Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev. 193. VIIM v sredo, 26. gvgusn 19«. Leto M E9 Velja po pošti: s Sa odo leto naprej . . K 28'— ■■ en meseo „ . . „ 2*20 sa Hemčljo oeloletno . „ 29*— aa ostalo inozemstvo . „ 35'— ▼ Ljubljani na dorai Sa oelo leto naprej . . E 24*— aa en meaeo „ .. „ 2-— I spravi preleman nessCno „ 1*70 B9 Sobotna Izdaja: ~ aa oelo leto....... 7*— aa Nemčijo oeloletno . „ S — u ostalo Inozemstvo. „ 12'— Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): aa enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ aa trikrat...... 13 „ aa večkrat primeren popnst. Puroina oznailla, zahvale, osmrtnice Iti: enostolpna petltvrsta po 21 vin. a ■ EB Poslano: ——h enostolpna petltvrsta po 40 vin Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga Vozni red BV OrednlStvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list n slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.5U, boBn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Roška miiiika in Armenci. Tista puhlica, ki jo je rabil Nikolaj II. o Srbih, ko je govoril dumi o sedanji vojski, se ponavlja zadnji čas tudi med Armenci dan za dnem: Rus brani svoje sovernike, Armenci niso pravoslavni razkol-niki in vendar ravno s to puhlico deluje med njimi četa ruskih agitatorjev, češ, zaupajte carji; on vas bo varoval, ker ste pravoslavni, kakor je njegov narod. Pod Rusom je vaša svoboda. Časih ni bilo tako! Zgodovina tako-lc poroča; 1. Po groznem pogromu pred 20 leti, ki je dosegel svoj višek meseca avgusta . leta 1896., so poizkušali Armenci bežati v Rusijo. Pa sc jim je zgodilo tako, da so za njimi frčale kurdske, vanje pa ruske kroglje. Ruska politika je takrat modrovala, da ne gre s Francozom, ki je hotel, naj bi se Turčija s silo pritisnila, da ustavi klanje (minister Lobanov-Rostovsky, kas-: aeje Šiškin). Rusija ueče pomagati, da bi \se ustanovila še ena Bolgarija, ki I ravno takrat ni hotela skozi trn in strn z i Rusom, marveč jc rajše šla. s Turkom in si od njega zagotovila pravico za zgradbo železnic v Anatoliji. Armenec, ki je ube-žal čez mejo, je imel slabe čase. Če se ni podkupljevaje na vse plati brž zapisal med Ruse, so ga zaprli in kaznovali. To sc je ponavljalo zopet leta 1909.. ko so Mlado-turki zadivjali proti Armencem, ki so se ob Abdul Hamidovem padcu tupatam po-bunili, češ, da se bodo rešili turškega na-silstva. Kdor ne ve, kaj je. ruska politika, naj preštudira leta 1896, in 1909. obnaša-( nje Rusije proti Armencem. \ 2. Za svoje ruske Armence je vlada * skrbela ravno tako prisrčno. Uropala jim \ je cerkveno premoženje in ukinila samo-1 slane .— dobrih deset let nazaj. Turek je t bil tudi vzel katoliškim Armencem cer-vkveno imetje, pa ga ni pograbil zase, nego ga prisodil in dal razkolnim. Leta 1905. so ruski agitatorji nahuj-skali Tatarc in poldivje nomade iz šuške in djevatske pokrajine na pogrom proti Armencem. V Baku, Šuši, Minkenda in drugih mestih so poklali cele družine prav po kurdskem zgledu. Ruska sodišča so delala tako urno, da so bile zadnje obravnave proti morilcem že meseca junija leta 1913. v Elizabetpolii. Obtožnica jc med drugim popisovala, kako jc bilo trideset otrok, ki so sc skrivali v nekem dvorišču, polovljenih in poklanih. Pa znana veleizdajniška pravda proti tisoč Armencem, znana pod imenom Daš-nakrutinu. Zaprli so jih, češ, da širijo mi- sel samostojne Armenije. Po obširnih preiskavah je bilo nazadnje obsojenih trideset oseb. Blamaža prvega reda! Šole so uvedli, kar so jih, popolnoma ruske. Domačine Armence so izključili iz javnih služb, cele čete kmetov iz srednje Rusije so nagnali za Kavkaz in jih tam kolonizirali. 3. Zadnji čas se je pa ta politika iz-premenila. Vrnili so cerkvi uropa.no premoženje in prvo šolsko leto so določili ar-raenščino za učni jezik, pa z vso silo jeli agitirati tudi po turški Armeniji, da je rešitev Armencev mogoča samo pod ruskim čarom. Tudi ruska diplomacija je našla svoje srce za Armence in je pri turški vladi s predlogi, o katerih je bilo naprej jasno, da se ne bodo sprejeli, zboljševala razmere turških Armencev. Pričela se je ta izprememba pomalem leta 1906. Razlaga je lahka in Rusi je ne taje. Japonec je nabil Rusa in ga odgnal od Vzhodnega morja. Treba mu pa je toplega morja kot ribi vode. Skozi Dardanele ni šlo, ker je bilo preveč sovražnikov in pot skozi Dardanele še ni po svetu, ker sta še angle-ški Suez in Gibraltar napoti. Rusu so zrastle skomine po perskem zalivu in Armenci naj bi k temu pomagali. Bagdad in Dasora na eni, Merstna in Aleksandreta na drugi naj bi prišle pod ruski vpliv, ko se razdeli azijska Turčija. Tu je doma mlada ljubezen do Armencev in sočutje ž njihovo krvavo epopeio. Rus Pavlovič piše o tem tako-le (str. 477): »Neki francoski pre-retine; kar skrbi zanje, skrbi zato, ker ra-retino, nego za lovske živali. Danes igrajo turški Armenci za ruske oblasti vlogo ku-ref.ine; kar skrbi zanje, skri zato, ker računa na njihovo pomoč pri kaki možni vojski. Ko bi pa Rusija osvojila turško Armenijo, bi pa ta bržkone kmalu videla, da se vrača konfiskacija, ccrkvenega imetja., po-rusovanje itd. Armenci bodo v tem trenotku na tisti stopnji kakor drugi osvojeni narodi: igrali bodo za naše birokrate vlogo lovnih živali,'. Poznati jih mora. 4. Da jc ruška prijaznost clo Armencev več nego dvomljiva, pa kaže to, da od leta 1912. Rusija išče tudi Kurdov zase in jih po svojih agentih tiči, kako naj zahtevajo za svoje ozemlje avtonomijo. Kurdski glavarji so večkrat v gostih pri ruskih višjih uradnikih} celo znani roparski voditelji hodijo tja. Orožje dobivajo Kurdi od Rusov v Kurdistaou in v Perziji. Guinnes piše, da imajo Kurdi Ruse radi; spoznal je Ruse, ki stalno žive med Kurdi. obenem pa pridno občujejo z ruskimi uradi in častniki in odlam dobivajo znatne svot.e denarja. Pavlovič zatrjuje ravno to. Ruska politika pač rabi za svoj namen 4 milijone. mohamedanskih Kurdov, obenem se pa hlini krščanskim Armencem. Čudna za-ščitnica. Armenski narod to vidi in zato ni čuda, če vre zdaj v Baku in v celi Zakavka- ziji. Rovarska, frivolna ruska politika rodt svoje sadove. Ljudje božji, študirajte to grdo brezmoralno politiko pa Angleža, ki je v tem Rusu zelo blizu, in vedeli boste, kaj pomeni sedanja vojska. v nemških rokah. - Siloviti svil! nemških oblegovalnih - Prosta pot Nemcev skozi na Francosko. - Pred odločitvijo v Belgiji. Berolin, 25. avg. Wolfov generalni štab poroča: Od trdnjave Namur smo zavzeli pet iortov in mesto. Štiri forte naše topništvo Se obstreljuje; tudi padec teh iortov pričakujejo vsak trenutek. (Namur ima •skupno devet fortov. Ko zavzamejo Nemci še ostale štiri forte, potem imajo prosto pot skozi Belgijo na Francosko.). Berolin, 25. avg. (Kor. urad) Wolfov biro poroča: Berolinski listi prinašajo z dovoljenjem generalnega štaba slike o fortu Lausane v trdnjavi Luttich. Te slike kažejo velikanski uspeh nemške težke artiljerije. Prvič izve sedaj javnost o novih nemških oblegovalnih topovih, ki merijo v premeru 42 cm. Tak top z enim strelom lahko razruši tudi najmočnejši železnobetonski oklop. Te topove je načelnik vojnega stana imel najbrže v mislih, ko je poročal, da jih sovražnik ne pozna. Dejstvo, da. je bilo mogoče v miru neopaženo dobiti iz inozemstva te izvrstne topove, je lep dokaz, kako skrbno ?e jc vse pripravljalo za vojsko. XXX UBIT NEMŠKI PRINC. Meiningen, 26. avgusta. (Kor. urad.) Princ Friderik, brat saško - meininskega vojvode, j?, bil pred Namurjem v.bK od granate. X X X VIRTEMBERŠKI KRALJ NA BOJi; ,cU. Stuilgart, 28. avg .(Kor. urad) Virtem-berški kralj Viljem se je podal s svojim adjutantom za nekaj časa v vojsko. Pri odhodu mu je mnogoštevilno prebivalstvo priredilo velike manifestacije. X X X PRED ODLOČITVIJO V BELGIJI. t BE ii, da »Kolnische Zeitung« trdi, da so v Ko* danju po vsebini pariških brzojavk prepričani, da so Francozi, Angleži in Belgijci zavzeli svoje končne postojanke na belgijski ravani in da so prednje straže že v stiku z nemškimi prednjimi stražami. V Parizu nestrpno čakajo prvih poročil o tej bitki, ki se najbrže že bije. SIN FRANCOSKEGA POVELJNIKA VOJNI V JETNIK. Med belgijskimi vojnimi vjetniki, ki so jih pripeljali v Maastricht, je tudi sin belgijskega višjega poveljnika de Moranvilla, dragonski poročnik Cellier de Moranville. Vjeli so ga nizozemski obmejni stražniki, ko je patruljiral ob bclgijsko-nemški meji in je zašel na nizozemsko ozemlje. NAPAD NA BELGIJSKEGA KRALJA. V kraljev avtomobil je bila vržena bomba. Dva belgijska generala zastrupljena. Belgijski listi so 19. t, m. poročali, da je bila napadena neka visoka oseba-. Zdaj šele se je izvedelo, da jc bil napaden belgijski kralj Albert, ki se je vozil vsak dan z avtomobilom iz Antwerpna v Bruselj. Kakor je dognala policija, jc zasledoval kraljev avtomobil neki drug avtomobil. Nekaj korakov pred kraljevo palačo jc vrgel voznik skrivnostnega avtomobila bombo v zaprti kraljev avtomobil; v tistem trenutku jc napadalni avtomobil tudi izginil. Bomba jc na tleh eksplodirala, nc da bi bila napravila kaj škode. Sodijo, da so provzročili napad belgijski revolucionarji, ki hočejo usmrtiti voditelje Francozom prijazne vojaške stranke. Kmalu, ko se je raznesla govorica o napadu na belgijskega kralja, se je tudi govorilo, da sta na znakih nevarnega zastrupljenja obolela dva generala. Izjavljalo sc je sicer, da sta se nameravala usmrtiti, o verojetnejše je, da so tudi tu revolucionarji prizadeti. Zad- LISTEK. Oče, jaz kličem Tc! Dim mc obkroža rjovečih topov pušek cevi pršč ogenj zmir nov. Bitek Voditelj, jaz kličem Te! Oče, Ti vodi me! Oče, Ti vodi me! Vedi mc k zmagi, popelji v pogiu — jaz Te priznavam, Gofipod vrh višin! Kakor Ti drago je, vodi me! Bog, jaz spoznavam Te! Bog, jaz spoznavam Te! Naj si bo že v žuborenju valov, Ali zdaj v bojnem gromenju topov: Vir vse dobrote, spoznavam 1 e! Ti blagoslovi me! Ti blagoslovi me! Tebi žrtvujem življenja jaz cvet; Si ga podaril — ga vzeti smeš spet! Pusti živeti — umreti mc: Oče, veličam Te! Oče, veličam Te! Saj ne borimo za zemsko se last, Ščitimo z mečem domovja le čast! Padem naj — z zmago proslavljam Tc: Tebi udajem sc! Tebi udajem se! In naj me bojni grom kliče i v smrt, Naj mojih žil krvi pot je odprt: Tebi, oj Bog moj, udajem sc! Oče, jaz kličem Te! i] Grilc iz peSpolka si. 16. Spisal Dolenjski. (Konec.) XI. Dne 11. septembra 1848 je ban Jela-čič prekoračil na čelu 40.000 graničarjev, med njimi štiri bataljone Varaždinccv, Dravo pri Lcgradu. Sprva jo je hotel mahniti p r o t i B u d i m p e š t i , no revolucija na Dunaju in prošnje od tam so pro-vzročilc, da je odrinil proti Cesarskemu Du n a j u. Sredi oktobra je stal že pred Dunajem. V zvezi z Windischgratzovim vojem se je mesto obkolilo in dne 25. oktobra začelo napadati. Po vednih bojih so Varaždinci zavzeli z naskokom dne 28. oktobra južni kolodvor in Marksevo predmestje. Ko se jc. Dunaj pomiril, je Jelačic mahnil proti Ogrski, da tudi tam pomiri razburjene mažarske duhove. Tu so se Varaždinci bojevali v mnogovrstnih bojih, a najbolj živo se je pokazalo, koliko zvestobe in junaštva tiči v duši hrvatskih draničar/ev, ko so branili za svojega ce- sarja trdnjavo Budo proti upornim Maža-rom pod generalom Hentzijem, ki je ondi našel junaško smrt na čelu svojih hrabrih Va raždincev in ostalih graničarjev. Hrabrost in požrtovalnost zvestih Hrvatov v vojni pod Radetzkyjem in Jelači-čem je tedaj pravilno cenil cesar sam. Poleg zahvale, ki jo je milostno izrazil po banu Jelačiču Varaždincem, je tudi odlikoval najhrabrejše izmed hrabrih. Razdelilo se je troje Leopoldovih redov, štiri redi. železne krone, 25 zaslužnih križcev, 7 zlatih in 101 srebrna kolajna. Izmed kolajn za hrabrost odpade 5 zlatih in 35 srebrnih na one neustrašene boritelje, ki so junaško branili trdnjavo v Budi. Vojne v Italiji proti Francozom In P i cm o nt e z o m 1. 1859 se je udeležil en sam varaždinski bataljon in ta se je odlično bojeval v bitki pri Solfe-rinu. Pri Guidizzolu napaden od francoskih konjenikov je odbil neustrašeno tri atake ali naskoke, XII. Bataljon si jc priboril pri tej priložnosti en red železne krone, en zaslužni križcc in 8 srebrnih svetinj za hrabrost.. En bataljon graničarjev je dospel dne 20. aprila 1859 v Gradec, ko jc nadvojvoda Ivan ležal na smrtni postelji. Ko ta izve, da so Varaždinci v mestu, izrazi kot poslednjo željo: »Z varaždinskimi grani-čarjt sem si priboril red Marije Terezije, nasledniki teh graničarjev naj mi tudi izkažejo zadnjo čast,« In tako se je zgodilo. Varaždinci so dne 4. maja 1859 svojega nadvojvodo spremili na poti k zadnjemu počitku. Leta 1866., ko smo morali odstopiti Beneško Italijanom, je zapustil dne 12. oktobra 1866 trdnjavo Verono kot zadnji cesarski polk z godbo na čelu — varaždinski polk. Ko se je leta 1867. sklenila z Ogj-sko nagodba, leto pozneje pa uvedla splošna vojaška dolžnost, je cesar, zahvalivši se graničarjem za njih neomajano udanost in zvestobo — vojaško g r a n i c o kmalu potem razpustil.. Očividci pripovedujejo, da je prišlo pri tej priliki do pretresljivih prizorov. Ko so g r a n i č a r j i morali sleči graničarsko suknjo in oddati svojo puško in drugo opravo, so se jokali in proti častnikom izraževali: »Za berače so nas naredili.« Niso mogli namreč umeti, da tudi nadalje ostanejo cesarski vojaki, če tudi niso smeli več imeti vojaške obleke, oprave in orožja kar pri sebi. Oba polko — Križoki in Gjuroki — pa sla se t e d a j združila v a n polk s tremi linijskimi in dvema rezervnima bataljonoma. Polk je obdržal Varaždin za svoj dopolnilni okraj, samo številka in našitki so se, kakor že zgoraj omenjeno, spremenili. Označba Varaždinski polk pa mu jc ostala za vse čase, Pet nemških armad na potu v Francijo. nje dni so namreč v Bruslju in v Antvverp-nu zaprli veliko sumljivih oseb. BELGIJCI SO SE UMAKNILI DO ANT-WERPNA. Belgijsko armado so potisnili Nemci ze do Antvverpna. Vrata Antwerpna so zaprli. V HASSELTU SO NEMCI ZAPLENILI NAD DVA MILIJONA FRANKOV. V Hasselti je došla nemška patrulja in na pošti zaplenila 17.000, v Narodni Poročilo iz Belgije. BELGIJSKA SOLDATESKA. Ravnatelj dunajske dvorne opere Gregor, ki ga je vojna zatekla v Ostedi, pripoveduje: V ponedeljek popoldne sem v Antwerpnu stopil na vlak, da se odpeljem na mejno postajo Verviers. Bila je to grozna vožnja in več nego enkrat me je obvladal gnus nad belgijsko soldatesko, ki je napolnila skoro cel vlak. Pretežni del belgijskih vojakov, ki sem jih videl, je bil pijan. Svoje puške >o vihteli nad glavami kot gorjače in opotekaje se kričali: »Vojna, vojna je!« Prištorkljali so v vozove in se zavalili po tleh kakor so bili dolgi in široki. A še vedno so vpili: »'Vojna je, vojna je!« Oddahnili smo se, ko smo dospeli na holandsko mejo. Na Holandskem se nam je nudil čisto drugačen prizor: ljudje so bili globoko resni in zelo budni na svojih mestih; razločevali '3o se na najugodnejši način od svojih sosedov. BELGIJSKA ZVERINSTVA. Nizozemski list »Courant« poroča o belgijskih jverinstvih: Neki očividec iz Ny-megra, ki se je pripeljal iz Maastrichta, nas prosi, da odločno zavrnemo vesti, ki so jih prinesli holandski listi (ki so bile pa medtem že popravljene), češ, da so Nemci na belgijskih tleh nastopali kot barbari, da so stare ljudi streljali, mlade deklice obešali itd. Nesprotno. Ta oriča hvali zmerno obnašanje nemških, ki se ugodno razlikuje od postopanja mnogih belgijskih vaščanov, zlasti onih v Berneau. Ti so se obnašali kakor poživinjeni in bi dvarat in trikrat večjo kazen zaslužili, nego jih je doletela. V naslednjem nekai zgledov: Iz zasede so streljali na holandski oddelek »Rdečega križa«; pri Haarcourtu so nemški vojaki obesili 14 kmetov, izmed katerim >šo jih sedem zasačili, ko so plenili mrtvece, ostali so streljali na Rdeči križ; zdravnik neke čete (ime na razpolago) je našemu zaupniku povedal, da je neki zdravnik Rdečega križa vjel neko 10 letno deklico, ko je težko ranjenemu vojaku kopala oči iz glave! 4 kmete iz Berneauja so zasačili ko so ranjenim nemškim vojakom na boiišu sekali roke in noge. Takih groznih zčledov je brez števila. Niti enega voza Rdečega križa kmetje niso pustili v miru, marveč so na vsakega iz zasede streljali. Ljudje so kakor blazni. Vise je sicer zelo poškodovan, a ne razdejan. Vas Argentenau, katere prebivalci so se mirno obnašali, jc ostala nedotaknjena. Zloglasni Berneau je pa popolnoma uničen. XIII. Od smodnika začrnele in od krogelj prestreljene stare polkovne zastave, priče slavnih bojev varaždinskih graničarjev, se hranijo na Najvišje povelje v belovarskih cerkvah in se bodo poznej eoddale armad-nemu muzeju. To so zastave, pod katerimi sta graničarska polka št. 5 in 6 — Križoki in Gjuroki — zmagovito in slavno prodirala v sedemletni vojski, v Napoleonovih bojih in bitkah pod Radetzkvjem in Jela-čičem. XIV. Pričujoči opis ne bi bil popoln, če bi pozabili navesti čudno naključje usode, ki je hotela, da so varaždinski graniča.rji po 375 letih svojo bojno slavo završili nad krvnim sovražnikom njihovim, s katerim so se prvi bojevali. Leta 1878. jih vidimo zopet pri zasedbi Bosne in Hercegovine v boju s Turčinom. Še čudovitejše pa je tu ravnala Usoda, ko je vrle Varaždince do-vedla zopet pred mesto Banja- 1 u k o ter dopustila, da so, kakor pred 140 leti Hildburghausov oddelek, sedaj rešili 22. (primorsko-dalmatinski) pešpolk hude stiske in velikanske nevarnosti, da ga niso premočne čete vrgle v reko Vrbas in ga docela uničile. Ravno v pravem trenotku sta dohiteli 17. in 18. stotnija 16. polka pod poveljstvom stotnika pl. Vabe-rerja iz Maglaja in skupno s topništvom, ki mu jc poveljeval poročnik Rhon, vrgle Turke z vso silo iz mesta in jih zapodili v beg.1 ' Glej o tem natančen popis v knjigi: Jerneja pl. Andrejka: »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini«. Str. 124—125. Tu se konča za sedaj ta kratka zgodovina slavnega polka bratskega nam naroda hrvatskega. Najognjevitejša hrabrost, največja požrtvovalnost in neomajana zvestoba dn cesarja se svetita skozi vse občudovanja vredne čine njegove. Nam pa, kot njihovim bratom po roau in po duši, naj bodi njih zgodovina v ponos in bodrilo! »banki pa 2,017.000 frankov. (Hasselt leži zahodno od Lutticha proti Antwerpnu. Od Lutticha je oddaljen 35 kilometrov. NEMŠKA UPRAVA V BELGIJI. Berolin, 26, avgusta. (Kores. urad.) Wolffov urad poroča: Upravo osvojene Belgije je cesar poveril generalu feldmar-šolu pl. Goltzu, ki ga je imenoval za generalnega guvernerja. Civilno upravo pa vodi vladni prezident pl. Sandt v Aachnu, ki je imenovan za upravnega šefa okupirane Belgije. BELGIJSKI KULTURONOSCI. Iz Antvverpna je došlo poročilo, po katerem s o Belgijci na antwerpenskem osrednjem pokopališču razbili in opustošili vse nemške nagrobne spomenike in grobove. ČEGAVI SADOVI SO BELGIJSKA GROZODEJSTVA. Hanoveranski »Courier« si je z ozirom na belgijske grozovitosti dovolil nekaj strupenih opazk na naslov »ultramontanizma«. >K8lnische Volkszeitung« ga je zato takole izpodrepila: »Ne vemo, kaj tu bolj sili na dan: ali nevednost lista ali njegova zloba. Vsak, kdor Belgiio le. nekoliko pozna, ve, da noben del prebivalstva te dežele ni manj pod »ultramontanskim« vplivom kakor pokrajine, v katerih so se odigrali dosedanji boji in zverinstva. To so žarišča čisto drugega svetovnega naziranja nego »ul-tramontanskega«. Nikakor nočemo nalagati odgovornosti za to, kar ?e je zadnji teden dogodilo pred Liittichom, krog Lutticha in v Liittichu, nobeni verski ali politični stru-ji; toda obramba nas sili konstatirati, da imata tu svoj sedež anarhistični radikali-zem in fanatično protiversko sovraštvo, in sicer že mnogo, mnogo let. Tako je bilo že dolgo prej, predno je prišla na krmilo »ul-tramontanska vlada«. Na teh razmerah, ki so globoko ukoreninjene in imajo vzrok deloma tudi v zanemarjenih socialnih razmerah, ta vlada ni mogla ničesar izpreme-niti. Če hanoveranski »Courier« tega ne ve, naj bi se dal vsaj od »Frankfurter Zeitung« poučiti, ki je pred nekaj dnevi pod naslovom »Vragovi liittiške kotline« pisala med drugim: »V celi Belgiji jih poznajo, te divje, odločne h'udi, ki delajo v rudnikih in delavnicah luttiškega deželnega okraja. Ko so pri volitvah meseca julra lani proti vsemu pričakovanju zmagali klerikalci, je vladal velik srd povsod ondi, kjer so upali, da bo do katoličani poraženi Škripali so z zobmi, a ostali mirni. Toda v ltittiški provinci so možje prišli izpod zemlie. Zbirali so se v temne, preteče trume in se obrnili proti Liittichu. Najhujše peklenske oošasti v celi Belgiji so oni ljudje, ki v dolinah Ourthe, Maase in Vesdre predejo, tkejo, v rudnikih kopljejo in kujejo.« Tu so doma največli pijanci, pretepači, ubijalci in požigalci. »To so vraž!e trume, ki so lani o priliki belgijskega generalnega štrajka edine nosile v rokah orožie in to so oni barbarski suroveži, ki so streljali na naše ranjence in jim zadirali nož v hrbet.« To mora odpreti oči tudi ha-noveranskemu »Courierju«, ki bi bil pa moral brez ozira na vse drugo imeti toliko pameti, da bi ne mlatil po katoličanih v sedanjih dneh, ko se v vrstah nemško-avstrij-ske zvezne armade in mornarice bori veliko več katoličanov ner-o katereko'i druge veroizpovedi. Tako -.Kol, Vztg.« in prav ima. Dipiomeitčne zveze med Avstrijo ii japossKo preirpe. Dunaj, 25, avg. (Kor, urad) Japonskemu poslaniku na dunajskemu dvoru Eimaru Sato so bili danes dopoldne dostavljeni potni listi, C, in kr. avstrijski poslanik na japonskem dvoru baron Miiller je odpoklican. UgiiiaDie kal delalo \m\ vojaki. Rim, 25. avgusta (Kor. urad) »Agenzia Štefani« objavlja sledečo noto: Nekateri švicarski listi poročajo, da je v Benečiji 800 tisoč laških vojakov in da bodo kmalu šli v vojsko. Te vesti, katere dementirati bi bilo odveč, so nastale najbrže iz tega, ker to pri vbodih vseh utrjenih krastmeno proklamirajo (volitev »per inspirationem«), ali pa izvolijo lahko tudi komisijo, ki ji izroče izvolitev (»per compromissum«); navadno pa se izvrši po glasovanju (»per scrutinium«), pri katerem se zahteva za izvolitev dvetret-jinska večina navzočih kardinalov. Oblika volilnih lističev in vsa procedura je natanko določena. SLAVNOSTI ZA POKOJNIM SVETIM OČETOM. Rim, 26. avg. (Kor. ur.) Pri prvi mrtvaški slovesnosti se bo pela maša in Rekviem, katero je zložil Perosi ob smrti Leona XIII. Juridični strokovnjaki so izrekli svojo sodbo, da je testament Pija X. pravilen in se lahko celotno objavi. Končno odločitev ima v tej zadevi kongregacija kardinalov. ZADUŠNICA PO POKOJNEM PAPEŽU NA DUNAJU. Dunaj, 26. avg. (Kor. urad) V cerkvi sv. Štefana je bila včeraj zadušnica za sv. očeta. Udeležili so se je vsi ministri. Cele-briral je pomožni škof Tschocke. Špalir je delalo vojaštvo. DIPLOMATIČNI ZBOR V VATIKANU. Run, 26. avg. (Kor. urad) Včeraj je prišel v Vatikan k zbranemu kolegiju kardinalov ves diplomatični zbor, ki je akreditiran pri sv. stolici. V imenu vseh zastopnikov je govoril avstrijski zastopnik in izrekel .sožalje sv. kolegiju ob izgubi sv. očeta, V imenu kardinalov sc je zahvalil kardinal Serafino Vanutelli. Oba govornika sta govorila v francoskem jeziku. Rim, 26. avgusta. (Kor. ur.) Slovesnost v Vatikanu pri sv. kolegiju se je izvršila z velikim ceremonilanom. Zastopniki držav so prišli okrašeni z vsemi redi. Med zastopniki vojskujočih se držav je vladala velika, hladnost. Stali so v raznih gručah. V eni gruči: Avstrijski, bavarski in pruski zastopnik, v drugi je govoril ruski zastopnik z belgijskim. Kolegij jc nagovoril: Avstrijski zastopnik: Schonburg-Harden-stein. Kardinal Vanutelli je povdarjal v svojem odgovoru, naj bi dal Bog sv. Cerkvi modrega glavarja. XXX Rim, 25. avg. (Kor. ur.) »Corr. d'Ita,-iia" poroča: Nasproti drugim poročilom jo sklenil kardinalski kolegij, da se prične konklave (volitev novega papeža) 31. avgusta 1911. XXX SODBA POKOJNEGA SV. OČETA O SEDANJI VOJSKI. Rim, 25, avgusta. (Kor. urad.) Rimskemu dopisniku dunajskega lista »Reichspost« je izjavil telesni zdravnik umrlega papeža Pija X., dr. Machiafava sledeče. Ko so vplivali na papeža od več strani, naj bi on s svojo veliko avtoriteto vplival na to, da se vojska med Avstrijo in Srbijo prepreči, je dejal: Edini izmed vladarjev, na katerega bi mogel papež v tem zmislu vplivati, je avstrijski cesar Franc Jožef, ki je ohranil vedno sv. stolici neomajno zvestobo. Sv. oče pa tega n® »nore storit!, kaiti vojska nasproti Srbiji jc pravična, da zelo pravična. KoKo se vojna ladja pripravlja za noj. Ako se oklopnica pripravlja na spopad s sovražnikom, jc prvo, kar se mora zgoditi, to, da se s krova odstrani:o vse ovire, ki bi utegnile hoditi na pot ob -strežbi topov, zlasti pa predmete, ki bi sc, če bi bili slučajno zadeti, razdrobili in bi bili tako nevarni lastnemu moštvu. Drogovi, ki drže platneno streho, in čolne se plosko polože na krov, ali pa se pritrdijo ob strani ladje. Dalje se morajo spraviti s krova vse vrv?, ki niso neobhodno potrebne. Svetli medeni pokrovi, ki zapirajo odprtine, ki vodijo v notranje dele ladje, in steklene -strehe na odprtinah se spravijo pod krov ali pa ob začetku bitke pomečejo v morje. Na njih mesto pridejo jeklene plošče, ki sc imenujejo bojni pokrovi in zapro vse odprtine na krovu. Vse lestve in stopnice, ki služijo udobnosti, se istotako ali spravijo pod krov ali pa vržejo v morje. Razen tega je zelo važno- da se vse posode z alkoholom, terpen-tinom in drugimi gorljivimi tekočinami, ki se hranijo na gotovem delu krova, kjer 'So najbolj varne pred ognjem, pomečejo v morje. Lesovje na jamborih se po dolgem pritrdi, jadra na pomožnih čolnih se pomočijo v vodo in nolože spodaj krog čolnov, da se obvarujejo ognja. Razen tega je vsak čoln spodaj obdan z mrežo, ki zabra-ni, da bi trske letele naokrog, če bi ga zadela kaka krogla. Signalno moštvo je pripravljeno dajati in sprejemati znamenja. Platnice signalnih knjig se obteže s ko>si svinca, da se vržejo v morje in se potope ako bi bila ladja prisiljena k predaji, kajti te knjige ne smejo na noben način priti v sovražnikove roke. Zastava se kolikor mogoče nizko spusti, da ne more biti tako lahko odstreljena. (Kapitan na »Goebnu« jo je dal zgoraj z žeblii pribiti.). Tudi spodaj 'Se odstranijo vse lestve in stopnice, ki niso neobhodno potrebne. Omare s častniško jedilno posodo in drugim orodjem se zlože pod vodno črto ali pa tudi vržejo čez krov. Vsa vrata, ki ne propuščajo vode, se zapro, izvzemši onih, ki so neobhodno potrebne za gibanje na ladji. Glavni zdravnik uredi na ladji dve ali tri postaji, katerih vsaka stoji pod vodstvom enega asi-stentnega zdravnika. Vsaka vojna ladja prvega razreda bi morala imeti vsaj tri zdravniške častnike, kar pa na ruskih ladjah v vojni proti Japonski niti v enem slučaju ni bilo. Izbira postaj se prepusti sodbi glavnega zdravnika. Miza iz častniške jedilnice se navadno uporabi kot operacijska miza; druga postaja -se namesti v lazaretu, tretja pa navadno pod varnostnim krovom, da je kolikor mogoče varna pred sovražnimi kroglami. Na vsaki postaji se postavi operacijska miza in vsi instrumenti, raztopine, obveze, kirurgične priprave in ostale potrebščine, da je vse pripravljeno za takojšno rabo. Lazaretni pomočniki, ki so dodeljeni 'Strežnemu moštvu vsakega topa, prejmejo vse potrebno za prve zasilne obveze. V vojnih mornaricah se navadno za to skrbi, da zna vsak mornar napraviti zasilno obvezo; tudi je moštvo v mirnih časih dobilo zdravniški pouk, kako je nesti ranjenca, kako je postopati z utopljenci, kako ustaviti kri itd. Včasih se del z oklopi obdanega prostora, k;er -stoje topovi, porabi za kirurgično zasilno postajo. Lazaretni pomočniki imajo dolžnost ranjence spravljati k zdravnikom na postaje in tem na vsak mogoč način pomagati. Ako ima zdravnik svojo postajo v notranjosti kasemat ali v oklopnem stolpu, potem je prccej varen pred kroglami, v mnogo večji meri jim jc pa izpostavljen v lazaretu. Zemljevide v naša drušiva, Iz raznih krajev poročajo, da so v naših izobraževalnih društvih izobešeni zemljevidi in važnejši razglasi in odloki. Ljudstvu se poljudno razlaga dogodke in odloke. Tako bodi v vseh naših izobraževalnih društvih. Zemljevide se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Natančen zemljevid Srbije in drugih balkanskih držav, ki bo zelo dobro služil pri zasledovanju vojnih dogodkov med Avstrijo in Srbijo, dobi brezplačno kdor naroči kresno, z vsnko-' vrstnimi vojnimi nodabami bogato opremljeno, zelo zanimivo in poučno knjigo »Vojska na Balkanu«. Knjiga s priloženim velikim zemljevidom vred ima zelo nizko ceno in stane elegatno broširana samo K 6'50, Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Zemjevid sam za se pa stane 2 K. — Razun tega so na razpolago še sle* deči zemljevidi bojnega polja: Zemljevid Avstrijsko-ruskega bojnega polja 1 :1,000.000. Cena s poštnino vred K 1'30. Zemljevid Nemško-ruskega bojne« ga polja. 1 :2,000.000. Cena s poštnino K —'90. Zemljevid Nemško - francoskega bojnega polja. 1 :2,000.000. Cena s poSt-nino K —'90. Zemljevid Evrone, 1 :7,500.000. ^ Cena s poštnino K 2'60. Zemljevid svetovnega prometa —» 1 : 45,000.000. Cena s poštnino vred 2 K 70 vin. —- Ta zemljevid bo izborno služil posebno, če se razširi vojni požar tudi izven Evrope. Zemljevid je pa tudi drugače za. splošen pregled jako zanimiv, ker obsega statistične podatke za vse države na svetu (obseg, število prebivalcev, izvoz itd.). Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. -f- Obsodbe vredni glasovi. V teli resnih in zgodovinskih časih, ko je cela država ne glede na socialne, politifi-ne, narodnostne in konfesionalne razlike vsa zedinjena in je vsa njena moč obrnjena na zunanje sovražnike, bi človek mislil, da ne bo glasu, ki bi poskušal motiti in kaliti to veličastno soglasje in harmonijo avstrijske javnosti. In vendar sta se dobila dva lista: dunajska »Neue Freie Presse« in pa graška »Tagespost«, ki pišeta skrajno neslano in nizko ob mrtvaškem odru pokojnega papeža, o stolici rimske cerkve in papeštvu. Pripovedujeta »o onemoglosti, razvaline svete stolice«. Da je katoliška cerkev izročena, preteklosti in poginu in da je njeno nalogo prevzela sedaj evropska kultura. Vere ni več, njeno mesto da je prevzela evropska znanost in veda. Da je cerkev pod pokojnim svetim očetom preganjala s »špansko vnemo« zastopnike bogoslovne vede, nastopala proti državni oblasti, hujskala škofe, ovirala svajbodno znanost, duševno svobodo itd. Taka pisava dokazuje, da nima svobodomiselno časopisje neke vrste niti najprimi-tivnejšega pojma o nalogi in namenu katoliške cerkve na zemlji. Dokazuje pa tudi, da je bil sveti oče Pij X. mož na svojem mestu, ki ga je božja previdnost poslala, da je z železno roko obvaroval cerkev tistega necerkvenega in kvarljivega duha, ki ga je hotela brezbožna laživeda v cerkev zasejati in krščanske narode z njim prepojiti. Danes res stoji v razvalinah, pa ne cerkev, ampak ateistična veda in z njo vred vsa evropska laži-kultura. Ali ni ravno sedanji evropski konflikt živa priča, kam privede človeštvo taka tal-mi-kultura in civilizacija! Da bi bilo v taboru naših sovražnikov več prave, resnične krščanske civilizacije in krščanskega duha, bi danes ne bilo treba Avstriji in Nemčiji jemati orožja v roke in braniti svoje zemlje. »Neue Freie Presse«in pa »Tagespost« pa kažeta obenem, da je njihovo nasprotstvo proti cerkvi še večje nego harmonija in lepo soglasje domovine. Drugače bi ga ne kalili v tem resnem trenutku in s svojo pisavo ne izzivali katoliškega ljudstva, ki je poslalo svoje hrabre sinove na bojišče. Danes je jasno, da bodo k zmagi pripomogli veliko več katoliški sinovi, energija zdravega, vernega ljudstva, kakor pa foljanti prepe-rele laži-znanosti. 4- V Nemčiji že uvedli brzovlake. V Nemčiji so žc zopet olvorili blagovni promet in so celo zopet nekaj brzovlakov vpeljali. Med Berolinoin in Kolinom so žc 20. t. m. vozili 4 brzovlaki, brzovlak je vozil tudi med Berolinom, Bremenom in Wil-belmshavnom. Na vseh glavnih progah so že 20, t. m. uvedli D-vlake, Bi nič ne škodilo, če bi tudi pri nas sledili zgledu v Nemčiji. Eden ali dva brzovlaka bi lahko vsaj na glavnih progah vozila. — Smrtna kosa. Iz Tolmina pišejo^ Umrl je 19. t. m. v garnizijski bolnišnici v Gorici g. dr. Ivan Debenjak, c, kr. namestništveni koncipient v Tolminu. Bil je kot reservni poročnik tudi on poklican na vojno. Toda zahrbtna bolezen (baje le-gar) prekinila jc nit življenja cvctočemu mladeniču 28. let. — Povišanja v orožništvu. Majorja sta postala ritmojstrn Ivan Mr^zek v Celovcu in Alfred Lellčk v Celovcu, ritmoj-stri pa nadporočniki: Rihard Ja.neschitz v Gradcu, Franc Nusko v Gradcu, Oskar May v Celovcu in Reinhold Epler v Trstu; nadporočniki pa: Jožef Mlaker, Emerih Cvahte v Celovcu in Rudolf Handl v Pulitt. — Škofijska kronika. Premeščeni so gg.: Ivan Jaklitsch, ekspozit na Zdihovem za župnega upravitelja na Koč. Planino (Stockendorf); Anton Lovšin, kaplan v Radečah pri Zidanem mostu, za ekspozita na Zdihovo; Ivan Sever, kaplan v Preser-jah, za župnega upravitelja na Preloki, Nameščeni so gg.: Novomašnik Fr. Rupnik, za kaplana v Radečah pri Zidanem mostu; Ignacij Breitenberger, nam. gimn. učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, za začasnega kaplana v Spodnji Idriji; semeniški duhovnik Iv. Črnilec, za kaplana v Preserjah. V vojno službo so bili poklicani iz ljubljanske škofije gg.: dr. Fr. Kulovec, gimn. profesor v Št. Vidu nad Ljubljano; Iv Cegnar, stolni kaplan v Ljubljani; Josip Gnidovec, kaplan v Idriji; Leopold Erzin, kaplan v Trebnjem; Franc Novak, kaplan v Hinjah; Andrej Martinčič, kaplan v' Hrenovkah, Subdijakonat sta prejela 16. avgusta v Zatičini cistercijana: Fr. Konrad Linder iz Burgfrieden (škofija Rottenburg) in fr. Teobald Rach iz Biberach (škofija Rottenburg). V kongregacijo misijonarjev sv. Vin-cencija Pavi. je -stopil g. Fran Skvarča, župni upravitelj na Koč. Planini (Stockendorf). V stalni pokoj stopi g. Matija Ka-dunc, župnik na Preloki. + C. kr. železniško ministrstvo je izdalo sledečo odločbo: Vsi pred razglaše-njem mobilizacije nabavljeni letni vozni listi kakor tudi vsakovrstni drugi izkazi za vožnjo po železnicah, ki se vsled prenehanja civilnega prometa niso mogli popolno izrabiti, porabljajo se lahko zopet, ko se civilni promet zopet otvori. Da se doseže veljavnost podaljšanja za ta čas, dokler je bil promet ustavljen, predložiti se morajo izkazi železniškim ravnateljstvom ali postajnim predstojništvom. Onim, ki so kupili od 1. junija dalje vozne izkaznice, pa so bili poklicani v vojaško službo, se po gotovimi pogoji denar povrne. ;— »Soča« in »Primorec« sta nehala izhajati. Znani glasili goriških liberalcev sta prenehala izhajati. Vzrok so menda finančne stiske. VI. Treščec-Branjski novi vladni zaupnik za belovarsko županijo. Uradne »Narodne Novine« prinašajo imenovanje sekcijskega svetnika kr. deželne vlade Vladimirja Treščeca pl. Branjskega za zaupnika županije belovarsko-križevske. Enoletni prostovoljci se na to opozarjajo, da more po § 142: 8 bramb. predp. I. biti njihova uvrstitev še spremenjena. Da ne bodo prizadeti s tem, da si nabavijo predčasno uniforme, gmotno oškodovani, se dovoljuje tudi enoletnim prostovoljcem ; na lastne stroške, da pridejo k vojakom v civilnih oblekah. — Mesečna stanarina v Trstu. Tržaški župan je pozval z okrožnico hišne posestnike, da naj dovolijo strankam, da bodo plačevale stanarino mesečno. V Trstu je g. Ivanu Zorcu, adjunktu C. kr. žel. ravnateljstva umrlo najmlajše dete Sonja. — Z revolverjem streljali. Dne 12. avgusta je delalo več deklet na njivi Franceta Cvirna v Senovem pri Breži- | cah. Po delu so se podala v gostilno j Mihaela Ajdaška, v kateri je sedel tu-f di posestnikov sin Alojzij Buh iz Rei-chensteina. Ta je začel objemati tuja dekleta. Ena, Marija Vovk, ga je odločno zavrnila in mu strgala ovratnik. Komaj pa je zapustila gostilno, ji je Buh sledil in ji priložil zatišnico. Ta je povedala to svojemu delavskemu tovarišu Francu Suharju, ki je poklical Buha na odgovor. Pri tem se je vnel pretep, pri katerem je Suhar večkrat na tla vrgel svojega nasprotnika. Slednjič potegne Buh revolver, ustreli na Suharja trikrat ter ga pri tem za-| dene v srce, da se mrtev zgradi na tla. Buha so zaprli. Obsojeni prijatelji Srbov. V Mariboru ie bil pred okrožnim sodiščem obsojen na tri mesece zapora črkostavec Janez Klinz, ker je v neki kavarni poveličeval Srbe, Avstrijce pa psoval s sodrgo. — Pleskar Avg. Bečela je bil obsojen na 6 mesecev zapora, ker je odobraval sarajevski umor. — Mlinarski pomočnik Franc Lovrec, star 46 let in pristojen v ptujski okraj, je bil zaradi odobravanja sarajevskega umora v tajni sodnijski razpravi obsojen na 6 mesecev zapora. — Razpust splitskega občinskega sveta. Vlada je razpustila občinski svet splitske občine in imenovala za komisarja dr. Franca Madirazza. — Odvzeti poštni deMt. Bosenska vlada je odvzela poštni debit za Bosno in Hercegovino koledarju »Sloga«, ki izhaja v New Yorku. — Umrl jo dne 22. t. m. bivši dr-žavnozborski poslanec Tomaž Szajev v 53. letu, ki je pripadal krščansko - so-cijalni stranki P. Stopolovvskega. — Aretiran črnogorski nadporoč-nlk. V Herceg - Novem je aretiral neki finančni nadstražnik nekega črnogorskega nadporočnika, ki se je že tri leta pečal s špijonažo. Črnogorec je odpeljan v trdnjavo »Mamula«. Pri njem so našli napačne dokumente. Junaški nadstražnik je bil od častniškega zbora pohvaljen. — Reja kuncev in vojska. V angleškem listu »Daily Chronicle« popisuje pisatelj Hergelet, kakega pomena so domači zajci za Angleško. Ako bi Angležem tudi vsega drugega zmanjkalo, v slučaju, da bi bili odrezani od drugega sveta, bi kljub temu lahko od zajcev živeli. Samice imajo namreč vsakih 6 tednov nov zarod. Z 12 milijoni bi država lahko nakupila toliko zajcev, da bi celo Anglijo rešila. Jeruzalemski romarji na begu. Dne 16. julija se je odpeljalo v Jeruzalem 600 bavarskih romarjev iz Monakovega. Dne 2, avgusta so dobili v Jeruzalem sporočilo, da je Nemčija v vojski s Francosko in Rusijo. Dne 3. avgusta so se nagloma odpravili na pot v Jafo in odtod čez morje. Vozil jih je parnik avstrijskega Lloyda »Tirol«. Kapitan je dobil ukaz, da mora voziti z največjim parom, če hoče da uide francoskim bojnim ladijam. Bil je zadnji čas, da so utekli, drugače bi jih francoske vojne ladije prepeljale v kak kot na Francoskem. Tisza—firvoSKi minister. Budapest, 26. avgusta. (Kor. urad.) Današnji uradni list javlja, da je cesar poveril ogrskemu ministrskemu predsedniku grofu Tiszi posle hrvaškega ministra. Kakor znano, je dosedanji hrvaški minister grof Pejačevič v Franciji interniran. H KONKLAVU v Rim je 21. t. m. odpotoval praški kardinal knezonadškof baron pl. Skrbensky. Se enkrat vojsko in oikoiioi. Splošno mnenje je ali je bilo, da vojaki morajo dobiti alkoholnih pijač, ker bi sicer ne mogli prenašati velikih naporov, zlasti ob voj-skinem času. Včasih so res mislili, da je vojakom alkohol potreben. Hvala Bogu, da se je sedaj tudi v tem oziru na bolje obrnilo. Tudi tu je skušnja pokazala, da alkohol vojaku ne daje ne moči, ne poguma. Leta 1812. so v vojski proti Rusom tisti francoski vojaki prvi podlegli mrazu in naporom, ki so »ga« radi pili. Sir Eve-lyn Wood, angleški vojskovodja, pripoveduje o svojih skušnjah v krimski vojski leta 1882., da so najboljši in najbolj zdravi vojaki in mornarji bili oni, ki niso pili nikakih opojnih pijač. Iste skušnje je napravil v Indiji ob ondotnih vstajah. PoveljnikWol-seley je ob svojih ekspedicijah proti Arabi-paši menjaje dajal nekaterim bataljonom alkoholnih pijač. Uspeh je bil ta, da so bile one čete, ki niso uživale nikakih opojnih pijač, bolj sveže, živahnejše in sposobnejše. Zato je Wolseley prepovedal vojakom vsako opojno pijačo. Istotako je vojskovodja Herbert Kitchener v zadnji sudanski vojski prepovedal vojakom vse alkoholne pijače. Sam se je izrazil: »Zelo blagodejno je vplivala prepoved, prodajati vojakom katerokoli opojno pijačo, kar se je z veliko natančnostjo izpeljalo,« Te skušnje so skoro vse države uva-ževale in so omejile vojakom uživanje alkoholnih pijač ter jim dale nadomestil, zlasti kave. Vojaški zdravnik Leitenstorfer pravi, da armada, ki ne uživa alkoholnih pijač, daleč prekaša po energiji, vztrajnosti in moralni vrednosti drugo, kjer vojaki pijo alkoholne pijače. Alkohol je največji sovražnik discipline. Treznost je važna in lepa čednost za vsakega vojaka. Schon jc napravil skušnjo, da so na potu omagali navadno tisti vojaki, ki so pili alkohol, Ti so bili sprva veseli in živahni, toda kmalu so se utrudili in začeli pešati. — Poročnik Miihlhofer je z 32 vojaki v popolni vojni opravi od 2. do 4. marca 1910 napravil iz Trsta pohod 86 km daleč. Pri tem pohodu ie bil prepovedan vsak alkohol. Prva dva dneva ni opešal noben vojak, tretji dan pa samo eden, in še ta zato, ker je proti prepovedi pil alkohol. Pravijo, da gre vojak pogumnejše v boj, ako »ga« ima v glavi. To je grdo in za naše poštene vojake žaljivo. Vojak naj gre v boj iz ljubezni do svoje domovine. Le tisti vojaki bodo zmagovali, ki imajo trezne glave, jasno spoznanje in čut odgovornosti. V Nemčiji jc protialkoholna iacja globoko prodrla, in igra veliko vlogo zdaj v času mobilizacije. Ondi je že močno zavladalo prepričanje, da alkohol vojaka bolj slabi kot krepi. Pa tudi uradni in vladni krogi vedo ceniti važnost treznosti v bojnem gromu ter jo sami pospešujejo. Pri nas se od vladne strani ne stori v tem ozir« še nič ali bore malo. Vse hvale vredno na je, in treba je to konstatirati, da deželni odbor Kranjski, ki je dovolil znatno svoto za pogoščenjc odhajajočih vojakov, ni dovolil nobenega vinarja za alkohol. Dočim so jih drugi »krep-čali« s pivom in celo z žganjem, so se za deželni denar nakupili in delili druge vrste darovi, toda nobena kaplja alkohola v katerikoli obliki. To je našemu deželnemu odboru le v čast, ker je s tem podal dokaz, da je v tem oziru na višku modernega napredka in naziranja. »Sveta vojska« v Ljubljani, Ljlljonske novice. lj Slovesni requiem za papeža Pija X, je opravil včeraj v stolnici presvetli knezoškof dr. A. B. Jeglič ob obilni azistenci. Žalne službe božje so se udeležili vsi višji civilni in vojaški zastopniki. Navzoči so bili ekscelenca baron Schwarz, dvorni svetnik Chorinsky, od deželnega odbora dr. Evg, Lampe, dr. Pegan, dr. Triller, grof Barbo. Cerkev je bila polna vernikov. Danes je opravil slovesno črno mašo mil. prošt Sajovic in jutri jo izvrši stolni dekan Kolar. lj Vsak po svoji moči. Ne da se tajiti, da se čuti ob vojnih dneh vsakdo nekako zavezanega, da vrši na ta ali drug način državljansko dolžnost kot zvest član vojskujoče se monarhije, četudi ne ravno z orožjem v roki. Priliko smo imeli že pov-darjati, kako vneto deluje pri nas zlasti ženstvo v vojne namene: koliko devocijo-nalij so razdelile v Ljubljani med vojaštvo! Koliko so že storile pridne in gibčne roke v okrožju >Rdečega križa«! Druge pa, ki še niso imele prilike, da bi se izkazale, čakajo, da bodo kot usmiljene samaritanke pomogle in stregle ranjenim vojakom. In še druge, ki več ne zmorejo, se pa odlikujejo s tem, da neprestano molijo in prosijo ljubega Boga za zmago našega orožja in za srečno vrnitev našega vojaštva, — Predvčeraj popoldne -se je na navadno cerkveno oznanilo zbrala v stolnici ljubljanski tolika množica vernikov, ki so se uvrstili vveličastnoprosilnopro-cesijo za zmago avstrijskih č e t, da je bilo kar veselje pogledati. P o 1 ure je trajalo, preden se je mogel sprevod razviti. Pobožni ude-ležniki so se med iskreno molitvijo podali v frančiškansko, potem pa v šentjakobsko cerkev in nazaj. Še sijajnejša bi bila procesija, ako bi se bila določila za nedeljo in če. bi se bila vsa zadeva bolj organizovala. To plemenito sodelovanje naše javnosti za prospeh vojne akcije je vsekakor vse hvale vredno. Pa v sedanjih krvavih časih, ko bodo nemi mrtvaški zvonovi zapeli po-smrtnico mnogim našim junakom, padlim na polju bojne slave, ne pozabimo tudi za te vzdihniti večkrat k božjemu Sodniku, da bi zaračunal smrt v vojski — kot mu-čeništvo, da bi božje Srce Jezusovo bilo milostljivo vsem, ki so se že in ki se bodo še v tem vojnem metežu ločili od nas. Spo-minjajmo se vseh, zlasti še tistih, ki *so morda popolnoma pozabljeni. lj Izplačevanje sanitetnih pristojbin za vojaštvo (častniki, moštvo, konji i. dr.) se prične v soboto, dne 5. septembra 1914 v mestnem nastanje-valnem uradu. Podrobnosti se objavijo prihodnji teden v dnevnem časopisju. li Radi podraženja živil in vsakdanjih potrebščin c. kr. ministrstvo iznova svari producente in trgovce, da se drže od c. kr. deželne vlade izdanih cen, kupujoče občinstvo se pa opozarja, da vsak pretiran slučaj takoj naznani pristojnemu oblastvu. Pripominja se, da se bodo tozadevni kršitelji cesarske naredbe z dne 10, avgusta 1814, št. 9755, kaznovali deloma pri političnih oblastvih, deloma sodnijsko. lj Umrl je včeraj v tukajšni dežel, bolnici^ g. Andrej Golob, čevljar, mojster v Gradišču v Ljubljani. Pogreb bo danes ob 6. uri popoldan iz dežel, bolnice. N. v. m. p.! lj Cirkus Charles v Ljubljani, ki radi oviranega transporta na železnici ne more naprej, je pustil vse vagone preslikati in bo nanje napravil napis: Krone namesto prejšnjega Charles. lj Samoumor 17-letne Ljubljančanke v Gorici. V ponedeljek 24. avg. ob uri zvečer se je z znanega mostu čez Korenj v ulici Ponte nuovo vrgla 17 letna Pepica Jerman iz Sp. Šiške pri Ljubljani. Delala je v tovarni v Strašicah. Videli so jo nekaj časa hoditi okrog mostu in jokati. Obležala ni takoj mrtva, priletela je na levo stran. Prenesli so jo v neko hišo, kjer je umrla. Svečo, ki so ji jo dali, je še prijela. lj Umrli so v Ljubljani: Josip Oblak, kajžarjev sili, 13 let. — Andrej Golob, čevljarski mojster in meščan, 64 let. — Simon Ca.jhen, delavec, 65 let. izpred ijubljonskesa porotnega sodijo. Zabavljač proti Avstriji morilec. Na zatoženi klopi danes sedi 371et-ni Janez Trelc, pristojen v Šmartno pri Litiji, dninar na Rakeku zaradi hudodelstva uboja. Dne 27. jul. t. 1. zvečer jc v Strgarjevi gostilni na Rakeku popivalo več možkih, med njimi tudi obdolženec, ki nima nič manj kot 18 pred-kazni. Trelc je napeljal pogovor na sedanje politične razmere. Strastno je govoril proti Avstriji in za Srbijo itd. Navzoči patriotični so Trelcu burno ugovarjali in ko le ni prenehal s svojem hujskajočim govorjenjem, ga je pograbil železniški delavec Ant. Milavec, ga vrgel na tla in mu dal par zaušnic. Ko je obdolženec vstal, jc šel proti gostilniškim duri, katere je za njim zaprl železniški čuvaj Janez Gorše. Čez nekaj časa je šel Milavec pogledat v vežo, češe je obdolženec že odstranil ter ga videl, ko je ravno iz žepa potegnil nož. Milavec je takoj zaprl gostilniška vrata in opozoril navzoče goste, kar je videl. A vzlic temu svax*ilu je vstal iz-zamize 63 letni gostač And. Petrovčič ter šel proti vratom, držeč stol pred seboj. Hotel je Trelca spraviti na cesto, a ta mu je zaclrl nož naravnost o osrčje. Petrovčič je omahnil nazaj, se čez nekaj časa usedel in po kakih 20 minutah izdihnil. Poškodba, katero je zado-bil Petrovčič je bila, smrtnonosna, in bi v tem slučaju tudi takojšna zdravniška. pomoč bila brezuspešna, kajti rajni je bil zadet v srce, ter je vsled notranje izkrvavitve umrl na otrpnjenju srca. Obdolženec ne taji dejanja, zagovarja se le s tem, da je bil Petrovčič jezen nanj, ker je on povzročil, da jc gospodar njegovo hčer zaradi malomarnosti od dela odstranil. Skuša se zagovarjati tudi s silobranom, kar pa zaslišane priče ovrže j o. Sodišče jc predlogu, naj se preišče duševno stanje obdolženca, ugodilo iu je razprava bila preložena na prihodnje porotniško zasedanje. Tužnega srca naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nama je najin sinček včeraj ponoči, po kratkem in mučnem trpljenju v starosti 8 let preminul. Pogreb nepozabnega se vrši v sredo popoldne v Šmartnem pri Litiji. Ljubljana, 26. avgusta 1914. France Kmet, c. kr. štabni stražmojster, Viktorija Kmet, stariši. 2604 Razpisuje se služba 2565 2 organisfa In cerKvenika na Prežganjem pri Litiji. Dohodki: 150 K v denarju, stanovanje, '/{ posestva in gostilna. Sprejme se za hišo na Sv. Petra cesti štev. 37 0571 vajen hišnega dela, brez otrok. Proste stanovanje. — Več se izve pri Adolfu Hauptmann, posestniku v Ljubljani. Mlada, pridna vešča slovenščine in nemščine, se sprejme v boljšo rodbino na Gorenjskem. Natančneje se izve pri upravništvu »Slovenca" pod št. 2592. Znamka za odgovor! mntoarisf! Slovenka, sedaj bivajoča v Zagrebu, pridna, mlada, prav dobro izurjena v vseh komptoarnik poslih v slovenskem, hrvatskem in nemškem jeziku želi mesta kjerkoli v slovenskih deželah. Cenjene ponudbe se prosijo na naslov: Dragica Wostner, Zagreb, TraUnska cesta 47. 2506 se prodajo pri tvrdki St. & C. Tauzher, Dunajska cesta št. 47. 2562 Aogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini A- $ Sfcoerne Velika i-jbira: tfestm trg 10 So^na postrežba Stavbeno podjetje: Parketna tovarna: Strojno mizarstvo: lesarstvo: Prevzamem javne in zasebne stavbe, žzleznobetonske mostove, strope itd. — Popravila izvrstnem pO najnižjih cenah. — Jzdelu/em načrte in dajem strokovna navodila. Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere dobavim z ali brez polaganja; prevzamem tudi popravila in polagam deščice na stara, že obstoječa tla. Izdelujem vsa, stavbeno mizarstvo tičoča se dela, pohištveno le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna poptavila, točno povoljno in po nizkih cenah. Prevzamem vsa v to stroko spadajoča deta, kakor napravo strešnih stolov, stropov, verand, barak, odrov itd. — Popravila izvršujem točno in soliano. Ustanovljeno 1900. mxr Parna žaga: Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnici postan les se dostavi na žago pa lastnem industrijskem tiru z drž. kolodvora. ■-U-I V. SCAGNE17/, Ljubljana. Tehnična pisarna: za skladiščem državnega kolodvora. " ■ in.i m Telefon 299. Ueenee s primerno šolsko izobrazbo, krepak in zdrav, se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga Štefan Lapajne, Sp. Idrija. 2403 Kantina Corazza Levada (Istra) 601 VINO belo, črno in šiljer lastnega pridelka se poSilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči. i SANATORIUM • EMONA I Zh- NOTRANJE -IN-KIRURGICNE -BOLEZNI. / •PORODNIŠNICA. | LtJJBLtJAMA ■ KOMENSKEGA-ULICA- 4 ItJ 1 žEpamMK:pmTOJ-D^- FR. DERGANC j m««« ♦♦♦♦♦ MT Veliko lil B V gostilni obrtno podfetfe v mestu na severni jezikovni meji se pod ugodnimi pogoji da v najem s 1. oktobrem 1914. Pojasnila daje dr. Val. Rožič, blagajnik Mohorjeve družbe, pošta Celovec, Koroško. „ ^ 2612 6 iz pasteurizirane smetane ima na prodaj »Mlekarska zadruga« v Šenčurju jri Kranju. Cena mu je 3 K za 1 kg. Sprejme se tako) V f e dobro vležan, polnomasten po K 1'60 1751 pol masten po K 140 ima v zalogi: ItMs is siistsSa mm f I* Edina primorska tovarna dvokoles »Tribun a" Ooi-loa, Tržaika nL 26, prej pivovarna Gorjnp. Velika ukaportna naloga dvokola«, Šivalnih in kTnutijKkib »rojev, trra-zaulonov, orhesitrijonov ifcd. itd. 21C0 F. BHTJEL Gorlea, Stolna oHoa fitov. 3—4. Prodaja na obroke. Ceniki franfro. Pod Rožnikom je oddati po nizki ceni. Več se izve v svečami, Prešernova ulica št. 7. 2615 3 vešča slovenske korespondence, stenografije, strojepisja, knjigovodstva, z dobrimi izpričevali trgovske pomočnice manufakturne iu špecerijske stroke, nastopi kakršnokoli mesto proti primerni plači. Cenjene ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro K. Z. 2618. (lepo solnčnato) s 3 sobami in vsemi pritiklinami v Prisojni ulici 3, L nadstropje, se odda za novembrov termin. poučuje gospode in dame do popolnosti. Sprejema tudi vsakovrstne prestave. Ponudbe pod „Zmeren h norar 2611" na upravo »Slovenca". Sprejme se takoj pod zelo ugodnimi pogoji. - Oglasi na Poljanska cesta št 27, Ljubljana. pri Fr. Vihovcu, Ljubljana, Bohoričeva ulica B. | Pri nakupu rasatnega manujakturnega bjaga. se blagovolite obrniti na tvrd^o A' & Sfaberne, testni trg 10. /ta debelo in drobno t obstoji od teta 1883. J redi o nhke cenej 2610 bzsJBB. Stavbni odbor v Semiču daje naznanje, da so oddati po največ zidarska dela v župnišču, na zidu okoli cerkve, dvorišča ter na gospodarskem poslopju v Semiču. Glasom stroškovnika, ki se je oblastveno odobril, znašajo vsi stroški okroglo K 5200-—. Minuendo-licitacija razpisuje se na srsdo, dne 2. septembra 1914, ob 2. uri popoldne v občinski pisarni v Semiču, kamor se podjetniki vabijo priti. Delo je takoj začeti. Vložiti je 10 odstotkov vadija. Stroškovnik leži v župnišču v Semiču v vpogled razgrnjen. V SEMIČU, dne 23. avgusta 1914. Stavbeni odbor. Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in 'anistvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje In smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost Nizke premije. Udeležba ua dividendah pri življensKem zavarovanju žc po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1913. . •.................................K 170,217.149 — Stan e garnnci skih fondov koncem leta 1913. ..................K 43,424.496i7 V letu 1913. se je izplačalo zavarovuncem na dividendah iz čistega dobička ... K 432.232'66 Kdor namerava življensko zavarovanje, naj sa v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. 2171 ££ž£* Sposobni zastopniki se sprejmeto pod na ugodnejšimi pogoji. i; Rodbina Golob-Lnnder naznanjata, prežalostno vest, da je njih prebtegi soprog in oče, oziroma svak in stric, gospod Andrej) Goloti čevljarski mojster v Ljubljani, Gradišče št. 12 Brc?, posebnega naznanila. 2613 včeraj po kratki in mučni bolezni vdano v Gospodu zaspaL Pogreb nepozabnega pokojnika bo danos v sredo dne 26. avgusta t. 1. ob 6. uri popoldne ii deželne bolnice na pokopališcc k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marijinega oznanenja. V Ljubljani, dne 25. avgusta 1914. BozaLja Golob Andrej Golob, dež. rač. oficija! soproga. sin. Kodbioa Lundrova. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je njih nad vse ljubljeni blagi oče, oziroma brat, gospod založni nadzornik pivovarne »Union«. po kratki mučni bolezni previden s svetimi zakramenti za umirajoče v torek ob Vi na 1 uro v 56. letu svoje starosti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb predragega ranjkega bode v sredo, dne 26. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice v deželni bolnici na pokopališče k sv. Križu. Blag mu spouiin. Sv. maša zadušnica se bode brala 27. avgusta v cerkvi Marijinega Oznanenja ob pol 8. uri zjutraj. Ljubljana, 25. avgusta 1914. Marija, sestra'. Mesto posebnih obvestil. Milan, FiLp, Josip, Matko, sinovi. Vida, Marica, hčerki. Venci se hvaležno odklanjajo. Ravnateljstvo p?vovarne »Union« v Ljubljani (Spod. Šiška) javlja tužno vest, da je po kratki, mučni bolezni dne 25. t. m. ob četrt 1. uro zjutraj umrl nje dolgoletni, zvesti Uradnik, nadzornik zaloge, gospod ovec Pogreb se vrši danes ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26, avgusta 1914. P I 239/3/234 2606 C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani naznanja, da se bo vršila dne IS. sspfstrtra rt S. mi dopoldne v Ljubljani, Tržaška cesta št. 2 prosfouolina favna tožia premičnin kuranda Josipa Streharja, obstoječih povečini iz sobne oprave Posamezni predmeti ali skupine istih se bodo izročili najvišjemu po nudniku proti takojšnjemu plačilu. C. kr. okrajno sodišče v LJubljani, odd. I., dne 21. avgusta 1914. Izdaja konzorcij »SLovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožei Gostinčar, državni poslanec.