Pevska slavnost v Mariboru. Siovensko pevsko dražtvo se je zadaja leta vzbadilo iz spanja ter s priraiaajem pevskih slavnosti zopet zadoSča svojim dolžnostim. In že se kaže med občinstrom zopet Bekdaoja aaklonjenost druStvu. Fevske slavnosti se prav dobro obiskajejo. Nekdaj so bile prireditve ptujskega pevskega draštva zares Bajodličaejse sloveaske slavaosti, pr»vi prazniki za slovensko ljudstvo. Nekdanji časi se vračajo! To je pokazala tudi zadnja slavnost v Mariboru, dae 7. avg. t. 1. Ds bi -;edaaji odbor ae opeSal, ampak vrlo aapredoval! Predno poročamo, kako se je vrSila zsdaja pevska slavnost v Maribora, naj Se izrečemo tudi misel, ki se je sliSala med veščaki ob priliki te slavnosti. Pevsko draStvo v Ptuju je stremilo sedaj po tem, da ob svojih slavac3tih audi poslaSalstva vedno kaj novega in ametaega. Ia ravno vsled tega ai imelo vsakokrat sreče pri slavaostih. Saj tudi drugače ni mogoCe, če pomislimo, da pri takih slavaostih nastopajo moči, ki pridejo iz vseb straažj sloveaskega svota, in katere edino ena vaja skaša straiti v enoto ia harmonijo. Zato pa bi naj draStvo stavilo iahke, tudi narcdce skladbe na daevni red, a izvajanje težkib umetaih točk prepastilo posameznim pevskim druStvcm, ki prihajajo k slavnostim. Ia nastopi takih druSte? bi se naj postavili aa prcgram, da bi jim ne trebalo nastopaii Łe le, ko ;e že sploSea traSi in se za fiaeso pevskih predavanj premnogi več ne brigaio! Mogočna trobuinica z Narodaega doma }e pczdravljala zadajo nedeljo slovenske goste, ki so prihajali k pevski slavnosti. Pripravljalni odbor je sprejpmal na kolodvora in pa v veži Narodaega doma. NarodBe dame so okrasile goste s Sopki. V imeaa »Glasbeae Matice« se je g. pro! Stritov iskreno zahvalil za ljubeznjiv sprejem. Listek, Skoke pri Mariboru. (Napisai Gabr. Majcen po svojem predavanju v Skokah dne 10. jubja 1904, prirejenem po nZgodovin. društvu" za Spodnji Stajer.) (Konec.) Kakor je iz teh kajig posneti, je na Skokah po leta 1686 bilo razineroma malo srbskib posestaikov, zato pa več sloveBskih. H krsta so požiljah oziroma botrovali so: 1687 Skok (sloveaska aazivka za nskoka), Šteflič, 1689 Smak, VogriSek, od 1690 naprej Weber, Šuster, Reich. Kaechtl, Kokl, Kokol, Paulin, TarkuS, Šparej, Goričaa, Uiaz (to ime zopet spominja na Srba), Čander, Glaser, 1724 MeSinovifi; odslej naprej poleg Sloveacev PleterSič, Mesliaič. Petričič, Jakopič, Šiberiič; aajvečkrat pa se kot botra imenujeta rodbini Meslinovič (iudi Maslinovič, k&r je gotovo le aekdaflje Mislinovič) in Pieteršek. Cim dalje dol, tem redkeja so srbska imena ia tem aavadaiža slovenska. Iz poročil, ki jih imamo o dobi po 1.1587, je sklepati, da so Srbi že pred 1. 1664 jeli zapuSčati Skoke in da so se polagoma do malih ostankov izselili. Koliko let pred 1.1664 86 je ta izselivai proces zač-el, se pa ne da dognati, ker se ne ve, kedaj in od koga je Sigerstorfl »Usgockea-Hoff« kupil. Gotovo jele, da se je srbska naselbina jelakrčiti msd 1587 in 1664, brikone pa že okoli 1600. Potemtakem so Srbi v polnem dlevilu na Skokah bivali ie kakih 50 let. Drugo vprašanje je: na kak način so Srbi ostavili Skoke? Ali so posestva radovoljao prodali, ali pa jih je cesar Bazadaje vendar prestavil kam dragam ter Skoke zamenil z večjim zemljiSčem? V tem zadnjem slačaja bi dežela Stajerska biia vzela zemljiSče nazaj, cesar pa mu ob enem odtegail svoboSčino vsakorSaega davka, tudi bi bili Skoke zapastili vsi Srbi do zadnjega. To pa se, kakor vemo, ni zgodilo. Sigerstorff je Pleteršeka »Usgocken-H ff« prodal 8 svoboSčiaami vred in Srbi so Skoke zapaščali polagoma. Tadi bi se bile, če bi Srbe bil cesar prestavil, v Gradcu ali sploh v kakem vladnem arhivu ohranile kake listine. Takih pa ni. Zato smemo sklepati, da so Srbi d r u g za dragim svoja posestva prodali, hoteč si iskati boljSih domoT. Sicer pa jim je, če cesarja Bi bilo mogoče, dati jim rodovitae 8ih ia večjih zemljiSč, kazalo aajbolje, posestva V Skokah prodati; bila so aamreS radi svoboSčia, ki so bile zdražene z zemljidčem, ne pa z osebno lastnikovo, in se torej tadi z zemljiščem ?red saaele prodati, maogo vredaa, tako da so se da!e za aja izkupiti lepe svote. Ostali pa so v Skokah bržkcce le tisti •Srbi, ki 86 jim je iz tega ali onega vzroka godilo bolje, ki jih torej aiso razmere primorale, iti dalje. Dokaz za to mi je Mislinovič, tolikrttni boter; tadi dandan« -•¦ rm to mesto pač na|ra]e zbirajo ugledr« ._.•> vitejSi Ijudje. Kam so se pa odhaiajoči Srbi obrnili? Brikone Basaj v Granico, kjer so se raed rojaki izgubili; le tako je mogoče, da so njih sledovi izginili popolaoma. To torej o dobi, v kateri so Srbi v polnem Stev.lu bivali na Skoksh. Kako pa se je godilo Skokatn nadalje? Naravao je, tta ni vsak zmed srbskih 6 posestatkov, ki je svojo lastaino v kap poaujal, naSel kupca za vseh 50 oralov, aiapak zemlp^a so se morala razkosavati; sicer bi tudi krstae knjige na mogle pričati o tolikih posestnikih. Danes imajo Skoke poleg »Usgockea-Hcfta« (skoSkega dvora), ki je že najbolje ohranil prvotni ob3eg, 12 kmetij, katerib meri vsaka okoli 20—25 oralov, in 2 »Setrtgruata«, ki imata vsak približao 8 oralov. Prav tako je Skosko zemljiSče že bilo razdel.eno v začetku 19. stoletja in mogoč-e, da sega ta razdelitev celo nazaj v ono dobo, ko so Srbi zemljiSča prodajali. Ker izven dvora na Skokah bržčas ni bilo prave hiše, so si novi slovenski nasel- niki oiorali sami pcstaviti take. Edini dvor je že v začetka 19. stoletja z ozirom na stavbo imel obliko, ki na Dravskem polja ni navadaa: posebej stoječo, veliko zidano hiSo z obokanimi prostori in obsirna gospodarska poslopja, ki so tudi bila ločena, dočim so druge kmetske biše stavljeae v kota ter imajo tadi gospr darska poslopja pa isto streho. Ne trdim, pa, da je sedanja hiša na tem prostoru tista, ki jo je postavil Aleksič, dasi je videti jako at&ra. Dvora, ki ma je bii gospodar PleterSek, so reksli »frajarjevo«, Pleteršeka »fraje «, Djegovim ljudem pa »frajerjevi«, in sicer zato, ker je to posestvo, kot nerazkosano, si bržčas edino bilo ohranilo staro pravico do svoboSSin. Srbska rodovaa irnena so sčasorna izmrla; danos jih ni veŁ; pač pa služijo kot hiSna imeaa; tako se je n. pr. do najnovejSe dobe sedaaja Peskovs hiSa imeDOvala »pri Markoviča«, Pivčeva »pri Jakoliču.« Cesarica Marija Terezija je dala, da bi se dača pravičneje odnierila, vso zemljo avstrijskega cesarstva izmeriti in na tej podlagi dačo na novo predpisati. Kajiga, ki obsega te dclcftbe, se imecuje kataster; dovrSen ie bil 1. 1757. Po tem aovem kataatru so imele vse pravice do svoboSfiia, kakorSne so bile zdruiene 8 skoSkim dvorcem, agasaiti. Vea- dar so sti ljudje te ajim neprijetne novotarije braaili, kolikor ia dokler se je dalo. Ia tako so tudi Pleteršeki odklaajali plačevanje dače, opiraje se Ba dotičae listine, ki so jim bile ostale od Srbov. Cesar Jožei II. je pri cerkvi Sv. Miklavža astanovii lokalijo, Skoke izlučil iz Slivnice ter je podredil novi zupniji, ki pa Bi dalje trajala nego le od 1785 do 1793. Leta 1819 je cesar Franc zapovedal, da 86 kataster Mariie Terezije popravi ter prenovi. Ta akaz je bil povod, da so nastale občinske mape, ki 8e služijo nedai. Z% Skoke in okoliš se je mapa iisala L 1825; kakor je iz nje razvideti, so se razmere od tistihdob kcmaj znatno izpremeaile. Pri tej priliki se je tudi odlok zastraa svcboščiB poostril. NajnovejSo dobo zgodoviae Skck pojasnjaje tadi ustao paročiio starega moža, pctomca PleterSekovih, ki se ie rcdil n& fraiarjevem. Ta mož je Peter Marst, rojen 1838. O5e ma je bil Peter Marat; ta se je rodil na Kraajskem, slažil na Rogozi ter se prižcail oa irajarjevo; žeaa ma je bila Marija Pleter?ek roj. 1806. Predniki Marije PleterSek ter gospcdarji na {raiarjevem pa so siedeči: Bo8tjan PleterSek (roj. 1773) in Marija, Mtha Pletergek (1726) ia Marija, Jurij PleterSek (1690) iB Helena ter Jarij PletcrSek in Ur- Sala. Zadaji je brezdvomao sin cnega Jarija Pleteršeka, ki je skoSki dvorec kapil od Sigerstoriia. Imenovani Peter Marat torej mi je pravil, kar je v detinskih letih, bivaoč pri materi, sam videl, slišal in doziveL, pa tudi, kar ma je pripovedovala mati kot poročilo svoje matere, torej Bjegove babice, ki je, rojena okoli 1780, na dvora kmetovila prva deset letja po 1800. Ia to poročilo Petrovo bodi koaec moji razpravi. »Ko sem bil fant, je v veži naSe hile stala omara, polna pissia, med kojimi so nekatera potrjevala, da je frajarjevo prosto vsakega davka. Popestvo pa se je tudi zato imeaovalo frajarjevo, ker nobeufga, ki ga je zasledovala pravica iu ki je stopi! na to zemljo, niso smeli ugrabiti; bil je prost, »fraj«. Tako je n. pr. I. 1820 na aaSo zemljo pribeža! Palko, da se |e reSil voja3čin6, in ob istem časn in iz istega vzroka tadi Ksmpl. Seveda sta morala oba ostati pri aas ter sta 8e oženila iB Djija roda živita 8e zdaj v vasi. Babica moja niso plačavali dača, veadar ta svoboda ni veljala za oaa zemljisča, ki so ae od trajarjevega odločila ter prodala. Babica so imeli le vsako leto in sicer d rektno v Gradec odrajtati en »cvajar«, v vrednosti daaašajega krajcarja, ki jim je bil predpisan v opomin, da bi dafio morali plaSevati, ako bi j?m je cesar ne bil opastil. Prihajaii so pa opominski lietki, 6t>š, naj plačnjejc dačo kakor drugi; nazadnje je nekega dne celo par nradnikov prislo v hiSo, preteč jim, da jih čakajo hade pesledice. ako se Be pedvrzejo davčni dolznosti. Vkljab tema se babica niso ud&li, arnpak so r&kurirali. Rekurze se jim delali razni ljadje, med njimi tadi tsdanji »cnljuažev3ki učitelj Maarus. Tem Ijadera so babica izročali pisma iss imenovaae oraare ir tako ie prislo, da jih zd.ij več ni, izvzemši tista, ki jih ima Pesek. (Ta pritisk se je godil vsled prenovitve katastra pod cesarjem Francem.) Babica so umrli, ne da bi bili dačo plačevali, zato so pa moja mati potera morali plačati veC stotin ter se davčni dolznosti podvreči. V hisi rta bili tudi dve sablji, s kattrima smo otrcci včasih jgrsli. A mati tega nikdar niso dovolili ter vsakokrat djali: »Pastite te reSi, da se Be izgabita; dolgo sta ie pri biSi in aaj ostaneta pri njej« Mislim, da sta sablji ie na kakem podstreSja. brlčas pri Pesku, ki je, ko je bil iupcn, več starib reči k sebi shranil. Domovino b:ojo je prevzela moja sestra, ki pa je bila primr rana vzlasti radi dolgov, katere je ob enem prevzela, prodati jo. DaBes je lastaik aekdaajega frajarievega dvora Joze Divjak. HiSa aoai U. 14. Jaz sem pa zadnji frajar, ki se je porodil v tei hisi, in aato mi tadi Ijadje ne pravijo dragpfie nego Irajar.« Pt i cbčneni zboi u *so se spreiiieuila pravfla draštva v toiiko, da se ns prirejajo pevske slavnosti vsako leto, ampak vsako tretje leto. Prodsednikom se zopet izvoli dosedanji predsednik gosp. Zupančič. Častnim člaaom se imenujeta g. Matej Habad, koncortai vodja »Glasbene Matice«, in učitelj dr. Romih na KrSkem. Pri koncertn je sodelovalo nad 100 pevcev. VrSil se je koncert v veliki dvcrani, katera je bila polna občinstva. Navdašenje je bilo veliko, in občinstvo je pevke in pevce zahvaljevalo z burnim ploskanjem. Vodtl je koncert mladi, a spretai kapelnik iz Trsta g. Vogrič, kateremu je gca Francka RapoCeva poklonila v imenu mariborskih Slovenk lavorov venec s slovenskim trakom. Več I esrai se }e moralo ponavljati. Po koncerta je bila prosta zabava na prostornem dvoriSča »Narodaega doma«, na katerera je zakraljevala kmalu židane volja. V presledkih so peli pevci »Glasbene Matice« ia pa rneSaai zbor iz Ljatomera pod vešSim vodstv«. m g. Zacherla. Krssni sopran in slt liatemerskih slavfikov sta se sploSao občadova!a. Tuli na kegljiSča se je prosto sestavljal močaa moSki zbor, ki je prepeval sebi in drugim v veselje ia zabavo. Gosp. nadačitelj Porakar je pre&tal brzojavne pozdrave.