GLASILO OSVOBODILNE FRONTE Z A SLOVENSKO PRIMORJE Leto 1. štev. 177 - Cena 3.- lire TRST, torek 25. decembra, 1945 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni St. 1 - L Tel, št. 93806,93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo Ob Božiču 1945 Nedaleč od mesta leH kraška vas, podobna vsem drugim kratkim vasem. Kakor po vsej na-Ui Primorski, Hve tudi tu dobri ljudje. Ce se ozreš po hišah, se ti zdi, da se je vojna ni dotaknila. Vse stoji, kakor je stalo pred vojno, kakor je stalo pred prvo svetovno vojno, kakor je stalo od vekomaj. Ce pa stopiš v prvo hišo, ki te gostoljubno sprejme in se zapletel v prijateljski razgovor s stanovalci, se ti odpre nov svet. Zaman iščeš starega okajenega ognjišča, ki je nanj naveza-nih toliko lepih spominov iz o-troških let, ko si, ob ognju sedeč, grizel v domač kmečki kruh in napenjal ušesa ob pogovoru odraslih. Ognjišča ni več. Namesto njega stoji ličen štedilnik, na njem se koj pojavi dobrota, ki spominja na boljše čase. Marsikaj se je spremenilo, marsikaj je dalo prostor novemu, a srce je ostalo isto: še vedno ista dobrota, še vedno ista gostoljubnost in prisrčnost, še vedno ista vera in zaupanje v resnico in pravico, ki mora zmagati. Njihova beseda je jasna in pristna, kakor zemlja, ki po njej hodiš; nobene zahrbtnosti ni v njej, nobene nepotrebnosti ali praznine, tako je sočna in svež a. Pa se spomniš mesta, ki si nanj ponosen in na povodenj besed, ki jih tam vsak dan slišiš in bereš, pa ne veš, čemu toliko, in si zastonj beliš glavo, da bi razumel njih pomen. Mnogo je besed, a duša ostane pra-zna, če se počasi ne navzame njihovega strupa. Kajti v teh besedah je strup, ki skuša zasejati sovraštvo med ljudi, ki so našli skupno pot v resnici in pravici. . • * * « Vesele praznike/» zSinove mi vrni*, se spomni, in pred njim stojita mlada zastavna fanta, ki ju ni in ni nazaj. Prvi, borec Prešernove brigade, drugi dezertiral iz italijanske vojske na ruski fronti. Njegov up in ponos, stebra kme-tije. V hlevu čaka teliček, okroglo rejen: pogostil bo prvega, ki se vrne. Oba sta zrasla pod fašizmom, v šoli nista slišala slovenske besede, v cerkvi sta buljila v■ italijanske pridige. Ko je prvi dorasel, je moral k vojakom, nar to so ga hoteli poslati v Abesi-nijo, kjer je nameraval fašizem tudi s slovensko zasužnjeno krvjo podpreti svojo cesarsko imperialno grabežljivost. Fant, *rasel na kraških tleh, naravno gaveden, se je uprl. Zapustil je italijansko vojsko in zbežal v Jugoslavijo, kjer je našel zaposlitev v jeseniških tovarnah. Ko je napočil dan oborožene borbe prbti fašizmu, je tudi on zgrabil puško in odšel k partizanom. Ko je dorasel drugi, spet voj-na: fašizem je nenasiten. Pa so mu vzeli še zadnjega sina. Poslali so ga na vzhodno fronto. *Ko ne boste prejeli od mene nobenih vesti več, ne bodite v skrbeh zame.* Do danes se še ni vrnil. Teliček v hlevu čaka... * * * «..,in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje.* V Betlehemu je bilo. Beseda bratske ljubezni je šla po svetu od ust do ust, meso pa ni postala. Tudi'danes jo imajo mnogi na jeziku, njihove duše pa so farizejske. «Moje kraljestvo «i od tega sveta*, a premnogi njegovih svečenikov se danes tepejo, da bi si ohranili to, kar ni božjega, kar ni Učenikovega, ampak kar je cesarjevega. «Ljubite svojega bližnjega*, a premnogi znanilci Gospodove besede so se oborožili z mečem in nožem, tako opremljeni mahali in obenem klali svoje so-nhke, ki jim ponos ni dopuščal da h% hlapčevali tujcu. Med preproste ribiče je stopil Kristus in med njimi iskal plodno njivo za svoja setev; danes pa si premnogi pastirji iščejo zatočišča v tujini za grehe, stor. jene nad svojim lastnim narodom,. * * * Čudna in nerazumljiva so pota ho “je previdnosti; omejena zločinska je kratkovidnost 'i, ki stavljajo svoje osebne s ti nad pravice svojega na- i esa vsega niso proglasili za d"to' božje previdnostif Nate [judstvo še ni pozabilo fašizma jh ga tudi ne bo tako kmalu. nam je vse, kar smo imeli, vzel nam je dar bošji, naš jezile, Vzel ga je Hvim in mrtvim. Divjal je po naši deželi, moril in Požigal, osrantotil Atilo in Sultane. Nič za to: poslala ga je °aje božja previdnost. Danes vi. ** na trgu toreto po zaslugi lju-% ki imajo o božji previdnosti ^koliko dostojne,jšo predstavo. * • * Včeraj si jih videl v družbi esesovcev im drugih podobnih dobrodelnih organizacija, kako so vdirali v domove preprostega in poštenega ljudstva, trgali moža od žene, sina od matere, jih pošiljali v smrt, klali ljudi širom naše zemlje; danes se elegantno oblečeni, orokavičenih, krvavih rok sestajajo po kavarnah Trsta, Gorice, Vidma, Benetk in drugod, živi rezervoar izdajstva. Kaj čakate, gospodjef Božje previdnosti morda? Kralja Petra? Prevara! Tista božja previdnost, ki vas je pretvorila v izdajalce in zločince, visi danes z glavo navzdol in pametno bi bilo, da menjate poklic; Peter pa je zasebnik, s težavami v privatnem gospodinjstvu, a Jugoslavija — Jugoslavija je republika. * * * Okoli jaslic se zbira danes primorsko ljudstvo. Prvi Božič po končani vojni, Božič tostran in onstran cmodre črte*, a pravega veselja ni na njihovih o- bratih. Tu manjka oče, tam sinovi in hčere, ponekod vsa družina. Nemo štrle v zrak razvaline porušenih domov, priče okupatorjevega besa in naše borbe. Preko njih teče Morganova ali «modra črta*, črta krepitve italijanske in jugoslovanske reakcije; nekoliko proti vzhodu bivša jugoslovansko - italijanska meja, črta četrtstoletnega trpljenja našega ljudstva; vmes se vije Wilsonova ali smešna črta. Cernu toliko črt, če zadostuje ena sama črta prelite krvi primorskega ljudstva, črta veselih praznikov, črta federativne ljudskega bratstva? Preveč je skrbi, preveč je vprašanj, ki si nanje primorsko ljudstvo zaman išče odgovora, da bi moglo letošnji Božič praznovati v neskaljenem veselju. Žalost, ki moti letos praznično razpoloženje primorskega ljudstva, pa ne more omajati njegove trdne vere, da bomo — kakor kaže razvoj mednarodnih dogodkov — prihodnji Božič praznovali združeni, in se bo iz srca našega ljudstva dvignil hvalospev hvaležnosti: «Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!* RAZGOVORI V MOSKVI Moekva, 24. VZN, — Konferenca zunanjih ministrov poteka v božič, nem razpoloženju Opoldne je bil tretji neuradni sestanek zunanjih ministrov in njihovih ožjih sodelavcev v uradu Molotova v Kremlju. Potem so se vsi trije ministri udeležili kosila, ki ga je priredil sme. rifeki poslanik v Moskvi, Averlll Harrirnan. Sinoči so prisostvovali predstavi novega baleta »Pepel ka* v Velikem gledališču, kamor je bil povabljen vos diplomatski zbor. Po predstavi so se podali v francosko poslaništvo, kjer je gospa Catroux, soproga poslanika, priredila božični sprejem. O poteku razgovorov vlada najstrožja tajnost. Britanski krogi odklanjajo vsako Izjavo, a po poročilih iz ameriškega vira izgleda, da potekajo razgovori uspešno in v iskrenem in človekoljubnem, o-zračju. Ameriški zunanji minister Byr-nes ima namen vrniti se čimprej v Washington in si prizadeva pospešiti razgovore. Britanski zunanji minister Bevin pa se poleg razgovorov pripravlja na prihodnji sestanek glavne skupščine ustanove Združenih narodov, ki bo Januarja v Londonu. Tisk je v soboto poročal, da se je general George Catroui, francoski veleposlanik v Sovjetski zvezi, podal k sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu, da z njim razpravlja o francoskem prediogu za internacionalizacijo Porenja in Porurja, Vatikan in laponska Rim, 24. Unlpress. — Vatikanski krogi iz papeževe bližine so se izrazili, da je papež «globoko užaloščen zaradi ukaza generala Mac Arthurja, da mora Japonska pre. klnitJ diplomatske stike s Sveto stolico. Ko je general Mac Arthur odredil, da mora Tokio prekiniti diplomatske-.odnošaje, je Vatikan upal, da bodo napravili Izjemo za Sveto stolico, in to zaradi »duhovnih* ednošajov med Japonsko in Vatikanom. Pregled političnih dogodkov Britanska In ameriška vlada sta sporočili jugoslovanski vladi, da priznata Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo pod vodstvom maršala Tita. Francoska poročevalska agencija sporoča, da Je tudi Francija dala francoskemu poslaniku v Beogradu navodila za priznanje V ospredju zunanje-političnih dogodkov je zadnja izjava maršala Tita o medsebojnih odnosih Jugoslavije in Italije Trditve, ki jih je maršal Tito navedel v svojem članku, bo tako stvarne In prepričljive, da v odgovoru nanje predsednik nove italijanske vlade De Gasperi ni mogel podati nobenih argumentov, ki bi to ponoven dokaz Jugoslavije, da stvori s svojimi sosedi pravičen in trajen mir. Pozornost vsega naprednega ljudstva je te dni ohmjena v Moskvo kjer zasedajo zunanji ministri Velike Britanije, Sovjetske zveze in A-meriških združenih držav. Sestanek so sklicali, kakor so uradno javili po sklepu jaltske konference, ki predvideva četrtletne sestanke treh zunanjih ministrov. Namen, konference je, da zunanji ministri Izmenjajo mišljenje o vsoh tekočih zadevah, ki se tičejo Amerike, Britanije in Sovjetske zveze ter o nadzorstvu nad atomsko bombo. Razgovori potekajo v največji tajnosti. Doslej niso, izdali nobe- Bazoviška brigada na zimskem pohodu . : ■■ im "e 1 „ f Tv. &*** V ' V .S ' ... i?' ' ' ' ' Bazoviška brigada na zimskem pohodu. — Take napore je prenašala vsa osvobodilna vojska v borbi proti fašizmu — za priključitev primorske zemlje k JugoslasAji. bili v prid Italije, pač pa se je zopet skliceval na izmišljene italijanske civilne internirance v Jugoslaviji, ki si jih je kot svoje orožje v gqpjl proti novi Jugoslaviji ustvarila današnja italijanska reakcija. Odnose med obema državama ovirajo edino fašisti ter vsakovrstni italijanski reakcionarji, ki «e za ponovno zasužnjenje Primorske poslužujejo grde, klevetnlske gonje proti mladi republiki Jugoslaviji, Ako M De Gasperi in današnje italijansko vodstvo poskrbela za korenito Iztrebljenje vseh fašističnih elementov, bi med dvema državama gotovo prišlo do soglasja. Ko bo Italija brez fašistov, bo Trst v sklopu Jugoslavije resničen most med dvema državama, ne pa vir neprestanih »porov. Maršal Tito je v svojem članku o pogojih normalnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo dejal, da jugoslovanski narodi ne želijo slabo Italiji, najmanj pa italijanskemu delovnemu ljudstvu. Da bi prišlo do »porazoma med obema državama, je Jugoslavija pripravljena iti do skrajnih meja. Jasno j«, da ** sporazum ter dobri odnosi n« morejo vzpostaviti, ako bosta italijanska politika in tisk nadaljevala dosedanjo pot obrekovanja. Jugoslavija ni a la v vojno po svoji krivdi, r.ltl ni bila v vojni poražena, bila je žrtev napadalne vojne Italije, pretrpela je ogromne žrtve in Škodo tudi od fašistične Italije, Rasen tega Ima Jugoslavija že od leta 1918- upravičene ozemeljske za. hteve napram Italiji. To so dejstva, ki se ne dajo izbrisati r. iamjUjontml obtožbami, Biti s histeričnim vikom In krikom, kot sl to nekateri krogi v Italiji zamišljajo. Ta dejstva M tako jaka, osnovna in pomamta*. 4* s* br®* njil» na more raavitl nobena poli-tika v prijateljskem duhu. Titova izjava j« naletele nr zrlo velik oclmuv v inoz uatvu. v’-s - u-predal »vet Jo pozdravlja, tor Js n*ga uradnega poročila. Sodeč po poročilih, ki prihajajo iz Moskve, pogajanja uspešno napredujejo in potekajo v prijateljskem duhu. Pomemben dogodek, ki osvetljuje in jasno kaže pravo razpoloženje velike večine prebivalsva današnje Grčije je zmaga bloka demokratičnih sindikalnih organizacij (Ergas) na volitvah za začasno vodstvo splošne federacije »dela. Od 2,155 glasov, je :ma volitvah dobil ERGAS 1,531 glasov, kar predstavlja tri četrtine vseh oddanih glasov. Čeprav opažamo skoro v vseh balkanskih deželah velik demokratičen ;t in naprednost teh ljudstev, , .ftm dogodki na skrajnem kon. , Balkana, v Carigradu, priča, da fašisti v današnji čiji niso osamljeni. Turške obtyjrti' namreč mirno , gkdajo in dajejo* potuho fašističnim nasilnežem. L* tako je bilo mogoče, da je dijaška mladina v zaščiti turške policije vsklikala proti Sovjetski zvezi, proti demokratičnim sosedom na Balkanu In proti turškim demokratom, ter razbijala knjigarne in tiskarne demokratičnih listov. Sovjetska vlada je vložila zaradi teh dogodkov pri turški vladi protest. Da Je potrebna budnost vsega naprednega Človeštva, nam dokazujejo zadnji dogodki v Anilljl kjer nemoteno prirejajo fašistična zborovanja. Angleška javnost je »elo nezadovoljna zaradi teh fašističnih sestankov. Po poročilih agencije Reuter se je vršila v Spodnji zbornici debata o delcvno-#tt voditelja britanske »veze fašistov Oswa1da Moeleya, ki »o ga pred kratkim izpustili Iz zapora. Laburistični člani parlamenta so vprašali ministra za notranje zade- katerih so se organizirali izdajalski elementi, nevarnost za današnje stanje. Na sestanku, ki so ga organizirali pretekli teden v Londonu, je prisostvovalo okrog osemsto o. seb, ki so bile med vojno v interesu državne varnosti zaprte. Zastopnika tiska so s sestanka odstranili s silo, ker je pisal govor, v katerem Je Mosley grozil, da se bo matbeval nad svojimi političnimi nasprotniki. Laburistični poslanec Levy je vprašal, ali bo minister za notranje zadeve, ki mu je znano, da fašistične doktrine ogražajo temelje britanske svobode, razmislil, kako bi deželo zaščitil pred podobnimi možnostmi in ali ni neumno od Angležev, da v imenu svobode dopuščajo, da ljudje v svobodi rušijo svobodo. Notranji minister Edd je na to vprašanje odgovoril, da posveča vprašanju, ki ga je postavil Bevy, največjo pozornost, Laburist Drjrberg pa je izjavil; «Po božičnih praznikih se bomo na to vprašanje še vrnlli!» MrnMkl proces se bo nadaljeval 2. januarja s či-tanjem francoske obtožnice. Cita. nje dosedanjih dokumentov Je vedno znova odkrilo nemške načrte, njihova grizodejatva ter krvnlški posel nemškega fašizma. Iz dose-daj predloženega materiala je jasno razvidno, da je hitlerjevska Nemčija vodila vojno, da bi iztre. bila v»e nenemške narode. Obtožnica je predložila tudi tajne dokumente, ki pričajo o nemških načrtih za množično ubijanje ter preše-Ijevanje evropskih narodov-. Te dni se je v Parizu zaključila regaracijska konferenca ki je imela nalogo, pripraviti načrt za reparacije z&padne Nemčije. Na konferenci je bilo zastopanih osemnajst držav, med njimi tudi Jugoslavija. Reparacije so razdeljene na dve kategoriji: A in R Važnejša kategorija je B, ki vključuje vse vrste industrijske opreme kakor tudi trgovske ladje. Kategorija A vključuje vse vrste nemških aktiv, Britanija bo po poročilih dobila največji del teh reparacij in sicer 28 odstotkov v obeh kategorijah, Za Anglijo bodo največ dobile Združene države, na tretjem mestu pa Je Francija. Jugoslavija bo dobila 6.6 odstotkov v' kategoriji A in 9,6 odstotkov v. kategoriji B. V zadnjem času Je »vet prisluhnil dogodkom v Franu kjer je azerbajdžaneko ljudstvo sklicalo avtonomno skupščino z demokratičnim programom, Perzija ali Iran je zaostala dežela, kjer ima. jo skoro vso oblast spahijl. Naseljena je s 15 milijoni prebivalcev raznih narodnosti: Perzijci, Turki!, Arabci, Kurdi, Azerbajdžanci in drugimi Preko 80 odstotkov prebivalcev tvorijo kmetje, ki so napol sužnji. Po podatkih iz leta 1838. je 80 procentov obdelane zemlje pripadalo veleposestnikom, 10 do 15 procentov cerkvi In samo 5 procen. tov milijonskim kmečkim množicam. Število ljudi brez zemlje je »elo veliko. Iran je znan tudi po svojem rudnem bogastvu, posebno po nafti. Računajo, da jo ima Pei-slja 12 odstotkov svetovnih za-log. Bogastvo Irana, posebno glede nafte je kmalu postalo plen inozemskih kapitalistov. Domači bogataši sp se takoj pobratili z ino-iumkim kapitalom in sedaj skupno zatirajo iransko ljudstvo. Težak kolonialni jarem, je pri. vedel do velikih delavsko-kmečkih uporov, ki »o se leta 1920. pretvorili v Hlljansko revolucijo z osnov- vw, ali mu Jo -nnnp, da popjpni de-j no zahtevo pr. neodvtnrttl Irana iovuo«L UUu.i fiMK«i,wv# kakor . s*u , Lu d-ujokia- —‘osli li-Lrio. Rtukcio so za potlačitev ljudskih uporov vedno uporabili orožn.utvo in vojsko. Moč ljudskih množic in narodnega gibanja pa čedalje bolj preprečuje poizkus reakcionarnih kro. gov, da se vrne stari sistem vladavine. Tako je razumeti odločitev azerbajdžanskega ljudstva, kj je sklicalo narodno skupščino, proglasilo avtonomno vlado in terjalo od centralne vlade v Teheranu, naj spoštuje samoopredelitev azerbajdžanskega ljudstva, ki noče več živeti v hapčevstvu pod iranskimi veleposestniki. Ta odločitev je tudi! popolnoma v skladu z odloki krimske in teheranske konference ter z določili Atlantske karte o samoodločbi narodov. Med tem je tudi armenski narodni svet v Aleksandriji izdal spomenico, ki zahteva zopetno priključitev k Sovjetski Armeniji onih armenskih pokrajin, ki si jih je Turčija nasilno prilastila. Te zgodovinske pravice armenskega ljudstva Postopanje angleških oblasti proti jugoslovanskim pionirjem Beograd, 24. — Vsi listi »o objavili porodilo iz Ljubljane, da so angleške zasedbene oblasti zadržale v bližini Semmeringa v Južni Avstriji skupino mladih pionirjev, ki se je vračala domov po obisku v Češkoslovaški, ter jo zaprla v kon. ccntracljsko taborišče skupaj z u-staši in četniki. Vodji te skupine se je posrečilo s pomočjo nekega dečka, ki je zbežal iz taborišča, obvestiti o tem jugoslovanske oblasti. Mladi pionirji, ki so jih angleške zasedbene oblasti zaprle v koncentracijsko taborišče, spadajo k skupini jugoslovanskih, otrok, ki »o kot begunci iz Dalmacije prebili vojno v Egiptu In ki so se vrnili domov pred nekoliko meseci. V Egiptu so ustanovili gledališko skupino, ki je po povratku napravila turnejo po Jugoslaviji ter nato obiskala Češkoslovaško. V Pragi je te pionirje sprejel prezident BeneŠ. Gospa Roosevelt Častna predsednica odbora za pomoč Jugoslaviji Beograd, 24, — Agencija «Fran-ce Presse» poroča, da je gospa Roosevelt sprejela častno predsedstvo ameriškega odbora za pomoč Jugoslaviji. Nato je v odgovoru na vprašanje tiska, ali naj Združene ameriške države pošiljajo življenjske potrebščine v Nemčijo, izjavila med drugim naslednje: «Ne želim, da bi katerikoli narod trpel glad, toda prepričana sem, da imajo na-či zavezniki, ki so jim sovražniki vse pobrali in ki so trpeli glad pod nemško zasedbo, prvenstveno pravico na ameriško pomoč.*. FašistiCna nasilja v Italiji Rim — Dopisnik Tanjuga poroča iz Rima, da »o 5. decembra na neki prometni ulici v Rimu fašistični mladinci napadli dve učenki in zahtevali od njiu naj vzklikneta «Zivel duces, «Zivel bataljon MAS*. Teroristični napadi neofailstov se pojavljajo tudi po drugih krajih Italije. V Florenci so se pojavili fašistični avtomobili, ki so odmeta- vali provokaterske letake. V pro-izhajajo iz načel človekoljubja in vinci Turinu dobivajo partizanski svobode ter žrtev armenskega ljudstva v dveh svetovnih vojnah za obrambo civilizacije. V Indoneziji ter Indokini se tamkajšnja ljudstva z orožjem v roki bojuje proti Britanskim oziroma holandskim četam, ki so bile poslane v te dežele zato, da obnovijo staro stanje, to je kolonialni sistem teh dežel. Ta ljudstva ps zahtevajo popolno svobodo in neodvisnost. Predsednik indonezijske republikanske vlade je izjavil: Pridobili smo ai »vojo svobodo ter zahtevamo, da nam jo priznajo. Po tem priznanju smo pripravljeni stopiti v pogajanja za pravično rešitev vseh drugih vprašanj. C e pa ne bo priznana nasa svoboda, petem pogajanja ne bodo možna. Četudi pošlje-jo proti nam kake druge- čete, »t bomo borilk Zasedanje japonskega parlamenta Na Japonskem s« dogajajo stvari, ki jih poštena Javnost ne more razumeti. Isti parlament, ki Je bil izvoljen leta 1942, ponovno zaseda v Tokiju, «I*vestja» pijejo o tem med drugim sledeče: Medtem ko »e v Nurnbergu vrši proces proti kolovodjem nemškega fašizma. Ima tokijski parlament svoje devetinosemdeseto izredno zasedanje. Seda nji parlament je bil izvoljen 30. a-prila 1042. v dobi največjih uspehov japonskih militaristov. Ti uspehi so določili sestavo parlamenta, ki je do japonskega poraza podpiral vse Vladne ukrepe za vodstvo vojne. Sedanje dogodite v japon-skem parlamentu moremo upravičeno Imenovati farso. Isti možje, ki so prišli leta 1942 v ekstazo ob zma-gnh japonskega oroija, stopajo se- voditeljl grozilna pisma. List piše, da zbira ta fašistična organizacija svoje člane v glavnem med faš’stl, ki so jih izpustili omo prenehali z borbo dokler ne bomo v Isti domovini dc živeli srečnejše ga življenja*, pijejo BOVČANI, zbruni na masovnem se slanku. Sklenili so, da bodo vso pojasnila prenesli na vse krajevn organizacije in dali slehernem-možnost seznaniti se e vsebino u stave. Razpravljanje o osnutku ustav FLRJ je komaj pričelo. Ljudsk množice jo hočejo popolnoma spor. n ati, ker jo smatrajo za svojo. U podržavljen je angleški1 premogovnikov Beograd, 24. — »llcuter* porod-da je minister za električno ene gijo in gorivo Sdnwell 19. decembv. predložil v Spodnji zbornici zakon skl načrt o podržavljenju premogovne industrije. Ing. D. GUST Trsi ali problem Jugoslavijo Resnično hiter razvoj pa doseže Trst šele tedaj, ko so v revoluciji leta padlo v Avstriji vse fevdalne ovire in ko se je začelo v velikem tržaškem zaledju v bistrem tempu razvijati kapitalistično gospodarstvo. C« je štel Trst ob revo-luoiji okoli 115.000 duš prebivalstva je imel leta tSSO. tjHMO, leta 1900 pa že 170.000 in deset Ut kasneje že nt.000 prebivalcev. Zamimitjo je, da o teku vse zgodovine do sredine XIX. stoletja ne najdemo na Primorskem, kjer živijo Slovenm. Hrvatje i« Italijani drug poleg drugega, nikakih narodnih bojev. Tret je rasel na podlogi pritoka ljudi, ki so iskali tu zaposlitve v Mfro naraščajočem gospodarstvu, Jasno je, da z naravno razmnoiitinjo prebivalstva Trst ns bi Ml mog i naraščati tako hitro v svoji m pmb.valslvu. Va pr itok je Oswald Mo»ley 4n Rumbey, okrog | narni industrijcl in veleposestniki I lil v Trst iz raznih dežel in narod- nosti, te avstrijskih dežel in izza moj, posebno pa te njegovega neposrednega zaledja, t. j. s slovenskega in hrvaškega ozemlja. V Trstu si našel poleg avtohtonih Tlalljimov, Slovencev in Hrvatov tudi Se priseljeno Orke, Amavtc, Srbe, Nemce precejšnje število Italijanov iz kraljestva in -razne druge narodnosti. Zanimivo je, da imamo še dane« t> Trstu srbsko pravoslavno oerkev. Dokler «4 bilo nacionalnega pritiska In sovraštva, so vse te priseljetie naroefnosti mirno živele med seboj. Ko pa so sc pod vplivom kapitalističnega gospodarstva, ki je zahtevalo povečdnje nacionalnega tržišča, začel« v Rvrapi razvijati velike nacionalne države, ki so s svojim razvojem spravljale v nevarnost obstanek malih narodov, so se tudi v našem Primorju začeli prebujati mati narodi, tjtovimoi in Italijani, k sodobnemu «narodnemu» življe- nju. Nastal-g so narodna vprašanja ki so jih vladajoči razredi izkoriščali v svoje politične namerne. Zanesli so narodni boj v Široke delovne množice, ki so jih vsak dan intenzivneje gospodarsko izkoriščali, da razdvojene niso mogle najti skupne poti za obrambo svojih žic-Ijenjskih koristi. Tako je torej nastal nacionalni spor med slovanskim in italijanskim življem v Trstu in na Primorskem, ki je naraščal z razvojem kapitalističnega gospodarstva i« dosegel simJ vrhunca v razcvetu imperializma v Avstriji in Italiji, ki jt končno privedel do poloma v prvi svetovni vojni. Nacionalistično reakcija in fašistični imperializem učita, da je boj med Slovani in Italijani v Trstu in Prim-orju naraven pojav dveh različnih ras, da se je tg boj vedno \rršil in da lahko konča samo z iztrebitvijo te ak one rase, t. j, slovanskega in Italijanskega ljudstva v tej deželi. Zgodovina pa nas uči da je pojav tega boja šele pojav najnovejše dobe in da je njegova intenshvnst naraščala postopoma t postopnim naraščanjem določenih činiteljev in od tod tudi lahko z vso zanesljivostjo sklepamo, da bo ta boj mod našimi narodi prenehal ko prenehajo obstojati iinitelji, 1,-ga povzročajo. Fašistična teorija rešitve narodnega vprašanja vodi k smrti tega ali onega naroda, m pa hočemo pokazati, da je edino prava rešitev narodnega vprašanja v tem, da ustvarimo pogoje za svoboden razvoj vsake narodnosti d: njenega popolnega kulturnega te gospodarskega izživljanja. Nacionalistična reakcija in br sttalni imperialistični fašizem poslavljata svojo teorijo rasne g boja in uničenja ene rase zato, k< -skrivata za tem bojem popolnonu drug boj, boj med imperiabam*, h »i v interesu bojujočih se narodov najmanj pa še njegovih širokih množic. V tej brošuri hočemo poka »a{i, da jt tudi v vprašanju bojo za Trst nacionalno vprašanje sam: spretno postavljena kulisa imperialistov, da se za to kuliso s kri vajo popolnoma druge stvari tri da razpade vse napihnjeno trie Ško vprašanje v prazna himero, ko kor hitro se prepusti, da to vpru žanje svobodno, neovirano rešujej, ob Trstu in v Trstu živeča ljudstva ki so tu v prvi vrsti prizadeta, ir poklicana,, da rešujejo in nišija to svoje vprašanje. PRIMORSKI DNEVNIK 25. decembra 1945. Vsa Primorska je protestirala zaradi ukinitve "Primorskega dnevnika,, Začasno ukinitev cPrtrmorskega, dnevnika* je povzročila, med vsem prebivalstvom Primorske veliko ogorčenje in nezadovoljstvo, S tem ukrepom so bili primorski Slovenci hudo prizadeti. Po dolgih letih preganjanja slovenske besede, ko so morale matere skrivaj učiti svoje otroke v materinem jeziku, ko je morala naia mladina skrivaj segati po slovenski knjigi, je primorsko ljudstvo dobilo v «Primorskem dnevniku* svojega prijatelja, zagovornika in glasnika. Prav zadnji dnevi so pokazali, ka- ko je primorsko ljudstvo navezano na svoj list. Pokazali so to Številni protesti ljudstva, ljudske oblasti pri ZV V, Številne proSnje in številna posredovanja. Ukrep o ukinitvi je osvetlil Se eno važno dejstvo. Pokazal je zopet, da je italijansko-slovansko bratstvo živa stvarnost. Slovenci so globoko občutili krivico, toda občutili so jo tudi njihovi italijanski tovariSi. V borbi za preklic ukrepa o ukinitvi «Primorskega dnevnika», so Italijani solidarno nastopali s Slovenci. Prirejali so protestna zborovanja in pošiljali proteste na ZVU. Tudi mi imamo pravico čitati v materinem jezika Protestna pisma Slovencev in Italijanov nazorno kažejo, kaj je primorsko ljudstvo v teh dneh občutilo. Vasi tržaikega okrožja so poslale preko sto protestnih pisem. Vse politične organizacije in odbori oblasti so se združili v obrambi pravic slo. venskega tiska. Številne proteste so poslale vasi vsega goričkega okrožja, prebivalci kobariških vasi Bovške kotline in Breginjskega kota: Idrsko, Kred, Borjana, Sužid. Prebivalci zapadnih Brd so se zbrali na zborovanju v Dobrovem in od tam poslali protestno pismo. Ljudstvo je v protestnih pismih dalo duška svojim čustvom. «Mar smo zastonj prelivali toliko krvi, mar je zastonj padlo dvanajst od devetdeset borcev iz naše vasi?», se popolnoma upravičeno sprašujejo vaščani Gropade. »Mislimo, da imamo tudi mi pravico čitati v svojem materinem jeziku. Ali naj se z nami zgodi zopet tako, kot pred desetletji, ko so nam fašisti prepovedali izdajanje »Edinosti* in «De-la»? Z drugim pismom se obračajo na PNOO in' terjajo, naj naša oblast tolmači Zavezniški vojaški upravi zahteve slovenskega ljudstva, da se mu vrne edini list, ki so ga čitali pri vseh slovenskih ognjiščih. V imenu goričkih antifašistov je Mestni odbor 8IAU za Gorico naslovil ZVU protestno pismo, v katerem pravi: «Prizadeti smo v našem najglobljem čutu pravičnosti in resnične demokracije. Nobena utemeljitev ne more pobiti dejstva, da se ukinja prav »Primorski dnevnik*, medtem ko cela vrsta listov, ki žalijo poštenega demokrata, izzivajo ogorčenje, podpihujejo k neredom in fašističnim metodam, neovirano izhaja. Iz tega lahko sklepamo edino to, da ZVU v izvajanju svojih demokratičnih načel, med katera spada v prvi vrsti svoboda tiska, ni dosledna*. Vedno smo bili borci za demokracijo, bratstvo in pravice Ljudska čitalnica v Ggrioi je poslala predsedniku PNOO-ja, tov. Bevku pismo, ki se glasi: »Prosimo vas, da posredujete pri ZVU za obnovitev »Primorskega dnevnika*, ki smo ga tako vzljubili, že ko je prihajal med naa za časa borbe kot Partizanski dnevnik, naa bodril in nam dajal moči, da nismo klonili pod tako težkimi udarci divje okupatorjeve sile*. Ukinitev našega lista nas spominja na žalostne čase prejšnje povojne dobe, ko so italijanski fašisti z ukinitvijo našega časopisja začeli proti nam zahrbtno politiko raznarodovanja in so v zatiranju slovenske besede prišli tako daleč, da eo jo prepovedali vsepovsod. Naša beseda pa je ostala in z n jo smo na strani zaveznikov stopili v borbo za demokratske svoboščine, za bratstvo med ljudmi, za pravice. Danes, ko si v velikih težavah pomagamo iz ruševin pogorišč, v katerih nas jo hotel sovražnik zadušiti, nam Ml zavezniki z ukinitvijo našega lista jemljejo svobodo tiska, kot da demokratskih svoboščin ne razumemo in ne zaslužimo, medtem ko dopuščajo, da nas morejo re- akcionarji s svojimi listi nesramno napadati in z blatenjem naših ustanov ter celo naših padlih borcev žaliti vse, kar nam je drago in kar nam je sveto*. Kaj vse je za Primorce pomenil cPrtmorski dnevnik*, se vidi iz pisma prebivalcev St. Petra pri Gorici, ki so ga naslovili na ZVU. »Stopili simo v borbo za slovensko besedo in za slovenski tisk. V težkih dneh borbe smo z veseljem in zadoščenjem čitali in širili v življenjski nevarnosti partizanski list. Ta nas je bodril. Pripovedoval nam je o zmagah partizanskega in zavezniškega orožja nad nacifašizmom. Objavljal je izjave uglednih zavezniških državnikov o svobodi besede in tiska. Skupno v boju z zavezniki si je narod priboril svobodo, z njo pa budi svobodo tiska. Izšel je »Primorski dnevnik*. Po dolgih letih trpljenja je imel naš človek zopet svoj list. Zadoščeno je bilo hrepenenju stotiisočev primorskih Slovencev*. Iz protestnih pisem italijanskih protifašistov razberemo, kako tudi oni globoko čutijo s svojimi slovenskimi tovariši. Delegacija italijanskih protifašistik prvega tržaškega sektorja je izročile ZVU naslednje pismo: cPo tolikih letih neprestanega trpljenja in zatiranja so slovenski prebivalci Trsta, katerim je bilo prepovedano celo govoriti lastni jezik, upali, da so končno dosegli ono svobodo, za katero so se trdo borili ob strani zmagovitih zavezniških sil proti fašizmu, ki jim je kratil vso svobodo. Sedaj so u-pali, da bodo sami gospodarji svoje usode, da se bodo smeli učiti, da bodo smeli govoriti, pisati in čitati v svojem materinem jeziku. Zdi se da zavezniki tega niso razumeli, ker so ukinili «Primorski dnevnik*. To je vse globoko razočaralo, ker so ravno pri njih, od katerih so pričakovali razumevanja im pomoči, naleteli na nerazumevanje, posebno še, ker hkrati ugotavljajo, da uživajo pomoč tisti, ki so do včeraj skušali na vse načine ovirati borbo zaveznikov proti nacifašistom*. Italijanske protifašistke v Sv. Ani tolmačijo v pismu ZVU zahtevo italijanskih protifašistk, naj se ukine prepoved izhajanja ^Primorskega dnevnika*. Isto terjajo mladi proti-fašisti prvega rajona v Trstu, pro-tifašisti pri Sv. Alojziju v Trstu, tržaški italijanski pristaniški delavci, italijanski in slovenski proti-fašisti pri Sv. Ivanu v Trstu, iz Skorklje, s Kolonkovca, z Opčin, iz Skednja, pri Sv. Jakobu in iz starega mesta, skratka iz vseh predelov Trsta in okolice. Iz vseh teh številnih pisem govori dejstvo, da vsi resnični demokrati Julijske krajine niso mogli prenesti ukrepa ZVU in so se postavili v bran za osnovne pravioe ne samo Slovencev, temveč vsega ljudstva v Primorju. Nevzdržne razmere v slovenski šoli Slovensko dijaštvo v Trstu in v vsem Primorju, ki je junaško sodelovalo v Jugoslovanski armadi ali na terenu v času Narodno osvobodilne vojne, je upravičeno pričakovalo, da bo po tolikih letih fašističnega, kultumo-proevetnega zatiranja, pričelo študirati z vso podporo šolske uprave. Ker nova šolska uprava ni izdala potrebnih ukrepov in preskrbela, da bi bil pouk reden in popoln, je dijaštvo 12. t. m. pričelo v znak protesta s stavko, ki je trajala do 17. t. m. Zahtevalo je odstranitev fašističnih prof e ros jev, predložitev še ne pripravljenega učnega hačrtg. dijakom v razpravo, ureditev vprašanja šolskih knjig in kurjave. Naslednji dan je bilo zborovanje stavkujočih tržaških dijakov slovenske realne gimnazije in trgovske akademije. Po poročilu nekega dijaka se je razvila živahna diskusija iz katere je bila jasno razvidna nujna potreba čistke med belogardističnimi in domobranskimi profesorji. Izvolili so Šolski odbor, ki bo tolmačil profesorskemu zboru predloge dijakov Posamezni dijaki so objasnili naloge šolskega odbora, ki bo organiziral širše, kultur-no-prosvetno delo, preko razrednih odborov pripravljal dijake k resnemu učenju, organiziral delovne, študijske kolektive in izposloval pri ravnateljstvu dovoljenje za stan-čaee. Zaradi omenjenih razlogov in. naj se ta vprašanja čimprej rešijo, je šolski odbor sprejel protestno resolucijo in jo predložil PNNO-ju za Trst in slovensko Primorje, ki je obljubil, da bo, kakor v preteklosti, tudi v prihodnosti branil priborjene demokratične pravice. Zaradi omenjenih razologov in nepravilnosti so dijaki slovenske šole odposlali protestno resolucijo tudi ZVU-ju, kjer najodločneje pro- testirajo in zahtevajo čistko belogardističnih in domobranskih profesorjev, ki so, v Btrahu pred pravično kaznijo, pobegnili pred lastnim ljudstvom; zahtevajo likvidacijo dosedanje šolske uprave in imenovanje nove, resnično demokratične uprave, zamenjavo nesposobnih s sposobnimi profesorji Ob tej priliki in na zahtevo delegacije, naj šolska uprava da w’-ii načrt dijakom v razpravo, j' ofesor Baraga odgovoril, da se šoiska u-pAva ne more tako daleč ponižati. Delegacija dijakov je dredložila poročilo o ukrepih stavkujočih tudi raanateljstvom nižje in višje slo venske srednje šole in trgovske akademije v Trstu. Dijaki so med drugim zahtevali, naj ravnateljstva omenjenih zavodov dovolijo v šoli ponoven sestanek vsega dija-štva, na katerem bi ponovno izvolili šolski odbor, ki bi, priznan od ravnateljstev kot predstavništvo, iznašal težnje in mišljenja dijaštva. Ponovno so zahtevali odstranitev belogardističnih in domobranskih, torej fašističnih profesorjev in prosili ravnateljstva imenovanih zavodov, naj izrazijo svoja mišljenja in poglede glede na pismo in protestno noto Zavezniški vojaški u-pravi. Zal pa lahko danes ponovno ugotovimo, da se stanje še ni izpreme-nilo. Se vedno so na prejšnjih odgovornih mestih oni fašistični profesorji, ki si lastijo pravice vzgojiteljev mladine v času, ko je fašizem že kapituliral. Zato je tržaško slovensko dijaštvo pripravljeno in odločeno vztrajati vse do dokončne, reenične demokratizacije šole. Prihodnja številka «Pri-morskega dnevnika* izide v četrtek, 27. t. m. Kaj je bila ..Guardia civica" Četudi dejstva ne zadovoljujejo porotnega sodišča in vseh onih, ki so brli za oprostitev, baje nedolžnega in popolnoma poštenega kola-boracionističnega Pagninija, prinašamo spodaj še zanimivejše podatke. Nekateri pripadniki Guardie ci-viche niso mislili kakor podpolkovnik Pagnini. Posadka Devina sestavljena iz dvanajstih mož, je na pobudo tržaških tovarišev Miscu-lin in Bonanni neko noč zapustila postojanko in z orožjem ter opremo odšla k partizanom italijanske garibaldinske brigade «Triestina», ki se je tedaj borila na tem odseku. Poveljstvo Guardie je s sodelovanjem Nemcev poostrilo pažnjo v postojankah in pričelo temeljitejše nadzorovati neposredno bližnje ozemlje, ki so ga kontrolirali partizanski oddelki. Poveljstvo Guardie civiche in nemško poveljstvo, pod katero je dejansko spadala Pagni-nijeva garda, sta ee popolnoma zanašali na moštvo, kar je predvsem zasluga Pagninija in njegovih podrejenih funkcionarjev. Poveljstvi eta bili prepričani, da so skupino 12 mož partizani iznenadill in nasilno odvlekli. Zato so pripadnikom Guardie civiche dali boljše in večjo količino orožja. Medtem ko se je večina pripadnikov Guardie civiche reeno pripravila proti vsakemu morebitnemu partizanskemu napadu na postojanke, je posadka v Vižovljah navezala stike s partizani in ee pripravila na odhed. Ker so nekateri pripadniki te skupine izdali načrt, je poveljstvo nadomestilo vižov-ljansko posadko z drugo, »olj zagrizeno jo filonacistično. Ker pa so nekateri prebivalci sektorja kot kurirji držali zvezo med posadko in partizansko enoto, so Nemci požgali Vižovlje, Mavhinje, - Cervo-lje in Medeac Nova posadka Guardie civiche v Devinu je bila skrajno naklonjena oacifašistom. Partizani so vedno naleteli na divji odpor. Vsako noč se je bila huda borba med posadko Guardie civiche in partizanskimi sabotažnimi patruljami, ki bo minirale železniško progo in napadale vojaške nemške vlake. Ob tej priliki se je generalni komandant Guardie civiche podpolkovnik Pagnini popolnoma razkrinkal Njegova garda je aktivno pomagala Nemcem v borbi proti zavezniškim enotam. Da bi laže in bclj uspešno tolklo partizanske borce, je poveljstvo poslalo posadki v Devin težko orožje in mnogo vsakovrstne municije. Moštvo je spremenilo De-vin v utrjeno predstražo, seveda proti osvobodilnim enotam. Poveljnika posadke Devina so večkrat menjali. To pa zato, da je bila postojanka vedno borbeno razpoložena proti partizanom. ŽvSštiji so se najhujši podoficirski filonacistični zagrizenci, med drugimi sergente Carletti, kaprol Vladovič, aergente Fabricei, itd. Skoro vsako noč so bili ranjenci na obeh straneh. V tistem času so pripadniki Guardie civiche, posebno podoficirji, hodili z napetimi brzostrelkami. Obnašali so se bolj surovo, njihove kretnje so bile trde,, pridno povzete po nemškem kopitu. Jasno se je zdelo, da so ee ti ljudie zavedali naloge, ki jim jo je dal Pagnini. To je: braniti svoje mesto, razumljivo skupno z Nemci!!! Pripadniki Pagninijeve garde so tudi stalno izjavili, da bodo pobili vse »ribelle*, ki jim pridejo v roke. Neki večer avgusta meseca sta pripadnika Guardie civiche Ga-spardis in Hauser stala pri oknu stavbe, v kateri je bila nameščena posadka I. čete, ki je stražila in branila viadukt pri Nabrežini. Ko sta v bližini zapazila partizansko patruljo sta z okna vrgla dve bombi v ono smer. Nemudoma je vsa posadka s komandantom I. čete poročnikom Cossutto pridrvela k oknom In pričela noro streljati. Po končanem ognju so se nekateri pripadniki Guardie civiche — med drugimi kaprol Frausin, Ciocardi, Bonfinei itd. — hvalili da so pobili po dva, tri in tudi več partizanov. Ostali pa so bili ponosni že iz samega razloga, da so streljali na narodno osvobodilne borce. Partizanovo pismo materi Zdaj, na svet večer, dobil sem Tvoje pismo, mati, ko mrak je bil težak. Potem se-m v samoto šel in bral in jokal — moti ter bil vesel, da *i vesela, mati, ker ljubezni nihče ne more ti [pregnati kol nam pregnali so očeta tja v tujino, da bi v nos odmrlo vse, kar čuti z našo domo-A.no. Pišeš, da si vesela, ker sem zdrav, da pošiljam ti pozdrav in da naj mislim nate — mati. In ko brati sem končal, začel sem znova brati in sem bral in bral, dokler me tovariš ni pozval k delu — ki je tudi... zate, — mati. Od Triglava do Jadrana LOZICE. 16. t m. so prenesli na domače pokopališče zemeljske o-etanko borcev Tinta Milana in Berdon Alojzija. Pri Anhovem se je temu sprevodu pridružilo še pet krst padlih borcev. Tritisocglava množica je z žalnimi zastavami in venci spremila sedam junakov ne pokopališče v Gorenje Polje. KANAL. 14. t m. so pokopali o-stanke tov. Naraar Jankota, ki je padel v Čedadu na skrajni meji domovine. Ogromna množica g^ je spremila na zadnji poti. KOJSKO. Zen e in mladinke so darovale ranjencem In bolnikom v bolnici sv. Justa v Gorici 40 litrov vina, 10. kg jabolk, in 35 zavojev z božičnimi darili. Podarili so jim tudi krasno povečano sliko vasi Kojsko. MEDANA. Medanska mladina zbira kurjavo in darila za bolnik-3 in vse antifašiste v goriških zaporih. IDRIJA 18. t m. je bila otvoritev »Ljudske univerze*. Tovariša Udovič in Cesnik ata obrazložila pomen in koristi ljudske univerze. Sledila je deklamacija »Minerji*, nakar je pevski zbor zapel «Ob večerni uri* in »Soči*. Prireditev je zaključil z racitacijo tov, Slapar. ST. PETER NA KRASU. V šoli je bil 18. t. m. tretji študijski sestanek uč.. .-Ijstva Pivke in Dolan. Obravnavah so navodila k učnemu načrtu. Tovariš nadzornik je pre bral mesečno poročilo o šolskem delovanju in govoril o važnosti večernih tečajev, ki so po vseh šolah. Učitelje je pozval k. izvcnaolskemu delovanju na kulturnih prireditvah in konferencah. Razpravljali so tudi o osnutku ustave FLRJ. Sklenili ao, popularizirati jo to seznaniti ljudstvo z vsemi njenimi določili. TRST. Ob priliki prvega Božiča v svobodi Je Delavska zadruga obdarile preko 200 revnih otrok z denarjem. S tem jib P** tlzanov. V počastitev spomina padlih bo cev daruje Sosič Karol 125 lir 2 našega dijaka*, 125 lir za siro padlih partizanov, 125 lir za Rde križ. V počastitev spomina Kovač. Vladimira daruje dr. Simonič Za ko 200 lir za sirote padlih part. zanov. Odg. urednik DUŠAN HRESCA>: ZAHVALA V nedeljo 23. XH. 1945. je bil p® greb našega MARJANA MILIČ, borca, ki je dal življenje za blago Domovi ae. Ob tej priliki se top!« zahvaljujemo vsem sorodnikom Istočasno vsem, ki so »premili pokojnika na zadnjo pot. Proeek, 24. decembra 1945. Žalujoči družini: MILIC ta BRISCEK MALI OGLASI SPALNO SOBO za zakonca, z uporabo kuhinje, iščem. Plačam visok« najemnino. Ponudbe na upravo lista pod 739. PRIREDITVE NOGOMETNA TEKMA mod staro to novo »Poeveto* bo 26. f. so-na Opčinah. Tekma se začne Ob 14 tiri. Vabimo vse ljubitelje športa. PROSVETNO DRUŠTVO »DRAGA* priredi dne 36. t. ta. v Orlik« svojo prvo kulturno prireditev. 2* četek ob 15. uri. Sledi prosta aalba va. Vabljeni vsi. VINO h 86. lir, belo ta črno, za družin*' dobite v ulici Taraboebia 7, tel' 93-785 (vogal ul. Maiolioa 17). Tvrdka Kerže Trat - Plan« S. Olovannl 1 zaloga kuhinjske posode in gospodarskih predmetov obveSča svoje cenjene odjemalce, da je na novo odprla trgovino. Toplo se priporoča. Zahtevajte povsod glasovite, naravne mineralne vodei ROGAŠKA SLATINA (Tempel, Styrla, Donat) SLATINA RADENCI (Zdravilni, Kraljavi, GUol-) SKLADIŠČI V TI*T“ Vlala XX Settaaibre 96, TeM. »-aa Via dalla Geppa 19, Tal.