Stran iz AA Slave in Soba 25 Vinko Torkar Zaznamovala so nas študentska leta. Vso generacijo, za vse življenje. Generacija '68, ena najbolj nadutih in domišljavih generacij. Odgovorni smo za vse sranje, v katerem smo. Tista naša leta so bila zelo burna - od 1968 do 1973. Čas študentskih gibanj, po vsem svetu, tudi v Ljubljani in tudi na fakulteti za arhitekturo. Maocetungova kulturna revolucija se je razširila po vsem svetu. »Če nisi pri dvajsetih levičar, si brez srca, če si pa še pri štiridesetih, si pa mona.« Tako približno je baje nekoč rekel Raymond Aron, francoski razumnik. Profesor Edvard Ravnikar si je za študente v njegovem seminarju domislil edinstven eksperiment. Šolo brez pouka. Le kdo ve zakaj? Dovolj ciničen je bil, da si je to privoščil. Ne vem, ali naj mu bom hvaležen ali ne. Odsotnost očeta, avtoritete, je vedno problematična. Prepuščeni samim sebi za zidovi učilnice s številko 25 smo najprej rajali kot miši, ko mačke ni doma, sčasoma pa je postalo vsakomur jasno, da nekaj pa le moramo delati, samoiniciativno in iz dolgega časa smo začeli vsak svoj in skupen podvig. Kdo ve, kdo je bolj zaslužen za našo zgodbo, ali profesorjev asistent Jože Koželj, ki nam je dajal črne pike, če smo bili odsotni, ali profesor, ki je kasneje spodil svoje asistente in nas pustil same. Črne pike so nas združile v zabavah po pouku. Ko so se zabave izpele, je bilo potrebno iz nečesa diplomirati. Brez Slavca - Dareta Poženela, in Fuzdota - Dušana Vrtovca, bi 'fenomena' Sobe 25 ne bilo. Slavc je bil intelektualni motor vsega, Fudzo pa spodbujevalec dogajanja. Najprej so bile le zabave, potem pa je prešlo v bolj resno delovanje. Slavc je bil vedno za konstruktivno destruk-cijo, a takrat smo temu rekli pizdarija. On je odpiral socialne teme, kot so 'črne gradnje', ali ljubljanske podstrehe kot potencial za reševanje stanovanjskega problema mladih. Sprejel nas je celo tisti Vinko Hafner, ki je veliko let kasneje s prstom preroško žugal Miloševiču. Slavc je bil arhitekt urbanist planer. Njemu je bila pomembnejša celota od detajla, mesto pomembnejše od posamezne zgradbe. Bil je vedno v stoodstotnem pogonu. Kar naprej si je nekaj zapisoval v zvešček. Le kje so sedaj vsi tej zapiski in kaj vse je skrito v njih? Veliko je pisal in malo objavil. Tisto pa, kar je objavil, ima težo. Skromnost in zadržanost je, v nasprotju z ošabnim razkazovanjem sodobne arhitekture, imel za vrhovni vrlini. Bil je v neprestani polemiki s kolegi arhitekti, zlasti s tistimi, ki so arhitekturo jemali kot posvečeno umetnost, arhitekturo z velikim A. Zanj je bila tudi umetnost razumska stvar, ideja je bila pred 'čutnim svetlenjem ideje'. Tudi v življenju po študiju je bil tak. Kjerkoli že je bil v službi, se je okrog njega iskrilo. Straniz 7D Slave and Room 25 Vinko Torkar We are all carrying the mark of our student years, the whole generation, for our entire life. The generation '68, one of the most arrogant and conceited generations. We are responsible for all the shit in which we are. Those years were very tu/bulent - from 1968 until 1973. The time of student movements around the world, including in Ljubljana and the Faculty of Architecture. Mao Tse Tung Cultural Revolution has spread worldwide. If you are not a leftist when you are twenty, you have no heart, if you remain a leftist at forty, you're ridiculous monkey. This was a saying by a French intellectual, Raymond Aron. Professor Edvard Ravnikar, invented for us-his students a unique experiment, school without teaching. Who knows why? He was enough of a cinic to afford this. I am not sure whether to be grateful to him or not. Absence of a father authority is always problematic. Left to ourselves behind, the walls of our classroom with the room number 25, we first started to party (as mice when the cat is away), but eventually it became clear to everyone that we have to be doing something, Based on self-initiative and out of boredom we started individual projects and group ventures . Who knows who is more responsible for our story, the assistant Professor Jože Koželj, who was giving us penalty marks, if we were absent, or Professor Ravnikar, who later dismissed his assistants and left us to ourselves. The penalty marks united us in pubs after lessons and when the parties were over, we had to start graduating and choosing our final thesis. Without Dare 'Slavc' Poženel and Dušan Fuzdo' Vrtovec the 'phenomenon' Room 25 would not have existed at all. Slavc was the intellectual motor force of everything and Fuzdo was the operational facilitator. Firstly there were just parties, but later on our activities became more serious. Slavc was always advocating for constructive destruction, which we called fucking shit (piz-darija). He was opening questions of socio economic issues such as illegal self built housing or empty attic space in the city to be used for housing for the young. We were even received by important politi- cians like Vinko Hafner who many years later threatened Slobodan Milosevic. Slavc was an architect, an urbanist and a planner. Macro global approach was more important to him than the details, town more valuable than individual houses. He was a big mover always 100% engaged. He was always making notes in his small notebooks. Who knows where they all are now and what is hidden in them? Was writing a lot but published little, whatever he did publish had great value and was perfectly presented. Modesty and restraint for him were supreme virtues, in contrast with arrogance and show-off presentation of contemporary architecture. There were constant arguments of con- / i l'n, ratarVmcQ la *ft?£1tl=6 •mdUwwti* •» cVL-." i«'*-,«» ,il on hm:jb triu*sli6 i ï^l'iu'u lr LpIp vr. <|| Ij;". 11',. 7 Sil LIU'.111. T«J Lnv-L'f fOliilV xi U V bfc^-J i ipp'Uir'tt 7 j r i C r AbittfctttM* J.B TIMI ami y li'lfw'D it «ie*»ii'i oii^V-1 II liKBlt-l » i«i»w ü- iilll r no IÏ1"- i'teiWt* Tlull'ti UteiI'îM kill .r ii ■ aia c> ), rri'l > rr.rl Hi:'I'lTii j. 'iiio- -* :î rr. n-i>„ nUii" s«:: il Tnil*»7i: ntOjl Lotions [.lUt HI ti y üli lllll . :«il :■ i'.i f zj 'v Jl'aUlf icnr nrr 4vn !»11 rNHt Bin r«-U Li l9B tu« klglitl», 4=1MI >->• i"if (j* iril ¿»Irli Id tiiifl <•■: M blip t TIB**!1", 31 :c fptr CO ¿rir-11 zgrnil iti:-rs:I bi fifcttultrtfli, '. imai>l'ii St. nt lil ltîlr» nne If 5*11 r* '«H intrto'l m'! «WlTnr ,iju«l'»U,îlwt I fli»t rti/*C7i»i ia tpomAI initio rwiluor ff t utri p »loh'aii ti-"in;, il 'it ri" bImu p:.di:L: mhi, kn 0 bill ri*iflî üd1»qi i flbvviBixl pnäm^i, 11:1*1^4 ! '»; Ii 110*1« U'n . .. In 1 iui fl*oal T oni Ii t . M n: :111 -l-i-j'tiîi n.'il!' nvjl 611 « ■ .f m la'ilTCi ewlb ii>'. ■kSe-non W> 9 » nmbodiil itiua, m »nI u* ur drill It jniimll lUqnt|mI r- :: 't .•.:■». itjfc, 'r-jl. tlttOfji ip ■■lÎiii'ft.'iliijHr 't^ivi V" tiiiiWliiJ^ vOtiii,n Idili^n, ".Jdi'n «àtu"VuÜ intlnsmr -tï- rlur.t»)ri 'Ufclii V .T-ÏTT.1 TiilOr, tr. c«lf*) C**, t '.■nlmL:^ , "ii jnnHif nI ■. ■ pp It:' n ei):".- 'ULI - , tIt i k.'ira-vi* . t [»- Tr*i, lui foi* niti-v itMkntM« ii rfn: it, -•vir Ii.iile.-ni», iiinimln^-, i-ii'tin...,k ; l*; t rvi*b - iSll? ItJuf l'J 11 cat ttoc 1 UI!.. - Bile éffKr'..--,4 ■ .'iT* h rr-L.CVCri <1 d1 Predstavitev Sobe 25 na Summer Session. London, 1972 Kot direktor Ljubljanskega urbanističnega zavoda je, na primer, organiziral izmenjavo urbanističnih izkušenj med tedanjimi republiškimi prestolnicami. V Šmartnem v Goriških brdih je nekega jesenskega dne v okroglem stolpu, ki ga je takrat imelo Društvo primorskih arhitektov, združil Ljubljano, Zagreb in Beograd, Janeza Koželja, (predstavnika Zagreba se ne spomnim več) ter Miloša R. Perovica in Ranka Radoviča iz V Ljubljani je postavil maketo stare Ljubljane, v Novi Gorici pa maketo Ravnikarjeve ideje Nove Gorice. Edinstvena maketa mesta -spomenik ideji mesta. Kot soustanovitelj studia AXA v Novi Gorici je po različnih planerskih kongresih na različnih koncih sveta s kolegom Nikom Jurco promo-viral enkraten urbani fenomen dveh Goric -dvojčice novega in starega mesta. Kot svetovalec na ministrstvu za okolje in prostor bi ... če ga ne bi bolezen za dolgo let prikovala na posteljo ... Morda bi naš urbanizem in naše planiranje bila danes drugačna ... Bil je komunist Praxisa in Korčulanske šole, ki je ljubil ZDA, Kalifornijo in Santa Monico. Zavzemal se je za socialno pravičnost in svobodno podjetništvo. Zanj ni bilo dogem, ne rdečih ne črnih. Bil je svoboden duh, ki ga je vodil le lasten razmislek. Če je bil v nekaj trdno prepričan, ga ni bilo mogoče premakniti niti za centimeter. Vedno je trdil, da ideje niso dovolj, potrebni so ljudje, ki te ideje uresničijo. On je bil eden teh redkih ljudi. Vinko Torkar ti^iiûttÉ' »H ir FDLr^tJi j« ■-■■ inm-izc^ DB *iltn iE ^; flue nv^^^i^s^ IU1 nullit iL i 1 LH-LL-ÎI. frt L" • '* t—til a trn tltHKl' r urUmni i'/h« îi, -dit st;i>D". j»lt IL liflotfr t» & nalkill t i »14 rr'it! ^V «*3aS |-1 nlj/nn* -to'* -irnl* -".-niitt <»tuMI le H-' jneif in'lilutl'i ■ Iriilinir 1-1»™.'»= t si*4jt»ifc rbTn* ■ t+i. rl jjtn1-. 'L. "LwiH iz^ iûuplfliïiL I ilr kn^HuIil I îii'nijllÎT'^in fû-Ai?;;'. lu- :. J n tmpM -a pnrJt i=-""nli b*C1o lattxfflJeivliBMtindi, ji.-i t ïlf»Uv r,*l «l'o <• m litotl li.tt p mfll. "rt Ljile®i kl «a d iru-t«l" n.f ".k ..- -.ZI li i [ttlill rcUtttu okci'n, -) t.--' U iie»SfE«l» UHiKhKi Is tako (tejmii « itTTifcii J- : t X txûDinisi aiflnrt, u sukSHii är's. i) fB *I-SLO W otlr- i»iritp«u : :*rti;i:Dci's . wLci - i^e ■<.*--■- lo/titar'4 f» lv » otll*» Wrl*» -zl ll>;"hlj I iiltTTHz'-i ijh s* ; rMjlialcC vi^ri'n t»»lirlrti anni ■ o'ththl'• -1IA& r-rLiL-irji I» Ljpii.'Li lMl.c «loci- bl-l'*E«n it IiItk,1». Ma if iil'ini«, «tlfTir-jiki, frtcpw», kikoi Do all'» kaciD-ff flf-kti. UJTHÏ.I, to rttlirlco ÎTîML'b CionJ L'« UL'IV 'S* lî trt:Lain rjri ¿ni.VÉÎrjH*» iH ■■ tom, I'-l tt, "rcT luMi hdCJjot ll* t lias 'InfDI nnltrt ti r,^. Or. taeh'flz'ii. ÏUhVi h dal« Il iUîimh1» t ôilii kai rrainoJ ti lz s dv [-. [ik+ji1 , i^ji ùrï.ll^ii," !, - ji 'j"1- arrdilTü rt- taletmzcč. tiHi.-Jtfc.fl'ïc, a»[flir, *im, m IWr Is-, ¡t:., lune i.-i-l'. mumni, hill i:'1-I|:V Ll ilt ..-.'a. juhi-lC -n J Lt^u [i^liij J m tn ..ni^ilili r- tain: il t. Ii iing?p'j| fcikf ri^i rtiliiliili iîtui-ju 11*, ii pf 3 Dil« i« i'udi, ta Lundi tïlftl, t LMr.J mis idiT», ^idHliiHrH ilii't "' :»nt<< ilti'», .. min nu d*l«w I'-jJI t darf d» inU'i UHt ■ 7. :'aci- '» ÏT'- fiTUllini'i, Ï.-1* ¡iTl'-rli 't 10