PetraBukovec1,SimonRekanovič2,AnaSever3,TomažZupanc4 Mu mi fi ka ci ja, sa po ni fi ka ci ja in vloga ple sni pri raz kro ju tru pla Mummification,SaponificationandtheRoleofMoldin theDecompositionofCorpse IZvLEČEK KLJUČNEBESEDE:sodnamedicina,posmrtniinterval,poznemrliškespremembe,gnitje,mrliškivosek Posmrtisevtelesuzačnejobiološkiinfizikalniprocesi,kivodijovrazkrojtrupla.Pro- cesedelimonazgodnjeinpozne,slednjiveljajozagotovznaksmrti.Poznavanjepoznih mrliškihspremembjepolegrazjasnitvevzrokasmrtipomembnozaocenookoliščin,vka- terihjebilotruplonajdeno,časasmrtiindejavnikov,povezanihsposmrtnimispremem- bami.Poznemrliškespremembelahkozakrijejoinotežijoprepoznavopoškodb,nastalih predsmrtjo,npr.obrambnihurezninalipoškodb,neposrednopovezanihzvzrokomsmrti. Tosonpr.vbodnine,strelneranealielektričneznačke.Skeletizacijatruplajekončnipro- cesrazpadanjatrupla.Vpričujočemčlankusopredstavljeniprocesiinspremembe,nasta- leprignitju,mumifikacijitersaponifikaciji,pravtakopatudivlogaplesniprirazkroju truplainpomenrazličnihdejavnikov,kivplivajonanjegovpotek.Strnjenpregledpro- cesovindejavnikov,kivplivajonarazkrojtrupla,bovpomočvsem,kiopravljajomrliško- preglednoslužbo,služilpabotudikotdodatnaliteraturaprištudijusodnemedicine. aBSTRaCT KEYWORDS:forensicmedicine,postmorteminterval,latepostmortemchanges,putrefaction,corpsewax Afterdeath,differentbiologicalandphysicalprocessesbeginthatleadtothedecompo- sitionofthebody.Theseprocessesaredividedintoearlyandlate,withthelatterbeing regardedasthedefinitivesignofdeath.Inadditiontotheconfirmationofdeath,under- standingpostmortemprocessesis,importantforassessingthecircumstancesinwhich thebodywasfound,aswellasthetimeandfactorsofthepostmortemchanges.Latepost- mortemprocessesmakeitdifficulttodefineorcovertheante-morteminjuriesorcause ofdeathsuchasdefensivecuts,stabwounds,gunshotwoundsorelectricmarks.Aftermany years,lateonsetdeathprocessesleadtotheskeletalizationprocess,whichisthefinalpro- cessofbodydecomposition.Thearticlepresentstheprocessesofmummification,sapo- 1 PetraBukovec,dr.med.,KatedrazaSodnomedicinoindeontologijo,Medicinskafakulteta,UniverzavLjubljani, Korytkovaulica2,1000Ljubljana 2 SimonRekanovič,dr.med.,KatedrazaSodnomedicinoindeontologijo,Medicinskafakulteta,UniverzavLjubljani, Korytkovaulica2,1000Ljubljana 3 AnaSever,dr.med.,KatedrazaSodnomedicinoindeontologijo,Medicinskafakulteta,UniverzavLjubljani, Korytkovaulica2,1000Ljubljana 4 Doc.dr.TomažZupanc,dr.med.,InštitutzaSodnomedicino,Medicinskafakulteta,UniverzavLjubljani,Korytkova ulica2,1000Ljubljana;tomaz.zupanc@mf.uni-lj.si 313MedRazgl.2019;58(3):313–29 • Pregledni članek nificationandtheroleofmoldinthedecompositionofthebody,factorsinthedevelop- mentofthese,andtheappearanceofchangesimportantfortheidentification.Thetext servesasaconcisesummaryofliteratureandbenefitsgeneralpractitioners,doctorsof familymedicineandothersasadditionalliteratureinthefieldofforensicmedicine. neslužbejeprimrliškempregledutreba pregledatitruplonakrajunajdbetrupla(15). Spremembe,kisougotovljenepripregle- du,namlahkovelikopovedoovzrokuin časusmrti,stanjutruplaterokolju,vkate- remjebilotruplodonajdbe.Takozbrane ugotovitvelahkopomagajopriusmerjanju obravnavetruplainpreiskavimorebitnih sumljivihokoliščinsmrti(16). Čepravjedeležkaznivihdejanjzoper življenjeintelovRepublikiSlovenijivse od leta 2005 v upadu (predvsem število ubojev),jesodelovanjezdravnikanakraju najdbetruplanujnopotrebno(16, 17).So- delovanjevsehdeležnikov,vključenihvkri- minalističnopreiskavo,sezačneženakra- juogledakaznivegadejanja.Zatosoznanje inizkušnjezdravnika,kisodelujepriogle- duinobravnavikrajasmrtiterposmrtni obravnavitrupla,zelopomembendejavnik vpostopkukriminalističnepreiskave(16). Preiskavamestakaznivegadejanjain najdiščatruplajepomembenvirmaterial- nihslediindrugihdejavnikov,povezanih zdejanjem.Zatobibilotrebavsestavoprei- skovalcev,kiopravljajooglednajdiščatru- pla,vključititudizdravnikazizkušnjami spodročjasodnemedicineoz.poznavanja posmrtnihsprememb.Natakšennačinbi lahkoodpravilinekaterepomanjkljivosti,do katerihprihajapriobravnavinajdiščatru- pla,šezlastivpovezavissumljivimioko- liščinamismrti(18). GNITJE Gnitje(lat.pu tre fac tio ca da ve ris)inrazkroj truplastaprocesarazpadatkivnihgradni- kov zaradi avtolitičnih in heterolitičnih procesov,kipotekajoposmrti.Medgnitjem prevladujejoanaerobniredukcijskiprocesi, 314 PetraBukovec,SimonRekanovič,AnaSever,TomažZupanc Mu mi fi ka ci ja, sa po ni fi ka ci ja in vloga … UvOD Truplasoposmrtiizpostavljenarazličnim biološkiminfizikalnimprocesomrazpada- njainrazkroja.Procesisprvapotekajonace- ličniravni,znapredovanjempapostanejovid- nitudinazunaj(1, 2).Razpadanjeinrazkroj truplasezačnessamorazgradnjovpresnov- noboljaktivnihcelicah,celicah,kivsebuje- jovečjekoličinevodeinlizosomov,terspo- močjo mikroorganizmov v okolju (3–5). Odločilnegapomenazarazpadinrazkrojtru- plajedelovanjezunanjihdejavnikov,kotso členonožci,bakterijeinglivetervmanjšimeri začetekavtolitičnihingnilobnihprocesov,ki sezačnejovnotranjostitrupla(6).Tudilast- nostiokolja,vkateremjetruplo,indejavni- ki,povezanisstanjemorganizmaprednasto- pomsmrti(kotsonpr.masatrupla,debelina plastioblačilinpodkožnegamaščevja,zdravs- tvenostanjepokojnika,poškodbainstarost ob smrti), pomembno vplivajo na hitrost razpadanjainrazkrajanjatrupla(3, 7, 8). Razlikujemomedzgodnjimiinpozni- mimrliškimispremembami.Lepoznemr- liškespremembesoprepoznanekotgotov znaksmrti(3, 9).Medpoznemrliškespre- membeštejemognitje,mumifikacijo,sapo- nifikacijoalinastajanjemrliškegavoskain trohnjenjeoz.razraščanjeplesni(3, 10, 11). Razumevanje mrliških sprememb je ključnegapomenazaocenočasovnegaok- viraoz.posmrtnegaintervala,tj.časaodna- stopasmrtidonajdbetrupla(12). Okoliščine pojava istovrstnih poznihmrliških spre- membsokljubenakimsplošnimrazmeram v okolici trupla med razpadanjem zelo spremenljive(13).Pritemjeodločilende- javnikmikrookoljeobtruplu(14). VskladuzdoločbamiPravilnikaopo- gojihinnačinuopravljanjamrliškopregled- medrazkrojemoz.razpadanjemtruplapaae- robnioksidacijskiprocesi,kipotekajovpri- sotnostimikroorganizmov.Celičnemembra- neposmrtipropadejozaradiprekinjenega dotokakisikainpadcapHcitosola(3, 19, 20). V procesu avtolize sodelujejo telesu lastnihidrolitskiencimi(kislafosfataza,ki- sla ribonukleaza in deoksiribonukleaza, katepsin,kolagenazaindrugi),kisespro- stijoizcelicpopropaduceličnihmembran injihaktiviranizekpHcitosola(3, 19, 20). Vnadaljnjemprocesugnitja,kigaime- nujemoheteroliza,sodelujejoštevilnimi- kroorganizmi. Sprva sodelujejo organiz- mulastnebakterije izčrevesneflore,pri napredovanjuprocesapatudimikroorga- nizmiizokolja,vkateremjetruplo(1, 3, 5, 21).Medprocesomgnitjapotekajooksido- redukcijskiprocesi,skaterimisebeljako- vine,maščobeinogljikovihidratirazgradi- jonaosnovnegradnike,pritempanastajajo vodikovespojine(3, 11).Zrazgradnjobelja- kovinnastajajoaminokisline,kisodeami- niranealikarboksiliranevustreznekisli- neoz.amine,inkončnaproduktaamonijak inogljikovdioksid.Zanaerobnoglikolizo nastaja izglukoze laktat inzbakterijsko alkoholnofermentacijoizmonosaharidov gnilobnialkoholi.Spomočjohidrolaz,es- terazinkatalazselipidirazgradijovosnov- negradnike(3, 9).Medrazpadanjemtrupla pridetudidooksidativnegarazpadaoglji- kove,fosforjeveinžveplenekisline(3, 11). Kerjeneposrednoposmrtivtelesuše dovolj kisika, sprva sodelujejovprocesu gnitjaaerobnebakterije(glavnipredstav- nikiStaphy lo coc cus spp., Strep to coc cus spp.) (3, 9, 22–24).Procesgnitjainnastajanjegni- lobnihplinovspremeniokoljevanaerobno, zatoznapredovanjemprocesaprevladajo anaerobnebakterije(glavnipredstavnikiiz roduClo stri dium spp. in Pro teus spp.)(3, 9). Velikvplivnahitrostgnitjaimajotudi dejavnikiokolja,predvsemzunanjatempe- ratura,vlagainrazpoložljivostkisikatervr- stamikroorganizmovvokolju,kjersena- hajatruplo(3).Vplivokoljskihdejavnikov nagnitjeinrazpadtruplapovzemaCaspar- jevopravilo,kipravi,dajehitrostgnitjain razpadatruplanazrakuposedmihdnehob enaki temperaturivokolici truplaenaka hitrostivvodipo14dnehinvzemljipo56 dneh (1 : 2 : 8) (9, 11). Temperaturno ob- močje 21–28 °C je najugodnejše za raz- množevanjebakterijindelovanjetelesnih encimov.Temperaturezunajomenjenega območja (nižje ali višje) vplivajo na raz- množevanjebakterij inhitrostkemijskih reakcijterpotekgnitja.Pritemperaturi,višji od26 °C,jeprocesgnitjamočnopospešen insepokažežev24urah(3).Debelinaplasti oblačilsprvaohranjatelesnotemperaturo truplainpospešujeprocesgnitja,akasne- jepreprečujedostopčlenonožcevdotrupla instemupočasnjujeprocesgnitja.Nepo- srednaizpostavljenosttelesaalinjegovih delovsoncuvplivanatelesnotemperatu- ro,izsuševanjetruplainkolonizacijotrupla sčlenonožci,kiseizogibajodelomtelesa, kisoobsijanissoncem.Potopitevvtekočino alivlažnookoljepreprečujeizsuševanjete- lesaindelujeugodnonaprocesgnitja(25). Nahitrostgnitjavplivajotudidejavni- ki,povezanizosebnimilastnostmiumrle- ga in njegovim stanjem pred nastopom smrti.Gnitjeprimlajšihindebelejšihpo- tekahitrejekotpristarejšihinsuhih.De- belinaplastipodkožnegamaščevjavpliva nahitrostohlajanjatrupla,pravtakotudi hiperemijaintekočinavtrebušnivotlini(as- cites) –vsenaštetopospešujegnitje.Nas- protnojezaradiizkrvavitveprocesgnitja upočasnjen,sajsohemoglobinindrugebe- ljakovinekrvnihcelicglavnivirenergije bakterij. Odprte rane so vstopno mesto bakterijamizokolice,zatojeprocesgnitja hitrejši.Priumrlihzaradisistemskihokužb (predvsem bakterijske sepse oz. plinske gangrene)inmalignomovjehitrostgnitja pravtakopospešena(3, 11, 25). Prviznakignitjasoobičajnognilobne lise,kisoposledicabakterijskerazgradnje hemoglobinaindrugihbeljakovin.Barva gnilobnihlisjevvelikimeriodvisnaodtra- 315MedRazgl.2019;58(3): janjagnitja.Najprejsepojavijovdesnem spodnjemdelutrebuha,kijevbližinisle- pegačrevesainvkateremjenajvečjakon- centracijačrevesnihbakterij(3, 26, 27). Zrazpadombeljakovinnastajažveplo- vodik(H2S),kiskozičrevesnostenopreha- ja v žilne stene in njihove svetline, kjer iztiskasestavinekrviskozisteneventer omogočarazsojbakterij.ZaradivstopaH2S vžilje,vezaveshemoglobinomintvorbe tersproščanjasulfhemoglobinaizhemo- liziraniheritrocitov,sestenevenobarvajo innastanepodkožnagnilobnažilnarisba. Obarvajosezelenkasto,vijoličnoalizamol- klorjavkasto,karjeodvisnoodkoličinesulf- hemoglobina.Vtkivihvokolicižilreagira H2Szželezomvželezovsulfid(FeS),kar dajetkivominkožizelenkasto-sivoobarva- nost(3, 26, 27). Obarvanostspremljavonjpognilihjajcih, zakarsopolegH2Svzroktudidrugiplini: amonijak(NH3),ogljikovtetraklorid(CCl4), vodik(H2),dušik(N2),ogljikovdioksid (CO2), merkaptaniinprimarniamini,kinastane- joprignilobnemrazpadutrupla(3, 26, 27). Prignilobnemrazpadutkivprihajatudi doprehajanjagnilobnospremenjenih te- lesnih tekočinv telesnevotline in tkiva. Gnilobnitransudatjezaradirazpadasesta- vinkrvi,produktovceličnegarazpadaoz. zaradiprisotnostiplinov,kinastajajopri gnitju,obarvanrdečkasto.Jemoten,spenjen tergnilobnegavonja(3, 26, 27). Kerseplininekopičijolevvotlihor- ganih,ampaktudivparenhimskihorganih indrugihtkivih,končnotudivtetivah, sklep- nih ovojnicah,vezehinhrustancu,pridedo gnilobnenapihnjenostitruplaalikadaver- skegaemfizema (3, 26, 27).Napihnjenost tkivješeposebejizrazitavtkivihznizkim turgorjem,kotsoveke,ustnice,jezikinzu- nanjespolovilo(9).Medpovrhnjicoinus- njicosenabirajomotnardečkastatekočina inplini,kipovzročijonastanekmehurjevna koži(3).Končnaposledicaprepojitvetrupla zgnilobnimiplinijepojavgnilobnegagi- ganta(3, 26, 27).Zaradikopičenjagnilob- nihplinovdobijonekaterinotranjiorgani spongiozenvidez(npr.podobašvicarskega sira pri mikroskopskem pregledu histo- loškerezinejeter),podsluznicamivotlihor- ganov nastajajo gnilobni mehurji, lahko pridedoiztisnjenjačrevesnevsebine,izte- kanjagnilobnetekočineiznosnic,ust,zad- njikainspolovilalipojavaporodavkrsti, čejebilapokojnicanoseča(3). Česoizpolnjenipogoji,kotsoprisotnost bakterij,primernavlažnostintoplotaterae- robnookolje,segnitjezačnevnekajdne- vihposmrtiinsekončasskeletizacijotru- pla.Vendarjepotekgnitjatudivprimeru stalnetemperatureokoljazelonepredvidljiv innedopuščasklepanjotrajanjuposmrt- negaintervala(3, 10, 26, 27). Orientacijsko si pri zunanji temperaturi 20–24 °C na površinizemljeinvodsotnostidelovanja členonožcev,gnilobnesprembetruplasle- dijovnaslednjemčasovnemzaporedju:po enemdodvehdnehzelenkastaobarvanost koževspodnjemdesnemdelutrebuha,po dvehdoštirihdnehpodkožnavenskažilna risba, po petih do šestih dneh luščenje vrhnjice,pošestihdoosmihdnehizguba pigmentavzrnatiplastivrhnjice,po8–14 dnehpojavgnilobnihmehurjevnakožiin gnilobnegatransudatavtelesnihvotlinah, pojavgnilobnihplinovvpodkožjuterko- pičenjegnilobnihplinovvtrebušnivotli- niinneprejkotpoenemmesecuizteka- njevsehtekočin,kolapsnotranjihorganov inzačetekmumifikacijemehkihtkivzara- diizgubevode(3, 28).Zaporedjepojavlja- nja gnilobnih sprememb, ki so vidne na trupluinvnjegovinotranjosti,jedokajza- nesljivametodaocenjevanjaposmrtnegain- tervalalevprimerutruplaizvode,kerse temperaturavodeprekdneva innoči ter tudivdaljšemčasovnemintervaluzelomalo spreminja(29). Časdopopolneskeletizacijejeodvisen odpogojevvokoljuinjezelorazličen.Tru- planapovršinizemljeskeletizirajovenem letu.Podvehletihpropadejo tudi tetive, sklepneveziinhrustanci.Zaradiinfestaci- 316 PetraBukovec,SimonRekanovič,AnaSever,TomažZupanc Mu mi fi ka ci ja, sa po ni fi ka ci ja in vloga … jetruplasčrvijetruplovpoletnihmese- cihskeletiziranoževdvehdoštirihtednih. Popokoputruplovzemljiskeletiziravpe- tihdosedmihletih.Časdoskeletizacijetru- plajelahkotudiprecejdaljši,karjeodvisno od sestave zemlje, njeneprepustnosti za vodoinzračnosti(9). Nekatere gnilobne spremembe lahko posnemajoinzakrijejopoškodbeternjiho- veposledice,kisonastaleprednastopom smrti. Zaradi kopičenja gnilobnih plinov v podkožju in napihnjenja trupla lahko spregledamovdorzrakavpodkožje,kijepo- sledicapoškodbeprišeživečem.Rjavo-črno zabarvanjekože,kijeposledicanapredova- legagnitja,lahkoprikrijepredsmrtnona- stalepodplutbeindrugetopepoškodbeali pajevzroknjihovinapačnipresoji,sajna primerposnemapodplutbe,šezlastivpri- merih,kojegnilobnazabarvanosttrupla omejenanaposameznedeletelesa.Zakrije lahkotudipredsmrtjonastalespremembe, kotsonpr.obrambneureznine,vbodnineali električneznačke.Včasihjemogočespod- plutbamizamenjatitudipodkožnovensko žilnorisbo,kinastaneprignitjutrupla.Pre- napihnjenostobrazainizplazenjejezikalah- kozavedeinposnemaznake,kiserazvije- jopriobešenju.Iztekanjegnilobnetekočine, ki je posledica povečanega tlaka v prsni votlini zaradi tvorbe gnilobnih plinov, utekočinjenjatkivinhemolize,jemogoče zamenjatiskrvavitvijoiniztekanjemkrvi. Gnilobnemehurjenakožilahkozamenjamo zmehurji,kivčasihnastanejovstanju kome, npr.prinekaterihzastrupitvah,kotsoza- strupitvezbarbiturati,benzodiazepini,teo- filinomaliogljikovimmonoksidom(30, 31). TROHNENJE Človeškotelojeobičajnokolonizirano zbak- terijskofloro,kiprevladujevčrevesjuinna koži,terglivami,kisepojavljajonakoži vpodročjusečilinspoloviltervčrevesju. Glivedelimonaplesni,kvasovkeingobe. Najpogostejekolonizirajotelogliverodov Can di da,Ma las se zia,Tric hos po ron inTric - hophy ton terfakultativnopatogeniAs per - gillus,Fu sa rium inMu cor (32, 33). Glive,ki kolonizirajotruplo,običajnonekolonizira- joživihbitij(34). Po smrti je kolonizacija trupla zmi- kroorganizmi, ki normalno kolonizirajo telomedživljenjem,inmikroorganizmiiz okolja izrazitopospešena.Vrhnjicasepo smrtineobnavljainsetudineluščiskupaj ssporamiplesniindrugihglivnakoži(35). Večinomaseglive,kisodelujejoprirazpa- dutrupla,razraščajovaerobnemokoljuna površinikožeinvpodročjuodprtihpoškodb kože,vprebavilihindrugihtelesnihvotli- nah(1).Vlogagliv,kiserazraščajona truplu, prirazpadutrupelšenipovsempojasnje- na(34). Glivelahkovplivajotudinaspremem- be presnove in koncentracijo zdravil ter strupovvtruplu. Polegtegajetruplogli- vamvirhranilnihsnovi(35).Vsaprofitskem inparazitskemodnosuzdrugimimikroor- ganizmi si glive zagotavljajo specifična hranila,kijihsicersamenemorejosinte- tizirati,kakor tudinesintetizirajospojin zogljikom(36).Porabljajopresnovkebak- terij,kisodelujejovzgodnjifazirazpada- njatrupla(37, 38). Glive,kisodelujejoprirazpadanjutru- pla,razvrščamovdveskupini.Vprvosku- pinospadajoglive,kirastejonapodlagi, bogati z dušikom (angl. am mo nia fun gi), vendarlahkokolonizirajotudikislozemljo, vdrugipaglive,kisonaravnoprisotnena truplihinzemljivokolicitrupel(angl. post- -pu tre fac ti ve fun gi)(36, 39). Sagarainsodelavci(2008)sougotovi- li,dasenapodlagi,bogatizdušikom,glive izprveskupinerazvijajovzaporedju:mi- tosporičneglive,ascomicete,basidiomicete. Vdrugiskupinipavzaporedju:zigomice- te,ascomicete,agaricinskeglivezmajhni- mi basidiomicetami in agaricinske glive zvečjimibasidiomicetami(36, 37, 39). Glivedelimotudigledenazaporedjenji- hovegarazvojavglivezgodnjefaze,vka- teriprevladujejosaprotrofneglive,inpozne 317MedRazgl.2019;58(3): faze,vkateriprevladujejobiotrofneglive. Mednjimilahkonajdemotudinekrotrof- neinobčasnosaprofitneglive(36). V alkalni zemlji se amonijak lahko sproščavokolicospontanoinzaradidelo- vanjamikroorganizmov(36, 37).Zemljo,bo- gatozamonijakomkotviromdušika,najprej kolonizirajoglivezgodnjefaze,kiuspeva- jovalkalnisredini,bogatizamonijakom, in te kot saprofiti dobivajo ogljik iz or- ganskihspojinvzemlji.Sspremembovira dušika(tj.sporastomkoncentracijenitra- tovinzakisanjemzemlje)jihnadomestijo glivepoznefaze.Telahkouporabljajooba vira dušika, uspevajo v kislemokolju in spomočjosimbiontskegaodnosaskoreni- namirazličnihrastlindobijopotrebenog- ljikzasvojrazvoj(37). Plesnisepojavijonatruplupribližnote- dendnipozačetkugnitjainsprožijopro- cestrohnenja,kinadomestignitje(40, 41). Natruplunastanejosive,bele,zelene,mo- 318 PetraBukovec,SimonRekanovič,AnaSever,TomažZupanc Mu mi fi ka ci ja, sa po ni fi ka ci ja in vloga … dreterrdečeoblogeinplitverazjede(sli- ka1) (11). Vfazignitjatruplokolonizirajo glive iz rodovAs per gil lus,Pe ni cil lium ter Can di da, vendar so med 144 različnimi glivamiodkrilitudidvevrstiizroduMucor, kisepolegglivizroduAper gil lus inPe ni - cil lium pogostejepojavljajonaskeletiziranih ostankihtrupel (42).Natančnihpodatkov odinamikirastiplesninatruplihvokoljih zrazličnotemperaturoinvlagošeni(43). VraziskaviTenBroekainsodelavcev(2009) jebilougotovljeno,dasosevrsteglivizro- dovMu cor pojavileosmidanpopokopu, Peni cil lium 28.danpopokopuingliveiz roduAs per gil lus 40. dan po pokopu (44). Vštevilnihdrugihraziskavahsonajpogo- stejeugotoviliprisotnostglivizroduAs - per gil lus in/aliPe ni cil lium,včasihobprisot- nostiglivizroduCan di da in/aliMu cor (14, 33, 43–46). Razraščanjeplesninatruplih,pokopa- nihvzemlji,jepočasnejšekotnatruplih, kiležijonapovršinizemlje(1).Zlastivhlad- Sli ka 1. Razraščanjeplesnipomumificiranihtruplih. nejšemokoljuplesnipogostokolonizirajo tudimumificiranatrupla(40, 41). Potrehdoštirihletihpreidetrohnenje vprocesskeletizacije,kijekončniproces razgradnjetrupla.Popribližnopetihdode- setihletihsevsuhemokoljurazgradijoše organskesnovivkosti,zatokostpostane lahkainkrhka(11). Glivebilahkoimelevkazenskihprime- rihpomembnovlogopridoločanjučasov- negaintervalasmrtiinpridokazovanjupre- meščanjatruplaposmrtizenelokacije(npr. krajakaznivegadejanja),nadrugolokaci- jo(najdiščetrupla)(46). Posmrtniinterval jemogočedoločitispomočjoidentifikaci- jevrsteglivnatrupluinpoznavanjemdi- namikenjihoverasti,čepravjezaradive- likegavplivatemperatureinvlagevokolju todoločanjetežavno(43). Pomembnojeve- deti,daimavsakaglivaposebnezahteve glede prehrane in habitata. Specifične združbeglivsezatorazvijajovrazličnihpo- dročjihindokazzdružbeglivnatruplu,ki nisoznačilnezapodročje,kjerjetruplonaj- deno,lahkokaženato,dajebilotruplopo smrtipremeščeno(43, 47).Omejitevpred- stavljadejstvo,dasogliveobičajnonajde- nevzelomajhnihkoličinah,kotdokazni materialpasopotrebnevečjekoličine(43). Kljubpotencialniuporabnostidokazo- vanjaglivvkazenskihpostopkihjeznanle enprimer,prikateremsosciklomrazvo- jaglivdejanskodokazaličassmrti(6). MUMIFIKaCIJa Angleškabesedamummy izviraizlatinske besedemu mia –taizhajaizarabskebese- demūmiya in nadalje perzijske besede mūm, kipomenivosek(48). Mumifikacija jekonzervirajočamrliškasprememba,kise običajnozačnešepredzačetkomprocesa gnitja(3, 49, 50).Ločimodvanačinapote- kamumifikacije,primarnoinsekundarno mumifikacijo.Priprimarnidognitjanepri- deinjetruploizrednodobroohranjeno(tudi dlake),sekundarnapaserazvijeizzačetne- gagnitja(51). Procesmumifikacijejelahkonaključen innaraven(sproženzaradipodnebnihraz- mervokolju)alinačrteninumeten(sprožen znamenomohranitvetrupla)(11, 52).Mu- mificirana trupla oz. njihove ostanke so našliženavsehcelinahsvetakotposledico različnihkulturnihznačilnostiposameznih okolijalinaravnemumifikacije.Ohranila sosekljubzelorazličnimpodnebnimpogo- jemzanjihovnastanek(52). Načrtnamu- mifikacijajebilapolegstaregaEgiptadel kulturetudivdelihjužneAfrikeinpred- vsemAzije,kjerprevladujesuhoinzamu- mifikacijo ugodno podnebje. Najstarejša dosedajodkritamumija,ocenjenanaleto 5050prednašimštetjem,jemumijaotroka izdolineCamaronesvČilu(53). Vnašemgeografskemprostorujenajd- ba naravno mumificiranih trupel zaradi vremenskihpogojevredkost,sajjeznačilna zapodročjastoplimalizelohladniminsu- himpodnebjem(49, 54).Izjemajemnožično grobiščevrovusv.BarbarevHudiJami,kjer jezaradispecifičnihpogojevvjamiprišlo domnožičnemumifikacijetrupel(slika1)(55). Natrajanjeprocesamumifikacijevpli- vajopodnebnipogojiintelesnapovršinater nahajališčetrupla.Vplivnahitrostmumi- fikacije trupla ima tudi telesnamasa in deležtelesnemaščobe(41).Mumifikacija truplanovorojenčkajelahkovsuheminto- plemokoljuhitrazaradimajhnetelesnepo- vršineinmasetruplatermajhnegaštevila bakterijvčrevesjunovorojenčka(56). Zna- nisoprimeri,prikaterihjedomumifikacije prišlovosmihdnehvsuheminogrevanem stanovanjutervdesetihdnehnaprostem. Tudikroničnizastrupitvizarzenikominan- timonomlahkovplivatanahitrostmumi- fikacije. Ponastopumumifikacijeseproces običajnozaključivobdobjumedtremime- seciinenimletom(41). Vprocesumumifikacijesedobroohra- nijotkivazvelikokoličinokolagena(npr. koža,mišičneovojnice,tetive)indorazlične stopnjetudidrugamehkatkiva.Posledica izsušitvesoskrčeni,lahkomorfološkone- 319MedRazgl.2019;58(3): razpoznavni,razpadliorgani(npr.prebavi- la)(49, 57). Encimi,kisezaradispremenjenihlast- nostiinrazpadamembranposmrtispro- stijoizcelic,potrebujejozasvojedelovanje vodnookolje.Vokoliščinahinstanjihor- ganizma,prikaterihpridedoizgubevode iztrupla,nesodelujejoprirazpadanjutru- pla(52). Pomanjkanjetelesnevodezaradi izsušitvealizmrznjenjeoz.anaerobnomi- krookoljevokolicitruplasookoliščine,ki vodijovnaravnomumifikacijo(41, 49).Za- radigibanjazrakanadtruplomvvetrovnem alipodobnemokoljuin/alioblačilnatru- pluterizgubetelesnevodepredsmrtjo(de- hidracija) pride do izsuševanja trupla, ki pospešujenaravnomumifikacijo(41, 58, 59). Naravnamumifikacijatruplajepogo- stavzračnihintoplihokoljih,kotsosked- nji, podstrešja in prostori pod deskami lesenihhiš(11, 59). Pravtakopridedomu- mifikacijetudivmrzleminsuhemokolju, npr.sneguinledu,kjernemorepritidoraz- 320 PetraBukovec,SimonRekanovič,AnaSever,TomažZupanc Mu mi fi ka ci ja, sa po ni fi ka ci ja in vloga … raščanja bakterij in procesa gnitja (11). V katakombah ali podzemeljskih kriptah cerkvainsamostanovsotakšnipogojius- tvarjeniumetno(41). Vmokremokolju,npr.šotnembarju,je procesmumifikacijeizjemainnastanekot posledicarazgradnješotnegamahu.Pri tem pridedopadcapH vode,pomanjkanjakisika, vezavekalcijevihionovininaktivacijebak- terijskihencimovterzaustavitverazrašča- njabakterij(52). Zaradiprisotnostihumin- skekislinepridevšotnembarjudodemi- neralizacijekosti,ustrojenjakožeintipično rdečkastegaobarvanjalasnatruplu(9). Znanisotudiprimerimumifikacijein ohranitvetrupla,kijebilozavitovplasti ovojeviztkanineinplastike –pritakihso bilamehkatkivatudivečletposmrtido- broohranjena.Amonijakinalkohol,kiga bakterijetvorijovprocesuzačetkagnitja trupla,povzročitapadecpH vzrakumed plastmiovojevinvtkivihtrupla.Razmno- ževanjebakterijsepozačetnemzagonuza- Sli ka 2. Primarnomumificiranatrupla. radispremembemikrookoljapostopnous- taviinslediizsuševanjetruplaterproces mumifikacije(41, 60). Izsuševanjetruplasenajprejzačnenade- lihtelesa,kivsebujejonajmanjvodeinso običajnonajmanjzaščitenisslojioblačil:pr- stirok,nog,lica,nosnice,senčnidelglave inmošnjaprimoških(3). Vzačetnifaziiz- suševanjatruplaselahkozdi,datruplura- stejolasje,bradainnohti. Truplomedsušen- jemizgubi69–77%telesnetežeinpostane trdoinkrhko.Vtakšnemstanjuseohraniveč letalicelodesetletij(60).Zaradivplivafizi- kalnihprocesov indelovanjažuželk(zlasti moljev)veščinličinknekaterihmuh,kipri- pomorejokrazpadumumificiranihtrupel, truplapostopomarazpadejovprah(41, 60). Mumificiranotruplojepokritostanko suhoinponekodrazpokanokožo,kijete- snonapetaprekoprominentnihdelovtele- sa,kotsovelikisklepirokternog(komolčni, kolčni)inobraznihkosti(brada,ličnici)(10, 59).Kožaizgubiprvotnobarvoinseobar- varjavkastooz.zaradisekundarnegaraz- raščanjaplesnibelo,zelenoaličrno(11, 59). Zgornjiuditruplasovnasprotjusspod- njimipogostovodročenjuvramenskem sklepu,pokrčenivkomolčnemsklepuinza- pestjihtersprsti,skrčenimivpest,medtem kosospodnjiiztegnjeniinredkopokrčeni vsklepih.Takšenpoložajzgornjihudovje posledicaskrajševanjamišicintetivvpro- cesuizsuševanja(slika3)(61). Kljubmumifikaciji je včasihmogoča tudiprepoznavatrupla.Največjoovirone- posredniprepoznaviobrazapolegizsušitve truplapredstavljaizgubaočiinspremenje- naoblikaustnic,kivplivatanaspremenjene potezeobraza(11). Zaidentifikacijotrupla souporabnetudiohranjenetetovaženadelih telesazohranjenimidelikože(10).Prstnih odtisovsepoizsušitvitelesavečinomane davečidentificirati.Kljubtemusoznanipri- meri,kosozrazličnimitehnikamiprido- bilidelnealicelopopolneprstneodtise(62). Odrgninindrugihmanjšihpoškodbkože, nastalihpredsmrtjo,pogostonimogoče najti zaradi razbarvanja, glivičnih spre- membnakožiterkožnihartefaktov(59). Pripregledumumificiranihtrupelmora- mo bitipozorni,danezamenjamopoškodb, nastalihpredsmrtjo,inrazpok,nastalihza- 321MedRazgl.2019;58(3): Sli ka 3. Tipičnespremembemumificiranegatruplaz ohranjenimidlakami. radisušenjakože.Razpokekožesonajpo- gostejševpredelupodpazduho,vdimljah inpodvratom(60). Tudiartefaktov,kina- stanejo na mumificiranih truplih zaradi delovanjaličinkmuhinsezaradiskrčenja koželahkoprecejpovečajo,nesmemoza- menjatizvbodnimiranamialivstrelnimi ranami,povzročeniminpr.sšibrovko(31, 59). Tkivamumificiranihtrupellahkozana- daljnje histološke preiskave zmehčamo znamakanjemv15-odstotniraztopinigli- cerina, aliv20-odstotniraztopinipolietilen glikolavkontroliranemkislinsko-baznem okoljuspH=8,0zdodatkom1-odstotneraz- topinesterikola,kiinhibirarastbakterij(11). Shistološkopreiskavojevtakšnihprime- rihmogočeugotovitibronhopnevmonijo, jetrnocirozoalimalignonovotvorbo(59). SaPONIFIKaCIJa Količina telesnemaščobe je običajno do 10%telesnetežeprimoškihindo20%pri ženskah.Gledenadeležnjegovetežemaš- čobnotkivovsebuje5–30%vode,2–3%be- ljakovin,59–85%lipidov,odtega90–99% trigliceridov(1).Maščobnekislinesovmaš- čevju količinsko zastopane v zaporedju: mononenansičenaoleinskakislina,palmi- tinska,linolna,stearinska,palmitoleinska inmirističnakislina(63). Proces,vkateremnastanevoskupodob- nasnov(mrliškivosekaliadi po ce re),jesapo- nifikacija(9).Imeizhajaizlatinskebesede adeps (maščoba)incire (vosek)(3, 64). Sa- ponifikacijajeoblikanaravnemumifikacije invrstakonzervirajočemrliškespremem- be (3, 9, 65, 66). Medrazpadomtruplapotekaobsežnahi- drolizainhidrogenacijamaščobtertvorba prostihmaščobnihkislin.Tkivnelipazepo smrtihidrolizirajotrigliceridevglicerolin prostemaščobnekisline(1).Doklerjenaraz- polagokisik,potekabakterijskaoksidacija vbiofilmih,kijihbakterijedelajonapovršini trupla.Pokolonizacijizbakterijamipoteka fermentacijavtrebušnivotliniterdihalnih poteh,kjernikisika.Vprocesuoksidacijepri- dedopopolneinvprocesufermentacijedo nepopolnerazgradnjeorganskihsnovitru- pla.Procesapotekataistočasno(67). Vprisotnostizraka,bakterijinglivpo- teka β-oksidacija sproščenih maščobnih kislinintakonastajajomaščobnekisline skratkimiverigami,aldehidiinketoniter končnaproduktaogljikovdioksidinvoda (1). Zbakterijskofermentacijonepridedopo- polnerazgradnjemaščobnihkislin.Nasta- jajopolihidroksimaščobnekisline,kisozelo stabilne,nisotopnevvodiinsodelujejopri nastankumrliškegavoska(67). Mrliškivoseksestavljajonasičenemaš- čobnekisline(C16:0>C18:0>C14:0),Na+,K+, Ca2+ inMg2+ mila,hidroksiinoksomaščob- nekislineterpolihidroksiliranemaščobne kisline(67, 68).Hitrostnastankamrliškega voskajeodvisnaodpogojevvokoljutrupla (11, 59, 69, 70).Saponifikacijapotekapred- vsemvvlažnemoz.spadavinamibogatem okolju(62, 65, 69). Pri tvorbimrliškegavo- skasodelujejobakterijeinencimi,kizasvo- jerazmnoževanjeindelovanjepotrebujejo vodo(41, 65). Polegvisokerelativnevlagein prisotnosti telesnega maščevja mora biti truplotudivokoljuzmajhnovsebnostjozra- ka(3, 66, 70–72).Saponifikacijajevprisot- nostizrakazavrtain namestosaponifikaci- jepotekajoprocesignitja(65, 66). Zanastanekmrliškegavoskazadostu- ježevoda,kijovsebujetelesnomaščevje, zatolahkosaponifikacijapotekatudivsu- hem okolju in mrliških vrečah (65, 69). Vkislemokoljuinpritemperaturahpod 10 °Cjeprocesgnitjazavrtinlahkopride dosaponifikacije,česoizpolnjenitudivsi ostalipogojizatvorbomrliškegavoska(73). Če je truplo potopljeno v vodi ali leži vvlažnialiilovnatizemlji,selahkosapo- nifikacijazačneževnekajdnehposmrti (13).Vmanjugodnihrazmerahpotečešele v nekaj mesecih ali celo letih (11, 59). Običajnosezačnemed3.in12.mesecem posmrti(11, 65).Vprimerukolonizacijetru- plasčlenonožcialivprimeru,koimajočle- nonožcipredpokopomdostopdo trupla, 322 PetraBukovec,SimonRekanovič,AnaSever,TomažZupanc Mu mi fi ka ci ja, sa po ni fi ka ci ja in vloga … običajnonepridedosaponifikacije(31). Vi- sokarelativnavlažnostokoljajepomemb- na,kermolekulevodeodstranjujejoglicerol, kinastajashidrolizomaščob(74). Tvorbamrliškegavoskasepraviloma začnepoenemdodvehmesecih,čejetru- plovtoplejšivodi(9, 31). Vvodijedobro izražena po petih do šestih mesecih in vzemljipotrehletih(25). Zaradirazmeromavečjekoličinepod- kožnegamaščevjanaletimonatvorbomr- liškegavoskapogostejepritruplihžensk, novorojenčkihindebelihljudeh(73). Naj- pogostejesaponifikacijazajamepodročja, bogata s podkožnim maščevjem, kot so lica,očnice,prsnikoš,trebuhintrebušna votlinaterzadnjica(11). Pošestihtednihsesaponifikacijazačne v podkožju in po treh do štirihmesecih vmišicah(9). Processaponifikacijepoteka spovršinetruplaprotinjegovinotranjosti. Začnesevfoliklihdlak,lojnicahinznojni- cahvpodkožju(25). Drugeplastikožepro- padejo (11, 71). Površina telesa postane sivobelkasta, brezstrukturna in milnata, lasjeindlakeizpadejo(13, 25). Kernevtral- nihmaščobpohidrolizimaščevjapronicajo spovršinetelesavtelesnevotline,saponi- fikacija zajame tudi notranje organe ne gledenakoličinolipidov,kijovsebujejo.Ko jevosekustvarjen,selahkoohranivnes- premenjenioblikivečstoletij(31). Zaradine- topnostivišjihmaščobnihkislinz12–20 ogljikovimiatomitervisoketemperature tališčahidroksiinoksomaščobnihkislinje mrliškivosekzeloodporennarazgradnjo (68).Vanaerobnihpogojihrazgradnjamr- liškegavoskanimogoča,kernemorepri- tidofermentacijemaščobnihkislin(67). Mrliškivosekjemakroskopskoviden, koodstoteknastalihmaščobnihkislinna- rastenavečkot69% (73). Lahkojebele, rožnate,rjavkastealisivkastebarve, vzgod- njemobdobjuvoskastekonsistenceinne- prijetnegasladkobnegavonja,kigaprimer- jajo z vonjem amonijaka, sira ali zemlje (3, 25, 70, 71).Vvodinitopen.Topenjeval- koholihinetrih(73). Jevnetljivingorizru- menimplamenom(11, 74). Poizsušitvina zrakujetrdekonsistence,podobenkrediin krhekkotmavčevaplošča(3, 11, 25, 70, 74). Mrliškivosekjedokajobstojeninodporen narazgradnjospomočjokemikalijterde- lovanjebakterij,kerspremembapH voko- ljuzaviranjihovorazmnoževanje(70, 74). Najpomembnejši dejavnik razpada mr- liškegavoskajeizpostavljenostzrakuinpri- sotnostgrampozitivnihbakterijvokolju(13, 59, 70, 72). Mrliškivoseknastaneshidrolizoinhi- drogenacijotelesnihmaščob,katerihglavna sestavinasotrigliceridi. Hidrolizosprožijo intrinzičnelipaze,kirazgrajujejonevtral- nemaščobenaglicerolinprostemaščobne kisline(1, 61).Vzgodnjemobdobjutvorbe mrliškegavoskapridedopadcanenasičenih (zlastioleinskekisline)inporastanasičenih maščobnih kislin (zlasti palmitinske ki- sline)(70).Kersoceličnemembraneprepu- stnezavodo,sevodaposmrtizbiravce- licahincelicepočijo.Maščobnekislinese sprostijoizcelic.Bakterijskalecitinazaje encim,kirazgrajujeceličnemembranein iz celic sprošča maščobne kapljice nev- tralnihmaščobteromogočahidrogenaci- jomaščobnihkislinintvorbo10-hidroksi maščobnihkislin(72, 75). Izločajoanaerob- ni Clo stri dium per frin gens, ki ima najpo- membnejšovlogozanastanekmrliškegavo- ska(11, 70, 71, 76). Tudištevilnerazlične vrstedrugihbakterijsosposobnespremi- njatioleinskokislinov10-hidroksi-stearin- skokislino,kijeglavnakomponentamr- liškega voska (72, 75). Pri tvorbi voska sodelujejotudidrugegramnegativnebak- terijeizrodovPseu do mo nas,Ser ra tia, Al ca - li ge nes in En te ro bac ter.Vzgodnjemobdobju nastajanjamrliškegavoskajepomembna prisotnostanaerobnihgrampozitivnihbak- terij, v kasnejšemobdobjupaprevladajo gramnegativne bakterije(70). Shidrolizoizenemolekuletrigliceri- da nastanejo tri molekule nenasičenih maščobnihkislin(palmitoleinska,oleinska 323MedRazgl.2019;58(3): 324 PetraBukovec,SimonRekanovič,AnaSever,TomažZupanc Mu mi fi ka ci ja, sa po ni fi ka ci ja in vloga … m ščevjea aerobno okolje anaerobno okolje (pH 5–9, T 22 –40 , vlaga)° ° nenasičene MK (palmitoleinska, oleinska, linolna) nasičene MK ( , palmitinska, stearinska)miristinska razpadanje razgradnja z bakterijami in glivami oksidacija MK –oksidacijaβ CO +H O2 2 fermentacija MK polihidroksi MK hidroliza intrinzične lipaze hidrogenacija bakterijske lipaze spp.Clostridium hidroliza 10–hidroksi stearinska kislina hidroksi MK oksi MK soli MK soli MK MRLIŠKI VOSEK Na ,K (zunajcelična tekočina) + + Ca , Mg (zemlja) 2+ 2+ Sli ka 4. Pogojiinprocesiprirazpadanjumaščevjaternastankumrliškegavoska.T –temperatura,MK – maščobnekisline,CO2 –ogljikovdioksid,H2O –voda. inlinolnakislina)terglicerol(72). Nasta- nekmaščobnihkislinpovzročipadecpH na 5,5–4,5,zatoseustavijoprocesignitja(74). Maščobnekislinereagirajozioninatrijaali kalijaizzunajceličneinceličnetekočine. Pri truplihvvodializemljilahkopridedo kationskezamenjave,pričemersonatrije- viinkalijeviionizamenjaniskalcijevimi ali magnezijevimi ioni, in tvorbe soli maščobnihkislin(slika4) (72, 75). Nenasičenemaščobnekislinesevpro- cesuhidrogenacijepodvplivombakterijskih encimovspremenijovnasičenemaščobne kisline(miristinska,palmitinskainstearin- skakislina)(69, 72).Končnooblikomrliš- kegavoskasestavljajopalmitinska,stearin- ska,miristinska,oleinskainpalmitoleinska kislina.Nahajajosevrazličnihkoncentra- cijah, ki so odvisne predvsem od okolja (72, 75).Običajnojeprevladujočanasičena maščobnakislinavmrliškemvoskupalmi- tinskakislina,kijeprodukthidrogenacije inβ-oksidacijenenasičenihmaščobnihki- slinvtelesnemmaščevju.Oleinskaterpal- mitoleinskakislinastapretvorjenivslabše topnipalmitinskoinmirističnokislino (69). Hidrogenacija poviša tališče maščobnih kislin,zatomaščobnekislinepritempera- turiokoli16 °Ckristalizirajo(72, 75). Mrliškivosekpokristalizacijimaščob dobičvrstejšokonsistencoinohranjamor- fološkeznačilnostitelesaternotranjihor- ganovinlahkopripomorekidentifikaciji umrlega(slika5)(13, 71, 72, 75). Zatosotudi poškodbenatelesualipoškodbenotranjih organov(strelnerane,zlompodjezičnice) vidnešedesetletjaposmrtižrtve,kar je izrednega pomena pri določanju vzroka smrti(slika6)(13, 71).Mogočesotuditok- sikološkepreiskave.Takosodokazalipri- sotnost toksičnih odmerkov toluena in diatomejvtkivihpoprometninesrečiin utopitvižrtve(77). ZaKLJUČEK Poznemrliškespremembesledijopojavu zgodnjihmrliškihsprememb,vendarmed 325MedRazgl.2019;58(3): Sli ka 5.Ohranjenostpodobeobrazaposaponifikaciji trupla. pojavomenihindrugihniostrečasovne ločnice.Pojavpoznihmrliškihsprememb natruplujeodvisenoddejavnikovokolja, vkateremsetruplonahaja.Pogostonale- timonadelihtruplanarazličnepoznemr- liškespremembe,kersozanjihovnastanek najpomembnejšidejavnikivnjihovemmi- krookolju. Ocenaposmrtnegaintervala,tj.časaod smrtidonajdbetrupla,jetudisicerzahtev- na naloga in včasih določljiva šele ob pomočidrugihokoliščinnajdbetrupla.Pri- sotnost različnih poznih mrliških spre- membnadelihistegatruplajošeotežuje. Nekaterepoznemrliškespremembezakri- jejopoškodbe,nastalevčasupredsmrtjo, intudipoškodbe,kisopovezanezvzrokom smrti. Po drugi strani jih saponifikacija ohraniinsovidnešedaljšičasposmrti. Med procesom razvoja poznih mrliških spremembnatrupluprihajatudidotvorbe artefaktov,kijihlahkozamenjamospoškod- bami,kisonastalepredsmrtjo.Tudivpro- cesuprepoznaveposameznikalahkoodigra- jopomembnovlogo. Razumevanjemehanizmainpredvsem okoliščinnastankaartefaktov,kisoposle- dicapoznihmrliškihsprememb,ternjiho- vo prepoznavanje, predvsem pa njihova pravilnarazlaga,lahkoodločilnopomaga- joprinadaljnjiobravnaviokoliščinsmrti pokojnega,pravilni intervalnioceničasa nastopa smrti in usmerjanju nadaljnje obravnavesmrtipokojnika,tudisstranidru- gihvobravnavosmrtivključenihslužb. Sodelovanjezdravnika(čejemogoče, zopravljenospecializacijospodročjasod- ne medicine) oz. mrliškega preglednika zustreznimznanjemspodročjajenujnopo- trebnonaogledunajdiščatrupla,čegreza smrtvsumljivihokoliščinahalismrtkot posledicokaznivegadejanjazoperživljenje intelo.Šeposebejjepomembno,kojepo- smrtniintervalrelativnodolginjeprišlo donapredovanjamrliškihsprememb, saj lahko pripomore k pravilni razlagi spre- membnatrupluinnadaljnjemuusmerja- njuobravnavekrajaindogodka. 326 PetraBukovec,SimonRekanovič,AnaSever,TomažZupanc Mu mi fi ka ci ja, sa po ni fi ka ci ja in vloga … Sli ka 6. Saponifikacijatruplainvstrelnarananahrbtutrupla. LITERaTURa 1. DentBB,ForbesSL,StuartBH.Reviewofhumandecompositionprocessinsoil.EnvironmentalGeology.2004;45 (4):576–85. 2. JanawayRC,PercivalSL,WilsonAS.Decompositionofhumanremains.In:S.L.PercivalSL,ed.MicrobiologyandAging. NewYork:TheHumanaPress;2009.p.313–34. 3. KrauseD.Leichenveränderungen.In:BrinkmannB,MadeaB,eds.HandbuchgerichtlicheMedizine.Berlin,Heildelberg, NewYork:Springer-Verlag;2004.p.150–70. 4. SwannLM,ForbesSL,LewisSW.Analyticalseparationsofmammaliandecompositionproductsforforensicscience: a review.AnalChimActa.2010;682(1–2):9–22. 5. Hopkins,D.W.Theroleofsoilorganismsinterrestrialdecomposition.In:TibbettM,CarterDO,eds.Researchinforen- sictaphonomy:A soil-basedperspective.CriminalandEnvironmentalSoilForensics.Bradford:SpringerScience& BusinessMedia;2009.p.317–31. 6. CarterDO,TibbettM.Cadaverdecompositionandsoil:processes.In:TibbettM,CarterDO,eds.Soilanalysisinfo- rensictaphonomy:chemicalandbiologicaleffectsofburiedhumanremains.BocaRaton:CRCPressTaylor&Francis Group;2008.p.29–51. 7. SpickaA,JohnsonR,BushingJ,etal.Carcassmasscaninfluencerateofdecompositionandreleaseofninhydrin-reactive nitrogenintogravesoil.ForensicSciInt.2011;209(1–3):80–5. 8. ZhouC,ByardRW.Factorsandprocessescausingaccelerateddecompositioninhumancadavers-Anoverview.JForensic LegMed.2011;18(1):6–9. 9. MadeaB,HenssgeC,ReibeS,etal.Postmortemchangesandtimesincedeath.In:MadeaB,ed.HandbookofForensic Medicine.WestSussex:WileyBlakcwell;2014.p.75–133. 10. BergS.LeichenzersetzungundLeichenzerstörung.In:MuellerB,ed.GerichtlicheMedizin,Bd1.Berlin,Heidelberg, NewYork:Springer;1975.p.62–106. 11. SaukkoP,KnightB.Knight’sForensicPathology.(4thed.).BocaRaton:CRCPress:Taylor&FrancisGroup;2016. 12. PolozYO,O’DayDH.Determiningtimeofdeath:temperature-dependentpostmortemchangesincalcineurinA,MARCKS, CaMKII,andproteinphosphatase2Ainmouse.IntJLegalMed.2009;123(4):305–14. 13. UbelakerDH,ZarenkoKM.Adipocere:whatisknownafterovertwocenturiesofresearch.2011;208(1–3):167–72. 14. WilsonAS,JanawayRC,HollandAD,etal.Modellingtheburiedhumanbodyenvironmentinuplandclimesusingthree contrastingfieldsites.ForensicSciInt.2007;169(1):6–18. 15. Pravilniko pogojihinnačinuopravljanjamrliškopregledneslužbe.UradnilistRSšt.56/1993. 16. JevšekA.Theconceptofanoptimummodelofcriminalpost-mortemdiagnostics.Revijazakriminalistikoinkriminologijo. 2014;4:336–46. 17. JapeljB.Kriminalitetav Slovenijileta2015.Revijazakriminalistikoinkriminologijo.2016;2:140–70. 18. RakočevićV.Researchonissueofdetection,solvingandevidencecollectingincasesofprofessionallyexecutedmurders. Revijazakriminalistikoinkriminologijo.2016;4:348–57. 19. EnwereP.Taphonomyofchild-sizedremainsinshallowgraveandsurfacedepositscenarios[doktorskodelo].San Marcos(USA):TexasStateUniversity;2008. 20. ShirleyNR,WilsonRJ,JantzLM.CadaveruseattheUniversityofTennessee’sAnthropologicalResearchFacility.Clin Anat.2011;24(3):372–80. 21. PaczkowskiS,SchützS.Post-mortemvolatilesofvertebratetissue.ApplMicrobiolBiotechnol.2011;91(4):917–35. 22. CarpenterHM,WilkinsRM.Autopsybacteriology:reviewof2,033cases.ArchPathol.1964;77:73–81. 23. KuklincaAG,GavanTL.Anaerobicbacteriainpostmortembloodcultures.Correlationwithlesionsofthegastrointe- stinaltract.ClevelandClinical,1971;38(1):5–11. 24. JanawayRC.Thedecayofburiedhumanremainsandtheirassociatedmaterials.In:HunterJ,RobertsC,MartinA, eds.StudiesinCrime:AnIntroductiontoForensicArchaeology.London:Batsford;1996.p.58–85. 25. VukovićR.Znacismrti.In:TasićM,ed.Sudskamedicina.NoviSad:Zmajd.o.o.;2007.p.353–72. 26. Gill-KingH.Chemicalandultrastructuralaspectsofdecomposition.In:SorgMH,HagldundWD,eds.ForensicTaphonomy: Thepost-mortemfateofhumanremains.BocaRaton,London,Newyork,WashingtonDC:CRCPress;1996.p.93–108. 27. Vass,AA,BarshickSA,SegaG,etal.Decompositionchemistryofhumanremains:a newmethodologyfordetermining thepostmorteminterval. JForensicSci.2002;47(3):542–53. 28. BergS.TodeszeitbestimmunginderspätpostmortalenPhase.In:BrinkmannB,MadeaB,eds.Handbuchgerichtliche Medizine.Berlin,Heildelberg,NewYork:Springer-Verlag;2004.p.191–204. 327MedRazgl.2019;58(3): 29. RehH.DiagnostikdesErtrinkungstodesundBestimmungderWasserzeit.Düsseldorf:Triltsch;1969. 30. RuttyGN.Postmortemchangesandartefacts.In:RuttyGN,ed.EssentialsofAutopsyPractice,Vol.1.London:Springer; 2001.p.63–95. 31. TsokosM.Postmortemchanges.In:Payne-JamesJ,ByardRW,T.S.CoreyTSetal.,eds.EncyclopediaofForensicand LegalMedicine.Oxford:ElsevierLtd;2005.p.456–76. 32. CohenR,RothFJ,DelgadoE,AhearnDG,etal.Fungalfloraofthenormalhumansmallandlargeintestine.NEnglJ Med.1969;280(12):638–41. 33. Martínez-RamírezJA,StrienJ,SanftJ,etal.Studiesondrugmetabolismbyfungicolonizingdecomposinghuman cadavers.PartI:DNAsequence-basedidentificationoffungiisolatedfrompostmortemmaterial.AnalBioanalChem. 2013;405(26):8443–50. 34. CarterDO,YellowleesD,TibbettM.Cadaverdecompositioninterrestrialecosystems.Naturwissenschaften.2007. 94(1):12–24. 35. TibbettM,CarterDO.Mushroomsandtaphonomy:thefungithatmarkwoodlandgraves.Mycologist.2003:17(1): 20–2. 36. CarterDO,Tibbett,M.Taphonomicmycota:fungiwithforensicpotential.JForensicSci.2003.48(1):168–71. 37. SagaraN,YamanakaT,TibbettM.Soilfungiassociatedwithgravesandlatrines:towarda forensicmycology.In:Tibbett M, CarterDO,eds.Soilanalysisinforensictaphonomy:chemicalandbiologicaleffectsofburiedhumanremains.Boca Raton:CRCPressTaylor&FrancisGroup;2008.p.67–107. 38. HaelewatersD.He be lo ma,pioneergenusinforensicmycology.Fungi.2013;6(3):47–8. 39. SuzukiA.Propagationstrategyofammoniafungi.Mycoscience.2009;50:39–51. 40. LewE,MatshesE.Postmortemchanges.In:DolinakD,MatshesE,LewE,eds.Forensicpathology.Burlington,San Diego,London:ElsevierAcademicPress;2005.p.527–54. 41. VardanyanShA,AvagyanKK.Forensicmedicine.Post-mortemchanges.[internet].c2006[citirano2018Jan27].Dosegljivo na:http://www.docstoc.com/docs/49446353/POST-MORTEM-CHANGES-abdominal-distension 42. SidrimJJ,MoreiraFilhoRE,CordeiroRA,etal.Fungalmicrobiotadynamicsasa postmorteminvestigationtool:focus onAs per gil lus,Pe ni cil lium andCan di da species.JApplMicrobiol.2010:108(5):1751–6. 43. HawksworthDL,WiltshirePE.Forensicmycology:theuseoffungiincriminalinvestigations.ForensicSciInt.2011; 206(1–3):1–11. 44. TenBroek,CMA.Postmortemdegradationofarticularcartilageandfungalsuccessiononburiedpigtrotters:exploring possibilitiesinthefieldofforensictaphonomy[magistrskodelo].Wolverhampton(UK):UniversityofWolverhampton; 2009. 45. Huculak MA, Rogers TL. Reconstructing the sequence of events surrounding body disposition based on color stainingofbone.JForensicSci.2009;54(5):979–84. 46. HitosugiM,IshiiK,YaguchiT,etal.Fungicanbea usefulforensictool.LegMed(Tokyo).2006;8(4):240–2. 47. Wiltshire,PEJ.Forensicecology,botany,andpalynology:someaspectsoftheirroleincriminalinvestigation.In:Ritz K,DawsonL,MillerD,eds.CriminalandEnvironmentalSoilForensics.Amsterdam:SpringerScience+BusinessMedia BV;2009.p.129–49. 48. OnlineEtymologyDictionary.Mummy[internet].Hangzhou:HangzhouMaoningTechLTD;c2001–2018[citirano2018 Jan28].Dosegljivona:http://www.etymonline.com/ 49. LynnerupN.Mummies.AmJPhysAnthropol.2007;Suppl45,162–90. 50. JitI,SehgalS,SahniD.AnIndianmummy:a casereport.https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Sehgal+S.%2C+ Sahni+D.+An+Indian+mummy%3A+a+case+report 2001;117(1–2):57–63. 51. TsokosM.Postmortemchangesandartifactsoccurringduringtheearlypostmorteminterval.In:TsokosM,ed.Forensic PathologyReviews,Vol.3.TotowaNJ:HumanaPress;2005.p.183–237. 52. AufderheideAC.TheScientificStudyofMummies.Cambridge:CambridgeUniversityPress;2011. 53. BartkusL,AmarasiriwardenaD,ArriataB,etal.ExploringleadexposureinancientChileanmummiesusinga single strandofhairbylaseablationinductivelycoupledplasmaspectrometry(LA-ICP-MS).MicrochemJ.2011;98(2):267–74. 54. HenssgeC,MadeaB.LeichenerscheinungenundTodeszeitbestimmung.In:BrinkmannB,MadeaB,eds.Handbuch gerichtlicheMedizine.Berlin,Heildelberg,NewYork:Springer-Verlag;2004.p.79–150. 55. Zupanc T. Metodologija izkopa in antropološko primerljiva analiza skeletnih ostankov žrtev povojnega poboja v Lescah.In:DežmanJ,ed.PoročiloKomisijevladeRepublikeSlovenijezareševanjevprašanjprikritihgrobišč:2005–2008. Ljubljana:Družina;2008.p.175–89. 56. DiMaioVJ,DiMaioD.Forensicpathology(2nded).BocaRaton:CRCPress:Taylor&FrancisGroup;2001. 328 PetraBukovec,SimonRekanovič,AnaSever,TomažZupanc Mu mi fi ka ci ja, sa po ni fi ka ci ja in vloga … 57. CampobassoCP,FalamingoR,GrattaglianoI,etal.Themummifiedcorpseina domesticsetting.AmJForensicMed Pathol.2009;30(3):307–10. 58. AturaliyaS,LukasewyczA.Experimentalforensicandbioanthropologicalaspectsofsofttissuetaphonomy:1.Factors influencingpostmortemtissuedesiccationrate.1999;44(5):893–6. 59. Pinheiro,J.Decayprocessofcadaver.In:SchmittA,CunhaE,PinheiroJ,eds.Forensicanthropologyandmedicine. Complementarysciencesfromrecoverytocauseofdeath.Totowa:HumanaPressInc;2006.p.85–114. 60. QuigleyC.ModernMummies:Thepreservationofthehumanbodyinthetwentiethcentury.Jefferson:McFarland&Co; 2006. 61. HealthDrip.ForensicMedicine.Mummification[internet].WordPress;c2003–2018[citirano2018Jan28].Dosegljivo nahttp://healthdrip.com/mummification/http://healthdrip.com/mummification/ 62. BucholtzA.DeathInvestigation.Anintroductiontoforensicpathologyfornonscientist.Waltham:AndersonPublis- hing;c2015[citirano2018Feb5]Dosegljivona:http://www.worldcat.org/title/death-investigation-an-introduction- to-forensic-pathology-for-the-nonscientist/oclc/899276427/viewport. 63. NotterSJ,StuartBH,RoweR,etal.Theinitialchangesoffatdepositsduringthedecompositionofhumanandpig remains.JForensicSci,2009;54(1):195–201. 64. Online Etymology Dictionary [internet]. Adipocere. Hangzhou: HangzhouMaoning Tech LTD; Douglas Harper; c2001–2018[citirano2018Feb5].Dostopnona:http://www.etymonline.com/ 65. ForbesSL,StuartBH,Dent,BB.Theeffectofthemethodofburialonadipocereformation.ForensicSciInt.2005; 154(1):44–52. 66. FründHC,SchoenenD.Quantificationofadipoceredegradationwithandwithoutaccesstooxygenandtotheliving soil.ForensicSciInt.2009;188(1–3):18–22. 67. SchoenenD,Schoenen,H.Adipocereformation-theresultofinsufficientmicrobialdegradation.ForensicSciInt.2013; 226(1–3):301.e1–301.e6. 68. TakatoriT.Themechanismofhumanadipocereformation.LegMed(Tokyo).2001;3(4):193–204. 69. Fiedler S, GrawM. Decomposition of buried corpses, with special reference to the formation of adipocere. Naturwissenschaften.2003;90(7):291–300. 70. UelandM,BretonAH,ForbesLS.Bacterialpopulationsassociatedwithearly-stageadipocereformationinlacustrine waters.IntJLegalMed.2014;128:379–87. 71. ForbesSL,WilsonME,StuartBH.Examinationofadipocereformationina coldwaterenvironment.IntJLegalMed. 2011;125(5):643–50. 72. BruinRA.Whatarethecontributingfactorsfortheformationofadipocereinsoil,andhowaretheyrelevantina forensic context?[magistrskodelo].Amsterdam(NL):UniversityofAmsterdam,Amsterdam;2010. 73. JainB.Postmortemchanges.In:Jainb,ed.GuidetoForensicMedicine&Toxicology.NewDelhi:B.JainPublishersLtd; 2004.p.44–62. 74. GuptaM,JainGV.Importanceofadipocereindeterminingthecauseofdeath.JIndianAcadForensicMed.2011;33 (3):269–70. 75. NushidaH,AdachiJ,TakeuchiA,etal.Adipocereformationviahydrogenationoflinoleicacidina victimkeptunder dryconcealment.ForensicSciInt.2008;175(2–3):160–5. 76. FiedlerS,BueggerF,KlaubertB,etal.Adipocerewithstands1,600yearsoffluctuatinggroundwaterlevelsinsoil.J ArchaeolSci.2009;36(7):1328–33. 77. InoueH,IwasaM,MaenoY,etal.Detectionoftolueninanadipocerateousbody.ForensicSciInt.1996;78:119–24. Prispelo27. 8. 2018 329MedRazgl.2019;58(3):