Zdrav Var 2007; 46: 29-39
29
GLOBALNA KEMIZACIJA - IZZIV JAVNEMU ZDRAVJU
GLOBAL CHEMISATION – A MAJOR PUBLIC HEALTH CHALLENGE
Marko Vudrag1, Darja Bo{tjan~i~2 Prispelo: 24. 7. 2006 – Sprejeto: 13. 11. 2006
Pregledni ~lanek UDK 614:504.75
Izvle~ek
Pojmovanje kemijske varnosti lahko opredelimo kot “prepre~evanje kratkoro~nih in dolgoro~nih {kodljivih u~inkov kemikalij na zdravje ~loveka in okolje«. Tudi zato je bila v Sloveniji sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za kemijsko varnost (ReNPKV), ki zagotavlja pogoje za izvajanje ukrepov in dejavnosti za izbolj{anje kemijske varnosti v interesu varovanja zdravja prebivalstva in kakovosti okolja. To je pomembno glede na to, da se v Sloveniji kot tudi drugod po razvitem svetu daje v promet, proizvaja, uporablja in po njenem ozemlju preva`a velika koli~ina nevarnih kemikalij. Da bi hitreje zavrli negativne vplive kemikalij na zdravje ~loveka in okolje, v svetu v zadnjem ~asu pripravljajo velike spremembe. Pri tem ima javno zdravje vodilno vlogo v sicer multidisciplinarnih procesih ozave{~anja, izobra`evanja, promocije in ocene tveganj. Na podro~ju onesna`evanja okolja prevladujejo kemikalije, za nekatere med njimi je znano, da povzro~ajo takoj{nje, nekatere pa kasnej{e okvare zdravja, medtem ko se za mnoge to le domneva. Zaradi nezadostnega znanja so strokovnjaki na {tevilnih evropskih in svetovnih konferencah kot izziv javnemu zdravju zelo poudarjali prav problem kemikalij in kemijske varnosti.
Klju~ne besede: javno zdravje, kemijska varnost, onesna‘evanje okolja
Review article UDC 614:504.75
Abstract
Chemical safety can be defined as »prevention of short-term and long-term harmful effects of chemicals on human health and the environment«. It is with this point in mind that Slovenia adopted a resolution on a national chemical safety programme, which establishes the conditions for implementing activities to rise the level of chemical safety and protection of public health and environmental quality. The importance of this issue cannot be overstressed given that large quantities of hazardous chemicals are produced, transpor ted and utilized in Slovenia and elsewhere in the developed world. Significant changes are about to be made to curb the negative effects of chemical agents on human health and the environment. Public health plays a major role in the multidisciplinary processes aimed at increasing public awareness about these issues, as well as at offering health education and health promotion programmes, and assessing health risks. Our environment is mainly polluted with chemicals : some are known to cause immediate health harm and some are responsible for long-term health damage. Environmental experts, who are well aware of inadequate knowledge of the problem, have addressed and placed a high priority on the issue of chemical agents and chemical safety at numerous international conferences, perceiving it as a major challenge to public health.
Key words: public health, chemical safety, environment, pollution
1Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zalo{ka 29, 1000 Ljubljana 2Ministrstvo za zdravje, [tefanova 5, 1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e-po{ta: marko.vudrag@zzv-lj.si
30
Zdrav Var 2007; 46
Uvod
A) Pojem »KEMIJSKA VARNOST« pridobiva v mednarodnem merilu ~edalje vidnej{e mesto. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, SZO), Mednarodni program za kemijsko varnost (IPCS), Program Zdru‘enih narodov za okolje (UNEP) in Mednarodna organizacija za delo (ILO) opredeljujejo kemijsko varnost kot “prepre~evanje kratkoro~nih in dolgoro~nih {kodljivih u~inkov kemikalij na zdravje ~loveka in na okolje v ~asu njihovega ‘ivljenjskega kroga, to je med proizvodnjo, skladi{~enjem, prevozom in uporabo kemikalij ter odstranjevanjem odpadkov”. Tudi zato je Dr‘avni zbor Republike Slovenije sprejel Resolucijo o nacionalnem programu za kemijsko varnost (ReNPKV) z akcijskimi na~rti za prednostna podro~ja v obdobju 2006 - 2010. ReNPKV ima tri splo{ne cilje:
1.   Z zagotavljanjem kemijske varnosti izbolj{ati zdravje prebivalstva in kakovost okolja.
2.   Zagotoviti pogoje za izvajanje ukrepov in aktivnosti za izbolj{anje kemijske varnosti.
3.   Krepiti vlogo Slovenije pri zagotavljanju kemijske varnosti na mednarodni ravni.
Med {tevilnimi to~kami Programa splo{nih ukrepov do leta 2010 je kot precej pomembne ukrepe ReNPKV potrebno poudariti:
-    uvedbo sistemati~nega programa izobra‘evanja o toksikologiji s pridobivanjem znanj, potrebnih za upravljanje tveganja, ki ga povzro~ajo kemikalije;
-    izbolj{anje tehni~no-tehnolo{kih mo‘nosti v podjetjih za dvigovanje ravni kemijske varnosti;
-    pove~evanje ozave{~enosti in izbolj{evanje obve{~anja o tveganjih tako, da bomo sposobni povedati: a) kaj se je ali se bo lahko {e zgodilo, b) ali je nevarno, c) kaj nam je v izogib posledicam pred tem, ob tem in potem treba po~eti, da se izognemo posledicam!
Na naj{ir{i mednarodni ravni sta razvoj kemijske varnosti mo~no spodbudila zlasti Konferenca Zdru‘enih narodov o okolju in razvoju (UNCED), ki je bila leta 1992 v Rio de Janeiru (tam je bila problematika nevarnih kemikalij obravnavana v Poglavju 19 Agende 21) (1) ter Medvladni forum za kemijsko varnost (IFCS), ki je bil ustanovljen leta 1994 v Stockholmu. Vlade sodelujo~ih dr‘av, med njimi tudi Slovenija, so na konferenci UNCED sklenile, da bodo sledile skupnim ciljem v okviru {estih programskih podro~ji:
-    pospe{itev mednarodnega ocenjevanja tveganja, ki ga povzro~ajo kemikalije,
-    mednarodna uskladitev razvr{~anja in ozna~evanja kemikalij,
-    izmenjava informacij o strupenih kemikalijah in kemijskem tveganju,
-    priprava programov za zmanj{evanje tveganja,
-    krepitev nacionalnih zmo‘nosti in sposobnosti za varno ravnanje s kemikalijami,
-    prepre~evanje nezakonitega mednarodnega prometa s strupenimi in nevarnimi kemikalijami.
Da bi hitreje zavrli negativne vplive kemikalij na zdravje ~loveka in okolje, se v svetu, v EU in v Sloveniji v zadnjem ~asu pripravljajo velike spremembe, kot so: uvedba nove evropske strategije za kemikalije (REACH), novega svetovno poenotenega sistema razvr{~anja in ozna~evanja kemikalij (GHS) ter uvedba vseobsegajo~e in krovne Mednarodne strategije ravnanja s kemikalijami (SAICM). Kar tri ~etrtine vseh kemijskih izdelkov proizvedejo v dr‘avah ~lanicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Program OECD za kemikalije (2) je bil na~rtovan kot pomo~ dr‘avam ~lanicam pri zmanj{evanju tveganj, ki jih predstavljajo kemikalije za zdravje ljudi in za okolje. Podro~je je urejeno s {tevilnimi akti OECD, ki podobno kot direktive EU zavezujejo dr‘ave ~lanice, le da je preverjanje skladnosti med akti OECD in nacionalno zakonodajo manj formalno. Na ravni organizacije potekajo {tevilne dejavnosti za pomo~ dr‘avam ~lanicam, zlasti s strokovnimi in prakti~nimi navodili, monografijami in publikacijami. Slovenija ima od leta 1996 status opazovalke v Odboru OECD za kemikalije, kjer se dr‘ave ~lanice redno posvetujejo o problematiki ravnanja s kemikalijami in dogovarjajo o skupnih dejavnostih.
V EU predstavlja proizvodnja kemikalij, plastike in gume eno najve~jih industrijskih dejavnosti, ki skupno zaposluje okoli 3,2 milijona ljudi v ve~ kakor 60.000 podjetjih. Kemijska industrija sama prinese dve tretjini celotnega proizvodnega in trgovinskega prese‘ka EU oziroma 12 % celotne dodane vrednosti evropske predelovalne industrije (3). Za ureditev trga s kemikalijami med dr‘avami ~lanicami EU in obenem za zagotovitev vi{je ravni kemijske varnosti je EU sprejela {tevilne uredbe, direktive, odlo~be, priporo~ila in mnenja, ki so del skupnega pravnega reda. Samo v letu 2001, to je v letu sprejetja t. i. evropske Bele knjige, iz katere izhaja nova evropska strategija za kemikalije REACH, je kemijska proizvodnja v EU zna{ala 518 milijard EUR, po ocenah pa naj bi zna{ali stro{ki za prakti~no uvedbo strategije REACH v desetih letih okrog 3,6 milijard EUR. Strategija REACH je eden najobse‘nej{ih in z vidika uvedbe najzahtevnej{ih zakonodajnih projektov EU v zadnjih letih. Uvaja nov pristop k sistemu nadzora nad proizvodnjo, prometom
Vudrag M., Bo{tjan~i~ D. Globalna kemizacija - izziv javnemu zdravju
31
in uporabo kemikalij, ki vsebujejo nevarne snovi, pri ~emer dosti ve~ odgovornosti za pravilno ravnanje s kemikalijami kot doslej nalaga proizvajalcem, uvoznikom in uporabnikom kemikalij v distribucijski verigi. Nova kemijska zakonodaja naj bi torej vzpostavila sistem registracije (splo{na obveznost proizvajalcev in uvoznikov snovi, ki so v prometu v koli~inah nad 1 tono/leto – gre za okrog 30.000 razli~nih snovi, da pridobijo in evidentirajo dovolj podatkov o teh snoveh, tako da je na njihovi podlagi mogo~e zagotoviti varno uporabo snovi in ustrezno zmanj{evanje tveganja, ki ga te snovi lahko povzro~ajo), evalvacije (za okrog 5.000 kemikalij oz. razli~nih snovi bo narejen podroben pregled njihovih lastnosti) in avtorizacije kemikalij (uvajanje postopka avtorizacije je predvideno za vse snovi, ki lahko zaradi svojih posebno nevarnih zna~ilnosti ustvarjajo med ljudmi posebno zaskrbljenost, tako da jih je treba obravnavati po posebnem postopku, ki omogo~a oceno in ovrednotenje tveganja ‘e pred za~etkom njihove uporabe). Pri slednjem gre za pribli‘no 1.400 razli~nih kemikalij, od katerih jih je 850 mo‘no povezovati z rakotvornostjo, mutagenostjo in strupenostjo za razmno‘evanje. V skupino, ki potrebuje avtorizacijo, sodijo tudi obstojna organska onesna‘evala oziroma druge obstojne, bioakumulativne in strupene snovi. Strategija REACH je zelo zahtevna. Omenjeni trije elementi - registracija, evaluacija in avtorizacija – predstavljajo jedro sistema REACH, poleg tega pa obstaja {e ~etrti element: to so prepovedi in omejitve proizvodnje ter uporabe nekaterih kemikalij, ki jih bodo uvedli po potrebi. V zadnjih dveh desetletjih so bili sprejeti {e {tevilni drugi »instrumenti« in »protokoli«, ki jih je treba upo{tevati na poti h kemijski varnosti. Ugotovljeno je bilo, da je v Sloveniji veljavnih kar okoli 85 mednarodnih konvencij oziroma pogodb, ki so s kemijsko varnostjo v bolj ali manj tesni povezavi. Izmed starej{ih je treba omeniti leta 1987 v Montrealu sprejeti protokol o za{~iti ozonskega pla{~a, ki je eden najuspe{nej{ih tovrstnih mehanizmov, v Baslu pa je bila leta 1989 sprejeta konvencija o ~ezmejnem prometu nevarnih odpadkov in o njihovem odstranjevanju, ki je bila v Sloveniji ratificirana leta 1993. V zadnjem ~asu sta zelo vplivni Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesna‘evalih, ki je na mednarodni ravni za~ela veljati leta 2004. Za Slovenijo je leta 2004 postala zavezujo~a tudi Rotterdamska konvencija, ki je namenjena prepre~evanju nezakonitega mednarodnega prometa s prepovedanimi kemijskimi snovmi. Kljub majhnosti se v Sloveniji daje v promet, proizvaja, uporablja in po njenem ozemlju preva‘a sorazmerno
velika koli~ina nevarnih kemikalij. Glede na podatke Ministrstva za zdravje/Urada RS za kemikalije (MZ/ URSK) se skupna koli~ina uvo‘enih in v Sloveniji proizvedenih nevarnih snovi in pripravkov v zadnjih letih giblje okoli 2,5 milijonov ton na leto. Podatek ne zajema naftnih derivatov in drugih pogonskih goriv, surovin za izdelavo farmacevtskih proizvodov, gnojil in nekaterih drugih skupin kemikalij, ki se prav tako lahko uvr{~ajo med nevarne, tako da je dejanska skupna letna koli~ina vseh nevarnih kemikalij v Sloveniji {e mnogo ve~ja. Ocena evropske politike prevoza nevarnega blaga od leta 1994 do 2000 (4) navaja, da se po slovenskih cestah prepelje 0,6 milijona ton nevarnega blaga na leto, po ‘eleznici pa 3,5 milijona ton. Kakor drugod tudi v Sloveniji {tevilo in koli~ina prisotnih kemikalij nara{~ata. Pritisk na okolje in zdravje ljudi je razmeroma velik, mogo~e pa je pri~akovati, da bo brez u~inkovitih ukrepov za zmanj{evanje tveganja {e nara{~al. Prispevek kemijske industrije k uspehu slovenskega gospodarstva je sorazmerno pomemben. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije je bilo leta 2004 v Sloveniji v kemijski industriji ter v proizvodnji plastike in gume skupaj zaposlenih 25.424 oseb (to predstavlja 12 % zaposlenih v predelovalni dejavnosti oziroma 5,4 % zaposlenih vseh dru‘b). Dodana vrednost tega dela industrije je bila v letu 2004 v Sloveniji 278 milijard SIT (to predstavlja 21,32 % dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti oziroma 8,9 % dodane vrednosti vseh dru‘b). [tevilo zaposlenih in dodana vrednost v gospodarskih panogah, ki uporabljajo kemikalije za izdelavo drugih proizvodov ali za svoje delo, pa sta {e mnogo ve~ja, saj skoraj ni dejavnosti, v kateri kemikalije v manj{i ali ve~ji meri na tak ali druga~en na~in ne bi bile prisotne (vir: ReNPKV). B) Za STANJE V SLOVENIJI lahko re~emo, da so problemi v zvezi z vsesplo{no kemizacijo in posledi~nimi vplivi na zdravje prebivalstva ve~inoma povsem primerljivi s stanjem v drugih dr‘avah EU. To stanje dodatno bremenijo nekateri znani dejavniki, ki jih {tejemo kot stara bremena, ki so ali bodo {e imeli dolgoro~ne vplive na okolje in zdravje ljudi (to so npr. poliklorirani bifenili - PCB v Beli krajini, svinec v Me‘i{ki dolini, cink in kadmij v Celju, ‘ivo srebro na Idrijskem, azbest v Anhovem …). @al v Sloveniji nimamo dovolj ustreznih in kakovostnih raziskav o dejanskem vplivu kemikalij na zdravje ljudi, bodisi, da govorimo o delavcu v proizvodnji ali obrti, o kmetovalcu bodisi o dru‘inskem ~lanu, ki je kemikalijam dnevno izpostavljen doma (~istila, kozmetika itd.). Na to, da je teh znanj in raziskav v Sloveniji ob~utno premalo, opozarja tudi ReNPKV, ki je v svojih programskih ciljih za~rtala, da je treba postopoma ve~ati finan~na sredstva v ta namen.
32
Zdrav Var 2007; 46
Glede stanja v Sloveniji je nujno poudariti {e nekaj dejstev in vidikov. Po eni strani je v Sloveniji podatkov o obremenjenosti okolja s kemikalijami precej, saj sledenje razli~nih kemijskih onesna‘eval v razli~nih elementih okolja poteka ‘e vrsto let. Obstoje~i podatki se nahajajo v razli~nih bazah, ki jih gradijo in vzdr‘ujejo razli~ne pristojne institucije, med njimi pa ni zadostne povezave, tako da si ni mogo~e ustvariti celovite slike stanja, pa~ pa lahko o stanju sklepamo samo iz posameznih segmentov. Zato je nujno obstoje~e baze podatkov med seboj uskladiti tako, da bodo podatki primerljivi in bo prehajanje posameznega onesna‘evala med posameznimi elementi okolja in stopnjo razgradnje mo~ spremljati v prostoru in ~asu. Ponovno je treba pretehtati primernost mest vzor~enja, pogostnost vzor~enja in nabor parametrov. Skratka monitoriranje je potrebno racionalizirati in nadgraditi z multidisciplinarnim pristopom in sodelovanjem ve~jega {tevila strokovnjakov razli~nih podro~ij (hidrologi, geologi, zdravniki, toksikologi, biologi, kemiki….). Tudi interpretacija podatkov je nadvse zahtevna naloga, ki ji v Sloveniji {e nismo v celoti kos, zato bo treba pridobivanju teh znanj posvetiti ve~ pozornosti. Poleg tega ugotavljamo, da se v Sloveniji le po~asi lotevamo dru‘benoekonomskih analiz, ki so nujno potrebne za ustrezno izbiro ukrepov za zmanj{evanje tveganja. Posamezen tovrstni ukrep mora biti namre~ prilagojen tudi zmo‘nosti in sposobnosti posamezne skupnosti, da svojo odlo~itev glede zmanj{evanja tveganja tudi uresni~i in jo ekonomsko ter dru‘beno premore. Prepoved posameznega sredstva za varstvo rastlin, ki ima lahko {kodljive u~inke na zdravje in okolje, npr. logi~no privede do uporabe drugih sredstev, ki niso nujno bolj varna, ali pa do tega, da pridelek mo~no upade oziroma ga sploh ni, kar ima toliko ve~je dru‘benoekonomske posledice. Zato v tem primeru prepoved morda sploh ni relevanten ukrep, pa~ pa zamenjava obstoje~ih kmetijskih kultur s tak{nimi, ki bodo zahtevale uporabo manj{ih koli~in sredstev za njihovo varstvo ali pa se jim bo mogo~e v celoti izogniti, hkrati pa bo ekonomski uspeh te dru‘bene dejavnosti kljub temu zadovoljiv. Enako velja za ukrepe v vsakdanjem ‘ivljenju, takoreko~ doma, ali pa za zmanj{evanje tveganja s strani industrijskih kemikalij – v tem primeru moramo izbrati tak{ne mehanizme, ki u~inkovito vodijo v izbolj{anje stanja varnosti in zdravja na delovnem mestu, ki jih podjetja ekonomsko {e zmorejo. Gre torej za mehanizme, ki vodijo v trajnostni razvoj, temu pa smo se v praksi do sedaj vse premalo in sploh ne dovolj celovito posve~ali. V Sloveniji komajda znamo izdelati ocene tveganja, do izbire in uvedbe
ukrepov (na podlagi analiz in znanj) za zmanj{evanje
tveganj pa praviloma ne pridemo.
C) Zakaj so »NEVARNE KEMIKALIJE oz. KEMIJSKA
VARNOST – IZZIV JAVNEMU ZDRAVJU«?
Ne gre samo za vpra{anja, povezana s kemijskimi
nesre~ami – obse‘nimi onesna‘enji, ki lahko povzro~ijo
takoj{nje ali pa zapoznele negativne u~inke na zdravje
ljudi in {kodo za okolje. Pri ve~ini kemijskih nesre~ je
opaziti popolno odsotnost obve{~anja o tveganju (v
angl.: risk communication), ki je sestavljena iz
naslednjih pomembnih korakov:
-    opredelitev tveganja (risk characterization),
-    spremljanje stanja (monitoring),
-    obvladovanje (risk control),
-    na~rtovanje ukrepanja v nujnih primerih (emergency planning).
Pri teh korakih igra javno zdravje bistveno, ~e ne vodilno vlogo. Med najpomembnej{imi dejavnostmi je proces ozave{~anja, izobra‘evanja, promocije in obve{~anja (dialoga) kot sestavnih delov vseh procesov. Strokovnjaki javnega zdravja morajo upo{tevati raven razumevanja javnosti, njihove skrbi (utemeljene ali ne) in njihovo razumevanje dane situacije. Laiki so bolj pozorni na posledice, zato morajo strokovnjaki opredeliti razse‘nosti tveganja, to pa so: verjetnost, zna~ilnosti, povzro~itelj, posledice in na~ini za{~ite. To je posebej pomembno, saj ve~ina ljudi ocenjuje tveganja kot vi{ja za druge kot zase in se ne vede izpostavljajo. Na mednarodni ravni je znotraj zadevnih {ir{ih dru‘beno-politi~no-strokovnih dejavnosti ‘e veliko povedanega. OECD je leta 2003 sprejela vodilna na~ela za prepre~evanje kemijskih nesre~, za pripravljenost nanje in za ukrepanje ob njih (5). To je samo eden {tevilnih dokumentov in projektov, ki jih svet razvija in izvaja, tudi EU in Slovenija. Na podro~ju kurativne medicine je v Sloveniji za strokovne naloge in pripravo medicinske doktrine za ukrepanje ob kemijskih nesre~ah najbolj usposobljen Center za zastrupitve pri Klini~nem centru v Ljubljani. Njegovo zdaj{nje delovanje je, v skladu s kurativno doktrino, bolj ali manj povezano s posameznimi bolniki, vendar mora v skladu s smernicami WHO in Zveze evropskih centrov za zastrupitve in klini~nih toksikologov (EAPC) postati ustanova nacionalnega pomena, organizirana kot del sistema nujne medicinske pomo~i (6).
Razpravljanje
Vloga preventivnega zdravstvenega varstva, v {ir{em pomenu – javnega zdravja (v angl.: PH – public health) pa je povsem druga~na od kurative. ^e izhajamo iz
Vudrag M., Bo{tjan~i~ D. Globalna kemizacija - izziv javnemu zdravju
33
vsesplo{no sprejete podmene, lahko zdravje {tejemo za splo{no vrednoto oziroma temeljno ~lovekovo pravico. Zato je npr. nastala „Veronska pobuda“ (The Verona Initiative - 1998) kot odziv WHO na nove nacionalne usmeritve razvitih dr`av, na ekonomske in socialne razmere, na demografske in okoljske spremembe in hiter razvoj tehnologij. Dokumenta WHO „Zdravje za vse“ in „Zdravje za 21. stoletje“, poudarjata pomembnost vpliva gospodarskih in dru`benih dejavnikov na zdravje oz. obratno, vpliv zdravja (zdrave populacije) na dru`benoekonomski razvoj in blaginjo. To je pomembno „politi~no razumeti“: izbolj{anje zdravja prebivalstva je mogo~e dose~i s primernim ekonomskim in dru`benim razvojem, oz. zdravje je klju~no za doseganje ekonomskega in dru`benega napredka. Nalo`be v zdravje naj torej ne bodo ve~ prilo`nost ali mo`nost, pa~ pa imperativ. Tudi imperativ sleherne dru`benopoliti~ne odlo~itve, ki mora imeti v sebi vklju~eno zdravje. Prav zato je koordinativna vloga javnega zdravja na podro~ju zdravstvene ekologije, priprave nacionalnega akcijskega plana za okolje in zdravje (NEHAP) ter lokalnih akcijskih planov na tem podro~ju (LEHAP) nepogre{ljiva. Za pripravo teh programov v Sloveniji {e nimamo pravne podlage, ne v okoljski kot tudi ne v zdravstveni zakonodaji. Glede na to, da sta okolje in zdravje nelo~ljivi, je z vidika dostopa javnosti do podatkov nujno potrebno upo{tevati Aarhu{ko konvencijo, ki ureja pravice civilne dru`be na podro~ju varstva okolja.
Vzorec zdravstvenega stanja prebivalstva je v vsaki dru‘bi kazalec njenega razvoja. Z gospodarsko rastjo, urbanizacijo, izbolj{anjem zdravstva in prehrane se ta vzorec spreminja. Dejavniki tveganja za zdravje v razvitem svetu so povezani s spremembami prehranskih navad, manj gibanja in tudi razvadami, kot so kajenje, alkoholizem in odvisnost od nedovoljenih drog. Vemo pa tudi, da zdravstveni resor sam ne more zagotoviti ‘elene kakovosti ‘ivljenja in dobrega zdravja. Medresorska povezanost in interdisciplinarno delovanje strok sta predpogoj za ustvarjanje okolja, ki bo zmanj{evalo prisotnost dejavnikov tveganja za okvare zdravja ljudi.
Metode ocenjevanja tveganja za zdravje ljudi in okolje zaradi {kodljivih snovi so usmerjene na:
-    ugotavljanje izpostavljenosti (kvalitativni in kvantitativni monitoring) »splo{nega okolja« in ljudi nevarnim kemikalijam;
-    interpretacijo podatkov v smislu kvalitativnih in kvantitativnih lastnosti snovi (npr. tako imenovana “kemi~na” nevarnost), ki lahko pri razli~ni izpostavljenosti biolo{kega tkiva povzro~i razli~ne
{kodljive posledice;
-    ocenjevanje tveganja za nastanek negativnih posledic za zdravje ljudi in za okolje zaradi te izpostavljenosti.
Na podro~ju onesna‘evanja okolja prevladujejo kemikalije, ki so najbolj raz{irjene, tako v industriji, obrti, kmetijstvu, zdravstvu, kot tudi v vsakodnevni splo{ni uporabi. Za nekatere med njimi je znano, da povzro~ajo takoj{nje, nekatere pa kasnej{e okvare zdravja, imajo alergogene, imunosupresivne, rakotvorne u~inke, po najnovej{ih znanstvenih spoznanjih pa so lahko motilci hormonskih funkcij. V na{ih predpisih, usklajenih z evropskimi, so zahteve, ki dolo~ajo monitoriranje za {tevilne kemikalije v okolju, ‘ivilih, vodi ipd. z upo{tevanjem razdelitve na zdravstveno pomembne parametre in kazalce. Slednji sami po sebi ne predstavljajo nevarnosti za zdravje, laboratorijsko pa jih spremljamo, saj slu‘ijo kot opozorilo. ^e so nam parametri kazalcev opozorilo, so zdravstveno pomembni parametri tisti, pri katerih dopu{~amo koncentracije, kjer ni pri~akovati negativnih vplivov na zdravje. Zaradi nezadostnega znanja o nekaterih parametrih se moramo, ‘al, odlo~ati za neko (znanstveno) dogovorjeno sprejemljivo tveganje ali pa se zate~emo k uporabi tako imenovanega previdnostnega na~ela, ko smo zaradi spoznavne negotovosti za vsak slu~aj pri dolo~anju normativov bolj strogi, kot bi morebiti bilo potrebno, ~e bi natan~no poznali in dokazali lastnosti obravnavane kemikalije. Zaradi nezadostnega znanja so strokovnjaki na {tevilnih evropskih in svetovnih konferencah zelo poudarili prav vpra{anje kemikalij in kemijske varnosti kot izziv javnemu zdravju. Poleg izhodi{~ne evropske Bele knjige (White Paper) je na tem podro~ju treba omeniti {e evropsko Strategijo o politiki kemijske varnosti v prihodnje (7) in pa Strategijo javnega zdravja za kemijsko varnost do leta 2015 (8). Na konferenci v Bonnu leta 2001 se je jasno izoblikoval odgovor na vpra{anje, zakaj so kemikalije izziv javnemu zdravju. Izzivi so zaradi:
-    pomanjkanja informacij in znanja,
-    potrebe po vzpostavitvi informacijskega sistemu,
-    varnosti za otroke (rojene in {e nerojene),
-    potrebe po razvoju toksikolo{ke stroke,
-    skrbi za reproduktivno zdravje,
-    zdravstvenih tveganj glede nevarnih odpadkov,
-    potreb spremljanja prometa pesticidov,
-    izpostavljenosti kombiniranim vplivom in dejavnikom,
-    sprejemanja - uvajanja najni‘jih mo‘nih tveganj,
-    nejasnosti u~inkov in ob tem redne uporabe metode ekstrapolacije pri zelo nizki izpostavljenosti,
34
Zdrav Var 2007; 46
-    pomanjkanja podatkov o izpostavljenosti ljudi,
-    interakcije med razli~nimi kemikalijami,
-    ocene sprejemljivih okoljskih tveganj,
-    specifi~ne ocene tveganj za konkretno situacijo,
-    varnega okolja in zdravja v podjetjih.
Vse to pravzaprav izra‘a veliko potrebo po preu~itvi sleherne kemikalije s poglobljenim znanstvenim pristopom po doktrini »korak za korakom«, kot sledi:
-    kak{ne fizikalne in kemi~ne lastnosti ima,
-    kak{no kinetiko in metabolizem ima,
-    kako se obna{a v okolju,
-    dolo~iti ji je treba   toksikolo{ke podatke in jo toksikolo{ko ovrednotiti,
-    ugotoviti je treba najbolj tvegano izpostavljenost,
-    kak{ne nevarnosti prina{a,
-    in kon~no ovrednotiti tveganje, ki ga prina{a preu~evana kemikalija.
Ugotovljeno je bilo namre~, da imamo za ve~ tiso~ kemikalij, ki se proizvajajo v velikih koli~inah (v angl.: High Production Volume (HPV) chemicals), na voljo sorazmerno malo pomembnih podatkov. ^e znanje o
posameznih pomembnih zna~ilnostih izrazimo v odstotkih, potem je stanje vedenja o kemikalijah pribli‘no slede~e:
-    o fizikalno-kemijskih lastnostih          30 – 60 %,
-    o akutni oralni toksi~nosti                  70 %,
-    o akutni dermalni toksi~nosti             45 %,
-    o akutni inhalacijski toksi~nosti         30 %,
-    o kroni~ni toksi~nosti                         55 %,
-    o rakotvornosti                                   10 %,
-    o genotoksi~nosti/mutagenosti           62 %,
-    o genotoksi~nosti in vivo                   32 %,
-    o motnjah plodnosti                            20 %,
-    o teratogenosti                                   30 %.
Ne glede na to so bile objavljene v zadnjih letih mnoge znanstvene {tudije o potencialnih nevarnostih razli~nih snovi in kemikalij iz okolja (zlasti sta kot prvini okolja pomembna voda in zrak). V dokumentih z naslovom »Environmental Health Criteria Documents« (9) WHO je v v letih 1994, 1995 in 1996 objavila okoli 200 ocen vplivov kemikalij na zdravje ljudi (Tabela 1).
Tabela 1. Potencialni vplivi nekaterih nevar nih kemikalij na zdravje ljudi. Table 1.   Potential health effects of some hazardous chemicals.
Vpliv na zdravje/ Health effects	Občutljiva skupina/ Vulnerable group	Glavne kemikalije/ Major chemicals
Rak / Cancer	Odvisno od spola, starejši, mladostniki, otroci / Depending on sex, elderly, adolsecents, children	Azbest, PAH, substituirani-PAH, benzen, težke kovine, radon, naravni toksini, dioksin, BTX, endokrini disruptorji / Asbestos, PAH,substituted PAH, benzene, heavy metals, radon, natural toxins, dioxine, BTX, endocrine disruptors
Bolezni srca in ožilja/ Cardiovascular diseases	Starejši / Elderly	PM-10 (respirabilni delci), CO, As, Pb, Cd, Co/ PM-10 (respirable particles) CO, As, Pb, Cd, Co
Bolezni dihal / Respiratory diseases	Otroci, astmatiki / Children, asthmatics	PM-10, S02NOx03 Ni, Cr
Alergije in preobčutljivosti / Allerqy and oversensitivity	Otroci / Children	PM-10, 03 Ni, Cr
Reprodukcija / Reproduction	Zarodek, mladi / Foetus, the young	PCB, DDT, dioksini, ftalati, Pb, Hg / PCB, DDT, dioxine, ftalates, Pb, Hq
Motnje živčnega sistema / Nervous system abormalities	Zarodek, otroci / Foetus, children	Metil-Hg, Pb, Mn, AI, organska topila, dioksini, PCB/ Methyl-Hg, Pb, Mn, AI, organic solvents, dioxines, PCB
Osteoporoza / Osteoporosis	Starejši / Older people	Pb, Cd, AI, Se, endokrini disruptorji / Pb, Cd, AI, Se, endocrine disruptors
Vudrag M., Bo{tjan~i~ D. Globalna kemizacija - izziv javnemu zdravju
35
Ti podatki so torej lahko dobra osnova za ocenjevanje vplivov na zdravje kot tudi pripravo stali{~ in priporo~il za sanacijske in preventivne akcije. Zlasti preventivne! [tevilne {tudije in ocene zdravstvenega tveganja ka‘ejo, da je danes glavni okoljski problem v urbanih okoljih onesna‘enost zraka. Napa~ne urbanisti~ne zasnove in promet, zlasti tovorni, so opredeljeni kot glavni generatorji onesna‘enosti zraka. Pri tem visoko tveganje in nevarnost za zdravje predstavlja zlasti izpostavljenost pra{nim delcem velikosti pod 10 µm, sploh pa v kombinaciji z drugimi »modernimi« onesna‘evali, npr. z du{ikovimi oksidi (NOx), ozonom (O3), BTX (benzen, toluen, ksilen) in manj s »klasi~nim« onesna‘evalom – ‘veplovim oksidom (SO2). Onesna‘enemu zraku – dejavniku tveganja za zdravje ljudi – je stalno ali ob~asno izpostavljen vsak prebivalec velikih mest Evrope. V Evropi je pribl. 90 % mestnega prebivalstva izpostavljena ~ezmernim vrednostim pra{nih delcev, NO2, O3 in benzena v zraku. Ocenjuje se, da v Evropi od 40.000 do 130.000 ljudi na leto umre za posledicami izpostavljenosti onesna‘enemu zraku, katerega vzrok je promet. V Franciji, [vici in Avstriji so ugotovili, da lahko 6 % vseh smrti na leto pripi{ejo izpostavljenosti onesna‘enemu zraku, kar je 2-krat ve~ kot {tevilo ‘rtev prometnih nesre~. Ocene o {tevilu umrlih in obolelih za posledicami izpostavljenosti onesna‘enemu zraku so podcenjene, saj le-te temeljijo na rezultatih {tudij, v katerih so preu~evali le kratkotrajne u~inke onesna‘enja.
V zadnjih desetletjih je kemi~na industrijska proizvodnja v EU rasla hitreje kot bruto doma~i proizvod. Res je, da so emisije te‘kih kovin in obstojnih organskih onesna‘eval v zadnjem obdobju ni‘je zaradi strogih nacionalnih ukrepov in razvoja sistemskih ~istilnih tehnologij v industriji. Kljub temu in glede na vsesplo{no sprejeto podmeno o pretirani kemizaciji ~lovekovega delovnega in bivalnega okolja ter potencialnih negativnih u~inkov na okolje in zdravje ljudi, se z vidika javnega zdravja in zdravstvene ekologije vsiljuje vpra{anje: Kje se nahajamo danes? Stanje je pribli‘no tak{no: Toplogredni plini in vremenske spremembe Emisije CO2 (ogljikov dioksid) in CH4 (metan) so resda rahlo ni‘je, medtem ko je srednja temperatura v Evropi v zadnjih 15 letih vi{ja za 0,3 do 0,6°C. Tanj{anje plasti ozona
Kljub zmanj{anju uporabe kloriranih in bromiranih spojin v mnogih dr‘avah, ne pa v vseh, se koncentracija halonov v atmosferi ne zmanj{uje. Nevarne snovi Kljub dolo~enim ukrepom in upadanju emisij nekaterih
nevarnih snovi (te‘ke kovine, obstojna organska onesna‘evala) imamo pomanjkljivo znanje za vsaj 75 % HPV kemikalij o njihovi toksi~nosti in ekotoksi~nosti. Za zdaj za obstojna organska onesna‘evala velja, da bodo prisotna v okolju za vedno. ^ezmejno onesna‘evanje na velike razdalje Kljub nadzoru in zmanj{anju emisij (SO2, NOx, VOC’s – hlapne organske snovi) iz stacionarnih virov se emisije pove~ujejo iz razpr{enih virov (kmetijstvo), zlasti pa zaradi hitrega ~ezmejnega prevoza snovi in pra{nih delcev pod 10 µm (PM-10). Kot kriti~no se ocenjuje onesna‘evanje na velike razdalje, zlasti z ‘veplovimi spojinami (tudi iz naravnih virov – vulkanska aktivnost), pra{nimi delci PM-10 in posebej s hlapnimi organskimi snovmi (VOC’s), ki zaradi mehanizma HIP– HOP zlahka prihajajo iz ekvatorialnega in obekvatorialnih delov Zemlje na polarna obmo~ja. Kadar je poletje na severu, potujejo na Arktiko, ko pa je poletje na ju‘ni polobli, potujejo do Antarktike. Na ta na~in lahko pridejo v prehransko verigo na velike razdalje. In kako je lahko ta problem povezan s problemi javnega zdravja? Omejimo se le na nalezljivo bolezen malarijo, ki je {e vedno hud javno zdravstveni problem, zlasti v manj razvitih in revnih dr‘avah tropskega in subtropskega obmo~ja, saj epidemija malarije iz~rpava ‘e tako revne gospodarske in populacijske zmogljivosti teh dr‘av. Danes je malarija sploh najbolj pogosta bolezen na svetu. Okrog 300 milijonov ljudi letno zboli za malarijo. Smrtnost (letaliteta) je tudi do 1 %. V zvezi z malarijo je {e vedno mo‘no zaslediti poro~ila, da se za zatiranje komarjev – prena{alcev bolezni - v smislu za{~ite pred malarijo ponekod {e vedno uporablja sicer prepovedani pesticid DDT. To je strupena, zelo trdovratna in obstojna kemikalija, ki jo izsledimo tudi v polarnih krajih. Obremenjevanje voda
Kljub opaznem zmanj{anju te‘kih onesna‘enj voda iz to~kovnih virov je vnos hranil (N, P) in pesticidov v vode iz kmetijstva {e vedno zelo velik. Degradacija prsti
Opazna je izguba rodovitne prsti tako z erozijo kot tudi s to~kastim ali pa z razpr{enim onesna‘enjem, zaradi ~esar prihaja do omejevanja ali celo zavrtja procesa biodegradacije. Na ta na~in postane pitna voda dokon~no onesna‘ena in za ljudi izgubljena. Takih primerov je veliko. Odpadki
Koli~ina odpadkov se pove~uje kljub uveljavljanju aktivnosti RRR (reduce, recycle, reuse – zmanj{aj, recikliraj, ponovno uporabi). @al {e vedno prevladuje »odlaganje« kot zadnja postaja odpadkov.
36
Zdrav Var 2007; 46
Tveganja
[e vedno ni preverjenih na~rtov za re{evanje naravnih tveganj (poplave, plazovi), ki lahko ogrozijo tudi objekte, kjer se proizvajajo, skladi{~ijo ali uporabljajo kemikalije, in s tem povzro~ijo dodatno sekundarno tveganje. [e vedno ni jasnih, enostavnih in prakti~nih re{itev za prepre~evanje industrijskih nesre~, povezanih s kemikalijami.
^eprav so izpusti radionuklidov minimalni, {e vedno niso koli~insko ovrednoteni. Urbano okolje
^eprav je urbano okolje kvalitativno izbolj{ano, smo ljudje zelo obremenjeni s hrupom in emisijami iz prometa. Pospe{eno se kopi~ijo tipi~ni problemi javnega zdravja: bolezni odvisnosti, du{evne motnje, brezdomstvo, socialni problemi in kroni~ne nenalezljive bolezni.
V Sloveniji ‘al primanjkuje znanja iz toksikologije in ekotoksikologije, tako za koordinativno vodenje kot tudi za izdelavo ocen tveganja in varnostnih priporo~il. Pridobivanje znanj o obvladovanju nevarnosti in o tveganjih bo treba sistemati~no vklju~iti v redne slovenske izobra‘evalne programe dodiplomskega in podiplomskega {tudija, saj mora medresorski koordinator – javno zdravje znotraj uspe{nega zagotavljanja »kemijske varnosti« – odgovoriti na {tevilna preprosta in tudi zapletena vpra{anja. Npr.: kaj je to »toksi~nost«? Odgovor:
To je kakr{en koli neza‘elen oziroma {kodljiv u~inek neke kemikalije na dolo~en biolo{ki sistem ob tem, da je ta u~inek lahko povraten (reverzibilen), nepovraten (ireverzibilen), komaj opazen (subakuten) ali pa smrten (letalen). Pri~ne se z izpostavljenostjo, za katero so pomembna merila pogostnosti, koli~ine in trajanja. Z oceno lahko pojasnimo odnos »odmerek vs. odgovor«. To nazadnje omogo~a vzpostavitev pravil, normativov in meril, kot so npr.: NOAEL, LOAEL, ADI, TDI, RfD, MOS… (glej DODATEK), kar so nepogre{ljive kategorije, ki jih obvladuje in predpisuje javno zdravje za za{~ito zdravja ljudi ali pa za vzpostavitev u~inkovitega sistema kemijske varnosti. Kadar gre za zdravje ljudi, je vse to vsekakor mnogo bolj zapleteno, kot je tukaj preprosto napisano. Javno zdravje mora predvsem spremljati, preu~evati in spoznati toksikokinetiko in biotransformacijo neke kemikalije v organizmu. Izpostavljenost neki kemikaliji dolo~ajo:
-    vnos v organizem oz. absorpcija (glede na razli~ne na~ine vnosa v organizem in razli~en privzem so tudi u~inki razli~ni, od akutnih do kroni~nih, dramati~nih ali blagih ipd.);
-    porazdelitev oz. distribucija (razli~ni u~inki glede na porazdelitev snovi po razli~nih organih ali sistemih);
-    presnova oz. metabolizem (zapletene biokemi~ne reakcije, toksikokinetika in detoksikacija snovi);
-    izlo~anje oz. ekskrecija (snovi, metabolitov, kompleksov, odvisna tudi od {kodljivih u~inkov in motenj sistemov oz. homeostaze).
Pri oceni tveganja za okolje in zdravje se poslu‘ujemo zapletenih postopkov in pravil. Pomembno je poznati in spremljati prenos kemikalij na dolge razdalje preko vode in zraka. Za verodostojno oceno tveganja je med drugim nujno treba poznati bioakumulacijo neke kemikalije (koncentracija kemikalije raste s starostjo nekega organizma), biokoncentracijo te snovi (akumulacija snovi v organizmu glede na koncentracijo te snovi v danem ‘ivljenjskem okolju) in biomagnifikacijo preu~evane snovi (porast koncentracije snovi navzgor v prehranski verigi, dvig trofi~ne ravni v naravi). Da bi se lahko odgovorni odlo~ali, ali je treba uvesti ukrepe za zmanj{evanje tveganja oziroma sanacijo stanja (popravne ukrepe) ali pa druge aktivnosti v okolju v interesu »zdravega« okolja ali ohranjanja njegove kakovosti, je nujno treba uporabiti navidezno preprost postopek, ~igar izvedba pa v resnici ni ni~ kaj preprosta. Pot do odlo~itve izpeljemo preko ocene tveganja za okolje tako, da ocenjujemo, tj. primerjamo dve kategoriji:
-    oceno izpostavljenosti na podlagi napovedane okoljske koncentracije (PEC):
-    oceno u~inka na podlagi napovedane koncentracije brez opaznega u~inka (PNEC).
Tveganje opredelimo z razmerjem PEC/PNEC. ^e je dobljeni rezultat <1, akcija ni potrebna, ~e pa je rezultat >1, so ukrepi za zmanj{anje tveganja nujni. Glede skrbi za zdravje ljudi nas ne skrbi tisto, kar znamo, pa~ pa tisto, ~esar ne znamo. Lai~na javnost je posebej zaskrbljena zaradi »neznane in neopazne« izpostavljenosti kemikalijam, ki jih uvr{~ajo v kategorijo rakotvornih, mutagenih in strupenih za razmno‘evanje (CMR), v zadnjem ~asu pa tudi tistih, ki bi lahko povzro~ile hormonske motnje. Ve~ znamo, manj se bojimo, je tudi geslo, zaradi katerega je nujno treba pripisati veliki pomen procesom, ki bodo pripeljali do ve~je kemijske varnosti. Zaradi opaznega pove~anja incidence rakastih bolezni v zadnjem obdobju se ljudje upravi~eno bojijo mnogih neznanih ali pa manj znanih stanj, okoli{~in, pogojev in snovi, ki lahko delujejo rakotvorno. Za pojav rakaste bolezni je ve~ vzrokov, tako eksogenih kot tudi endogenih. Med prve sodijo: agensi, kot so virusi, ionizirajo~a sevanja, kemikalije …; med druge pa genske okvare, hormonske motnje, imunodeficienca. Teoreti~no: kemikalije lahko privedejo do karcinogeneze s po{kodbami tkiva, hormonskimi motnjami, motnjami
Vudrag M., Bo{tjan~i~ D. Globalna kemizacija - izziv javnemu zdravju
37
imunskega sistema ali pa preko somatskih mutacij. To tudi pomeni, da so rakotvorne snovi hkrati tudi mutagene, saj je ve~ina le-teh tudi genotoksi~nih. Primarno vpra{anje za strokovnjake javnega zdravja je: ali agens, ki spro‘i rast tumorja, {kodno deluje preko genotoksi~nih mehanizmov. Mutageneza je namre~ proces, ki lahko nastane s spontanimi modifikacijami ali pa zaradi eksogenih dejavnikov, v obeh primerih po enakem obrazcu. Mutagen (v odvisnosti od privzema, distribucije, metabolizma …) povzro~i primarno po{kodbo gena. Nadaljevanje poteka v treh smereh: 1. samodejni reparacijski mehanizmi {kodo popravijo; 2. celica odmre, 3. genska po{kodba se utrdi. ^e se utrjena po{kodba replicira, naprej dobimo mutacijo, ki zopet lahko odmre, ali pa se pojavi kot mutirani fenotip bodisi somatskih bodisi germinativnih celic. Z vidika javnega zdravja in »kemijske varnosti« je potrebno na{teti najva‘nej{e povzro~itelje humanega raka – maligne bolezni (10). To so:
•    prehrana – 35 %; predvsem gre za preve~ ma{~ob (lahko vsebujejo {tevilne raztopljene snovi), meso z ‘ara (nastanek strupenih snovi med procesom pe~enja), pikantna in dimljena ‘ivila, premalo sadja in zelenjave;
•    kajenje – 30 %; dim vsebuje najmanj 50 rakotvornih snovi;
•    oku‘be in vnetja – 10 %; to vedno pomeni tudi dra‘enje tkiva in celic, kar je lahko pomemben dejavnik v procesu kancerogeneze;
•    poklicna izpostavljenost – 5 %; med {tevilnimi snovmi je pomembno omeniti azbest, gumarsko industrijo, dioksine, poliaromatske ogljikovodike (PAH);
•    onesna‘eno okolje – 2 %; pesticidi, onesna‘evala iz industrije ... ;
•    pitje alkohola – 3 %;
•    na~in ‘ivljenja – 5 %;
•    genski in reproduktivni dejavniki – 8 %;
•    solarna in ionizirajo~a sevanja – 2 %. Rak je danes med najve~jimi ubijalci. Blizu 7 milijonov ljudi po vsem svetu bo umrlo zaradi raka v tem letu – pribl. 20 % vseh smrti (9 milijonov novih diagnoz vsako leto). Ocenjuje se, da bo leta 2020 umrlo za rakom 11 milijonov ljudi, od tega 7 v razvitih dr‘avah. Prav to je velik izziv javnemu zdravju. Zaradi pomena kemikalij v karcinogenezi pa je nujno treba vzpostaviti sistem kemijske varnosti. To pomeni, da so nujne nadaljnje intenzivne raziskave in analize na podro~ju okoljskih dejavnikov, na~ina ‘ivljenja, genetskih dejavnikov in medsebojnih u~inkov snovi v delovnem in ‘ivljenjskem okolju, ki so lahko povezane s karcinogenezo. Za vsako
nevarno snov bo potrebno vedeti in dolo~itii ADI (dopusten dnevni vnos) in RfD (referen~no dozo), kar tudi pomeni: ADI in RfD brez kakr{nega koli {kodljivega u~inka. To vedno zahteva posebne korake pri oceni tveganja. Postopki pri oceni tveganja so serija znanstvenih korakov, znanstveni algoritem, katerega izsledki so podlaga za kon~no odlo~itev javnozdravstvenih strokovnjakov za varovanje zdravja prebivalstva. Prvi korak naj bo prepoznavanje nevarnosti) – kvalitativna ocena {kodljivega u~inka neke snovi. Drugi korak naj bo ozna~itev nevarnosti, tj. ocena oz. karakterizacija razmerja med odmerkom in odgovorom nanj. Tretji korak naj bo ocena izpostavljenosti, kar pomeni kvalitativno in kvantitativno oceno izpostavljenosti neki snovi za posameznika ali pa za skupino populacij. Tukaj moramo seveda upo{tevati epidemiolo{ke podatke o zdravstvenem statusu preiskovane populacije oz. podatke o stanju zdravja, obolevnosti in umrljivosti te populacije. Ne glede na to enostavno zaporedje ostaja {e zadnji korak – karakterizacija tveganja in dolo~itev RfD ali pa ADI:
RfD in(ali) ADI = NOAEL/Uf {1} ^e bi bil rezultat karakterizacije tveganja >1, morajo slediti dolo~eni ukrepi za zmanj{anje tveganja.
Zaklju~ek
Danes velja vsesplo{no sprejeta podmena, da je zdravje splo{na vrednota oz. temeljna ~lovekova pravica. Hitre in globalne spremembe delujejo kompleksno tudi na zdravje, predvsem preko velikih dru‘benogospodarsko-politi~nih ter ob~utnih naravnih in okoljskih sprememb. S tem spro‘ijo izzive in cilje za javno zdravje, sprejemljive in nujne tudi v Sloveniji. Glavni med njimi so:
-    informatizacija;
-    sistem mre‘enja strokovnjakov, znanj, informacij in hitrega obve{~anja;
-    identifikacija najpomembnej{ih bolezni z javnozdravstvenega vidika in opredelitev glavnih determinant zdravja;
-    identifikacija najpomembnej{ih dejavnikov iz okolja, ki pomembno vplivajo na zdravje, zato je opredelitev in zagotavljanje kemijske varnosti odlo~ilnega pomena;
-    vlada mora spodbujati in usmerjati medresorsko sodelovanje, ki je za javno zdravje klju~nega pomena, saj je ustvarjanje javnozdravstvenih strategij, podprtih s kolektivno politiko, pot k izbolj{anju zdravja in kakovosti ‘ivljenja.
38
Zdrav Var 2007; 46
Ukrepi za doseganje ciljev morajo biti na~rtovani in uresni~evani po priporo~ilih SZO, ki so zajeti v Evropski listini o ‘ivljenjskem okolju (Frankfurt 1989) ter Helsin{ki (1994) in Londonski (1999) deklaraciji o okolju in zdravju, ki jih je Slovenija sprejela in podpisala. Tukaj gre za vzpostavitev informacijskega sistema spremljanja zdravstvenoekolo{kih razmer, ugotavljanje onesna‘enosti elementov ‘ivljenjskega okolja (voda, ‘ivila, krmila, zrak, tla ...) in pripravo ter izvajanje nacionalnega in lokalnih akcijskih na~rtov za okolje in zdravje.
Za pripravo teh programov {e nimamo pravne podlage, zato bi bilo potrebno to mo‘nost pridobiti s spremembami Zakona o varstvu okolja. Novi Zakon o varstvu okolja ima 9 ciljev, mesto za NEHAP in LEHAP-e pa je v 3. cilju – Kakovost ‘ivljenja. Na ta na~in bi dobili pravno podlago za najbolj zahtevne storitve in najvi{jo strokovno raven (ocene vplivov dejavnikov iz okolja na zdravje). Samoumevno je, da bi ti programi vsebovali poglavja o pitni vodi, ‘ivilih in prehrani, zraku, kopalnih vodah, kemikalijah, kemijski varnosti ...
Literatura
1.    UN Conference on the Environment and Development – Agenda 21. Rio de Janeiro (1992).
2.    OECD Chemicals Programme.
3.    Pridobljeno 16.12.2005 s spletne strani: www.cefic.be.
4.    European Commission:Evaluation of EU Policy on the Transport of Dangerous Goods since 1994.
5.    OECD Guiding principles for Chemical Accident prevention, Preparedness and response (2003).
6.    Pravilnik o slu‘bi nujne medicinske pomo~i 1996. Ur l RS 77/96.
7.    European Commission. Strategy for a Future Chemicals Policy. Brussels 2001.
8.    Public Health Strategy for Chemical Safety up to 2015, Bonn, 2001.
WHO. Environmental Health Criteria Documents. 1994 (170), 1995 (165), 1996 (171; 180).
9.    Doll,R., Petto,J. The causes of cancer: quantitative estimates of avoidable risk of cancer in the US today. Oxford University press; 1981.
Druga uporabljena literatura
1.    Dr‘avni zbor. Resolucija o nacionalnem programu za kemijsko varnost (NPKV) z akcijskimi na~rti za prednostna podro~ja v obdobju 2006-2010. Ljubljana 2006.
2.    European Environmental Agency. Environment in the European Union at the turn of the century. Summary. EEA Copenhagen 1999.
3.    European Environmental Agency. Environmental assessment report N010. EEA Copenhagen 2003.
3.    International Agency on Reserach of Cancer. Some exposure evaluated in IARC Monographos, Vols 1 –69.
4.    Zakon o kemikalijah – UPB1. Ur. l. RS, {t. 110/03 - pre~i{~eno besedilo.
5.    Public Health Strategy for Chemical Safety–European Agenda up to 2015. Meeting report. Bonn 2001.
6.    European Commission. Strategy for a Future Chemicals Policy. White paper. Brussels 2001.
7.  Konvencija o dostopu do informacij, udele‘bi javnosti pri
odlo~anju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah 2004 (Aarhu{ka konvencija). Ur.l. RS 62/04.
8.    Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~ami. Ur. l. RS, {t. 64/94, 41/04, 28/06.
9.    Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami. Ur. l. RS, {t. 44/02, 110/02.
10.  WHO. Regional committee for Europe. Health 21. Forthy-eighth session raport. Copenhagen 1998.
11.  WHO. The Verona Initiative. Arena meeting III. Verona 2000.
Vudrag M., Bo{tjan~i~ D. Globalna kemizacija - izziv javnemu zdravju
39
Dodatek / Addenda
Pomen kratic / Legend of abbreviations
ADI	Acceptable Daily Intake	Sprejemljiv dnevni vnos
BTX	Benzene, Toluene, Xylene	Benzen, toluen, ksilen
CMR	Carcinogenic, Mutagenic and Reprodictively toxic	Rakotvorno, strupeno za nasledsto in razmnoževanje
DNK		Deoksiribonukleinska kislina
EAPC	European Association of Poison Centres	Evropski centri za zastrupitve
GHS	Globally Harmonized System	Svetovno poenoten sistem razvrščanja
HPV	High Production Volume	Proizvodnja velikih količin
IFCS	Intergovernmental Forum on Chemical Safety	Medvladni forum za kemijsko varnost
IPCS	International Programme on Chemical Safety	Mednarodni program za kemijsko varnost
ILO	International Labour Organization	Mednarodna organizacija dela
LEHAP	Local Environmental and Health Action Plans	Lokalni akcijski plani za okolje in zdravje
LOAEL	Low Observed Adverse Effect Level	Najnižji opažen nivo s škodljivim učinkom
MOS	Margin of safety	Varnostna meja
MZ/URSK	Ministrstvo za zdravje	Urad RS za kemikalije
NEHAP	National Environmetal and Health Action Plan	Nacionalni akcijski plan za okolje in zdravje
NOAEL	No Observed Adverse Effect Level	Najnižji opažen nivo brez škodljivega učinka
OECD	Organization for Economic Cooperation and Development	Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj
PAH	Polyaromatic Hydrocarbons	Poliaromatski ogljikovodiki
PEC	Predicted Environmental Concentration	Napovedana koncentracija v okolju
PM10	Particulate matter <10 um	Delci velikosti pod 10 um
PNEC	Predicted No Effect Concentration	Napovedana koncentracija v okolju, ki bo brez učinka
POPs	Persisitent Organic Pollutants	Obstojni organski onesnaževalci
REACH	Registration, Evaluation, Authorisation of Chemicals	Registriranje, vrednotenje in odobritev kemikalij
ReNPKV	Resolucija	Nacionalni program za kemijsko varnost
RfD	Reference Dose	Referenčna doza
SAICM	Strategic Approach to International Managament of Chem.	Mednarodna strategija ravnanja s kemikalijami
TDI	Tolerable Daily Intake	Znosen dnevni vnos
Uf	Uncertainty Factor	Faktor negotovosti
UNCED	UN Conference on the Environment and Development	Konferenca o okolju in razvoju Združenih narodov
UNEP	United Nations Environment Programme	Okoljski program Združenih narodov
VOC	Volatile Organic Compounds	Lahkohlapne organske snovi
WHO	World Health Organization	Svetovna zdravstvena organizacija