Otroci, bodite složni.
Katarinka je bila dve leti starejša kakor njena sestra Franjica. Da-si starejša vendar ni hotela svojej mlajšej sestri zjutraj pomagati, da bi se bila oblekla; zato je pa bilo vsacega jutra dosti prepira ined njima. Ko mati vae to slišijo, rečejo necega jutra: ,,Ako bodete pridne, povedati vaina hočem danes lepo pripovedko; a to vama poveua, da morate poprej vse lepo po-spraviti po bili."
Katarinka in Franjica ste zel<5 rade poslušale lepe pripovedke, zatorej ste se tudi zel6 veselile, ko so jima mati obljubili, da jinaa danes nekaj lepega povedtf. To ste bile danes urne pri delu, vse jima je šlo urno in gladko izpod rok in niti najmanjšega prepira ni bilo danes med njima. Ko je bilo vse po-spravljeno in počejeno, začn6 mati: ,,Prst kazalec si je bil aataknil zlat prsten, v katerega je bil vdelan zel6 drag kamen. Zaradi tega se je bil prst kazalec prevzel ter ni hotel več pomagati ne palcu ne sredincu , kadar je bilo treba pisati in per6 držati; a znano vama je, da pri pisanji vsi trije držž per6. Prst kazalec z dragocčnim prstenom mislil se je boljšega in mogočnejšega od svojih tovaiišev. Zna se, da je bilo tudi nekoliko lenobe pri njem. — Drugi prsti so se razjezili nad njim in so rekli: ,,Le počakaj, tudi ti nas bodeš še gotovo potreboval, in potlej tudi mi ne pomagamo tebi."
Za nekoliko dni bi si bil prst kazalec rad cvetico utrgal, a mogel ni, ker mu niso hoteli pomagati ne palec ne drugi prsti na roki. Tako se mu je godila tudi, ko si je hotel natrgati lepib. zrelih črešenj z drevesa. Brez pomoči drugih prstov ni mogel ničesar storiti; to je spoznal prst kazalec in žal mu je bilo, da se je bil proti svojim tovarišem tak6 prevzel."
Ne prevzemi se nikdr,
Da ne bode ti na kvar,                                            ¦    ,: