimi starejšimi stanovskimi tovariši. Vlado Garantini Iz TOZD RŠC — obisk v zavodih za poklicno usmerjanje in zaposlovanje v BiH V času od 23. do 27. junija 1975, je tričlanska ekipa, v kateri smo bili drektor TOZD RŠC, Viktor Ramšak, inž., sodelavka Marija Roštohar in predstavnik mladih Srečko Klenovšek, obiskala več zavodov za zaposlovanje v BiH z namenom, da bi pridobili čim-večje število mladih, ki so v le- tošnjem šolskem letu končali’ obvezno šolanje, za poklic KV rudarja in rudar j a-kopača. V tem času smo obiskali zavode v Doboju, Tuzli, Sarajevu, Banja Luki, Prijedom in Biha-ču. RŠC že več let sodeluje s temi zavodi za zaposlovanje, zato so bili sestanki z učenci in njihovimi starši vnaprej dobro pripravljeni. Učence smo seznanili z delom rudarjev in s pogoji, ki jih imajo v zvezi s šolanjem. Pred tem so lahko prebrali in pregledali prospekte RŠC, ka- Bilo je lepo in Dne 27., 28. in 29. junija 1975, je potekal v domu na Mrzlici seminar za člane komisij pri koordinacijski konferenci ZSMS ZPT ter predsednike in sekretarje OO ZSMS pri ZPT. Zbrali smo se v petek, dne 27. junija 1975, ob 16. uri pred upravno zgradbo ZPT. Prevoz smo imeli organiziran s kombijem, nekaj članov pa je odšlo tudi 'z lastnimi prevoznimi sredstvi. Po prihodu na Mrzlico smo se zbrali in dogovorili o poteku seminarja, o športnih srečanjih med prostim časom in ostalih pomembnih stvareh. V soboto smo pričeli s predavanji že ob 8. uri zjutraj, in sicer je imela prva tema tega seminarja naslov: Družbenopolitična in samoupravna ureditev REK Zasavje — predavatelj je bil Rajko Medvešek. Tema je bila zelo zanimiva, saj je bila vseskozi integracija pri nas najbolj aktualno vprašanje, zato je mlade v zvezi s tem precej zanimalo. Po predavanju se je razvila živahna razprava, na postavljena vprašanja pa smo dobili tudi dobre odgovore. Takoj za tem pa je bila na vrsti druga točka našega dnevnega reda: Delegatski sistem. Tokrat je predaval Janez Ober-žan. Posebej je poudaril, da se morajo delegati zavedati resno- tere smo poslali omenjenim zavodom. Posredujem lahko približno število prijavljenih učencev v posameznih zavodih — Doboj 15, Tuzla 35—40, Sarajevo 5, Jajce 14—17, Banja Luka 30, Prijedor 30, Bihač —. Zanimanje za ta poklic je veliko, saj se je prijavilo večje število kandidatov, kot smo predvideli. Ra- koristno sti dela, svojih pravic in dolžnosti, če hočemo, da bo delo samoupravnih interesnih skupnosti uspešno. Tudi po tem predavanju se je razvila živahna razprava, kajti mlade zelo zanima delegatski sistem. Postavljena so bila mnoga zanimiva vprašanja. S to točko dnevnega reda smo v soboto dopoldne končali, saj je bil pred nami čas za kosilo. Popoldne pa smo v času počitka izvedli srečanje v nogometu s pripadniki JLA. Ob 16. uri pa smo spet pričeli s predavanji. Tema je bila naslednja: Delitev dohodka in dohodkovni sistem. Predaval je Boris Jesenšek. Iz razgovora po predavanju je bilo razvidno, da mlade pri naši OZD najbolj zanima delitev dohodka znotraj TOZD in OZD. Zadnja tema tega seminarja pa je bila: Vloga ZSMS in mladinska problematika. Tokrat je predaval Jože Koncilja. S tem predavanjem smo se seznanili na kratko z zgodovino mladinske organizacije, s problemi mladih in možnostmi za reševanje le-teh. To je bila za nas izredno zanimiva tema, saj pri naši OZD vedno znova ugotavljamo, da mladinska organizacija pri nas šepa, da mladi nismo enotni. čunati pa moramo še na to, da bo določen del kandidatov zavrnjen na zdravniškem pregledu, ki ga organizirajo tamkajšnji zavodi. Pri teh učencih je bilo opaziti veliko zanimanje za rudarski poklic in glede na to lahko upamo, da se bo število mladih v rudarskem poklicu povečalo. Srečko Klenovšek Po večerji pa smo izvedli kratek šahovski turnir z oficirji garnizona letališča Plešo Zagreb. Po tem je bil kratek družabni večer, na katerem smo se podrobneje spoznali in malo poveselili. V nedeljo, to je zadnji dan našega seminarja pa smo se zbrali na delovnem pogovoru. Prišli smo do določenih sklepov, ki so za naše nadaljnje delovanje zelo pomembni. Mladi smo tudi izrazili željo, da so podobni seminarji za naše delo zelo pomembni, kajti pri svojem delu se vedno znova srečujemo s problemi, ki pa jih brez potrebnega znanja ne moremo sami uspešno reševati. Mladi smo tudi izrazili pohvalo glede predavateljev, saj so se dobro pripravili, znali so ustvariti prijetno vzdušje in najti stik z nami. Na ta način se predavateljem za njihovo izvajanje zahvaljujemo. Na koncu naj poudarimo, da je za izvedbo nalog in sklepov, sprejetih na delovnem pogovoru, potrebna resnost in enotnost, zato je naša naj večja želja, da bi k sodelovanju pridobili čim več mladih, kajti le z enotnostjo bomo uspeli in uspešno rešili naše naloge. Komisija za informiranje pri KK ZSMS ZPT Delovna akcija Kozara 75 Od 7. junija 1975 do 4. julija 1975, je potekala prva izmena zvezne delovne akcije Kozara 75. Te akcije se je iz OKZ ZSMS udeležilo šest brigadirjev, ki so zastopali tako OO RK Trbovlje kot RK Slovenije, kajti to je bila brigada RK Jugoslavije. V brigadi so bil zastopani vsi narodi in narodnosti Jugoslavije tako, da smo poleg delovnih nalog resnično in iskreno krepili največjo pridobitev NOB — bratstvo in enotnost. Kaj smo sploh delali? Delali smo rekreacijski športni center mladine. Poleg dela in krepitve bratstva in enotnosti, pa smo mnogo časa posvetili idejnopolitičnemu usposabljanju, kulturnemu in športnemu življenju ter vlogi in pomenu RK. Name je udeležba v brigadi izredno vplivala, ker sem prišel do novih spoznanj ter obenem pridobil mnogo novih prijateljev širom Jugoslavije. Zato mladim, kot sem jaz, svetujem, da se udeleže MDB, ker bodo postali bogatejši za nepozabna doživetja. Bojan Skrlep Zakaj je odpadel pohod mladih? V prejšnji številki glasila Srečno sem objavil sestavek o nameravanem pohodu mladincev, ki naj bi ga organizirala komisija za LO in DS pri občinski konferenci ZSMS Trbovlje, ki pa je odpadel. Kot predsednik omenjene komisije, sem dolžan pojasniti zakaj pohoda ni bilo. Da bi bil pohod kvaliteten, smo imeli namen udeležence uniformirati, da bi lahko nosili orožje in bi izvedli taktično vojaško vajo, da bi se laže približali vojaški disciplini in vzpostavili vojaško vzdušje, kar pa bi prav gotovo pritegnilo mlade, da bi še bolj aktivno sodelovali na področju LO in DS. Da bi zagotovili uniforme, smo se pravočasno obrnili na oddelek za ljudsko obrambo pri občini Trbovlje, kjer so nam zagotovili, da bomo dobili letne vojaške uniforme, ki sicer niso čisto nove, a uporabne. Teden dni pred pričetkom pohoda smo uniforme dvignili in ugotovili, da obleke niso vojaške letne uniforme, ampak delovne obleke brez ustreznih gumbov, nekatere raztrgane, zaradi pranja skoraj bele in prekratke, skratka neustrezne. RJAVI PREMOG V OKOLICI IVANGRADA Dosedanje raziskave rudnega bogastva na področju občine Ivangrad so dale zelo po volj ne rezultate. Ugotovili so, da znašajo geološke rezerve rjavega premoga več kot 150 milijonov ton, kar znaša okoli 10 % skupnih rezerv rjavega premoga. Računajo, da so te rezerve precej večje, ker celotno območje te občine še ni bilo v celoti raziskano. Kalorična vrednost premoga znaša od 3.000 do 4.500 kalorij. Preteklo leto so pričeli z izgradnjo rudnika rjavega premoga v Petnjiku pri Ivan-gradu. Zagotovljena so sredstva, oprema bo deloma uvožena. Dela uspešno napredujejo. S proizvodnjo bodo pričeli leta 1978. Letna zmogljivost bo znašala Na posvetu komisije za ljudsko obrambo (LO) in družbeno samozaščito (DS) in sekretariata predsedstva OK smo se odločili, da pohoda v teh oblekah ne bomo izpeljali, da pa bi poskušali dobiti druge uniforme, ker bi neustrezno uniformiranje udeležencev prav gotovo ne doseglo svojega namena in ne bi ustrezalo počastitvi 30-letnice osvoboditve. Ponovno smo se obrnili na oddelek za LO pri občini Trbovlje, nato še na oddelek za LO v Hrastniku in Zagorju ter na garnizijo Celje, vendar nam nihče ni mogel dati uniform, oz. jih po zagotovitvi ustreznih funkiconarjev nimajo. Velikokrat slišimo očitke, da mladi ne obujamo tradicij NOB in ne delujemo na krepitvi obrambne sposobnosti mladih, a sprašujem se, zakaj očitki letijo le na nas, mlade. Peter Kolander 300.000 ton premoga. Predvidoma bodo eksploatirali to področje 50 let. Zaposlili bodo okrog 700 rudarjev. V načrtu imajo odpiranje novega rudnika tudi v vasi Polica pri Ivangradu, s tem, da bi znašala letna proizvodnja 550.000 ton. Pripravljajo pa tudi projekt za zgraditev termoelektrarane z močjo 100 megavatov. FRANCOZI BODO UVAŽALI PREMOG IZ POLJSKE Francija načrtuje pomembno povečanje uvoza premoga iz Poljske, in sicer v zamenjavo za investicijsko opremo. Francija bo v tem okviru povečala dosedanji uvoz premoga za 70 %>, na 5 milijonov ton letno do leta 1983. Rudarstvo in energetika doma in po svetu Gradnja novega dimnika pri Termoelektrarni Trbovlje II vidno napreduje. Dne 7. julija je znašala višina že 160 m. Stari dimnik je videti kot pritlikavec napram novemu dimniku. Foto A. Bregant SEV RAZPRAVLJA O PROJEKTIH ZA ENERGETIKO Koncem junija 1.1. je potekalo v Budimpešti zasedanje sveta za vzajemno ekonomsko pomoč — SEV. Navzoči so bili predstavniki vlad SSSR, Madžarske, Čehoslovaške, Rumunije, Nemške demokratične republike, Bolgarije, Poljske, Mongolije in podpredsednik vlade Kuoe. Na zasedanju so največji del razprave posvetili problemu eksploatacije goriva, energije in surovin v okviru programa ekonomskega razvoja v naslednjem petletnem obdobju. Za to razdobje predvidevajo izgradnjo 10 velikih objektov v vrednosti 10 milijard rubljev. V tem okviru bodo zgradili naftovode, plinovode, razne tovarne, precej sredstev pa bodo vložili v eksploatiranje naravnih bogastev. AKTUALNI PROBLEMI V ENERGETIKI V začetku 1.1. se je pojavilo na področju energetike veliko pomanjkanje vseh vrst energije. V tem okviru so ugotovili, da primanjkuje 2,6 milijard kWh električne energije, okoli 2 milijona ton premoga, uvoz surove nafte pa je omejen na 7,6 milijona ton v tem letu in na milijon ton naftnih derivatov. Zavoljo tega so bili sprejeti izredni ukrepi v organizacijah združenega dela energetskih panog, da bi povečali proizvodnjo vseh vrst energije, da bi v redu vzdrževali energetske naprave in sproti odpravljali ozka grla v proizvodnji. Sprožena je bila tudi splošna družbena akcija za racionalnejšo porabo pa tudi varčevanje vseh vrst energije. Vsi ti ukrepi naj bi pomagali ublažiti pomanjkanje vseh vrst energije, da bi bilo na ta način čim manj škodljivih posledic pri izpolnjevanju proizvodnih obveznosti predvidenih z resolucijo za letošnje leto. Posebnega pomena je interes temeljnih organizacij združenega dela na področju energetike, ki pripravljajo sprejemanje načrtov razvoja in zadovoljevanje potreb po energiji za petletno obdobje, od leta 1976 do 1980. S tem v zvezi je nastalo posebno aktualno vprašanje organiziranja energetike na ravni federacije. O tem je pred kratkim razpravljal tudi svet za energetiko. Končno stališče o načinu organiziranja interesnih skupnosti s področja energetike, bo sprejeto koncem julija, potem ko bodo zvedeli za mnenja delovnih organizacij. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA Občasno deževje, ki se vleče že od pomladi sem, je v mnogočem doprineslo, da se je elektroenergetska situacija razmeroma stabilizirala, čeravno posebno v zadnjem času ni toliko padavin, na padavinskem območju, ki jih zajemajo razna akumulacijska jezera. Iz tega razloga lahko razumemo, da se bazeni počasi praznijo. V začetku julija je bilo v akumulacijskih jezerih na razpolago vode za proizvodnjo 2 milijard 82 milijonov kWh. Elektroenergetska bilanca pa za letošnje leto predvideva mnogo večjo proizvodnjo in to 3 milijarde 120 milijonov kWh. Zato sledi, da so okoliščine le relativno zadovoljive. Če računamo na to, da običajno v poletnih mesecih ni toliko padavin, lahko računamo na določen deficit. V preteklih tednih je dež padal predvsem v Sloveniji in Srbiji, manj pa ga je bilo na Hrvatskem in v BiH, Črni gori in Makedoniji. Vodostaj rek je bil ugoden na območju, kjer so pretežno locirane pretočne hi-drocentrale, slabši vodostaj pa je bil na rekah, ki tečejo v akumulacijska jezera. Deževje z nalivi, viharji itd., običajno elektro gospodarstvu ne more koristiti, pač pa mu povzročajo veliko škodo, po drugi strani pa zmanjšujejo pričakovanja o dobri letini. Poraba električne energije se nekoliko zmanjšuje. V razdobju januar—maj je bila poraba večja za 7,5 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Poraba pa je začela padati maja 1.1. ko so podražili električno energijo- POLJSKA NAČRTUJE VEČJO PROIZVODNJO PREMOGA Poljska predvideva, da bo letos precej povečala proizvodnjo premoga. V svojem dolgoročnem razvoju pa daje premogu prvenstvo, predvsem v izvozu in domači porabi energetskih goriv. Ta država je že sedaj med prvimi v svetu po proizvodnji črnega premoga, na četrtem mestu pa po skupni proizvodnji premoga ter na drugem mestu po skupnem izvozu premoga. Za povečanje proizvodnje obstajajo velike možnosti, v prvi vrsti s povečanjem produktivnosti dela in na račun nadaljnje mehanizacije proizvodnje. Letos predvidevajo, da bodo proizvedli skupno 170 milijonov ton črnega premoga, kar je za okoli 8 milijonov ton več kot preteklo leto. Predvideno je povečanje tudi proizvodnje lignita. Lani je znašala proizvodnja lignita 39 milijonov ton. Zaradi velikega povpraševanja po premogu v svetu, kar je posledica splošne energetske krize, je Poljska preteklo leto izvozila 40 milijo- nov ton črnega premoga. Poljaki izvažajo svoj premog v okoli 30 držav, med drugimi tudi v ZDA. Lignita so izvozili okoli 5 milijonov ton, predvsem v DR Nemčijo. V svoji državi, to je na Poljskem, premog še nadalje zadovoljuje okoli 80 % energetskih potreb. V dolgoročnem razvoju bo premog pri njih ostal še naprej glavni energetski vir. Na tej osnovi pa imajo velike načrte, tako pri odpiranju novih premogovnikov, kakor tudi pri gradnji termocentral. ZALOGE PREMOGA V ZRN PONOVNO NARAŠČAJO Od začetka leta so zaloge premoga v zahodnonemških premogovnikih porasle od 1,36 na približno 3,4 milijonov ton. Samo pri Ruhrkohle AG so zaloge porasle od 1,1 na 2,4 milijona ton. V premogovnikih v Posarju so se zaloge povečale na 660.000 t. V začetku leta jih praktično ni bilo. Istočasno povečanje zalog koksa sloni na zmanjšanem koriščenju jeklarn. Od 1,5 mili j. ton na začetku leta so se količine koksa povečale na 3,3 mili j. ton. KREDIT ZA TERMOELEKTRARNO KOSTOLAC Jugoslovanska investicijska banka Beograd in Beograjska banka sta odobrili povečanje kredita za izgradnjo termoelektrarne Kostolac III z instalirano močjo 210 MW, v višini 11.568.000 din. Odobritev dodatnega kredita se nanaša na prekoračitev predračunske vrednosti. Predračunska vrednost je znašala 670,578.000 din. Stroški so se povečali pri gradbenih delih in zaradi podražitev ostalih storitvenih uslug, ki so se v zadnjih dveh letih zvišale za 74 %. Tudi domača oprema se je v tem času podražila za 34 °/o. Sedanja predračunska vrednost za izgradnjo termoelektrarne Kostolac znaša 760.579.000 din. Investitor je Industrijsko energetski kombinat Kostolac. Vse nadaljnje podražitve bodo šle v breme investi- torja. Podobno odločitev sta ti dve banki sprejeli tudi za pokritje investicijskih vlaganj v površinski kop Cirikovac v kombinatu Kostolac, z zmogljivostjo 2,5 milijona ton letno. PORABA ELEKTROENERGIJE V FRANCIJI Po najnovejših podatkih je znašala poraba električne energije v Franciji 76,8 milijard kWh. Proizvodnja oziroma poraba je znašala v preteklem letu skoraj enako količino v istem razdobju. AMERIŠKE CENTRALE SE ORIENTIRAJO NA PREMOG Uprava ZDA za energijo je sklenila, da bo 31 termoelek-tričnih central preorientirala od kurjenja z nafto in plinom na kurjenje s premogom. S tem bodo prihranili 64 milijonov ba-relov nafte (barel je pločevinast sod za tekoča goriva). Zato pa bodo porabile 19 milijonov ton premoga. NOVA TERMOELEKTRARNA V PRIŠTINI V Rudarsko energetsko kemijskem kombinatu Kosovo v Obi-liču je pričela poskusno obratovati peta termoelektrarna tega kombinata. S tem je zaokrožena prva faza izgradnje kosovskih termoelektrarn. Ko bo nova elektrarna priključena na omrežje, bodo kosovske termoelektrarne dosegle zmogljivost 80 MW. BILANCA PROIZVODNJE PREMOGA V JUGOSLAVIJI Proizvodnja črnega in rjavega premoga ter lignita je v vseh jugoslovanskih premogovnikih znašala v razdobju januar—maj 1975 skupno 14,878.000 ton, kar je 979.000 ton več kot v enakem razdobju preteklega leta. Proizvodnja črnega premoga je bila nekoliko manjša in je znašala le 241.000 ton, proizvodnja rjavega premoga pa je znašala v tem razdobju 3,944.000 ton. Posebno ugodne rezultate v proizvodnji premoga pa imajo rudnik lignita. Proizvedli so ga skupno 10,693.000 ton. Ce bo letos premoga dovolj, ga bodo gospodinjstva predvidoma nabavila skupno okoli 6 milijonov ton. V nekaj vrstah OSREDNJA PROSLAVA OB DNEVU BORCEV JE BILA V ZAGORJU Dne 4. julija t.l. je bila v Zagorju osrednja revirska proslava ob dnevu borcev, 30-letnici osvoboditve, 25-letnici samoupravljanja, pa tudi ob dnevu slovenskih rudarjev, 3. juliju. Po znanih podatkih se je proslave udeležilo okoli 12.000 ljudi iz revirjev in okolice, med njimi tudi pripadniki teritorialnih enot in civilne zaščite ter mnogi drugi občani. Med gosti so bili predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, član sveta federacije Miha Marinko, republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen, delegacije pobratene občine Aleksinac. ter predstavniki družbenopolitičnih in partijskih delegacij. Slavnostni govornik je bila članica sveta federacije Lidija Sentjurc. V kulturnem delu programa so sodelovali moški pevski zbori iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ter folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. V sprevodu pa so sodelovali poleg teritorialnih enot in civilne zaščite tudi rudarske delavske godbe iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Za slavnostnim govorom je sekretar revirskega komiteja ZK Miloš Prosenc predal Mihi Marinku posebno priznanje revirskih občin. Po končanem slavju se je ob lepem vremenu razvilo tovariško srečanje. Za ugoden potek le-tega pa so poskrbele zagorske gostinske in trgovske delovne organizacije. FRANC ROMIH, ČLAN REPUBLIŠKE KONFERENCE SZDL Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na svoji seji, 26. junija 1975, sprejel sklep o izvolitvi delegacije Zveze sindikatov Slovenije v republiško konferenco SZDL Slovenije. V 15-članski delegaciji je med drugim tudi Franc Romih, gospodar čela, sicer pa predsednik delavskega sveta ZPT in TOZD Rudnik premoga Hrastnik. SPREMEMBA V ZVEZI SINDIKATOV SLOVENIJE Republiški svet ZSS je na svoji seji, 26. junija 1975, sprejel sklep o organizacijsko kadrovskih spremembah v republiškem svetu ZSS. Na novo izvoljene in na izpraznjene funkcije je imenoval naslednje tovariše: Stjepana Sauberta, politologa za svetnika RS ZSS, za družbenoekonomska razmerja; Janeza Tršana, dipl. politiloga, za sekretarja RS ZSS za socialno politiko in Rudija Kropivnika, dipl. inž. gr., za direktorja centra RS ZSS za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. KADROVSKE SPREMEMBE Odbor za medsebojna razmerja skupnih služb ZPT je na svoji seji, 10. julija 1975 razporedil po predhodnem razpisu na delovno mesto vodje oddelka za organizacijo dela in nagrajevanje, Ivana Kukoviča, inž. org. dela. Isti odbor je razporedil Marjana Brinarja, dipl. inž. el., na delovno mesto vodje elektro službe za določen čas (do upokojitve Bruna Bantana, dipl. inž. el.). Strinjal se je s sporazumnim prenehanjem dela vodje kadrovskega sektorja skupnih služb Vladimirja Sihurja, ker odhaja po sklepu vseh treh revirskih občin na novo delovno mesto sekretarja skupščine revirskih občin Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. DOM NA PARTIZANSKEM VRHU VNOVIČ ODPRT Dne 17. julija t.l. je bil vnovič odprt naš počitniški dom na Partizanskem vrhu. Zaprt je bil od jeseni preteklega leta. Oskrb-niško mesto je prevzela Marica Koritnik, doma iz Brežic. Vabimo člane kolektiva, njihove svojce in druge občane, da odslej pogosteje obiskujejo naš dom na Partizanskem vrhu. STROKOVNO PREDAVANJE Strokovna podružnica ZRGMIT pri ZPT organizira 29. julija t.l. ob 17. uri v sejni sobi skupnih služb ZPT strokovno predavanje. Predaval bo Cveto Majdič, dipl. inž. rud., na temo: Vtisi iz specializacije v Franciji pri izgradnji predorov in prog v rudnikih. Predavanje je namenjeno članom ZRGMIT in vsem ostalim članom kolektiva. 100 let rudnika Velenje Ze v prejšnji številki našega glasila smo objavili nekoliko daljši prispevek o zgodovini rudnika Velenje. Domala vse letošnje leto potekajo v Velenju v okviru Rudarsko-elektroener-getskega kombinata Velenje razne športne, kulturne in druge prireditve ter manifestacije. Med najpomembnejšimi sta bili slavnostno zasedanje njihovega delavskega sveta in pa proslava ob dnevu rudarjev in 100-let-nici rudnika Velenje. Dne 2. julija sta zastopala na seji delavskega sveta REK Velenje naša delovno organizacijo in družbenopolitične organizacije, Franc Romih, predsednik DS ZPT in Ivan Vovk, predsednik KOSIRE pri ZPT. Na slavnostnem zasedanju sta izročila pozdrave in čestitke zasavskih rudarjev in družbenopolitičnih organizacij velenjskim rudarjem ob 100-letnici obstoja velenjskega rudnika. Hkrati sta izročila slavljencem darilo zasavskih rudarjev oziroma vseh TOZD in ZPT —- skulpturo Rudarji — srečno!, izdelano v lignitu, ki jo je izdelal član RE-LIKA iz Trbovelj, Jernej Kreže, st. Skulptura je imela posvetilo zasavskih rudarjev velenjskim rudarjem ob 100. obletnici delovanja njihovega rudnika. Na sam dan rudarjev, 3. julija, pa se je udeležilo slavnosti v Velenju deset naših tovarišev, ki so zastopali TOZD Rudnik premoga Hrastnik, TOZD Rudnik premoga Trbovlje, TOZD Rudnik premoga Zagorje, TOZD Rudarsko gradbeno dejavnost in delovno organizacijo. Ob tej priliki je z daljšim govorom sodeloval na slavju, ki je potekalo na njihovem kotalkar-skem igrišču tudi France Popit, predsednik CK ZKS. Ob tej priliki so velenjski rudarji sprejeli tovariša Popita za svojega častnega člana. Sledila sta še skok čez kožo absolventov poklicne rudarske šole in kulturni program, nato pa je bilo tovariško srečanje vseh članov kolektiva na gradu. Njihovega slavja, ki je potekalo v znamenju dneva rudarjev, 100-letnice rudnika Velenje, 30-letnice osvoboditve in 25-letnice samoupravljanja, se je udeležilo mnogo članov REK Velenje, predvsem uniformiranih, predstavnikov drugih premogovnikov in delovnih organizacij, poslovnih partnerjev in številnih javnih in političnih delavcev. Celotna proslava, kakor tudi druge prireditve so potekale nadvse slovesno in učinkovito. Naj pripomnimo k temu, da razstavljajo člani likovne sekcije RELIK Svobode Center iz Trbovelj v zgradbi knjižnice v Velenju svoja dela iz zadnjega obdobja. Skupaj imajo razstavljenih 44 slik in kipcev. Poleg tega pa poteka v delavskem klubu še razstava del zveze likovnih skupin pri ZKPO Slovenije. Tudi v okviru te razstave sodelujejo z nekaterimi deli člani RELIKA. Naj ob tej priliki povemo še to, da skriva Šaleška dolina v svojih nedrjih veliko naravno bogastvo, in sicer več kot 700 milijonov ton lignita, kar je pomembno narodno bogastvo. Začeli so uradno pridobivati premog v letu 1875. Svoj izredni vzpon pa so dosegli po letu 1945, tako da so v razdobju 1947—1952, to je v času prve petletke, povečali proizvodnjo premoga za petkrat, to je na 1,5 milijona ton letno. Odprli so novo jamo Preloge ter zgradili izvozni jašek. Nato so povečali proizvodnjo premoga na 3,5 milijona ton letno. Odpirali so nova odkopna polja, uvajali novo mehanizacijo in izpopolnjevali postopke za pridobivanje premoga. V letu 1974 so nakopali velenjski rudarji že 3,900.800 1 lignita, kar je 66 % vsega nakopanega premoga v Sloveniji. Rudnik lignita Velenje pa se je preteklo leto z vsemi svojimi TOZD vključil v Rudarsko-elektroenergetski kombinat Velenje, ki je povezal celotno energetsko gospodarstvo Šaleške doline. Prav na dan letošnjega slavja so ustanovili iz ene TOZD Rudnik lignita Velenje, devet novih TOZD. Njihovi poglavitni razvojni nalogi sta, zagotoviti naj večjo možno izkoriščanje energetskih virov šaleškega energetskega bazena in skladno z razvojem energetike v SRS optimalno večati lastno proizvodnjo energetike ter raz-razvijati takšne socialistične samoupravne odnose, ki bodo zagotovili neposredno odločanje delavcev na vseh področjih družbenega življenja. Velenjski rudarji so lahko ponosni, da so dosegli po osvoboditvi enkratne uspehe. Šaleška dolina dobi- va nov sodobni premogovnik s sodobno mehanizacijo ter od-kopno tehnologijo, proizvodnja pa se je povzpela na 4 milijone ton lignita letno. S svojimi od-kopnimi in rudniškimi učinki so med prvimi v Jugoslaviji pa tudi med prvimi v Evropi. Med tem pa so zgradili v Šoštanju štiri agregate termoelektrarne za proizvodnjo električne energije, skupne moči 410 MW. Hkrati s tem pa so dosegli velike uspehe tudi pri oblikovanju novega mesta s številnimi stanovanjskimi, kulturnimi, športnimi, komunalnimi, zdravstvenimi in drugimi objekti. T. L. Bil sem v Afriki Uvodoma moram povedati, da sem potoval v afriške države in to v republiko Gvinejo in republiko Liberijo. Pogorje Nimba, ki leži na meji med Gvinejo in Liberijo, je izredno bogato s kvalitetno železovo rudo, ki leži čisto na površini. V Gvineji so pred leti ustanovili mešano družbo Mi-fergui z nalogo, da zgradi rudnik z letno proizvodnjo 15 milij. ton železove rude. RUDIS ima 5-°/o delež v tej družbi. V lanskem letu je RUDIS dobil prva naročila od te družbe — dobavo in montažo opreme za elektrifikacijo in telefonijo posameznih baz tega gradbišča. TOZD Elektrostrojne delavnice ZPT je na podlagi ponudbe dobila del tega posla in z Rudisom sklenila pogodbo za izdelavo in nabavo manjšega dela opreme, celotno elektrifikacijo in montažo telefonije na gradbišču in obvezo za pomoč pri trasiranju in pripravi gradbišča. Oprema je bila torej prepeljana z ladjo do pristnišča Mon- rovija v Liberiji, od tu pa s kamioni čez Liberijo in preko mejnega prehoda Yekepa do gradbišča v Gvineji. Tako sva z ing. Vukovičem iz Rudisa odpotovala 10. aprila 1975 v Gvinejo z nalogo, da trasirava teren ter pripraviva gradbišče za delo naše ekipe. Glede na težave, ki jih bom opisoval pozneje, pa sva morala organizirati še tranzitni prevoz opreme preko Liberije in ga uskladiščiti na gradbišču. Montažna skupina iz TOZD ESD ZPT, ki jo sestavljajo vodja skupine — visokokvalificiran elektrikar, 6 kvalificiranih elektrikarjev in 1 varilec, pa bo predvidoma odpotovala v Gvinejo v novembru 1975 in bo na gradbišču delala približno štiri mesece. Kot sem že omenil, sva 10. 4. 1975 s tovarišem Vukovičem odletela z Brnikov preko Frankfurta in Bruslja, za Gvinejo. Iz Bruslja sva odletela z letalom Boeing 707, belgijske družbe Saabena. Sedemurni let brez pristanka, je bil zelo miren in v lepem vremenu, tako da je bila vidljivost čez puščavski del Afrike izredna. Na letališču v Conakryju naju je pričakal ing. Pensa, generalni direktor družbe Mifergui in bivši sodelavec Rudisa. Ob izstopu iz letala naju je zajel topel vlažen zrak in tako sva takoj pri dotiku tal spoznala, da se nahajava v ekvatorialni afriški deželi. V Co-nakryju sva prespala eno noč, v slabem hotelu G.cessia in že naslednji dan, tj. v soboto, 12. aprila 1975, odpotovala skupaj z ing. Penso, na gradbišče Nimba. Do N’zerekore, ki je zadnje letališče pod našim gradbiščem in je oddaljeno od Conakryja 800 km, smo poleteli s tovornim avionom (Čargo), ruske proizvodnje. Imeli smo srečo, da smo si pred poletom zagotovili status »delegacije« iz Jugoslavije in smo lahko potovali v I. razredu tovornega aviona, z naravnim zračenjem, ki je bilo »izredno ugodno«. Od letališča N’ zerekore do gradbišča, ki je oddaljeno približno 70 km, smo se peljali v džipu družbe Mifergui po zelo slabi makadamski cesti. Ta del Gvineje, skozi katerega smo se peljali, se upravičeno imenuje Guinee Forestiere (gozdna Gvineja), saj poteka ta makadamska cesta skozi vedno zeleno ekvatorialno džunglo. Na lastne oči sem opazoval okolje, ki sem ga preje poznal le iz filma. Vmes ležijo posamezne tipične črnske vasi z bivališči, zgrajenimi iz blata, pokritimi s slamo, ki so običajno okrogle oblike. Na potovanju sva opazila, da na mnogih mestih domačini sežigajo džunglo. Na vprašanje zakaj, sva dobila odgovor, da pripravljajo riževa polja. Da bi začetno potovanje izglodalo še bolj pustolovsko, se je za naseljem Lola, ta leži že v bližini gradbišča, nebo naenkrat zatemnilo. Ulil se je dež kot da bi se utrgal oblak, ki ga je spremljal močan veter. Šofer nama je povedal, da dežuje skoraj vsako popoldne in da se približuje monsunsko obdobje. In res, doživeli smo pravi monsunski naliv, deževalo je tako, da skozi vetrobransko steklo nismo videli skoraj ničesar. Šofer — zamorec pa je hladnokrvno vozil naprej. Neurje pa je bilo tako hudo, da je ruvalo drevesa. Tako nam je nadaljevanje poti malo pred vasjo Gbakole, ki leži 8 km od gradbišča, prepreči- lo ogromno drevo, ki je ležalo preko ceste. S skupino črncev smo ga skušali odstraniti. Na srečo je z gradbišča pripeljalo drugo vozilo in nam ni bilo potrebno čakati, da bi odstranili drevo. Na take in podobne primere sva pozneje še velikokrat naletela, a o vsem tem pozneje. Na gradbišče oz. točneje v kamp Gouane, kjer sva imela začasno prebivališče, smo prispeli utrujeni in premočeni pozno v noč, Rajko Medvešek (nadaljevanje v prihodnji številki) VIL tradicionalno srečanje gasilcev rudnikov Slovenije Ob 100-letnici Rudnika lignita Velenje in 900-letnici vasi Sa-lek pri Velenju, je potekala 15. junija 1975 proslava v vasi 5a-lek pri Velenju. Med ostalim je bilo organizirano tekmovanje gasilcev Slovenije v trodelnem napadu in vezanju vozlov. Nastopilo je 62 gasilskih društev iz Slovenije. Prva mesta so zavzeli domačini, kar smo tudi že vnaprej pričakovali. VIL tradicionalno srečanje v Sečovljah je bilo dne 4. julija 1975. Tekmovala so gasilska društva rudnikov Slovenije v trodelnem napadu in polaganju cevovoda na 105 m. Prvo mesto je osvojilo gasilsko društvo Mežica, drugo Velenje in tretje gasilsko društvo ZPT — Rudnik Hrastnik. Gasilsko društvo ZPT — Rudnik Trbovlje je osvojilo šesto in ZPT — Rudnik Zagor- je osmo mesto. Gasilska društva Koper, Piran in Izola so prikazala vaje z lestvami, gašenje požara z vodno prho in z obarvano vodo prikazali slovensko zastavo. Obe proslavi sta bili povezani s 30-letnico osvoboditve in tradicijami rudarstva. Na koncu se je prireditelj zahvalil vsem za udeležbo in podelil spominska darila. Juro Gotal Rudarske športne igre 1975 Kot vsa leta doslej, so tudi letos potekala v naši delovni skupnosti tekmovanja v rudarskih športnih igrah. Komisija za telesno kulturo in rekreacijo pri konferenci sindikata delavcev energetike in rudarstva KOSIRE — ZPT, je razpisala tekmovanja, ki naj bi potekala v posameznih osnovnih organizacijah sindikata TOZD in SS, dogovorili pa smo se tudi za podelitev prehodnega pokala KOSIRE ZPT, ki naj bi ga prejela tista ekipa oziroma osnovna or-ganizaciaj sindikata, ki bo dosegla najboljši uspeh v posameznih panogah in ki bo množično zastopana v rudarskih športnih igrah. Članom kolektiva posredujemo rezultate posameznih tek- movalnih disciplin, ki so naslednji: STRELJANJE z malokalibrsko puško: I. mesto — TOZD Rudnik Hrastnik, 672 krogov; II. mesto — TOZD Rudnik Zagorje, 644 krogov; III. mesto — TOZD Separacija pr. Trbovlje, 524 krogov; IV. mesto — TOZD Rudnik Trbovlje, 510 krogov; V. mesto — TOZD ESD, 499 krogov; VI. mesto TOZD RŠC 422 krogov, VIL mesto — TOZD GRAMAT, 371 krogov, VIII. mesto. — TOZD RGD, 351 krogov. KEGLJANJE: I. mesto — 1. ekipa TOZD Rudnik Trbovlje, 527 kegljev, II. mesto — 2. ekipa TOZD Rudnik Trbovlje, 507 kegljev, III. mesto — TOZD Rudnik Hrastnik, 484 kegljev; IV. mesto — TOZD Rudnik Zagorje, 437 kegljev; V. mesto — TOZD Rudnik Hrastnik — o. Dol, 415 kegljev; VII. mesto — TOZD RGD 397 kegljev; VIL mesto — TOZD GRAMAT, 362 kegljev; VIII. mesto — TOZD Separacija premoga 352 kegljev. NAMIZNI TENIS: L mesto — Skupne službe ZPT; II. mesto — TOZD RŠC; III. mesto — TOZD Rudnik Hrastnik; IV. mesto — TOZD Rudnik Trbovlje; V. mesto — TOZD ESD; VI. mesto — OZD Rudnik Zagorje; VIL mesto — TOZD RGD. ATLETIKA: (tek 1200 m) — L in II. ekipa — L mesto — TOZD RŠC (Dučinovič) 3.51,7; II. mesto — TOZD RŠC (Momčilovič) 4.02,0; III. mesto — TOZD RSč (Kitič) 4.08,5; IV. mesto — TOZD RŠC (Duratovič) 4.13,5; V. mesto — TOZD RŠC (Cvetkovič) 4.15,6; VI. mesto — TOZD RŠC (Sačič) 4.43,2. ŠAH: L mesto — TOZD Rudnik Hrastnik; II. mesto — TOZD Rudnik Trbovlje; III. mesto TOZD Avtoprevoz »Zasavje« Trbovlje; IV. mesto — TOZD RŠC; V. mesto — TOZD RGD; VI. mesto TOZD ESD; VIL mesto — TOZD Rudnik Zagorje. KOŠARKA: I. mesto — TOZD Rudnik Zagorje; II. mesto — TOZD Rudnik Hrastnik; III. mesto TOZD RGD; IV. mesto — TOZD RŠC; V. mesto — TOZD ESD. MALI NOGOMET: L mesto — TOZD Separacija premoga Trbovlje; II. mesto — TOZD Rudnik Hrastnik; III. mesto TOZD GRAMAT; IV. mesto — TOZD RŠC; V. mesto — TOZD ESD; VI. mesto TOZD RGD; VIL mesto — TOZD Rudnik Trbovlje; VIII. mesto — TOZD Rudnik Zagorje; IX. mesto — TOZD Avtoprevoz »Zasavje« Trbovlje. ROKOMET: L mesto — TOZD Rudnik Hrastnik; II. mesto — TOZD RŠC. RIBOLOV: L mesto — TOZD Rudnk Zagorje, 1. ek.; II. m. — TOZD Rudnik Hrastnik; III. mesto — TOZD Rudnik Zagorje, 2. ekipa; IV. mesto — TOZD Rudnik Trbovlje. TOCKOVALNI SISTEM ZA PREHODNI POKAL KOSIRE ZPT Za doseženo mesto v posameznih panogah je bilo točkovanje naslednje: za L mesto 5 točk’ za II. mesto 4. točke, za III. mesto 3 točke, za IV. mesto 2 točki, za V. mesto 1 točka, za VI. mesto in dalje 0 točk. Rudarske športne igre v okviru ZPT, ki so potekale ves junij, so potekale v redu in je bila komisija za telesno kulturo in rekreacijo pri KOSIRE ZPT, z organizacijo in izvedbo zadovoljna. Ob tem pa smatra, da bo treba v prihodnjem letu vložiti še več naporov za dosego boljših uspehov, ki bodo merilo za nastopanje na II. rudarskih športnih igrah v Mežici. V le-letošnjih igrah pa je prehodni pokal KOSIRE ZPT osvojila osnovna organizacija sindikata TOZD Rudnik premoga Hrastnik. Za dosego prehodnega pokala KOSIRE oziroma skupna uvrstitev posameznih osnovnih organizacij sindikata TOZD in SS, je bila naslednja: I. mesto — TOZD Rudnik premoga Hrastnik — 83 točk; II. mesto — TOZD Rudarski šolski center — 79,6 točk; III. mesto — TOZD Rudnik premoga Zagorje — 64 točk. Dne 2. julija 1975 pa so potekala v Velenju športna tekmovanja v okviru prvih rudarskih športnih iger. Ker so v teh igrah sodelovali tudi člani naše delovne skupnosti posameznih osnovnih organizacij sindikata, posredujemo bralcem dosežene rezultate po posameznih disciplinah: KROS — 1. REK Velenje, 9 točk; 2. Rudnik Dobrnja, 7 točk; 3. TIM Laško, 6 točk; 4. Rudnik Mežica, 5 točk; 5. Rudnik Senovo 4 točke. NOGOMET: 1. Rudnik Dobrnja, 9 točk; 2. REK Velenje, 7 točk; 3. REK Zasavje, 6 točk; 4. TIM Laško, 5 točk, 5. Rudnik Mežica, 4 točke; 6. Rudnik Senovo, 3 točke. STRELJANJE z malokalibrsko puško: 1. REK Velenje, 9 točk; 2. REK Zasavje, 7 točk; 3. Rudnik Mežica, 6 točk; 4. TIM Laško, 5 točk; 5. Rudnik Kanižarica, 4 točke; 6. Rudnik Senovo, 3 točke; 7. Rudnik Dobrnja, 2 točki. ŠAH: 1. REK Velenje, 9 točk; 2. Rudnik Dobrnja, 7 točk; 3. REK Zasavje, 6 točk; 4 TIM Niko Oberčkal, predsednik komisije za telesno kulturo in rekreacijo pri KOSIRE ZPT, izroča predstavnikom zmagovalnih ekip športne pokale za dosežena prva mesta v desetih športnih disciplinah. Tekme so potekale ves junij 1.1. v počastitev letošnjega dneva rudarjev. Foto A. Bregant Laško, 5 točk; 5. Rudnik Mežica, 4 točke; 6. Rudnik Senovo, 3 točke. KEGLJANJE: 1. REK Zasavje, 9 točk; 2. Rudnik Kanižarica, 7 točk; 3. REK Velenje, 6 točk; 4. Rudnik Mežica, 5 točk; 5. Rudnik Senovo, 4 točke; 6. Rudnik Dobrnja, 3 točke; 7. TIM Laško, 2 točki. KONČNA UVRSTITEV: 1. REK Velenje, 40 točk; 2. Rudnik Dobrnja, 28 točk; 3. REK Zasavje, 28 točk; 4. Rudnik Mežica, 24 točk; 5. TIM Laško, 23 točk; 6. Rudnik Senovo, 17 točk; 7. Rudnik Kanižarica, 15 točk. Prehodni pokal je torej osvojila ekipa REK Velenje. Razgovor, ki je potekal s posameznimi športnimi referenti v Velenju 2. julija 1975, se je nanašal na naslednje: a) sprejet je bil soglasno predlog, da bodo druge športne rudarske igre v letu 1976, v Mežici; b) v januarju 1976 bo organiziran v ta namen razgovor vseh sodelujočih, ki bo potekal tudi v zvezi z določitvijo posameznih športnih disciplin. Niko Oberčkal Razgibano strelstvo v Zagorju Zelo malo se piše o dejavnosti strelske družine »Okrogar — Skvarča« Zagorje, v kateri so včlanjeni v pretežni večini rudarji in njihovi otroci. Ta družina obstaja že od leta 1937, nakar je bila v času vojne razpuščena. V letu 1945 je bila po- novno ustanovljena po narodnem heroju Ivanu Skvarči, nato pa še po umrlem heroju Tonetu Okrogar ju. Družina je član Strelske zveze Slovenije in se udeležuje vseh tekmovanj po vsej Sloveniji in Jugoslaviji, kjer dosegajo člani zelo vidne uspehe ter posebno še pionirji, ki so zasedli na pionirskem prvenstvu Jugoslavije zelo solidno 7. mesto. O tej dejavnosti kdaj pozneje. Dne 21. 6. 1975 je družina s sodelovanjem občinskega sindikalnega sveta organizirala tradicionalno tekmovanje za pokal padlega prvoborca — Slavka Pintarja »ROBINA« in počastitev 30. obletnice osvoboditve. Tekmovanja so se udeležili, poleg TOZD Rudnik premoga Zagorje, še ekipe ostalih delovnih organizacij in ustanov iz Zagorja. Tekmovali so z vojaško puško in z malokalibrsko puško. Tekmovanja se je udeležilo 14 moških ekip in 4 ženske ekipe. Doseženi so bili naslednji rezultati: Vojaška puška — moški posamezno: 1. Palčič Hinko -— Varnost Zagorje — 82 krogov; 2. Hribar Ivan — Beton Zasavje Zagorje — 81 krogov; 3. Jug Franc — Beton Zasavje Zagorje — 78 krogov. Vojaška puška — moški ekipno: 1. Beton Zasavje Zagorje — 294 krogov; 2. Varnost Zagorje — 237 krogov^ 3. TOZD Rudnik premoga Zagorje — 274 krogov. Malokalibrska puška — ženske posamezno: 1. Mira Vetršek — Lisca Zagorje — 75 krogov; 2. Bernarda Sircel — Tovarna elektroporcelana — 67 krogov; 3. Maridi Medved — Lisca Zagorje— 58 krogov. Malokalibrska puška — ženske ekipno: 1. Lisca I. — 219 krogov; 2. Lisca II. — 146 krogov; 3. Elektroporcelan Izlake — 124 krogov. Želimo, da se aktivno vključite tudi ostali v-strelski šport, saj s tem športom krepimo obrambno moč in sposobnost naše družbe in posameznika. Ludvik Kic Kadrovske vesti V času od 1. junija 1975 do 30. junija 1975, ima kadrovski sektor ZPT evidentirane naslednje kadrovske spremembe: TOZD RUDNIK PREMOGA HRASTNIK Sprejeti: Sotošek Drago — pom. elektrikar, Čestič Milenko — kopač, Kohne Emilija — evidentičar, Potočnik Martin — vozač, Škof Franc II — vozač, Zuhič Esad — vozač, Šergan Fanika — ser-virka. Odšli: Jamšek Jože — kopač (upokojen), Kovač Slavko — mizar (upokojen), Urlep Ivani — kovač (upokojen), Kmet Ivan —• rudarski nadzornik (sporazumna prekinitev), Vastič Edi — kopač, (umrl), Učakar Jože — kopač (upokojen), Kosec Peter — kopač (samovoljna prekinitev), Mars Jože —- kop. pomočnik (samovoljna prekinitev). TOZD RUDNIK PREMOGA TRBOVLJE Sprejeti: Kralj Alojzija — servirka, Kar-ba Jurij — kopač, Pohar Vinko — vozač, Šenkiš Mirko — kopač, Dedič Emsud — kopač, Kolar Albert — kopač, Dragič Branko — kopač, Radovič Obrati — kopač, Tripunovič Duško — kopač, Tripunovič Zoran — kopač, Čelan Ilija I — kopač, Dragičevič Dragan — kopač, Dragičevič Milenko — kopač, Ivanovič Dragomir — kopač, Lovrenovič Ilija — kopač, Pikš Anton — kopač. Odšli: Bizjak Franc — kopač (upokojen), Šinkovec Franc I. — kopač (umrl), Florjane Samo — kuhar (sporazumna prekinitev), Forte Ferdo — kopač (upokojen), Cvetko Rajmund — kopač (samovoljna prekintev), Tomc Milan —• kopač (upokojen), Pirc Pavel — vozač (v poskusni dobi s strani del.), Jevševar Franc kopač — (samovolj. prekinitev). TOZD RUDNIK PREMOGA ZAGORJE Sprejeti: Cehajič Zahid — vozač, Škrinjar Ivan — strež. zvrač., Bejič Jožo — vozač, Mustajbašič Izet — kopač, Juričič Branko — kopač, Simič Milenko — kopač, Mujagič Mehmed — kopač, Stanič Rade — kopač, Petrovič Branko — vozač. Odšli: Rep Bojan — strež. zvrač. (samovoljna prekinitev), Drolc Boris — strež. zvrač. (samovoljna prekinitev), Vodišek Jože — kopač (sporazumna prekinitev), Čovič Mustafa — vozač (v zapor), Halilovič Salko — kop. pomočnik (samovoljna prekinitev), Guna Justin — kopač (upokojen). TOZD SEPARACIJA PREMOGA TRBOVLJE Sprejeti: Zakonjšek Pavel — sep. delavec. Odšli: Polutnik Jože — kopač (upokojen), Juvan Jernej — strojnik (upokojen). TOZD RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST Sprejeti: Savič Peter — šofer, Arh Ivan — elektrikar, Ružnič Rifet — vozač, Vodep Stojan — vozač, Radivojevič Momčilo — kopač, Dinič Hranislav — kopač, Likar Anton — kopač. Odšli: Sinanovič Senahid — vozač (sporazumna prekinitev), Bola Adolf — šofer (sporazumna prekinitev), Jakob Bruno —■ kopač (sporazumna prekinitev), Lovrič Radko — zidar (sporazumna prekinitev), Marmarac Vehid — vozač (sporazumna prekinitev), Pevec Franc —• vozač (sporazumna prekinitev), Jamšek Edvard — elektrikar (v JLA), Abdič Rašid — pom. kop. (sporazumna prekinitev), Petrovič Anton — šofer (sporazumna prekintev), Rakič Mila-din — avtomehanik (sporazumna prekinitev), Subašič Djevad — tesar (sporazumna prekinitev), Lipovšek Viljem — rudarski nadzornik (sporazumna prekinitev), Tadič Vinko —■ vozač (sporazumna prekinitev), Pevec Jože — vozač (sporazumna prekinitev), Perc Jože — vozač (sporazumna prekinitev), Dudič Milan — vozač (sporazumna prekinitev), Ružnič Hasan — voz^ač (sporazumna prekinitev). TOZD ELEKTROSTROJNE DELAVNICE Odšli: Což Franc — strugar (umrl), Ovnič Vili — ključavničar (invalidsko upokojen). TOZD PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA GRAMAT Sprejeti: Martinčič Franc — opek. delavec. Odšli: Pungarčar Ana — opek. delavka (sporazumna prekinitev), Brlogar Franc — opek. delavec (sporazumna prekinitev. OZD AVTOPREVOZ ZASAVJE Odšli: Smagelj Jože — čuvaj (ivalid-sko upokojen), Humski Jože — vodja garaže (upokojen). TOZD RUDARSKI SOLSKI CENTER Odšli: Likar Anton — kopač (sporazumna prekinitev). SKUPNE'SLUŽBE ZPT Sprejeti: Kordič Srečko — šankist (Rab), Miš Vladimir —- šankist (Rab), Bene Smiljka — servirka (Rab), Koštelan Dragan — server (Rab), Tomšič Ruža — kuharica (Rab), Stokalo Josip — težak (Rab), Pleša Josip — ekonom (Rab), Pičuljan Marija — pom. delavka (Rab), Cesarec Ivanka — pom. delavka (Crikvenica), Kovač Milan — lesni delavec, Perkič Biserka — kuharica (Rab), Maričevič Zorka — pom. delavka (Rab), Jerkič Josip — šankist (Rab). Odšli: Kordič Srečko — šankist (sporazumna prekinitev), Savelj Milan — rudarski nadzornik (upokojen). Vladimir Sihur O padavinah pri nas Pravijo, da bomo Slovenci kmalu podobni Angležem. Kajti vedno več se pogovarjamo o vremenu, pa tudi dežnike letošnje leto kar naprej nosimo s seboj. No, in če že vsi govorimo o vremenu, je prav, da zvemo nekaj podatkov o padavinah. V rudniški vrtnariji imamo vremensko opazovalnico. Vsak dan merimo padavine — sneg in dež, zapišemo če je bila slana ali poledica, če je bila nevihta in grmenje, kakšna je temperatura in tako naprej. Te podatke rabijo nekatere TOZD in skupne službe ZPT in pa meteorološka služba v Ljubljani, kamor pošiljamo mesečna poročila. No, in kakor opažamo zadnja leta, ni več prave zime, niti pra- v ega poletja. Zime so brez snega, poletja hladna, padavin pa vedno več. Star pregovor pravi, da vzame suša en kos kruha, moča pa tri kose, kar tudi krepko drži. Tudi stari stoletni pregovori o vremenu držijo, čeprav nekateri brijejo norce iz tega. Vrtnarji, na primer vedno opozarjamo na tri ledene može, ki tako rekoč zaključijo zimo. To so Pankracij, Servacij in Bonifacij, možje s čudnimi imeni, nasledi jih četrti dan Zofija, ki da svoj žegen v obliki dežja, da lahko vrtičkarji posadijo sadike paradižnika, paprike, zelja in raznega cvetja. Marsikaj je prišlo v zgodovino, ki se je še danes učimo in spominjamo. Se nekaj podatkov o letošnjih padavinah. Imeli smo vse od dežja do vetra, bliska in hude toče. V naši vrtnariji smo namerili letos naslednje količine padavin: januarja — 29 mm na m2; februarja — 20,1 mm na m2; marca — 153 mm na m2; aprila — 62 mm na m2; maja — 143,1 mm na m2; junija — 218,6 mm na m2. Da se bomo bolje razumeli, pomenijo milimetri, liter vode na m2. Torej je padlo letos do 1. julija 625,8 1 vode na m2. Če bi ta voda ostala na mestu in ne bi nikamor odtekla, bi gazili pol in še več metra globoko vodo po celih Trbovljah. In sedaj se ne čudimo, če ne more nič zrasti; sonca ni, preveč pa vode in premalo toplote. Narava, od katere živimo, nam bo dala letos, kakor kaže tanek kos kruha. Milan Kovač AFORIZMI Tovariš vi greste čez cesto tam, kjer je pešcem prepovedano! Jaz nisem pešec, ampak pilot! ODBOR ZA INFORMACIJE, TISK IN PROPAGANDO ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV TRBOVLJE RAZPISUJE N A T E C A J ZA IZDELAVO OSNUTKA ZNAKA - SIMBOLA RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA ZASAVJE. Razpisni pogoji so naslednji: — znak - simbol REK Zasavje naj vsebuje začetne črke delovne organizacije ali kak drug ustrezni znak oziroma simbol; — osnutke je izdelati v velikosti 6 cm v kvadratni, pravokotni, okrogli ali kaki drugi obliki, na papirju A-4 format; — osnutek znaka - simbola mora biti uporabljiv za tiskanje na poslovnem papirju, tiskovinah, kuvertah, za izdelavo značke, ipd.; — osnutek je izdelati v barvni in črnobeli tehniki; — rok za predložitev osnutkov je 5. avgust 1975; — osnutki morajo biti opremljeni s šifro predlagatelja, sprejema pa jih splošni sektor Zasavskih premogovnikov Trbovlje, Trg revolucije 12. Vsak predloženi osnutek znaka - simbola REK Zasavje mora imeti svojo šifro. Naslov avtorja predlaganega osnutka je treba priložiti rešitvi v zapečateni kuverti; — pravico sodelovanja na natečaju pri izdelavi osnutka znaka - simbola Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Zasavje, ima vsak član kolektivov TOZD in skupnih služb kombinata in povabljeni umetniki-obliko-valci s področja Zasavja; — najboljše rešitve bodo nagrajene z naslednjimi denarnimi zneski: I. nagrada 3.000,00 II. nagrada 2.400,00 III. nagrada 1.400,00 Izbor najboljših osnutkov bo opravila posebna komisija, ki jo bo imenoval generalni direktor. Rezultat natečaja bo objavljen na običajen način tako, da bodo člani kolektiva, kakor tudi ostali sodelavci natečaja seznanjeni z izidom do 31. avgusta 1975. Na podlagi objave rezultata natečaja bomo nakazali za najboljše rešitve razpisane nagrade. Naša nerazvita področja se nahajajo v nekaterih glavah! Če je nekdo rojen v hlevu, še ne pomeni, da je konj! Nihče ne ve, kako lepa je ženska, kadar joče! Da bi bil človek nesmrten, mora najprej umreti! Sosed vpraša malega Mihca: »Kaj bi napravil, če bi pripeljal čokoladni vlak?« »Pojedel bi ga!« »A kaj bi najprej pojedel?« »Kolesa!« »Zakaj?« »Da mi ne bi ušel!« Vojaški zdravnik je pregledal rekruta ter v knjižico vpisal »sposoben«, rekrut pa reče: »Toda tovariš zdravnik, jaz sem kratkoviden.« Zdravnik pa dopiše: za borbo na kratke razdalje. Mama je poslala Janezka v mesnico pogledat, če imajo telečje noge. Janezek se je vrnil ves obupan in povedal, da ni mogel videti, ker je imel mesar čevlje. »Tovariš Zajc?« »Meni je ime Volk!« »Vedel sem, da ie to neka divja žival!« HUMOR IN ANEKDOTE »Kako je bilo kaj na dopustu?« je vprašal Janez Francelj-na. »Zanič, nisem imel nobenega miru, ne ponoči, ne podnevi. Imel sem namreč sobo številka 100, pa je številka 1 odpadla z vrat in sta ostali le še dve ničli.« e Polikarp je prejel naročilo, da ima na pošti paket in naj ga prevzame. »Imate kakšno izkaznico?« je vprašal poštni uslužbenec, »da vidim, če ste res pravi.« Polikarp je iskal po vseh žepih in je našel le svojo fotografijo. »Pokažite mi jo«, je rekel poštar. »No, pa ste res vi, sedaj pa lahko paket kar vzamete«. Milan Kovač REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE V glasilu Srečno številka 6-75 smo objavili nagradno križanko ob dnevu rudarjev — 3. juliju. Pravilne rešitve so naslednje: Vodoravno: PRAZNIK RUDARJEV, LEGLO, REVIRČANI, AFRI, BAGER, TEK, TRETJI JULIJ, IT, EGIPT, LOGAR, DO, RENAN, SEMINAR, TAO, TANA, TNALO, SREČNO, ALOA, TRAVMA, PERU, RJAVENJE, ON, OMAN, LORI, KATARINA, ROKODELSTVO, NEŽA, NOVSKA, JALOVINA, OTTO, EROTOMAN, R, ADO, OGOLITEV, GK, SKVO, NV, KASAČI JA, ALOTROPIJ A, ANT, SAL, NARVAL, VINAR, SLIKA, ISTOST, AVES, IRAN, ZI, NACIONALNOST, ACEV, RONDO, MER, TITER, KOTEL, SMENE, OSIJEK, EDICIJA, IRAN, RT, KAMENJAK, TANJA, TD. Navpično: SPOR, ORGANIZATOR, REMONT, KLASICIST, TERAKOTA, ORT, ETIK, RAČUNOVODSTVO, VEJA, PLAT, EON, DS, OKRAS, REFREN, ORLEK, VOLT, KE, AGREGAT, JOLA, OP, N, ZLITINA, ARS, IVAN, KEJ, NO, JP, NA-VITJE, NJIVA, ODA, I, BIT, ALE, VAROVANEC, TIK, KRAJ, ONKOLOG, ASIREC, REGUL, AJA, OTOKAR, O-OLIT, UVELOST, ET, VOLAN, INN, JA, DIRIGENT, ANIMIST, RADIAN, AR, JAMAR, RENATA, SILOS, J, RČ, RILA, IŽA-NEC, LAN, MIA, JAT, NOVI-NA, VIŠINOMER, ENEIDA, MOA, JAK, SENAT, VIKTOR, AN, ALA, TREND. IZŽREBANI SO BILI Uredništvo glasila Srečno je prejelo do vključno 7. julija 1.1. na objavljeno križanko ob dnevu slovenskih rudarjev — 3. juliju, v številki 6/75, skupno 18 rešitev. Od teh je bilo 14 pravilnih, 4 pa nepravilne. Od pravilno rešenih križank je žreb naklonil razpisane knjižne nagrade naslednjim reševalcem: I. nagrada — Dragica Okro ■ gar, Opekarna 4 b, 61420 Trbovlje; II. nagrada — Natalija Umek Na bregu 29, 61410 Zagorje ob Savi ; III. nagrada —- Jernej Kišek, Krnice 14, 61430 Hrastnik. Nagrajencem čestitamo, knjižne nagrade pa bomo poslali po pošti. POPRAVEK V 6. številki glasila Srečno, smo pod kadrovskimi vestmi objavili vest, da je odšel v maju t.l v TOZD Rudnik premoga Trbovlje v pokoj tudi Janez Tomažič, učni kopač. Popravljamo, upokojen je bil Janez Tomažič, kopač. Za napačno objavo se prizadetemu opravičujemo. Glasilo SREČNO izdaja podjetje Zasavski premogovniki Trbovlje — pošta 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Glasilo ureja uredniški odbor: Koline Emil, dipl. inž. rud., Lenarčič Tine, Malovrh Metod, dipl. inž. rud., Oberžan Janez, Pikš Anton, Šum Anton šušter Miro. Odgovorni urednik: Kohne Emil, dipl. inž. rud. Tehnični urednik: Lenarčič Tine. Naklada 3 000 izvodov. Za člane delovne skupnosti ZPT je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk TIKA Trbovlje.