Ivan STANIČ Mesta in "mala mesta'' št. 26, 27/1994 Definicija mesta v Enciklopediji Slovenije je pojem mesto opredeljen kot "večje, zgoščeno naselje in aglomeracija prebivalcev, ki se preživljajo z neagraj'nimi dejavnostmi" (2:vezek 7, str. 87). Pridevnik večje v nadaljevanju podrobneje ni razložen, so pa opisana merila za ojDredeljevanje naselij (lakajev), kijih lahko štejemo za mesta, in merila za ločevanje med mesti glede na i-azlične značilnosti. Razlikovanje mest od "mest" je naloga, s katero seje Lilcvaijalo precej pomembnih mislecev, čeprav velikost kot kategorija praviloma ni bila posebej izpostavljena lastnost. Le Courbisier je naprimer mesto opredelil kot objekt, lei je namenjen uporabi. Gedcies je mesta razdelil na mesta, ki so namenjena proizvodnji, na mesta, Id so namenjena distribuciji, in na mesta, ki zagotavljajo bivalne, relaeacijske in izobraževalne i"azmere, torej glede na primarne, sekundarne ali terciarne dejavnosti. Max Weber je podobno vztrajal pri stališču, daje napačno če govorimo o mestu kot takem, pravilno pa je če ločujemo med različnimi tipi mest. Defmiranje mesta kot "urbane" naselbine nekalco ustreza, vendar je pomanjldjivo glede pomenskih, pa tudi funkcijskih, speciiičnosti. Precej avtoijev opisuje mesto kot dmžlieni fenonien, Ai'tliur Kom naprimer meni, da razvoj in sti'Likturo mesta v najširšem smislui opredeljujejo narava, stopnja tehnološkega razvoja in družbena organiziranost. Pri proučevanju zgodovine mest pa se izkaže, da je pojem predvseni administi"ativne naiTive, ki izhaja še iz časov Rimljanov (civilas - območje pristojnosti), ter pozneje iz Icarolin-škega obdobja, v katerem je bilo mesto upravno središče škofije, tj. cerkvene oblasti. Že v 12. stoletju je pojem civitas označeval naselbino, kije imela posebno zalconodajo. obzidje in trg, bila pa je tudi prede- lovalno ali trgovsko središče, ne glede na velikost naselbine. Danes je mesto (urbana naselbina) pomembno središče institucij, upravljanja, gospodarskih dejavnosti in prometa, pa tudi prostor za bivanje prebivalcev različnili di'užbe-nih slojev. Levt^is Mumford meni, da je mesto točka maksimalne kon-cenù'acije moči tn kulture neke skupnosti ^ Ali kot meni tudi James Stevens Curl: "... v osnovi je mesto urbano bivalno okolje civilizii'anega človeka, katerega značaj je kombinacija funkcij potrebnih za storitve dinžbi, ki ima željo po rannii"anosti" Malo mesto "Malo mesto je manjše, vendar normalno razvito urbano naselje, Id ima I^raviloma vse poglavitne mestu ustrezne dejavnosti. Glede na talc-šen značaj oskrbuje lastno in okoliško preiDivalstvo s storitvami in ima določeno središčno vlogo v naselbinskem omrežju. Od pravega (večjega) mesta se razlikuje predvsem po manjšem številu prebivalstva in po slabši razvitosti določenili mestnili funkcij, za katere zai'adi manjše populacije ni vedno ustreznih možnosti". (Vrišer, 1969, str. 9)^ Skratlta, skupna lastnost, ki "mala" mesta ločuje od drugih, večjih mest, je število prel^ivalstva. I-Yi drugih lastnostih so razlike precejšnje, npr. zgodovinskih dejavnildh nastanka, pretežni družbeni in ekonomsld staikturi, položaju naselja v omrežju naselbin določenega območja, prometni dostopnosti ipd. Pri večjih ruralnih središčih (zaradi centixilnih funkcij), podobno pa tudi pri vetjih industrijslüh naselbinah (zi\radi enostranske i^azvitosli), se pojavlja V]3rašanje, ali tudi ta sodijo med "mala" mesta. Če izhajamo iz pi-votne opredelitve pojma civitas, bi danes lahko kot mesto (urbano na- Mesta Mala niesta Ciuiias Avtor izhaja iz predpostavke, da ma-lü\ mest ni možno opredeliü kot posebno kategorijo naselij kerJe edino skupno meulo za ločevanje med urbanimi naselji, število prebivalcev. V pojasnilu navaja značilnosti, ki so nekoč opredeljevale mesta, kot so obzidje, trg in statut Ivan Stanič Towns and "smalV towns Towns Small towjis Civitas Tfie hypotìi^sis of the article is, that small towiis cannot be dejùìed as a particular category of settlements silice the only convrvon deriominator between them is the number of their inhabitants. In tlie explanation former characteristics of towns are discussed, sudi as the wall, market and statute. št. 26,27/1994 sellDino) označili vsa naselja. M iinajo "obzidje" (defìnii'an rob, ulični sistem, različna komunalna omrežja ipd.), posebno zakonodajo (kodificirana pravila vedenja - statut, opredeljene upravne pristojnosti), tj-g (središče za izmenjavo dol^rin, infonnacij) in opredeljeno gospodai'-sko osnovo kraja. Velikost mesta je torej zadeva subjektivnega pojmovanja ali upoštevanja, pojma "mest-nosti" pa ne smemo mešati z upravno klasifikacijo ali stopnjo i"a2a'Itosti primarnih oziroma sekundarnih dejavnosti. Fizična neprimerljivost ali "kje je obzidje?" če za opredelitev mesta (mestnosti) uporalDimo fizična ali tehnična merila. ki jjmviloma veljajo za posamezne zgradile, in jih zdmžimo na ra\aii celotnega naselja, kot so na-primer koeficient izrabe (j-azmerje med celotno koristno povi-šino olo-jekta in povi^šino parcele oziroma stavbnega zemljišča), zazidanost (razmeije med zazidano povi-šino objekta in povi-šino pai'cele). prostornost (razmeije med prostornino stavbne mase in povi'šino parcele) ali gostota (število oseb na hektar), laiialu ugotovimo, da so razlike med posameznimi naselji precejšnje. Podobno velja pri oceni komunalne oslcrbe v posameznem kraju (na-primer: dolžina ali obseg zgrajene kanalizacijske infrastinkture, javne nazsvetljave. število telefonslah priključkov ipd.) ali pri različnih Icvalitativnih primerjavah med naselji z opredeljenim uličnim sistemom. Obzidje lahko razumemo kot dokončno regulacijo, v prenesenem smislu pa kot dokončno dovoljeni obseg gradenj (urbanizacije). Teoretično laliko razvoj telekomunikacij-sldh in dRigih tehnologij omogoča nesluteno disperzijo m-banizacije oziroma ''zasedbo" prostora, torej deregulacijo, kjer obzidje fizično določa lokacija končne, najbolj oddaljene naročniške številke. Po drugi sti'ani pa zaostritev ekoloških razmer deluje v obratni smeri, torej v smeri hipeiTeguIacije ali koncentra-cije. Dejavnostna neprimerljivost ali trg?" 'kje je Sama lastnost - mestnost še ne pomeni, da v naselju ne potekajo primarne ali sekLindame dejavnosti, čeprav je pogosto merilo za ločevanje med mesti ravno število zaposlenih v teh dejavnostih ali obseg gospodai-skih zmogljivosti teh dejavnosti v primeijavi z ostalimi dejavnostmi v posameznem kraju. Z urbanogeogi-afskega stališča je možno merilo za ocenjevanje mestnosti naselja število in obseg nekaterih terciamili dejavnosti (stopnja centralnosti) v posameznih naseljih, kar vpliva tudi na gravlta-cijsko-fimkcijske tokove vdoločenih območjih, kotnaprimer: - položaj upravne (samoupravne) enote, - raven (ali obstoj) sodne oblasti, - vrste šol, - vrsta zdravstvene oski^be, - raven (ali obstoj) izpostave pošte, banke, - vi"stainobsegtrgovinenadrobno, - obstoj in obseg kulturnih ustanov, - število časopisov idr. Na osnovi obsega in stopnje teh dejavnosti (pri čemer laliko vsako razumemo kot dejavnost izmenjave ali ti-ga) lahko posamezna naselja Livrstimo v posamezne skupine, na-primer: lokalna ali ki"ajevna središča, ruralna ali industiijska središča, komunalna ali občinska središča, distriktna ali okrožna središča, kantonalna ali ola^ajna središča ter provincijska (pokrajinska) središča. Republiško (di"žavno) središče pa Je le eno. Po tej klasifikaciji Je izmed 600 centralnih naselij v Sloveniji (leta 1987) 392 središč osnovne oskilae (krajevna središča). 193 središč nižje ravni (mralna in občinska središča). 13 središč srednje ravni (oki'ožna in okrajna središča) in dve središči višje ravni (po-ki'ajinsko in republiško središče). (Vrišer, 1987, str. 134- 140) Višja raven pomeni tudi. da ima naselje lahko več središč nižjih ravni. V raziskavi Členitev mesta Ljubljana (Rus, Stanič 1993. str. 96-97), kije bila izdelana za namene možne delitve mesta na četili, in št. 26,27/1994 sicer v skladu z zakonom o lokalni samoupravi, je bilo naprijner na statističnem območju mesta Ljubljane na osnovi gravitacij sko-funkcij skill tokov in glede na zastopanost terciarnih ter kvartarnih dejavnosti opredeljenili 38 sekimdaniili središč (i^azdeljenih na tri skupine). Administrativna nesorazmernost ali "kje je statut?" Vadministrativnem besednjaku pojem "mesto" (ali vas) ne obstaja. Govorimo laliko le o niestni občini, pri čemer se ta i"azlikuje od navadne občine po obsegu delegiranih pristojnosti z di"žavne ravni. Slci-atka, gre le za stopnjo suverenosti ali neodvisnosti samoupravne teritorialne skupnosti od di"žave. Glede na ustavna določila je občina temeljna enota lokalne samouprave, ki jo po lastni volji ustanovijo njeni prebivalci. Svojo voljo so izrazili na referendumu, kije bolj kot ne bila upoštevana pri odločanju v Državnem zbom. Nonnativna podlaga za reformo lokalne samouprave je bila v glavnem sldadna z Evropsko listino lokalne samouprave, podpisano 11. oktobra 1994 v Sti-as]30urgLi. Tipi občin V zaltonodaji. ki se nanaša na lokalna samoupravo, so predvideni trije tipi občin: navadne in mestne občine ter občine s posebnim statusom. Mestne občine morajo prevzeti naloge, ki se nanašajo na razvoj mesla. V spremembali Zakona o lolcalni samoupravi (UL RS, 57/94) so bila določena merila za ustanovitev mestnih občin. Po teh kriterijih gre za restiiktiven pristop pri določanju števila mestnih občin, čeprav ol> stajajo želje po večjem številu (Pii'an, Jesenice, ŠkoQa ÜDka idr.). V predlogih za podelitev statusa mestne občine določenemu mestu večkrat tudi ni upoštevano, da je s spremembami Zakona o lokalni samoupravi pravno dePinirano tudi mesto. Naselje laliko dobi status mesta le z odločitvijo Državnega zbora. Ne gre samo za simbolno priznanje tega statusa (nekatera mesta so status pridobila že v 13. stole^u), temveč tudi za opravičeno pričakovanje, da bo področna zakonodaja lahko prenesla na mesto določene pristojnosti. Med te sodijo tudi čezmejno sodelovanje občin in regij, sodelovanje občin in regij nasploh, vprašanje regij kot uveljavljenih širših lokalnih . samoupravnih skupnosti, lokalne finance, lokalne pristojnosti, struktura in aktivnosti lokalne skupnosti ipd. Reforma državne uprave Hla-ati z refonno lokalne samouprave je v Sloveniji potekala tudi refonna državne uprave. V konceptu lokalne samouprave so naloge med državno upravo in lokalno samoupravo Jasno opredeljene, ven-dai" sta kljub temu to dva podsistema, ki sta neločljivo povezana in morala usldajeno delovati. Zato so bile kot prehodna obliita ustanovljene upravne enote. Državljani na sedežu teh upravnih enot urejajo svoje di-žavljanske obveznosti (matične in dmge zadeve). Zakon o Lipravi predvideva povezanost med upravno enoto ter bodočimi občinami. Vzpostavljen je sistem sodelovanja, predviden je poseben sosvet pri načelniku upravne enote, ki ga sestavljajo predstavniki lokalne skupnosti, predvidena pa je tudi strokovna pomoč občinam, nadzor nad njihovim delom in podobno. (Vlaj v: Rus, Stanič, 1994, str. 90) Nekateri področni zakoni, ki so büi v Republiki Sloveniji že sprejeti, niso v skladu s takšnim pristopom. Ustanavljajo se različne enote posameznih vej oblasti, kar povzroča, da postaja sistem nepregleden in za državljane težko obvladljiv (sodni okoliši, šolske uprave, upravne enote v zvezi z obrambo in notranjimi zadevami). Koncept upravnega okraja je s strokovnega vidika koncept ola-aja, ki ima splošno pristojnost. Le izjemoma naj bi posamezna i-ipi-avna območja teritorialno diTi-gače organizii-ali, in sicer z območ- št. 26. 27/1994 nimi enotami. Mestni upravni sistem, kije prilagojen velikosti mesta oziroma mestne občine, mora zagotavljati racionalno upravo oziroma uspešno zadovoljevanje potreb, kijih imajo ljudje, podjetja in dmge institucije v mestu. Laliko rečemo, daje sistem "vladanja" z ustanovitvijo državnih izpostav vzpostavljen, sistem "upravljanja", Id zaliteva ustanovitev ustreznih občinskih (ali pokrajinskili) služb in dokončno opredelitev pristojnosti samoupravnih enot ter sistemov financiranja, pa še ne povsem. Če pa kot mesta razumemo večino Lirbanih naselbin. Id so sedaj, po refonni lokalne samouprave, praviloma postalo središča novih občin, pa ugotovimo, da možne (ali zahtevane) pristojnosti teh teritorialnih enot praviloma ne ustrezajo njihovim funkcionalnim možnostim. Zlasti kadar gre za vprašanja urejanja prostora je očitno, da sedanja teritorialna razdrobljenost na splošno ne ustreza glolDalnim, marsikje večinoma tudi lokalnim, pričakovanjem nadaljnjega razvoja. Sklepna beseda Uspešna prihodnost urbanili naselij ali velilcih in malih mest bo sorazmerna s stopnjo upoštevanja značilnosti urbanega bivanja. Malo mesto je številčna dimenzija skupnosti, ki ima pretežno urbani značaj. Če pa je kaj diTigega kot le to, preneha biti sodobni, napredni sistem, kije alctivni dejavnik v lolval-nl (ali globalni) geogi'afìji ali nosilec kakršnegakoli civilizacijskega razvoja, nasprotno, lahko postane vir soc-ialnih, gospodareloh in ekoloških problemov ter ovira v lastnem razvoju in razvoju pripadajočega zaledja. Ivan Stanič, aipi. inz. arn. Opombe ' Mumfoixl njiclaljujc s lrdil.vijo, da mesto ni Ic oblil