nJTRA
Telefon
Uredn. 440
Uprava 455
PoStnTna plaSanav g6tavTn!
Mariborski
C* na 1 Din
Leto til. (X.)s štev. 57
BKijAjpi____________
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Oin, dostavljen na dom pa 12 Din
Maribor, sobota 9. marca 1929
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
. Oglaei po Urifu
Ogla«« »prejema-tudi oglaeni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Otok Madeira se pogreza v morje
VELIKA KATASTROFA OB OBALI OTOKA, KAMOR JE BIL POSLAN V PROGNANSTVO ZADNJI AVSTRIJSKI CESAR. KAREL HABSBURG.
Kombinacije o našem bodočem parlamentarizmu
•Naravno jc, da se v dobi zastoja političnega življenja razni politični in znanstveni prvaki, pa tudi druge osebnosti publicistično in v predavanjih bavijo z vprašanji' oblik našega bodočega parlamentarizma- Mnenja so seveda zelo različna .in se tudi še noben član sedanje vlade ni izjasnil o tem vprašanju.
V	časopisju gospodarskih krogov se v zadnjem času ponovno povdarja potreba takojšnje vpostavitve takozvanega gospodarskega parlamenta ali sveta. Govorilo se je že tudi o skorajšnji ustanovitvi te-korporacije in čula so se že tudi imena nekaterih kandidatov; Ideja ustanovitve te korporacije, je stara kakor je stara„naša, država. Ifujii so že razne vlade obljubljale vpostavitev privrednega sveta, do realizacije pa ni prišlo. Zdi se pa.. dj£t sc tudi sedanja vlada ne ob odločila za izveobp predloga, ker odklanja za gotovo dobo vsakoršne volitve. Vrh- te-Ka bi imela ta korporacija smisel samo, ec bi imela tudi zakonodajno moč. V času pa, ko obstoja vrhovni zakonodajni svet, ki pa ima 'samo pravico, da daje svoje mnenje, . ne more imeti nobena druga korporacija večje pravice. Pač pa je dana možnost, da ministrstvi trgovine In poljopr!yrede skupno imenujeta tak gospodarski svet s podobnimi kompetencami, kakor jih imata n. pr. zdravstveni ali prosvetni svet.
O našem bodočem parlamentarizmu so mnenja v javnosti zelo deljena. Eni zagovarjajo bivši sistem enega parlamenta, Izvoljenega na podlagi splošne in enake volilne pravice. Drugi zopet odklanjajo splošno volilno pravico, češ da naš narod še ni kulturno dozorel za takšno demokracijo, ki se obnese pač v za-padnjh državah z večstoletno zgodovino in visoko razvito kulturo, ne more se pa pri nas. Tretji .zopet zagovarjajo dvodomni sistem. Pa tudi v tem pogledu se pojavljajo razni, predlogi.
Minulo nedeljo je v Zagrebu predaval vseučiiiški profesor dr. Jošič o tem vprašanju ter je zagovarjal tezo, da se naj ne volita dve korporaciji, ampak naj sc parlament razdeli v politični in ekonomski parlament. Ideja je morda teoretično za-peljiva, praktično pa bi Mia najbrže neizvedljiva in brez uspeha. Morda bi se na ta način, gospodarska vpraSanja rešila pod sabotažo samopolitikov, parlamentarna kriza sama bi pa s tem 5e ne bila rešena. Namesto enega bolnika bi najbrže imeli dva.
Ozdravljenje finega parlamentarizma ~ to je dosedaj povečini mnenje v Javnosti — je mogoče le na podlagi pralnega volilnega reda. v izvedbi svobodnih volitev, pri katerih ne odloča strankarska diktatura in zloraba državne oblasti, ter na drupi strani koi*ektiv par-v rblfki	M'or	ifnalo	to
i (icmoVn-
LIZBONA, 9. marca. Severno obalo otoka Madeire, je zadela strahovita katastrofa. Prebivalstvo je že dalj časa opazovalo, da se zemljh več sto metroV proti notranjosti otoka pogreza. Vsako leto je izginilo v morje po več metrov kopnine. Toda ta proces sc jc vršil tako.polagoma, da'ni vzbujal nobene bojazni.. Pred dvema dnevoma pa je sledila čisto nepričakovano velika katastrofa. V poznih večernih urah so čutili močen potresni sunek, ki jc povzročil med vsem prebi-valstvom severne obali silno paniko. Ljudje so zbežali na prosto, kjer se jim je nudil grozen pogled. Med zamolklim bobnenjem sc je zrušilo v inorje več sto metrov obalnega ozemlja pri St. Vincenti*. Ljudje so začeli'V paničnem strahu bežati na vse strani. Okrog polnoči se je zrušilo znova nad 2 km strine obale z Vsemi naselbina-
mi. Okrpg 25. manjših hišic je izginilo v morski globočini. Po dosedanjih ugo tovitvah pogrešajo tudi^nad 100 ljudi, ki so najbrže našli svoj grob v hladnih valovih.
LIZBONA, 9. marca. O katastrofi na Madeiri prihajajo vedno bolj alarmantne vesti, iz katerih jc mogoče posneti, da je mnogo večja kakor se je prvotno mislilo. Prebivalstva se je polotila silna panika in hoče zapustiti nesrečni otok, o katerem so vsi prepričani, da bo izginil v morje.'To bojazen povečuje še dejstvo, se zemlja na sc verni,obali še vedno pogreza. Med zamolklim bobnenjem sc neprestano rušijo večji kompleksi zemlje. Oblasti-so- odredile izpraznitev vseh naselbin na severni strani otoka. Organizirale so tudi prvo pomoč za begunce, ki so navalili na luke in sc hočejo izseliti.	-' "
Strašen • nered 'm blagajniškem oddelku aerodne fkuoiilne
PREISKAVA KONČANA. — PORAZNE UGOTOVITVE PREISKOVALNE KOMISIJE. ~ POSLANSKI DOLGOVI.
BEOGRAD. 8- marca. Komisija za likvidacijo narodne skupščine, je sedaj definitivno končala svoje delo. Po poročilu, ki ga je predložila vladi, znaša primanjkljaj v blagajni točno' milijon dinarjev. Razen tega jc komisija ugotovila Din 3,120-480 dvomljivii izdatkov, ,ki>e opirajo deloma na nepravilne račune, deloma pa predstavljajo začasne izdatke, ki bi se morali iztirjati. Med temi je zlasti mnogo predujmov poslancem, ki se niso
obračunavali. Predujmi segajo celo nazaj do leta 1922. Vrh tega je našla komisija v skupščinski biagajni veliko množino neveljavnih bankovcev, ki jih blagajna ni pravočasno zamenjala, kaj- priča o strašnem neredu, ki je vladal v blagajniškem oddelku. Komisija je stavila predlog, da naj se vsi, ki so po zakonu odgovorni za poslovanje narodne skupščine, pozovejo ua odgovor.
Uelika tatuina u mariboru
Mariborska policija je prišla na sled veliki tatvini, ki jo je izvršil pri tukajšnji tvrdki J. Martinz v Gosposki ulici uslužbenec Karl P. Pri podjetju je bil zaposlen že več let in je užival popolno zaupanje, kar mu je omogočalo, da se je okoriščal z manjšimi tatvinami, ki so tvrdko oškodovale za več desettisoč dinarjev.
Ukradeno blago, ki ga je polagoma in skrivoma odnašal iz trgovine, je oddajal svojemu tovarišu, ki ga je potom sestre razpečeval v okolici in oddaljenejših krajih, da bi se lažje zabrisala sled. '
Sestra Karlovega tovariša je ukradeno blago prodajala celo v Zidanem mostu, kjer pa so še cene policiji zdele tako nizke,' da se jc pričela zanimati za sumljivo žensko in za njeno blago. Pri aretaciji je izpovedala, da je prejemala blago od brata, iz Maribora, Njen brat Jc pri zaslišanju brez odlašaftja izdal tatinskega tovariša, ki jc bil še istega dne aretiran.
Karl P. je tatvino priznal in izpovedal/da cent vrednost pokradenega blaga tia 20.000 Din, dočim se upra-vičeuo .domneva* da je podjetje oškodovano za mnogo večjo vsoto; kajti kolikor se je dalo ugotoviti, je uslužbenec kradel zadnjih šest mesecev, kakor se mu je pač nudila prilika.
Karla P., njegovega tovariša in sestro, ki je posredovala prodajo, je mariborska policija zaprla in nadaljuje preiskavo, ki bo zadevo v najkrajšem času popolnoma, razčistila.
vi“'Q r-rio Ofth  >'■*.-
C
Noue komisije ministrstva praude
„ BEOGRAD, 9. marca. Na osnovi čl. 6 zakona o izvrševanju kazni je imenoval minister pravde poseben posvetovalni odbor pravosodnega ministrstva. ki bo dajal strokovno mnenje in predloge o vseli važnejših vprašanjih, ki se tičejo izvajanja zakona, o izvrševanju kazni. Zakon predstavlja zlasti za srbske pokrajine novost in bo imela ta komisija nalog, da skrbi za enotno izvajanje zakonskih določb po vsej državi. V komisiji so med drugimi: univ. prof. dr. Metod Dolenc iz Ljubljane, dr.. Toina Živanovič iz
m
Beograda in dr. Josip,Silovič iz Zagreba.
Na podlagi čl, 28 istega zakona je imenoval minister p,ravde tud! posebno komisijo, ki bo vsake tri mesece pregledala predloge iti dala sVoje mnenje, o pogojnem odpustu kaznjencev, ki bifmeh po novem kazenskem-zakonu .pravico, da zaprosijo zft po-gtfno odpustitev iz kaznlinifce.
■' '/ J \ V \ ‘.'v.	;
manjšinsko uprašanje in Tnala antanta ' I
: ŽENEVA, 9: marca. Zristbpniki Male antante; Grške in Poljske, so sklenili izdelati skupen memorandum d manjšinskem vprašanju.
Imamo lahko tudi mi. Saj za demokracijo ni bistveno, da ima država samo parlament.
Važno, je vprašanje, kako naj se voli senat Razni politiki, ki tudi tu računa* jo samo s svojimi osebnimi interesi, že-, lijo tudi za senat enako volilno pravico kakor za parlament. Drugi glasovi pa so zopet odločno proti temu in propagirajo zahtevo, naj bi bile v senatu zastopane po delegatih v prvi vrsti oblastne samouprave, dalje gospodarske korporacije in končno tudi delegati, ki jih imenuje kralj. Tako bi bila v obeh parlamentih zastopana narod in krona. S tem bi bila v praksi hMnrtoliko onemogočena strankar--lit rna struktura vsaj senata. Tak s«* ko^c!; ura je potrebna. Bili bi na ta
način na eni strani zavarovani posamezni^ pokrajinski interesi in ne bi bilo mogoče, da bi se' kakor doslej prehajalo radi političnih borb preko vseh socialnih, gospodarskih 1 n kulturnih interesov. Naravno da bi. moral imeti senat tudi zakonodajno moč, in sicer — kakor zahtevajo nekateri celo v taki meri, da bi tudi zakonske osnove, ki bi jih senat sklenil sam brez sodelovanja odnosno vsled namerne sabotaže parlamenta, dobile zakonito moč. Tako bi bil tudi parlament prisiljen h konstruktivnemu delu.
Iznesli smo ta različna mnenja o vprašanju našega bodočega parlamentarizma v zelji, da sp tudi naša javnost s problemom, ki bo posital prejalislej aktualen, prične intenzivneje baviti.
Trife Zanimluf uečeri u mariborskem gledališču
Našemu občinstvu pripravlja narodno • gledališče izreden umetniški simposion in Sicer —• v soboto, dne
9.	marca: Plesni večer Erne .Kovačeve, v nedeljo zvečer koncertni večer ^utnejjčeva-Neralič-Živko in v ponde-Ijek -žvdčer kot fipale — gostovanje ljubljanske operfc. ’
Erna Kovačeva se namerava občinstvu prikupiti s svojim izredno Izbranim plesnim sporedom. Čeprav se uvaja pri nas s pretežno klasičnim programom, nas bo presenetila tudi z nekaterimi modernimi plesnimi točkami z grotesko in prav v tem genru naravnost; fascinira njena izrediia svežost in samobitnost, s katero' se Ižmlka sponam šole..
y nedeljo zvečer se bo vrši! opef« no-koncertni večer priljubljenih članov bivše opere, predvsem s programom, ki je žel v naši bivši operi največji uspeh. Izvrstna altistinja ga. Za-mejičeva nastopi z izbranimi točkami, zlasti z arijama Iz »Evangeljnika« in »Plesa v maskah«. Priljubljeni baritonist gospod Nerallč, ki je Iz mnogih oper v najboljšem spominu, ^zapoje med drugim proldg iz »Pagliaccev« ter arije iz »Fausta«, »Tosco« iti »Plesa v maskah«. Simpatični tenorist g. Živko, ki je na našem odru že često uspešno nastopil, pa bo podal umetne pesmi in operne arije.
V soboto in nedeljo spremlja vsa izvajanja na klavirju znani slovenski skladatelj g. prof. Vasilij. Mirk.
V pondeljek pa zaključi to trove-čerje ljubljanska opera, ki pride k nam v goste z najnovejšim, kar premore tuja in domača operna glazba.
Rimska cesta v Dravski dolini
KDO JE KRIV TEMU, DA SELE PREKO INOZEMSKIH ZNANSTVENIH LISTOV DOZNAMO O VAŽNIH ZGODOVINSKIH NAJDBAH NA NAŠEM
OZEMLJU?
stom, kjer se vzdigujejo skale do 7 m nad cesto, pod katero je proti Drav zgrajen visok zid. Nad temi skalami sta se našla dva kamna, eden dolg 11, drugi 2 m z 11—12 cm globokimi in zgora; širokimi koloseki, ki sta eden od dru gega oddaljena 92—93 cm. Potem ko je Dietinger oba ostanka fotografiral, so preko njih izpeljali dvignjeno cesto.
Pod vplivom teh treh najdb je postala tudi razumljiva najdba Fr. Hiittla na rav ni nad km 22-8 v Vurmatu. Poleg manj ših kamnov se je tu ugotovil 20—22 m dolgi kamen z koloseki 11—12, 11—12 in 92—93. Iz okoliščin pri zadnjih dveh najdbah je jasno, da je bil v rimski dobi severni breg Drave na omenjenih mestih mnogo bolj strm kot je danes. Zato so Rimljani v teh slučajih izpeljali cesto nad strminami, katere so izstreljale in pripravile za cesto šele poslednje gene racije.
K odkritju teh ostankov ugotavljamo, da so prišli v našo javnost preko Gradca, (Biatter fiir Heimatkundel!) In to v oči-gled dejstvu, da se je mudila na licu mesta cela vrsta plačanih komisij. A niti eden Član teh komisij ni smatral za potrebno o stvari vsaj z eno dopisnico informirati mariborsko Muzejsko ali Zgodovinsko društv.o ki bi, če ne druzega, oskrbelo o najdbah fotografije in jih predalo javnosti v muzeju, oziroma o najdbah poročalo v časopisu za zgodovino in narodopisje. Ker pa ni občutil slovensk inženjer tega ne kot svojo kulturno po trebo. še manj pa kot svojo kulturno dolžnost je naravno, da nas je moral o stvari obvestiti Šele nemški privatnik preko Gradca!	Styriacus.
Lansko in predlansko leto so v zvezi z dviganjem državne ceste nad falsko elektrarno našli nove ostanke nekdanje rimske ceste v Dravski dolini. Da niso šli preko teh ostankov, je zasluga g. Franca Dietingerja iz Sv- Ožbalta, ki je s tem tudi omogočil, da je o ostankih poročal Mariborčan Alojz Serpp v decem-berskem zvezku 1. 1928 graških »Bl&tter fiir Heimatkunde«.
Pri Sv. Ožbaltu sta kakih 80 m zahodno od gostilne Verdačnik ugotovila Dietinger in Serpp približno 50 cm pod severnim robom stare ceste ostanek rimske ceste: gnajsast kamen, dolg okroglo 3 m z zgoraj 10—12 cm širokim ln 10—12 cm globokim kolosekom na južnem delu. Severni del je v momentu, ko je Dietinger ugotovil v kamnu rimsko ostalino, že bil zazidan.
50 m zahodno od omenjenega mesta so pri gradnji cestnega kanala našli kvadratast kamen, katerega površina meri nad 3 m*. Zgoraj 10—12 cm široki in 10 —12 cm globoki koloseki so bili izdelani v pravcu vzhod-zahod in so med seboj oddaljeni 92—93 cm. Na zahodnem koncu je bil kamen vpognjen, ker je bil tu kanal za odtok vode s ceste, kar dokazuje tudi konkavnost v začetku sosednega kamna. Medtem ko je prva najdba zazidana v dvignjeni cesti, je to drugo najdbo spravil F. Dietinger na svoj dom. Obe najdbi ležita pod državno, oziroma sedaj oblastno cesto v cestnem temelju. Tako je podoba, da je za-padno od Verdačnikove gostilne tekla rimska cesta po mestu sedanje, kateri tvori temelj.
Tretji ostanek rimske ceste je prišel na dan pred km 25.4 in sicer nad me*
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sobota, 9- marca ob 20. uri »Plesni večer Erne Kovačeve«, ab. A.
Nedelja, 10. marca ob 15. uri »Akademija«. — Ob 20. uri »Koncertni večer Za. mejičeva-Neralič-Živko«.
Pondeljek, 11. marca ob 19. uri »Gostovanje ljubljanske opere«. »Oedipus Rez«, »Iz komične opere« in »Giannl Schicchl«.
Celjsko gledališče:
Nedelja, 10. marca ob 16. »Jesenski manever«. Ob 20. uri »Bajadera«. Gostovanje g. Nerata. Gostovanje Mariborčanov.
Ir novosti Študijske knjižnice
i.
Anwander A.: Die Religionen der Menschheit. Freiburg i. Br. 1927. (3030.)
Bajuk M.: Mera v slovenski narodni pesmi. V Ljubljani 1928. (4035.)
Buschan G.: Die Sitten der V61ker.l Stuttgart . 1. (II. 3838.)
Cronia A.:	Ottone	Zupančič.	Roma
1928. (4347 — 13 )
Dekker H.: Planeten und Menschen Stuttgart 1926. (3195—105.)
Floerlcke K.: Tiervater Brehm. Stuttgart 1929. (3195—114.)
Hetfner A*: Der Gang der Kultur iiber die Erde. Leipzig 1929. (4348.)
Jaksch A.: Geschichte Kamtens fcis 1335. Klagenfurt 1928 —. (4318.)
Ježifi S-: Francuska književnost do .(4189) kIasičn°e ^oba‘ Magreb 1928.
KUnstlo K.: Ikonographic der christli-(ne3278)nSt' Frdburfr 1 Bn i^26—1928.
L"e«ers. der gesamten Tcchnik und ihrer Hilfswissenschaften.
(IM350)11	X	Stuttgart	1926	—.
Lončarevič D. A.: Jugoslaviens Eint-stehung. Wien 19?9. f4l88.)
Masaryk T. G.: Svetova revoluce V Praze 1925• (3350.)
Neuhttfer R.: Stfedni školstvi v ,pr vych deseti letech Československ6 re pubUky po strdene organisačni. V Pra ze 1928. (3963.)
Pypln A. N. und Spasovlč V. D.: Ge schichte der slavischen Literaturen Leipzig 1880—1884. (2891.)
Recherches a Salone. Copenhague 1928 — (III 3846.)
Slovenci v desetletju 1918—1928. Ure dil dr. J. Mal. Ljubljana 1928. (II 4114 - 1.)
Štolfa J.: Šofer in samovc r	J ubija’
na 1928. (1076 — 9.)
Taranovski F.:
Vboa y HcropH}y caoBeHCKiM npaBa Eeorpaa 1922 (2648)
Učeničnlk A.: Sociologija. Ljubljana 1910. (2893 )
Vošnjak B.: U borbi za ujedinjenu na rodnu državu. U Ljubljani 1928. (3967.)
Wendel H: Bismarck und Serbien i. J. 1866. Berlin 1927. (2655.)
WoIIma|R F.: Slovesnost Slovan*. V Prazo 1928. (4168 — 2.)
Zelenin D.: Russšsche (OstsJavische) Volkskundc. Berlin 1927. (1480 — 3.)
Žigon A*: Zapuščinski akt Prešernov. V Kranju 1904. (4339.)
Ljudska univerza v Mariboru.
V pondeljek, 11. tm. ob 8. zvečer se povrnemo spet ruskemu ciklu in sicer s predavanjeift znamenitega ruskega učenjaka vseuč. prof. dr. Al. Maklecova iz Ljubljane o položaju mladine v sodobni Rusiji. Najvažnejša in najfinejša preis-kušnja vsakega političnega in gospodarskega reda — je mladina. Na njej — na sadovih ~ se najpreje in najbolj očituje-jo dobre in slabe posledice sistema- Na žalost je tako tudi z rusko mladino! Ljubitelji slovanskega življa, pridite mnogoštevilno!
Prodaia dveh mariborskih avtobusov.
Mestna občina mariborska razpisuje pismeno ponudbeno licitacijo za dva avtobusa znamke »Chevrolet«, ki sta ocenjena po Din 40.000. Reflektanti naj stavijo na podlagi ogleda vozov pismene obvezne ponudbe najpozneje do 15. tm. na naslov pisarne mestnega avtobusnega prpmeta v Mariboru, Plinarniška ulica št. 5.
Mariborski in dnevni drobil
lubilej
mariborske 6lasbene matice
Kakor smo že poročali, bo Glasbena Matica letošnjo pomlad kar najslovesne-je praznovala svojo desetletnico. Mati-čina šola bo pokazala ob tej priliki s posebnim koncertom sadove svojega 10-letnega kulturnega dela in tudi orkester ter pevski zbor bosta z odličnimi produkcijami nastopila pred občinstvom-Med drugim bo izvajal pevski zbor grandijozno Mirkovo kompozicijo »Golgota« in »Mornarsko« ter več prekrasnih drugih slovenskih skladb. Slavje Matiči-ne lOletnice se bo vršilo 8. maja. Razen tega priredi Glasbena Matica povodom lOOletnice rojstva dr. Benjamina Ipavca poseben koncert njegovih kompozicij.
Zanimivo stanje današnjega trga
Na današnjem živilskem trgu je bil naval tako od strani kupcev kakor prodajalcev naravnost ogromen. Celo vozna cesta je bila zelo tesno zasedena, da si se jedva preril skozi. Cena krompirja je poskočila od 10—12 Din na 13—15 Din merica- Kljub temu pa je bilo mnogo kupcev. Tudi jajc je bilo mnogo. Lepa, debela so prodajali po 1-25 do 1-75 Din. Novost na trgu je bila sočna pomladna redkvica, droben šopek s 4—6 rdečimi sadeži od Din 1—2. V toplih gredah vzgojena glavnata solata, glavica Din 2—5. Luščena orehova jederca pa so se dobila liter po Din 14—16. Izredno draga je bila cvetača (karfijola), rezna solata in špinača, kar je povsem razumljivo. Revnejši sloji so kupovali repne cime in motovilec.
Na špeharskem trgu pa je bilo danes mnogo bolj živahno kakor zadniič. Dospelo je 234 Špeharjev, ki so pripeljali do 60o zaklanih svinj. Stojnice, določene ?a Vojašniški in Vodnikov trg, so morali postaviti celo ob Koroški cesti. Špeh (sla nina) je notiral 23 do 25 Din kilogram. Zelo ozke plasti po 22 do 23 Din. Cena Špeha se dviga, ker so v Bački in Vojvodini poskočile cene svinj na Din 17 kilogram žive teže . . . Mast je plavala med 23.50 do 25 Din kilogram; šunke 17 do 18 Din kilogram.
Zanimivo je nadalje, da je tržno nadzorstvo dirigiralo na špeharski trg nekaj poklicnih mesarjev, ki so prej imeli svoje stojnice na Koroški cesti. Naval kupcev je bil tak. da se je po Langusovi ulici vse predpoldne valila pravcata procesija konsumentov.
Na Trg Svobode pa so prispeli danes naravnost rekordna množina sena in s'a-me. Našteli smo 65 težko naloženih voz. Cene so bile sledeče: Seno, prima, 150— 200 Din cent; slama 100—115 Din. Do 11. ure je bilo prodanih 52 vozov sena in slame.
Mariborski občinski svet
ima svojo prihodnjo sejo v četrtek, dne 14. tm. Na dnevnem redu je proračunska razprava, ki bo gotovo zavzela vso se-o.
Prva letošnja jutranja temperatura nad ničlo!
Čeprav smo imeli letošnjo zimo že ne-caj spomladansko toplih dni, vendar še nismo beležili v zgodnjih jutranjih urah temperature nad ničlo. Okrog 6. zjutraj je kazal toplomer +5 stopinj, kar je zelo razveseljiv znak. Tudi noč je bila topla in si na marsikaterem kraju lahko videl nezamrznjene luže- Pomlad prihaja!
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Gppa v našem mestu polagoma po-enjuje in se dosedaj tudi še ni pojavila v resnejši obliki. Od 1. do 7. marca je bilo prijavljenih mariborskemu mestnemu fi-zikatu 64 slučacv obolelosti na gripi, ki ja so vsi lažjega značaja. Od ostalih na-ezljivih bolezni sta bila prijavljena po 2 slučaja škrlatinke in davice ter 1 slučaj šena, ki je končal s smrtnim izidom.
Zadruga za nabavo stanovanj drž. uslužbencev v Mariboru
mu odslej svoje poslovne ure vsak petek od 18.-19. v lokalu Rotovški trg 1,
Z učiteljskih vrst.
Upravitelj ženske meščanske šole v Celju Josip Brinar je trajno upokojen. Iz začasne v stalno učiteljsko službo sta prevedena Barbara Majanovič-Roha pri Sv. Mariji na Muri in Slavko Majcen v Stari Plačšici.
Posestnikom avstrijskih realitet!
Predsednik društva hišnih posestnikov za Slovenijo, g. Frelih, pride v torek 12. marca v Maribor in bo poročal o potrebnih korakih, ki bi nas mogli voditi k uspehu- Zborovanje se bo vršilo v zadnji sobi hotela »Pri zamorcu« ob 8. zvečer. Interesenti pridite polnoštevilno! — Pripravljalni odbor.
Poplavljeni dolgovi.
V	nekem mariborskem denarnem zavodu je počila, kakor tudi marsikje dru-god, vodovodna cev, ki je vodila skozi bogato založen arhiv, kjer so natanko popisani dolgovi- Voda se je takoj v mogočnem curku lotila čiščenja teh dolgov in bi jih tudi najbrže popolnoma odplavila, da ni ob pravem času prihitela hišnica in naglo zamašila razpoke. Tako je bila žal voda potisnjena v staro strugo in težki dolgovi še dalje neusmiljeno tlačijo nesrečne dolžnike.
Novi ustanovni člani Aero-kluba v Mariboru.
Aero-klubu so na novo pristopili kot dobrotniki: Z Din 1000 Tekstilne tovarne Doctor & drug, Maribor, nadalje kot ustanovni člani z Din 500 gg. Karl Pu-gel, veletrgovec z vinom, Karl Robaus, veletrgovec, B. Schonsky, industrijalec in »Triumph-Auto«, družba z o. z., Maribor.
Še deset dni
je do godovanja vseh Jožic in Jožetov, Pepc in Pepetov. V Studencih, kjer imajo patronatsko cerkev sv. Jožefa, že od« kidavajo snežne mase za stojnice in raznovrstne šotore. Klaverno vreme zadnjili dni je preprečilo montiranje raznih gugalnic, vrtiljakov, streljarnic in »cfrku« sov«, ki so lansko leto — kakor znana že par tednov pred praznikom božjega rednika začeli obratovati. Razen ene gugalnice se ni nihče upal v Studence. Sedaj prihajajo in si izbirajo prostore, da v teh 10 dneh ustvarijo sloviti Jožefov prater, ki bo letos radi raznih novih zgradb precej omejen. — Sneg iz Aleksandrove ceste mečejo kar na breg, zato ima pot za Dravo sliko polarne pokrajine.
16. marca
16. marca
DONSKI KOZAKI
10 mož. - Pardnevno gostovanje v Veliki kavarni tm
Velika kavarna.
V	pondeljek, 11. tm. simfonični koncert v Veliki kavarni.	495
Hotinja vas.
Mestna Orjuna priredi v nedeljo, dne 10. marca ob 14. v gostilni Fr. Primeca občni zbor z običajnim dnevnim redom. Odbor.	482
Zakon o državljanstvu
z razlago, uredbo za izvrševanje zakona, določbe mirovnih pogodb, mednarodne konvencije, druge dosedanje zakonske določbe glede državljanstva, oziroma domovinstva in zakon o manjšinah
—	najdete v drugem zvezku Pirkmajerjeve Zbirke zakonov za upravno službo, ki je pravkar izšel. Cena vezanemu Izvodu 65 Din, po pošti 3 Din več. Dobi in naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova 13.	U
Ure, zlatnina na obroke
brez poviška — Jlger, Maribor, Go:no«. ska ulica 15. —	IX
Pri številnih nadlogah ženskega spola
povzroči naravna	»Franc-Jožefova«
grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinik za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Fraic* Jožefove« vode zlasti pri otročnlcah z najboljšim uspehom. Dobi se v vseli drogerijah, lekarnah in špecerijskih trgovinah,	2098
	
Obisk v Lludfki kuhinji
MALO POZNANA SOCIJALNA USTANOVA. — OBISKOVALCI. - 200 PORCIJ DNEVNO! — DOSEDAJ RAZDELJENIH NAD 165.000 PORCIJ.
pojmovan, hrupen kapitan, poleg sodni ka edini poštenjak v tej čestiti druščini ni. Notar Voltore, vzor primerno prebri sanega in dovolj omejenega pravdarja.
Maribor, v marcu 1929.
Sredi našega mesta obstoji uvaževa-nja vredna socijalna ustanova: Ljudska kuhinja. Njeni prostori so v ubikacijah mestne oskrbnišnice, katera je poverjena skrbi in brigi upravitelja g- Sterleta. Mestna oskrbnišnica oz. ubožna hiša ima 92 prebivalcev, po večini starce in stark. Ta hiša je nekaka republika zase: Vse teče, kakor dobro navita ura; le tupatam zatisne kak starček svoje trudne oči in napravi prostor drugemu, kateremu ie prst usode pokazal to hišo kot poslednjo postajo tuzemskega romanja.
V	prostorih te hiše je torej nameščena Ljudska kuhinja, ki nudi dnevno povprečno 200 porcij izdatne opoldanske hrane večinoma brezplačno. Le tiekateri plačajo po Din 4 — za porcijo, ali teh je malo. Jedilni list Ljudske kuhinje je kaj zanimiv,-: Ob nedeljah je vkuhana goveja juha z mesom; druge dni ričet s svi-njetino, kislo zelje in žganci, krompir, riž, fižol itd. Ves živež dobavlja mestna občina, a, stroške krije iz sodnih glob, dotacij in prostovoljnih darov, katerih pa je bore malo.
Desna roka skrbnemu g. Sterletu je 65letni hišnik oskrbnišnice Karel Der-melj. Star in sključen je že, a v svoji skrbi za dobavo materijala in vzdrževanje reda v Ljudski kuhinji je mladeniško čil. Kadar nakupuje na trgu poleg g. Sterleta, ga je zanimivo gledati, kako strokovnjaško zna izbirati in — »glihati« — kakor pravimo v jeziku našega trga. Za svoje funkcije kot hišnik ubožnice in reditelj'Ljudske kuhinje dobiva reci in piši- trideset dinarjev mesečno poleg hrane iti stanovanja. V svoji skromnosti ca stari Karl nič ne mrmra in je pri svoji »sijajni« plači še tu pa tam šaljive volje.
Zgodaj zjutraj je že na nogah in ko
V.
•	Sha&ešpearjev sodobnik, angleški pisatelj B e n. J o n s o n, ld jc umrl okoli 1. 1630, je napisal vrsto gledaliških iger, ki so. mu prinesle sloves slavnega dramatika. Med najboljša njegova dela spada komedija »V o 1 p o n e«. Igro je iz pozabljenja dvignil nemški pisatelj Stefan Z\veig, jo predelal in sodobnemu o-kusu primerno priredil. V tej obliki žanje »Volpone« največjo slavo po vsem svetu: igrajo ga kar v serijah po Nemčiji, v Parizu, v Varšavi, Londonu in v Ne\v-vorku. Videti je, da komedija kljub svojim trem stoletjem še ni prav nič izgubila na privlačnosti. Je pač tako obče človečanska, da tudi danes Se zadene v črno — ljudje so pa v bistvu v XX. veku prav taki, kot v XVII.
Delo v jedru sloni- na stari basni o prelisjačenem lisjaku. Prebrisani Lcvan-tinec se iz same hudobije naredi bojnega, da svoje znance, ki se zq veselč bližnje bogate dedščinc prav pošteno oskube. Dejanje se godi v Benetkah- Nastopajo tipi, ki predstavljajo vso lestvico človeških slabosti in napak. Kakor v basni, jih pisatelj označuje z živalskimi lahnostmi, kar kažejo žc priimki. Lisjak (volpone) prevari skopega gavrana vcorbaccio), požrešnega jastreba (volto-Prisili pohlepnega in ljubosumnega (-orvinia, da mu sam pripelje v postelj svoio nedolžno ženo Colombo (golobico). Nastopa se ropotavi juriaČina Leone
•i J” p°dr«pnik in Vplponov prisklednik -Mosca (mušica). Komedija kaže torej ze po nastopajočih • znake stilne italijanske comedic deli’ artc, kjer sodelujoči niso Indlvldiji, temveč t*pi, stalni predstavljale! točno odrejenih značajev.
\ tej baročni komediji • jp prav za prav združeno dvoje: komični in tragi-čm element. Na eni strani grabežljivost, živinska požrešnost in pohlep po denarju, ki zamčH-i vsa ■plemenita človeška čustva, na drugi nekaka bolestna zlobnost in škodoželjnost muhastega in na-Pol blaznega starca, ki liživa, medtem ko se koljejo za njegovo 'dedščino. Bistvo dela je satira, žgoča, mestoma Rar tragična obsodba pohlepnosti po 'namonu. Morala dela? Denar ni na 5vetu, da plesni v skrinjah, ven z njim,
opravi najnujnejše posle za kuhinjo, je ura že pol dvanajst. Začne se delitev obedov. Obiskovalci vseh starostnih dob in tipov prihajajo — do 200 dnevno — do 1. popoldne. Dve Micki, ena starejša in ena mlajša, skrbita za čim okusnejšo pripravo obeda- Razumljivo je, da imata polne roke dela; kajti kuha se skrbno, hi-gijenično in — okusno, saj je za začimbo zelo brižno preskrbljeno. — Od novembra 1925 do marca 1929 je bilo razdeljeno nad 165.000 porcij v povprečni vrednosti 657.000 Din! Te številke pač mnogo povedo in človek bi moral biti slepec, ako ne bi spoznal eminentne važnosti, te sicer malokomu znane socijalne ustanove. Skoro dnevno prihajajo novi »gostje« z nakaznicami mestnega upraviteljstva: »X. Y. ena porcija dnevno ■ za mesec marc.« Prihajajo in odhajajo. So pa med njimi tudi stalni gostje; novi obrazi so povečini brezposelni siromaki. De-lamržne postopače pa je decimiral »stari Kori« s svojim dokaj ostrim očesom in dobrim nosom- Le redko kedaj se pritihotapi tak tip med resnično potrebne reveže- Omeniti je treba, da je uprava Ljudske kuhinje, ki je kajpak tudi zelo občutno trpela radi zadnje zime — dobro parirala pomanjkanje kuriva in draginjo živil. — V ubožnici, kjer prebiva 92 starih ljudi, niso občutili prehudega mraza, četudi je znano, da je starec proti mrazu mnogo bolj občutljiv kakor mlada kri. — .
Tako smo javnosti predstavili »Ljudsko kuhinjo«, to doslej malopoznano so-cijalno ustanovo, kateri želimo mnogo uspehov in tudi dobrotnikov; kajti perzijski pregovor pravi: »Revežev trebuh je korito božje; kdor ga napolni, jeprija-
na ulico, med.ljudi, denar je uživanje, vino, ženske, razkošnost-^ Tako se tudi zgodi v komediji; ..podrepni .lizun Mo-sca zmaga, Volpone ubog in osramočen pobegne, njegovi dukati so prišli v ora-ve roke. Z zlatim dežjem,-ki ga Mosca usiplje na vso svojat denarja gladnih ljudi - živali se satira zaključi.
Prevod pisatelja Frana Albrechta je mojstrski, mestoma zazvene stavki- kakor originalno slovenski. V besednem bogastvu je pokazal poznavanje jezika, da mu ga lahko zavidaš. Mnogo uspeha gre na njegov račun.
Ljubljanska uprizoritev ni bila na u-metnostni višini, dasi je vendar le dosegla velik uspeh pri občinstva. Predvsem se mi zdi, da ni bila osnovna ideja dovolj ostro orisana. Značaj Volpona sam jc bil nejasen. Zdeti se je hotelo, da je ta kar veličastno zlobni sladostrastni le nekak bebast, že riapol otročji starec. Njegova žolčljiva naslada, s katero opazuje žrtve, ni prišla dovolj krepko do izraza- Tudi značaj Mosce ni bil čisto pravilno postavljen poleg Volponejeve-ga. Prevejanost tega pritepenega priliznjenca je prevladovala. njegovo hudobnost.-Sploh se je pa odigravalo dejanje preveč naturalistično in je slog basni le premalo prodrl. Režiral je g. Sest.
Glavna figura, Volpone, je'našel 'v 'g Levarju interpreta širokega obsega. Bil je zloben in škodoželjen, bolj strašen, kakor smešen. Mestoma skor6 tip kakor n Molierea. Le nekam preveč preprost sc mi je zdel- Odveč je bilo hotenje, podati vlogo kar mogoče smešno, kar ga je pribhžavalo neverjetni karikaturi. V splošnem jc pa g. Levar nosil glavno breme dela in nalogo res častno rešil. Njegovega prisklednika Mosco je bravurozno odigral g. Rogoz. Vloga je skoro enaka Pi*vj, po obsežnosti in pomembnosti. Najmočneje se je uveljavljal v prizorih s Corvinijem in Corbacciom. Slednjega je kreiral g. Skrbinšek z uprav tragično silovitostjo, ki je prav /.ato malce izpadala iz celote. Bil je pa res zaokrožen tip, v maski izboren, a z govorico je sijajno označil brezsrčnega oderuha, ki je nehote Spominjal na demonskega Balzacovega skopuha Gob-secka- G. Cesar je bil prav baročno
ki zvija in obrača paragrafe, da si le napolni mošnjiček, je bil g. Lipah. Corvl-nija, samogoltnega kupca in divje ljubosumnega. soproga je z vehemenco igra g. Kralj- V sceni, ko se odloči, da »umirajočemu« Volponeju pošlje svojo ženo, je bil prav izvrsten. Je pa tudi prizor sam oderska delikatesa za dobrega igralca. Vloga kurtizane Canine je bila sijajno zasedena. To rafinirano damo iz beneškega polusveta je z resnično odrsko rutino igrala ga Nablocka in podala z njo morda najbolj uspelo figuro komedije. Bila je v resnici prava svetska pojava in se vzorno podala v slogovni o-kvir dela. Od nje je vlogo prevzela ga Medvedova. Dasi je morala sredi odigra-vanja, ko je igra Šla že večkrat preko odra, vskočiti, je to nelahko in tudi zelo kočljivo vlogo pravilno razumela in jo podala res prav dobro. Sodnika je predstavljal g. Gregorin- Namesto strogega in pravičnega variha -pravice in morale je postavil breztelesno bitje, slabotno in skoro smešno. Sploh je sodna scena prešla v groteskno karikaturo, kar pa nasprotuje tendenci avtorja. Z razumevanjem je rešila svojo nalogo ga Sajičeva, pokorna in sramežljiva soproga Corvi-nija.
»Volpone« je kakor dih iz drugega sveta. Saj je po človečanski vsebini nam čisto blizu, popolnoma še umljiv in dostopen, ali vendar je značilen dokument daljne dobe. Tako naivno, čisto otroško preprosto je zgrajena komedija. Verjetnost, možnost, logika — čemu to? Kakor napeto zanimiva povest, Rolna romantike, se odvija trak dogajanja. Pa ta govorica! Tako sočna, krepka, naravnost in brez ovinkov! Dasiravno močno po* snaženo, se našim omehkuženim ušesom marsikatero mesto še čuje grobo in kosmato. Toda, ne stvari, ne življenje, ne ljudje, le nazori so se spremenili. Takrat, ob Ben Jonsonovem času so živeli še ljudje iz mesa in krvi, zdrav in natii-ren rod, brez laži-predsodkov in prisiljenega svetohlinstva. Da, da — fuimus Troes.... A vendar se Volponejeva zgodba ponavlja dan za dnem, ne vidi je pa nihče, ki sam igra v njej. V tem smo pa še. čisto podobni tem junakom iz Benetk šestnajstega veka. Sebe samega je pa menda le redko kateri iz občinstva spoznal,na odru...	D.
Noue in izbrisane obrtne prauice u fnariboru
Pretekli mesec so bile izdane v boru sledeče nove obrtne pravice: Štancer Karol, posredovanje pri nakupu in prodaj1 nepremičnin, Koroška cesta §S; Pauser Ludvik, trgovina z manufakturo na debelo, Rotovški, trg 8; Mitrovič Ale* ksander, trgovska agentura, Pod mostom 7; Engler Adolf* avtomehanik, Tat-tenbachova ul. 14; Habith Friderik, čiščenje okenj, Aleksandrova c. 17; Scha-inesberger Katarina, trgovina s sirom in poljskimi pridelki,- Kacijanerjeva ul. 22; Koser Olga, izdelovanje perila in vezenje, Ciril-Metodova ul. 12; Vukasinovič Kosta. čevljar, VerstovŠkOva ul. 4; Gustinčič Justin, mehanik, Tattenbachova ul. 14; Gustinčič Justin, trgovina s kolesi,, šivalnimi in pisalnimi stroji, Tattenbachova ul. 14; MtiHer-Terezija, trgovina z jajci, Mlinska ul. 32; Fiedler Jernej, mesar, Betnavska c. 47; Witzmann Edvin, trgovska agentura in komisija. Gosposka ul. 46; Požar Marica, brivka, frizerka in Iasničarka. Vetrinjska ul. Š; Travišari Franc, trgovina z mešanim blagom, Frunkopdnova ‘ul. 31 (podružnica); Schanicsberger Katarina, branjarija, Meljska c. 31; H. J. Turad, prevzemanje obutja v svrho oskrbe popravila, Aleksandrova c. 7; Mastnak Štefan, čevljar, Koroška c- 101 in Klarič Ana, trgovina z mešanim blagom, Betnavska cesta 39- — Izbrisanih pa je l)ik) mčsica februarja skupno 43 obrtnih pravic jn st-cer; Murko Ema, modistinia, Smetanova ul. 46; HraJjovcc Martin* trgovina z lesom, Maistrova ul. 13; Mohorko Barbara, branjarija. Državna e. £4; Tvrdka Božidar Veselinovič & Gjorgje MUora-dovič, trgovina z mešanim blagom, manufakturo in parfumerijami, Gosposka ul. 26; Vekjet Ivo, trgovina s predmeti prostega prometa, Ulica 10. oktobra 4;
Radi Franc, trgovina z mešanim blagom, Aleksandrova c. 40; Radi Franc* trgovina z senom in slamo, Aleksandrova cesta 40; Toplak Friderik, trgovska agentura, . Gosposka ul. ¥; Patternolli Ale-ksij_, trgovina z mešanim blagom, Gosposka ul. 17 (podružnica); Lozej Josipi* na, strojna pletarna, Tržaška cesta 3; Waidacher Josip, trgovina z usnjem, čevlji, Čevljarskimi potrebščinami in orodjem, Slovenska ul- 6; Pelc Frančiška. čevljarstvo, Jezdarska ul. 8; Serdin* šek Marija, šivilja, Ob brodu 1; Pučko Andrejina, branjarija, Mlinska ul. 3; Perko Miroslav, prevažanje tovorov, Ob železnici 22; Primus Henrik, trgovina z mešanim blagom, Tržaška cesta 25; Kos Avgusta, trgovina z vinom na debelo in v zaprtih steklenicah, Lekarniška ul. 7; Maur Ana, trgovina s papirjem in drob* narijo, Tržaška c. 1; Slanič Marija, trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Slovenska ul. 2; Stibilj Josip, trgovina z delikatesami, Koroška c. 50; Raček Jožef, godbenik, Miklošičeva ul. 2; Verbnik Pavla, trgovina z mešanim blagom, Meljska c. 41; Wippel Karol, ročno vezenje. Aleksandrova c. 43; Petrovič Ivan, trgovina z delikatesami, pivom in vinom, Magdalenski trg 2; Tvrdka »Sla* vija« .mednarodno transportno društvo v Beogradu, podružnica v Mariboru, Meljska c- 12; Pergdolt Franc, trgovina z živino, Jenkova ul. 5; Sock Ivan, trgovina z mešanim blagom, Aleksandrova c. 31; Krautsdorfer Marija, branjarija, Vrtna ul. 8; Pesek Marija, branjarija ter trgovina z vinom, pivom in žganjem v zaprtih steklenicah, Radvanjska c. 6; Wolfond Marija, branjarija ter trgovina s pivom v zaprtih steklenicah, Aleksandrova c. 34; Dobnikar Pavel, trgovina z mešanim blagom, Ob železnici 8; Eibel Ana, branjarija, Prečna ul. 4; Schames-berger Josip, trgovina s sirom In deželnimi pridelki, Kacijanerjeva ul. 22; VVresch Marija, branjarija, Zrinjski trg 9; Horvat Alojzija, trgovina z vinom, pivom fasadnim Vinom v zaprtih steklenicah, Slovenska ul. 10; Križnič Roza, trgovina z vrečami pod imenom »Juta«, Aleksandrova c. 35; Nerat Franc, branjarija, Frankopanova c. 31; Cajnko Franc, trgovina z lesom in premogom, Mlinska ul: 22; Kramberger Marija, branjarija, Aleksandrova c. 61 j* Toplak Ivana, trgovina s konfekcijo in perilom, Gosposka ul, 17; Kac Otilija. branjarija« Ob bregu 16 in Kos . Avgusta, branjarija, Lekarniška u!. 7.
■*. -foln. M ne potone
Nemško izumiteljstvo slavi zopet velik uspeli. Nekemu inženjerju se je po* srečilo konstruirati čoln, ki se ne potopi tudi v najsilnejšem viharju. Valovi ga ahko prevrnejo in motor mu lahko zait* je voda, vendar zanj ni nikakih posledic. Novi izum bo brez dvoma v pomorstvu velikega pomena, ker bo nudil v slučajih nesreč na odprtem morju po-polno varnost.
Elastična kovina
Danskemu inženjerju Vernhagenu je po dolgoletnih poizkusih uspelo sestaviti metalno leguro, ki ima to lastnost, da je elastična kakor gumi. Inženjir še ni našel primernega imena za novo kovino, ki ima poleg prožnosti tudi prednost vtem. da je ozredno lahka. Razumljivo je, da bo novi izum povzročil v tehniki in industriji velike spremembe.
Tudi Sala?
Gospa Spela na kolodvoru svojemu možu, težko natovorjenemu s prtljago:
»Rada bi imela, da bi bili tudi klavir vzeli s seboj.«
»Ne delaj tako bedastih vicev!« stoka možic.
»Kake vice?, se izgovarja gospa Špe-a, na klavirju sem pozabila naše vo^ne stke!«
Razumljivo posledice.
— Mar izum ni velika pridobitev v sodobnem prometu.
— Vsekakor!
— Brzina je bila naravnost rokordna.
— Umetnost! Tudi ti bi dosegel re-cofdno hitrost, ako bi te namazali z ricinovim oljem.
tel j božji!«
LJtsblJensko gledaiiiko pismo
Starat'
Marffiorsfcf V E Č ERNI K Tuto.
VMarifior o, 3ne S* III, 1929.
NalveiJI SDomenik sveta
500 METROV VISOK SPOMENIK NAPREDKA IN CIVILIZACIJE. - 52 Ml-UJONOV DOLARJEV STROŠKOV. —SVEČANOST OB 200LETNICI ROJ-
STVA WASHINGTONA.
Amerika je pač nad vse... Nakopičenje ogromnih kapitalov je zagotovilo Novemu svetu prestiž in vodilno besede v vseh ozirih. Vendar suhe konstatacije ne zadostujejo, Amerikanci hočejo vidnih znakov, blestečih dokumentov svoje moči in ugleda.
Vplivnejši Amerikanci so se lotili o-gromnega načrta, ki presega fantazijo naše skromnosti. V bližini Newyorka nameravajo tik ob morju zgraditi »Spomenik napredka in civilizacije«. Na velikanski kameni ti ploskvi bodo zgradili 500 metrov visok stolp. Izvedba načrta bo požrla 52 milijonov dolarjev (2 milijardi 800 milijonov Din), ki jih nameravajo zbrati med premožnejšimi sloji. Pro jektu posvečajo mnogo pozornosti najvplivnejši krogi, tako da je računati, da bodo v najkrajšem času zagotovljena sredstva. Fantastičen monument bo dograjen do leta 1932- in svečano odkrit na
dan 22. februarja ob 200-letnici. rojstva Washingtona, ustanovitelja in prvega predsednika Združenih držav.
Monument, ki bo imel ogrodje iz masivnega železa, bo grajen z zunanje strani iz granita, znotraj pa iz Čistega marmorja. Notranjost in stolp bosta vso noč razsVetljena z elektriko v jakosti 24 milijonov sveč. Na vrhu stolpa bo .velikanski žaromet, ki bo v noči razsvetljeval'vso okolico v daljavo 300 milj..
V	velikanski stavbi bodo prostori za razstave, katerih kvadratura bo znašala 830,000 kvadratnih metrov. Sleherna od ameriških državic bo imela lastno razT stavljalno dvorano. Vse stene notranjosti bodo pokrite s slikami iz ameriške zgodovine. Dvanajst električnih dvigal bo oskrbovalo promet med pritličjem in vrhom- Marmornate stene pa bodo nosile imena velikodušnih darovalcev.
Uzdihi preč smrtjo
Slavni možje običajno ne umirajo sami. Ob smrtni postelji se zbere vsa rodbina in sorodstvo, razen njih pa še mnogi znanci, ki čakajo poslednjih modrih besed umirajočega. Čestokrat se dogaja, da je tudi zadnja beseda pomembna, o-bičajno pa umirajo tudi velikani kot vsi navadni smrtniki. Raleigh, ljubljenec angleške kraljice, državnik, pesnik, diplomat in raziskovalec je dejal krvniku: »Čemu oklevaš? Samo smelo naprej!«
—	Kart II. je v poslednjem stavku izrazil skrb do male Nelly: »Ne pozabite moje uboge Nelly.« — Lord Thurlovv. angleški poslanec in mimster (1730-1S06) je delal: »Naj me vzame vrag, ako v tem trenutku v resnici ne mislim, da me bo odnesel.« — Zadnje besede Washingto-na, prvega predsednika USA so bile: »Dobro je tako.« — Nelson, angleški admiral in zmagovalec v bitkah pri-Abu-kirju in Trafalgarju, je dejal smrtno zadet: »Hvalabogu, da mi je uspelo izpolniti mojo dolžnost!« — Lord Byron, sloviti angleški pesnik je z močnim, poveljujočim glasom izjavil: »Sedaj pa moram spati!« — Kralj Jurij IV. je šepetal: »Kaj je to? •.. Da, to je smrt!...« — Crom-well. angleški državnik, je dejal: »Želel, bi, da se vse to čim prej neha!« — Predsednik Roosevelt je pripomnil pred smrtjo: »Ugasnite luč!«
Desettisoči na stopnjišču banke
Uradniki floridsdorske tovarne lokomotiv so odšli na Dunaj> da dvignejo v banki 80.000 šil. za izplačilo delavstva. Ker so bili štirje, so razdelili sprejeti denar na štiri dele, tako da je vsak nosil
v	aktovki po 20.000 šilingov. Pred banko je eden izmed uradnikov odložil na stopnicah aktovko in odšel po avto, ki bi jih naj odpeljal v Flori dsdorf. Ko so prišli v tovarno, se je uradnik spomnil, da je pustil ogromno vsoto na stopnji-šču pred banko, ki leži v najprometnejšem predelu mesta. Telefonično je obvestil policijo, ki mu je sporočila, da je denar že na varnem: Z aktovko se je dogo dil skoraj čudež. Celi dve uri je ležaia na stopnjišču pred banko, ne da bi jo kdo opazil. Šele stražnik; ki je patruljiral na ulici, jo je pobral in odnesel na policijo. Redar ni zahteval najdenine, ker bi mu je uradnik itak ne mogel izplačat).
Shaw in črna kaua
Neki igralec, ki se je seznani! z znamenitim pisateljem Bernardom Shawom, se je neprestano trudil, da bi prišel enkrat z njim tudi v razgovor. Vedoč, da bnaw s tujimi osebami zelo nerad go-vori o svojih delih, je skušal igralec o-brniti pogovor na domače stvari. Ko je
črr° kav0* se ie igralec obrnil k Shawu in pripomnil: »Poglejte, ako jaz zvečer pijem črno kavo, potem vso noč nc morem spati. Ali imate tudi
vi	take izkušnje, gospod Shaw?« Nato pa mu je Sftavv zelo resno odgovoril*
»Ne! Pri meni je ravno obratno. Kadar spim, tedaj nikdar ne morem piti črne kave!«
Nenauaden pogreb
V	pondeljek se je vršil v Newyorku nenavaden pogreb, ki je nedvomno prvi te vrste. Walter Kingšlay, nazvan soglasni kralj«, ki se je bavil z nabiranjem oglasov, je odredil v svoji oporoki, da naj njegovo truplo sežgo, pepel pa potem spuste iz aeroplana na mesto. Njegova vdova je izvršila njegovo željo. Ko so pokojnikovo truplo vpepelili, se je pojavilo nad mestom letalo, ki je plulo zelo nizko nad hišami in sipalo pokojnikov pepel, ki ga je raznašal veter na vse strani. Ljudje, ki so bili ta čas na ulicah, so se odkrili in izkazali tako zadnjo čast človeku, ki se je dal prvi »pokopati« v zraku.	; v
Speri
PATROLNI TEK SPD MARIBOR.
Jutri dopoldne priredi zimsko-sportni odsek SPD patrolni tek s startom pri Ruški in ciljem pri Mariborski koči. Prireditev je novost v smučarstvu naše oblasti in vzbuja med športniki veliko zanimanje.
SPD in »Maribor« sta že nominirala skupine, ki bodo tekmovale. Sigurni favoriti so brez dvoma D o 1 i n š k i, ki startajo v dni skupini, drugo skupino SPD bo vodil stalno tretjeplasirani K o r m a n, ki- pa bo imel v skupini Maribora, ki jo tvorijo V e z j a k, Š t e-p i*c ih P e tro v-ič, ostro konkuren co. Boj med tema skupinama bo tudi najzanimivejši del prireditve, čeprav bo startalo najmanj šest oficijelnih patrol.
Po patrolnem teku se- bodo pri- Mariborski koči vršile razne smuške igre, ki bodo nudile obilo -razvedrila tekmovalcem, kakor tildi' občinstvu.
Dinamitna eksplozija na parniku
Parnik »Teutonia«, ki je bil natovorjen z dinamitom in gasolinom, je v četrtek popoldne v pristanišču Buenaven-turi v državi Kolumbiji eksplodiral. Število mrtvih še ni znano, domneva pa se, da sta med žrtvami tudi kapitan in dva mornarja, ki so bili v trenutku eksplozije slučajno vsi na krovu. Ostalo moštvo je bilo o priliki katastrofe v mestu in je tako ušlo gotovi smrti. Ogenj se je razširil tudi na svetiljnik, ki je bil v bližini parnika, vendar so ga še pravočasno pogasili. Parnik »Teutonia« je popolnoma razbit. Kako je prišlo do eksplozije, še ni ugotovljeno.
Ribiška sezona
. Nedavno so neznatno luko Lenvlck na Škotskem otočju, ki ve.lja za izrazito ribiško luko, posetili številni kiti. Ogromnih rib se je natlačilo v malem , zalivu prav do obale, kakih 500 komadov. ’ Krv delo velikanov se je prerivalo pred očmi ribičev med njihovimi jadrnicami, se podilo in obpljuskavalo obalo s krepkimi udarci kril in repov. Ribe je ostra zima prignala k toplim obalam in delo škotskim ribičem znatno olajšala. Ribiči v Narwicku in norveški ribiči so v štirih mescih vlovili 732 kitov, kar Je rekord v ribarstvu v omenjenih predelih Atlantskega oceana.
Še nekaj o jubilejni smuški tekmi ISSK
•	> Maribora.
Prejeli smo: Vsem je še v svežem spominu nedeljska impozantna smuška tekma ISSK Maribora', katere se je udeležil tudi naš znani internacijonalec inž. Janko Janša, ki se je utegnil plasirati šeie na drugo mesto za Dolinškom. Vse se Je vpraševalo, kako je mogoče, da je zmagal Rušan nad rutiniranim tekmovalcem, ki se je udeležil že nešteto mednarodnih tekmovanj.
Razlogov, ki so ugrabili Janši prvo mesto, je več : 1- Naporna, poldrugi mesec trajajoča smuška tekma po Evropi. V domovino se je vrnil šele dan pred startom v Mariboru. 2. Na povratku iz Francije si je nakopal influenco, ki mu je močno ovirala delovanje dihalnih organov, razen tega ga je prehlajenje tudi prisili-
lo,	da je med tekmovanjem izstopil in zgubil na času. 3. Glavni razlog pa je v tem, da inž. Janša ni prišel v Maribor, da se v konkurenci pomeri s smučarji Maribora in okolice, temveč da da s svojo prisotnostjo jfcot mednarodni tekmovalec in reprezentant vodilnega slovenskega kluba SK Ilirije jubilejni prireditvi svečanejše obeležje in da manifestira lepoto in tehniko smučarskega športa, kar mu je tudi. v polni meri uspelo.
Zal, da gre zimska sezona h koncu, sicer bi se nam gotovo še nudila prilika, da vidimo brata Janšo in brate Dolinške v konkurenci. Brez dvoma so Dolinški prvovrstni smučarji in jim ne odrekamo sposobnost in izgledov, vendar sta brata Janša še najmanj za eno ali dve sezoni sigurna zmagovalca in enkratni uspeh Dolinška še ne more biti merilo sposobnosti in kvalitet ter povod za najrazličnejša ugibanja, ki kvarijo športno objektivnost. Smuk! — Danilo.
Zdravniška.
; Znani newyorški zdravnik je na posetu pri bolniku. Pazljivo ga gleda od vseh strani. Bolnik je domala v agoniji. Zdrav nik ga nagovori: »Vi mislite, da ste bok ni? Kaj še! Prav nič niste bolni. Lc domišljate si to!« Pri odhodu poreče zdravnik bolnikovi soprogi: »Obisk stane sto dolarjev. Pridite k meni, če se kaj pripeti.« Istega večera se oglasi dama in pravi vsa objokana zdravniku: »Gospod doktor, takoj morate priti k mojemu možu!« — »Kaj pa je novega? Mar še vedno misli, da je bolan?« — »Se slabše! Sedaj misli, da je mrtev!«
Težka atletika:
MEDMESTNA TEKMA LJUBLJANA-MARIBOR.
Težkoatletska sekcija SK Železničarja namerava .prirediti dne 6. aprila prvi težkoatletski javni nastop v obliki medmestne. tekme Ljubljana—Maribor. Poleg 8—10 parov rokoborcev, bo nastopilo tudi do 5 parov boksarjev. Ker v Mariboru že več let ni bilo nobene težkoat-letske prireditve, bo zanimanje gotovo veliko.
Težkoatletska sekcija SK Železničarja.
Vsi težkoatleti, zlasti oni, ki pridejo v poštev za medmestno tekmo, se opozarjajo, da se morajo! redno udeleževati treningov, ki se vrše vsak pondeljek in sredo ob 20. v telovadnici v Cankarjevi ulici. Tam se sprejemajo tudi novi člani.
Hazenska sekcija ISSK Maribora.
Jutri, 10. tm. se bo vršil ob 11. dopoldne v kavarni Jadran sestanek vseh hazenskih družin in lahkoatietinj »Maribora«^ v svrho važnih dogovorov glede turneje in prvenstvenih tekmovanj.
Komplikacije matematike.
Z mojim učiteljem je res težava. Včeraj mi je dejal 6 in 3 je 9, danes pa je zopet trdil 5 iti 4 je devet.
Kaj naj mu torei verjamem?
Sobalsfoo
Sokolska slavja.
V dneh 23 — 25-. tm. se vrši na Sušaku glavna skupščina JSS. Oni bratje, oziroma sestre, ki bi se hotele udeležiti skupščine, naj javijo to do 10. marca župnemu starešinstvu. Vožnja polovična.
V dneh 28.—29. junija je izlet poljskega Sokolstva v Poznanju.. Stroški tja in nazaj ter bivanje v Poznanju so preračunani na okrog Din 1500.
V dneh od 4.-6- julija bo pokrajinski zlet v Plznu. Približni stroški Zrni 800.—»
Prijave izletnikov za oba zleta je poslati društvu najkasneje do 19. tm. — Zdravo! Odbor Sokolskega društva v Mariboru.
„5rebrno floto" čuigajo
Italijanska družba, ki se bavi z dviganjem potopljenih ladij, je dobila koncesijo za dvignjenje šestnajstih velikih španskih galer, ki so pripadale »srebrni floti«, a so jih angleška in holandska mornarica potopile že pred 200 leti v španski luki Vigo (I7O7). Ravnateljstvo družbe poroča, da je potapljačem uspelo ugotoviti ležišče potopljenih galer, ki so se že močno pogreznile v morsko dno, Ladje leže v globini 30 metrov in jih ne bo težko dvigniti. Podjetje bo zaslužilo ogromno denarja, kajti vrednost srebrnih in zlatih palic, ki jih je »srebrna flota« v Ameriki naložila, se ceni na dve in pol milijardi dinarjev.
5uetouni rekord u britju
V	nedeljo so v Budimpešti uprizorili v hotelu Gellert tekmovanje brivcev in frizerjev. Iz ostre konkurence je izšel kot zmagovalec v britju Ladislav Secko, ki je svojega klijenta obril prav gladko v 45 sekundah. Med konkurenti se je nahajala tudi mlada dama, ki pa. je radi razburjenja in treme izstopila iz konkurence. Konkurenti, ki so bili srčnejši.so se z vnemo lotili klijentov in jih v boju za rekord prav neusmiljeno mrcvarili, na nekaterih mestih obrili premaloi ha drugih posneli preveč. Po brivski- tekmi se je vršila tekma frizerjev, mojstrov v on-duliranju in prirezavanju damskih frizur.
napaka.
bodite odkritosrčni, v praksi nikdar na-postala usodna...?
tovariš, še danes sl da sem pred leti milijonarja ozdravil
Usodna
— Gospod doktor,
Mar še niste storili pake, ki je, recimo,
— Hm?
— Seveda! Dragi ne morem odpustiti, nekega dolarskega z eno ordinacijo.
Dober svet.
Primož si je nakopal v hudi zimi močan kašelj. Na ulici sreča znanca in tovariša, zdravnika Kuzmiča.
— Doktor, — je s težavo spregovoril, ker ga je dražil kašelj, — svetuj mi nekaj zoper tole nadlogo.
Zdravnik se zamisli, toda »gratis« ordinacija se mu ne zdi primerna, zlasti ker je njegov tovariš premožen.
~ Najboljše storiš, dragi prijatelj, ako greš k dobremu zdravniku.
— Hvala za nasvet, to sem že itak sam mislil. — Zbogom!
Trdno prepričanje.
Vratar Brenčun sc razlikuje od ostaiih vratarjev po dveh lastnostih: zelo rad pije in slabo sliši. Sluh mu. je v zadnjem času tako opešal, da je moral k zdravniku, ki je stanoval v prvem nadstropju.
— Seveda, dragi prijatelj, vi pijete in to sluhu močno Škoduje. Seveda, vi pijete vendar!
Vratar je navdušeno prikimal.
— Torej prenehajte piti, da točno u* gotovimo, ali ima vaš sluh sploh zvezo s pijančevanjem.
Teden dni kasneje je zdravnik srečal vratarja na stopnjišču in ga nagovori!. Vratar je razumel izborno.
~ Vidite torej, dragi moj, ako ne pijete slišite vendar imenitno-Dva dni kasneje s*a sc z°Pe* srečala* a vratar ni slišal tfičesr.
— Vi ste zopet pili, nesrečnež.
-r Da, da,, gospod doktor. Vse kar sem
zadnjih osem dni slišal, ni toliko vredno( kakor en sam kozarček žeanja.
V	M a r i 6 o r tl, 'dne 9. III. 1929.
Sfran S.
Pestre zanimivosti iz sveta in
zgodovine
MONOGAMIJA EVROPEJCEV. - SITNI NOVINARJI. - ZELENI KAVALIR. RESNICOLJUBNA KRALJICA. - NAJKRAJŠI ROMAN.
Žena nekega angleškega misijonarja je pila nekoč z osmimi ženami nekega kitajskega mandarina čaj. Med čajanko se je kajpftk razvil živahen razgovor. Kitajske dame so z velikim zanimanjem komentirale obleko, lase in zobe tujke, a z neverjetnim ogorčenjem so opazovale— velike noge misijonarjeve žene.
—	Razvil se je sledeči razgovor:
»Pa ti znaš hoditi kakor moški!«
»Seveda.«
»Potem znaš tudi jahati, plavati in voziti?«
»To se razume.«
»Potem si tudi tako močna kakor moški?!«
»Samo ob sebi razumljivo, kajpak!«
»Pa tebe ne sme in ne more premlatiti noben moški — tudi ne tvoj mož? — Gotovo se mu postaviš v bran?!«
»To je jasno ko beli dan; mene ne sme nikdo tepsti; vsakdo bi skupil!«
Vseh osem mandarinovih žen se je ne-
verjetno spogledalo. Samo kimale so in se poglobile v težke misli. Nenavaden molk prekine najstarejša dama osmerke in reče: »Sedaj še-le razumem, zakaj Evropejec jemlje samo po eno ženo! Strah ga je, strah..,.«
«
Slovito pevko Jenny Lind so neprestano nadlegovali novinarji in razni radovedneži. Vsa nevoljna je premišljevala, kako bi se enkrat za vselej maščevala nad temi sitneži. ki zasledujejo potek njenega življenja- In domislila s»i je. Poklicala je svojo dvorkinjo in po njej pozvala cel trop novinarjev k sebi v sprejemni salon. Ko so bil} vsi zbrani, je vstopila v salon, se ponosno zravnala in rekla: »Gospoda moja, vi me hočete videti in čuti. Dobro! Pazite, prosim vas! Tu vidite moj obraz in mojo staturp od spredaj; takšna sem v profilu (okreuila se je) in obrnila vsem hrbet — takšna je zadnja stran moje osebnosti.« — Nato
je odšla kakor prikazen in pustila gospode novinarje — same. Pravijo, da so imeli vsi dovolj.
*
Sedaj pa čujmo poučno kraljevsko zgodbo. Kraljica Elizabeta romunska je v svoji mladosti posvečala vso svojo energijo gojenju petja. In zgodilo se je kakor je to pri privilegiranih osebnostih običaj, da so vsi dvorjani v pretiranih tiradah slavili njen glas. Njo pa je to laskanje silno ujezilo, ker se je pretiravalo do smešnosti in sklenila je, da pride resnici o svojem glasu do dna. _ Lepega dneva se je incognito, preoblečena v navadno meščansko ženo in brez spremstva napotila k slovečemu francoskemu profesorju petja Dumanoisu, ki se je baš takrat mudil v Bukarešti- Izkušeni profesor je preskusil svojo klijentinjo do zadnjih obisti. Najprej mu je morala zapeti skalo tonov, potem običajno narodno popevko in nazadnje neko operno arijo. In povedal je svoje mnenje: »Glasu v pravem smislu besede pravzaprav nimate, madame; vendar se trudite peti z dobrim naglasom in živahnim muzikaličnim čustvom. Upal bi si vas sčasoma izobraziti za opereto ali za kabaret, ampak odkrito vam povem, da nimate za to primernega obraza...« — Kralji-
ca se je staremu pevskemu tigru iskreno zahvalila za odkritosrčno mnenje ter mu izročila poleg svoje vizitke uprav knežji honorar v zaprti kuverti. Odslej pa — pravijo — ni več prepevala med Forjani, ampak sama sebi v zabavo in za kratek čas.
Potapljajoči se otok
V	jezeru Ilfungen na Litavskem leži majhen otok, na katerem opazujejo izredne pojave. Vsako leto, koncem oktobra ali začetkom novembra, izgine otok pod vodno gladino, spomladi pa se potem zopet pokaže na površju. Potapljanje se vrši večinoma ponoči, tako da je opazovanje tega zanimivega dogodka močno otežkočeno. V poletnih časih o-stane otok vedno nad vodno gladino in je izredno bogat na vegetaciji. Potapljanje otoka se spravlja v zvezo z močvirnimi plini, ki se razvijajo na močvirnatih tleh jezera in povzročajo dviganje jezera.
Solidnost.
»Ali je bil moj mož za časa moje odsotnosti dovolj soliden? Ali je prihajal redno h kosilu in večerji?«
»Da, milostljiva! Samo pri zajutreku je včasih manjkal!«
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgadavinaki reman iz starih Benetk	57
Nemogočnost bega je bila tako očividna, da je moral napeti vso nadčloveško moč svojih možganov, da se ni že naprej prestrašil tega blaznega podjetja.
Uiti!...
Toda kako,
Bil je trideset čevljev pod zemljo; zidovje strašno debelo, vrata hrastova ter prekinprek okovana z že-lezjem; in za temi vrati so bedeli ječarji noč in dan.
Roland se je na svoji postelji zadihaval od strahovitega napora svoje domišljije.
Naenkrat pa ga je ranjena noga zaskelela huje nego prej. In še tisti hip je zakričal od novega veselja. Planil je k vrčevim črepinjam, otipal jih s tresočimi rokami, pobral jih ter jih po vrsti znosil na svojo posteljo. Nato se je ihteč vrgel nanje ter jih pokril s svojimi prsi kakor najdragocenejši zaklad!
Kajti te črepinje, nekatere koničaste kakor bodala, druge ostre kakor noži. so bile orodje zaželjenega o-svobojenja!...
Roland se rii spravil takoj na delo.
Prej je moral polagoma navaditi svojega duha na možnost bega, kajti odkar mu je bila vznikla ta misel, je prihajalo utripanje njegovega srca tako silno, da je mislil, da mu mora počiti.
Začuden vsled njegovega molčanja, ga je ječar nekega dne zaklical izza vrat.
Jetnik je vztrepetal od groze- Vstal je in planil proti vratom, in zazdelo se je, da ga je pograbila še hujša besnost nego prej. In ječar je odšel.
Odslej je Roland vselej pričel rjoveti, kolikorkrat ;e slišal, da se bližajo koraki: zakaj, zdaj ni smel nihče več stopiti v njegovo ječo!
Tri mesece je iskal Roland smer, ki bi ji moral slediti, ter si sestavljal načrte; polagoma se mu je posrečilo natanko določiti mesto, ki ga je zavzemala njegova temnica.
Načrt, ki ga je naposled odobril, je bil prav tako preprost kakor orjaški: zid je bil proti kanalu dovolj
debel, da se je dal po njegovi sredi izgrebsti notranji rov.
Roland je pričel dolbsti rov, ki je imel voditi poševno proti desni navzgor. Kadar bi pridolbel nad površje vode, bi mu bilo treba samo še napraviti luknjo, skozi katero bi se spustil v kanal. Tako bi prišel naravnost pod Most Vzdihljajev.
Dne 12- decembra 1. 1510. jc Roland v severnem kotu svoje temnice pričel borbo s kamnom na kraju, ki ga še dandanašnji kažejo redkipi obiskovalcem — to je poldrugo leto po dnevu, ko so ga bili zaprli.
Sicer pa on sam ni poznal tega datuma, ki je prišel le čisto slučajno na dan. Ne samo, da je bil izgubil natančno merilo za čas, tudi trije mesec*, ko >e bil blazen. so mu vzeli možnost, da bi se zavedal, koliko tednov in mesecev je že prebil v svojem podzemeljskem grobu.
Njegovo edino orodje je bil košček razbitega vrča. In način dela je bil tako počasen, da bi bil pač vsakdo drugi izgubil pogum. Izpraskaval je malto krogin-krog kamena ter jo prestregel drobec za drobcem in jo razsipal po tleh svoje temnice.
Rabil je štiri mesece neprestanega dela, preden je izdolbel prvi kamen. Kolikokrat je med tem delom opešal in prenehal v hipnem obupu, podprl si glavo z rokami ter čepel v kotu dolge ure ter plakal tihe. bridke solze!.-. A nato se mu je vselej bliskoma obrnila misel, in je skočil pokoncu ter se z novim upanjem polotil dela.
In ko se mu je naposled posrečilo, da je z okrvavljenimi prsti izdrl prvi kamen, je bil ves dan kakor pijan neizmerne radosti.
Porinil je kamen pod svojo posteljo ter se lotil naslednjega.
Delo je postajalo lažje.
S časom si je pridobil spretnost, ki je v začetku ni imel.
Po izruvanju prvega kamena je dospel Roland do plasti nateptane zemlje, pomešane z malto in manjšim kamenjem. Ta plast je ležala med dvema navpičnima stenama, ki sta sestojali iz debelih kosov granita. Ako bi bil Roland prekopal to plast tik pred seboj in predrl nato še drugo steno, bi bil prišel naravnost pod kanal.
Toda on je jel kopati poševno navzgor; izprva je hotel prodreti pod kanalovo strugo, nato pa tik ■nad površino vode.
Kmalu je mogel stati pokoncu v svojem rovu, nakar je pričel kopati v poševni črti. Cim je izpodkopal gručo zemlje nad svojo glavo, je moral vedno nazaj iz svojega rova; zdrobil je odkopane grude ter jih razsul po tleh svoje temnice, ki so postajala na ta način Čimdalje višja in višja.
Kakor hitro je začul v bližini vrat le najmanjši šum, je Roland pričel brezumno kričati in divjati ter se delati, kakor da zopet besni. Natanko je poznal trenotek, ko so mu prinašali hrano, in kadarkoli je ječar odprl mrežo na vratih, je vselej zagledal izkrivljeno obličje in divje oči svojega jetnika. Sicer pa, je bila mreža tako napravljena, da jetnik ni mogel doseči ječarja, tudi če bi bil iztegnil roke.
Ko so minila tri leta, je bil Roland takorekoč pozabljen- Dasi so včasih še slišali njegovo tulenje in kričanje, vendar se mhče ni menil zanj. Samo ječar, ki mu je bila posebej poverjena številka 17, je nadaljeval svoje opravilo: vsaka dva dni je prinašal novega' kruha in sveže vode- Odprl je omrežje, ozrl se na svojega jetnika, tuintam je tudi izpregovoril kako besedo, a nato je vedno odšel, in Roland je imel zopet dva; dni mir.
Z gorečnostjo se je zopet lotil dela. Spal je jedvai pet ur na dan, jedel ob določeni uri, in včasih si je privoščil celo četrt ure odmora. Toda trenotki odmora so mu bili strašni. Kajti kakor hitro njegove roke niso imele več opravka, in kakor hitro se njegov duh n! več napenjal proti večni misli na osvobojenje. so ga vznemirjali in morili spomini, ki so ostajali živi v njegovem srcu. In v takih trenotkih se je po navadi bridko razjokal.
Nato je napočil dan, ko so mu celo solze usahnile.
Kdor bi bil tiste čase videl Rolanda, bi se ga bil prestrašil. Bil je nenavadno shujšan- Njegovo Uce je bila sama kost in koža. Trde gube so mu orale čelo. Oči so mu gorele z nesnosnim žarom. Bil je takorekoč nag; samo par brezobličnih cunj je viselo na njem.
(Nadaljevanje sledi). .
»ilmtw;«a«fc> *■>»«■ 80 p, nart Ota
g Mali oglasi
2«*ra.#opiaavaafa teafta* ■i ttgMkee« *■ nlkaMfi (Mfeft:	Nllil BO p.
Om IOw
Pomladanski plašči za dame
Din 390.— navzgor v veliki izbiri. Veletrgovina H. J. Turad, Maribor, Aleksandrova c. 7.	513
Moške obleke
Din 290._) 390/_ 490_i Dežni plašči s kapuco Din 188.—, 250.— Veletrgovina H. J. Turad, Maribor, Aleksandrova c. 7.	511
Velika skladišča
klet in pisarne se takoj oddajo v najem. Aleksandrova c. 48.	493
Opremljena spalna In toaletna soba
se odda zakonskemu paru brez otrok. Vprašati Glavni trg 3.	489
Obleke za dečke
od 3—12 let Din 130, 160. 190 vse velikosti po eni ceni. Veletrgovina H. J, Turad, Maribor, Aleksandrova c- 7.
512
Gospodična
išče sobo pri boljši rodbini z uporabo kopalnice in če je mogoče celo oskrbo. Ponudbe na lekarno pri sv. Arehn Glavni tjg 20.	479
Zavese, mrežaste in klekljane čipke,
posteljna pregrinjala, damsko perilo senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi Kosčr, Clril-Metodova 12, desno.	483
Učenko za šivanje
sprejmem. Gregorčičeva ul- 23 dvori-šče.	484
2 kompletni spalnici,
kakor tudi drugo pohištvo iz trdega lesa v zelo dobrem stanju se vsled selitve proda po zelo nizki ceni. Naslov v upravi lista.	485
Sobo-In črkosHkanJe
Izvršuje po ceni, hitro In okusno Fra-nio Ambrožič. Grajska ul. 2.	2231
Velika zaloga kuhinjske posode,
hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphinx* la. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo. mak in poper. Tehnlce za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, oepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za speccrijo in dišave. Kotličke in šibe za snesr. Kotličke za polento iz kotlovlne. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho. čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Ph5-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnce. Jedilno orodje vseh vrst. Jedilne servise iz porcelana. Krožnike Iz porcelana in kamenine. Umival, ne garniture ln vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in sol dna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor, Glavni trg št. 5.	334
V	nedeljo
vsi na razstavo vezenin in smyma te-: pihov izdelanih na šivalnih strojih, —j Učilišče Gabrenja, Glavni trg 12. Vhod’ Lekarniška 2.	480	1
Kupim
pisalni stroj — mali ali veliki. — Naslov v upravništvu »Večernika«. 477
Na prodal: Valvasor-KSrndten*
Naslov v upravništvu »Večernika«.
478
Popravila nogavic	■-
izvršuje solidno In poceni pletarna L. Golob, Orožnova ulica 6.	169
la gonilne Jermene
za mline, žage in tovarne v vsaki Širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13.	328
Ženska pisarniška moč
dobi službo. Pogoji: znanje slovenščine in nemščine ter strojepisje. Nastop takoj. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Zenska pisarniška moč«.	U
Obleka ne naredi, človeka, (Oda vseeno mora biti vsak napreden ilovek dobre in okusno oblečen.
Dobro oblelenemu Človeku ne moremo priporočiti ničesar bolJšeqa, nego dobro prlstoječe čevlje.
Taki čevlji mu dajejo samozavest, ker mu nudijo zadovoljstvo radi elegance In trpežnostl.
Naralčajoče povpraševanje po naših moških čevljih Je dokaz, da ti čevlji zadostijo vsem zahtevam kupcev z ozirom na
9637-21	-
Jefečiboks - žute, crne črni lak.
udobnost okus n
kvaliteto
igospode m gospe!
Najnovejši pariški in-'dunajski vzorci' slamnikov ini/Klobukov za spomlad so došli v razli&iih kakovostih po najnižjih cenah. r
V	zalogl so tudi vsakovrstni svileni, kakor tudi moški klobuki.
Sprejmejo se vedno v$a v to stroko fepa9a}6Ča dela in,-popravila, kakor znano po jako nizkih cenah. Se priporočata \\ ’ .
Ivan in Helena Kvas,
'klobučar — modlstinja
Maribor. Aleksandrova cesta 32.
Pristne kranjske klobase, domače orekaleno meso, velikonočne štimke, izvrstna domača vina, Divo črno in belo« dober sladki jabolčnik
priporoča po naj nižjih, dnevnih cenah trgovina z irieSaritm 'blagom ' ’	431
FRANJO KOSI
: Maribor, Gosooska ulica 46
Vsled razprodaje zaloge prodam večjo količino 'pristnega dalmatinskega vina
kakor tudi staro ljutomersko vino po ugodni ceni samo proti takojšnjemu plačilu!
Gjuro Valjak, Maribor
Cafova ullča 7. '	497
Zahtevale povsod „Vecernik“!
PARNA
PRAL&kCA
E 6367/28.17
MEDNARODNI
Dne 3. maja 1929 dopoldnie ob 9. uri bo pri podpisanem'sodiŽču t sobi štev. 27 dražba nepremičnin,; zemljiška knjiga Gfafškj marof, vi. itev. 184 ad 1) stanovanjska hiša enonadstropna s tovarniškimi poslopji v Prešernovi ulici štev. 19, ad 2) pare št, 73-51 travnik, ad '3) parceli Žt. 73-61 vrt, ad 4) pare. št. 73-j. njiva,, Cenilpa vrednost: ad 1) Dirt 276.141*45, ad 2) -Din 12.880’—, ad 3J Din 1940 —, ad 4) Din 1700; skupaj Din 292.661*45. Najmanjši ponudek ad 1) Din 138.070*73* ad 2) Din 8587*—, ad 3) Din 1294—, ad 4) E>in,Tl34-—, skupaj Din 149,085*73. Te nepremičnine se prodajo kot celota.
V	ostalem se ' opozarja na dražbeni oklic, ki j« nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.	490
Okraino sodišče v Mariboru, dnc 26> februarja 1929
pere moško perilo kot novol Telefon 480 Central.?,; Frankppanova ul, 9 PSctfuUnlča; Vetrinjska ulica 7
MALI OGLASI
Lokal
na ulico, primeren za pisarno ali v skladiščne svrhe, se odda takoj v najem. Vprašati pri upr, lista._488
Električne Inštalacije,
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	'	117
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in juvelir, Maribor, Gosposka ul- 15. X
Kolesarji, pozori
Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih ce nah. Priznana najboljša, najceneiša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po V kolo na dom-
Vse potrebščine za dom, kakor posteljno in ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjala, ročne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Kilttner. Maribor, Vojašniški trg 3. 52	Ka] rabite za velikonočne praznike? Šunke, kranjske klobase, ribe konzervirane vseh vrst, sir in druge delikatese dobite, najboljše in najceneje v delikatesni trgovini Josip Šinigoj, Aleksandrova cesta 18. 420
	Hišo sredi Maribora po možnosti z gostilno ali točilnico kupim. Pismene ponudbe na upravo Večernika z navedbo cene pod šifro »Hiša«. 464
t n Hitro popravilo ur, ceno in točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Sto-|»Y4U jec, Maribor, Jurčičeva ulica KiVriM 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom! 7fi	
	Posteljni vložek (mrežo), dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi. 466
Otomane, matrace itd. izdeluje in popravlja ter izvršuje sploh vsa tapetniška dela hitro in poceni A. Mandl, tapetnik, Gosposka ulica 36- 257	
	Opremljeno sobo. separiran vhod, električna luč, lepa lega, oddam takoj. Stritarjeva ulica št. 5/II. 474
Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek, Strossmajerjeva 5. Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renoviranje antikvaričnega in ostalega pohištva. Cene najnižje. 297	
	Kupim dobro ohranjeno malo ledenico in železni štedilnik. Naslov pove uprava lista. 519
Kovček! za potovanje, torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri in .po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 329	
	Gospodično, dobro izučena v trgovini mešanega blaga išče službo. Ponudbe na upravo lista pod »Poštenost«. 518
Učenko za šivanje perila sprejme atelje Rupnik, Maribor, Slovenska ul. 20. 481	Sprejmem več gospodov na hrano in stanovanje. Slovenska ulica 16- 517
Načrte lesenih hiš
dobijo interesenti po pogojih februarske številke »Domačija« pri kred. in stavbni zadrugi »Mojmir«, Maribor, Koroška cesta. 10.	491
črno (Bock) in svetlo pivo, dr. Thur-nerjevo Hedžetovo vino se toči v hotelu »Mariborski dvor«, Oset- Kopalnice. avtogaraže, avtobus-postaja. Telefon 302.	492
Odda se
lepa, čista, solnčna, moblirana soba s separatnim vhodom in električno razsvetljavo. Magdalenska ulica 50.	505
2—3 sob, če mogoče s koščkom vrta. Ponudbe pod »V. M. J.« na upravo lista,	501
Spahe in jedilne sobe,
nove, izdelane po najnovejšem vzorcu, na prodaj. Mizarstvo Krekova 18, dvorišče, Kompara.	494
Iziava.
m
Podpisana sem od danes naprej sama lastnica posestva Slatinski dol št. 11 in izrecno izjavljam, da nisem plačnica za dolgove nikogar, najmanj pa za dolgove mojega moža Franca Mulec-a.
Slatinski dol, dne 8. marca 1929.
FrandSka Mulec.
liiiiiiiiiiiiiliiiiillllllllillilillllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll
POTNIKA
za Matibor in okolico za posečanje privatnih strank itčc pod dobrimi pogoji manufak-turna trgovina na obroke. — Ponudbe pod
„ZA - 19004“ NA PUBLICITAS,
Zagreb, OundtilKeva 11.	504
IlllillllllllUlll Zahtevaite oovsod »Veternik
*«
lfabllo na
47. redni občni zbor
Posojilnice v Mariboru, r. z. z o* p.,
ki se bo vršil
v pondeljek, dne 18. marca 1929 ob 16. uri v mali dvorani »Narodnega doma“, I. nadstropje.
Spored:
1. Zapisnik izrednega občnega zbora z dne 27.11.1928.
2. Poročilo odbora.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Potrditev računskega zaključka za leto 1928 in razdelitev čistega dobička.
5. Volitev predsednika.
6. Volitev dveh članov odbora.
7. Volitev šest članov nadzorstva.
8. Slučajnosti.
Računski zaključek Posojilnice za leto 1928 je zadružnikom na vpogled v posojilnični pisarni v Narodnem domu ob uradnih urah.
V Mariboru, dne 8. marca 1929.
Dr. Viktor Ksc L r.
w	podpredsednik.
Stanovanje,
2 sobi in kuhinje, evcnt tudi večjo sobo in kuhinjo, išče mala mirna družina s 1. aprilom. Stanovanje naj bi bilo v bližini mesta. Plača najemnino za pol leta naprej- M. Likof, Studenci, Kralj Matjaževa ul. 36.	516
CENENO ČEŠKO PERJE!
1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 io3 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na
BENEDIKT SACHSEL. LOBEZ ŠT. 4
U PLZNA. Č"HOSLOVAfKA.
Poitae poil\Jke rabijo t« čeboilovaik. v JujoiI.tIJo pribUlM lt 4ml.
6s
toin. ullČa
6
Rokavice
In
nogavice
vseh vrst, kupite najceneje pri Fr. Podgoriek nasl.,
Pr. Bela
Slovenska ulica it. 7
)|!
sveže in suhe pri
FERDO U//AR
m GLAVNI TRG 1
,,PrI sladkorčku"
Prvovrstna čokolada za kuho . ... kg Din 36*—
Fina čokoladna moka.............kg	Din	44*—
Čokoladna surovina (Umak) za tortno
glazuro............  .	.	. . V* kg Din 16*—
Mešano čajno pecivo............  kg	Din	40*—
Polnjeni in navadni oblati. Kakao, čaj. Vedno sveže in bogato zalogo bonbonov najcenejše in najfinejše kvalitete
,,Parfumerija"
Parfumi, milo, pralna sredstva, sveče, zobna pasta mazilo za kože in lase, pripomočki za negovanje nohtov, toaletni predmeti. Velika izbira po zelo nizkih cenah
6S
toi
n« U
"ca 5
	Galanterija, drobnina, trikotaža, perilo, nogavice, sukanec, D. M. C. blago, bombaži, p»pir, baterije 5oo	■
	MA flltniFI fl	——	n	1
	Josip Mlinaric Maribor, Glavni trg 20	
Predrto si gradite svoj
LASTNI DOM
industrijsko zgradbo, adapcijo itd., se obrnite ustmeno ali pismeno na tehnično, pisarno katera Vam izdela načrte in detajlirane proračune, na podlagi katerih je prekoračenje gradbene proračunske vsote nemogoče. Natančnejša pojasnila v vseh stavbenih zadevah, vsakovrstnih cenitvah i.t.d. daje
inž. Viktor Accetto
oblastveno pooblaščeni gradbeni inženjer Maribor, Kosarjeva ulica St. 41
Podpisana jarljm o#nj. damam, J* • d n* 1. marca 1929 otrorila
DAMSKI SALON ZA KLOBUKE
Popravila in jideljivra uovih mod«rnihkl»bukov se izvriujsjo kar *ajhitr»je in pe najnižjih cenah.
S« priporoSjb i* btltit i odličnim spolUmnj.m
wsst
'Marffiorski V E C E R N I K Jutra
30 let izkuinfe. — Ni produkcija v masi, ampak specializiram proizvodi v velikih serijah. — Najnižie nabavne cene! — Pogonski stroški nizki. — Velika (Zdržljivost. - Nove cene za leto 1929.
Model 509
Vsebina cilindra 1000 cm*
Šasija..............  .	43.000-
Torpedo 4 sedežni . . 86.000'-Komb. Torpedo . . • 55 000'-Spyder 2/4 sedežni. . 53 000'-Coupe 2/4 sedežni . . 62.000-Coupe Royal • • • • 71-000--Betllna 2 vrati:
Tapeciran s suknom 62.000-Tapeciran z usnjem . 66.000-Berlina Weyman . - . 67.000-
Modal 920
Vsebina cilindra 2250 cm»
Šasija ....... 72.0001-
Torpedo 5 sedežni .■ . 85.000'-Coupe 2/4 sedežni . . 95.C00--Betlina 5 sedežne:
Tapeciran s suknom . 98.000'-Tapeciran z usnjem . 104.000'-
Jusoslavensko „FIAT” Automobilno prometno
d. d.
Centrala: Beograd, ulfca Uzun Mirkova bro* 5 Podružnica: Zagreb, Samostanska ulica 2/a
Autoriziran prodajalec za SfOVenilO
Maribor, Triu mph-Auto, podružnica d. z o. z. Frančiškanska ulica 13
Ljubljana, Triumph-Auto, podn d. z o. z., Dunajska cest* 36
Meda’ 52S
Vsebina cilindra 3740 cm*
šasija................... 100 OfO'-
Torpedo ...... 125.000-
Betlina metal, karoserija 138.000-Berlina Weymin . . . 143.000'
Model 521
Vsebina cilindra 2500 cm8
.............. 85.000
Torpedo 7 sedežni Berlina Weyman .
Coupe 2/4 sedežni Coupe 7 sedežni.
105.000-
122C00--
122.000--130.000'-
Industrijska kola
Kola za prevoz 5Jod. 609 ..... . r 2.000.— Šasija Mod S07 F A 1500 kg 7*500*-Šasija, Mod. 603. 2000 kg 126000'-Tiaktor,Mod.700,30PS 80.000-
NAZNANILO OTVORITVE I
m-ive fuitio
, , , ^ r?. ^. "1*1 ja	~ f ■ • f	S	Mt.	»p*
ima vedno na zalogi tvrdka	507
FRANJO MAJER, Maribor, Glavni trg 9
d Din 8''
dobite v Cifovi ulici 7, dvorišče ji Union.	498
• I
NA3VEOA SENZACIJA 3E NAŠ NOVO UVEDENI AMERIKANSKI
KREDITNI SISTEM
državnim in občinskim nameš&jacem kakor tudi solventnim ku-povalcem drugih goklicov, a kose izkažejo # odgovarjajočo izkaznico.
Blago se Izroči takoj. Samo 10% predplačila I
Na ta način je omogočeno tudi manj imovitim, da si nabavijo prvovrstno radio-napravo. Dosežena je torej	♦
najvišja mera v pogledu naše individuelne prodajne	VELIKA
organizacije, pridobivanja kupovalcev kreditnega sistema,	IZBIRA
tehničnega nasveta, tehnike cene, tako da lahko mirno	«.
vestio trdimo, da smo v radio prodaji zavzeli vodeče mesto. Zato kupujmo samo v r«<*k£specialnl tiaovi^ -^j
RADIO-STARKEL. MARIBOR, TRG SVOBODE 6
»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦»♦e
a	g	_	„	_	_1	_	■	_
de 29. marca IB29.
Belo platno	Din	7‘.
Platno za rjuhe	»	20'-
Parhent, za obleke	„	6'-
Volna za obleke „ 20;
- " ^ ’ • - i**-' •• m	f	*
Razne vrste svile	„	10’
ter vse m a n u f a k t u r n o blago kupite po čudovito nizkih cenah samo do 20. marca t. I. pri tvrdki
J. TRPIN, IHaribor
6C9
Glavni trg 17.
8'-,	o j	12*—
22-~	24--,	30'—
7‘-	10'-,	15'-
35-—,	45*-,	55-—
18--,	28--,	32'—>
krasno izdelane
TRENCHCOATE
iz čisto volnenega, najfinejšega blaga,, opremljene s prvovrstno podlogo iz velblodove dlake, ki se da tudi odstraniti, kupite garantirano cenejše kakor pa na . Dunaju in v Grazu pri tvrdki
L. ORNIK, KOROŠKA CESTA 9.
Ne rabite ne površnika, ne zimskega in ne dežnega plašča
»X TRENCHCOAT NADOMEŠČA VSE!
ttaBKOEfijl »Jutra« ar. Ljubljani; aredstavniy Izdajatelja in urednik : P r a n Broiovtiv Maribora, liska Mariborska tiskarna d. cU predstavnik
Stanko D a t e 1 a v Maribora.