utLUVNtUA KULtKNVA lUVAHNt tiPUHINtGA URDDJA »ELAH« BtUUNJt HAGOREMJsK 15. XII. 196« IV-3 • • DELAVSKI SVET Miodrag uoberlet Smo v času, ko so izročeni zadnji glase j vi naših voditeljev na VIII, kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, Na tem mestu še ne moremo govoriti o dokončnih 1 rezultatih, o dokončno sprejetih skle - | pih, vendar pa lahko že govorimo, da je 1 ta kongres postal mejnik mod dvema eta- | pama naše družbe v razvoju k višjim ob- 1 likain socialističnih odnosov, Odločitve, smernice in sklepi kongresa so vsekakor popolnoma podprli in se o — predelili za takšne spremembe v materi- I alnih in družbenih odnosih in vodijo k razreševanju poglavitnega protislovja sedanje stopnje našega razvoja» Najbolj zgoščeno prikazana je stopnja v tem, da I o pretežnem delu akumulacije, o sredst- j vih za razširjeno reprodukcijo še ne od I ločajo sami proizvajalci, marveč je to stvar teritorijalno političnih organov* i Poglavitna vzmet za reševanja je znana»J Sprejeli in uzakonili smo jo kot podla- I go ustanove, kot nedotakljivo pravico organizma samoupravljanja« Njena vsebina je : Glavnino sredstev za razširjeno reproduk! cijo morajo upravljati sami proizvajalci: v delovnih organizacijah9 Vlilo kongres je kritično proučil dose- ( danje spremembe, povzel negativne in po—I zitivne izkušnje, jasneje osvetlil druž ■ beno ekonomski smisel i : posledice 9te | v načelu že sprejete poti. Kongres je I opredelil naloge in smer idejno poli-tiene akcije komunistov, ki vodi k uresničevanju te potio I Nadalje je kongres odkrito, kritično l ocenil administrativno etatistično vmešavanje političnih organov in zavi-| ran j o samoupravno dejavnosti proizvajal1 cev« 1*. t | Xongres si je v zvezi s Kritiko negativi nih pojavov prizadeval odgovoriti na ! vprašanje o vlogi, nalogah in enotnos- | ti idejno politične akcije komunistov ' kot usmerjevalne sile naše družbe v spremenjenih materialnih in produkcij- 1 skih odnosjho Sestavni del teh naporov | je uveljavljanje spremenjenega statuta,! o katerem se je obširno razpravljalo <> Ocena splošnega razvoja mednarodnih od | nosov in vloge naše države v njih, je I dobila v delu kongresa važno mesto.Naša dejavnost je usmerjena na pospeševal: njo miroljubnega enakopravnega mednaroc^ nega sodelovanj a«, na odstranitev vzro- | kov spopadov med narodi, na zagotovite^ neodvisnosti narodov, ki še žive pod tujim gospodstvom* V tem procesu se je I tudi socializem kot materialna sila in : kot družbeni odnos zelo okrepilo Zdaj | preživlja fazo, v kateri njegovi zgo - I dovinsko subjektivni nosilci v srditem | boju s konzervativnimi in dogmatičnimi silami v svojih vrstah in izven njih pošto stopoma obvladujejo ogromno materialno moč in razvijajo zavestno akcijo, povezujoč se med seboj tesneje in na trajneje ših bolj razvitih osnovah. Kot organski del tega univerzalnega pro cesa se krepimo hkrati z njegovim na -predkom in vemo, da bodo naši lastni i-dejni in praktični napori in rezultati vplivali na smer in dinamiko tega pro -cesa. Anton Koselj Mladinski aktiv tovarne " Elan " je organiziral 14, novembra 1964 ekskurzijo v tovarno vijakov " Plamen " Kropa, katere se je udeležilo 35 mladink, mladincev in ostalih članov kolektiva. Ob prihodu v tovarno so nas sprejeli tamkaj &ii mladinci in nam v spremstvu strokovnjakov razkazali tovarno. Upoznali so nas z učinkom ,de la v tovarni z osebnimi pre jemki delavcev, organizacijo dela in na, činom realizacije gotovih izdelkov na domačem in tujem tržišču, " Plamen " je tovarna vijakov in ima z_a poslenih okrog 5oo delavcev. V' zadnjih letih se je zelo razširila. Veliko in -vesticij so vložili za izgradnjo novega obrata in nabavo novih strojev, s katerimi so opremili obrat za izdelavo vija-kov po postopku mrzlega obdelovanja, Mi smo si ogledali postopek izdelave vijakov od začetne operacije dela, do končne operacije, to je embaliranja. Vijake pripravljene za izvoz pakirajo v posebne zato pripravljene sodove, da pri daljšem ( prekomorskem) prevozu ne oksidirajo. V tovarni obratujeta dva obrata, To je stari prvotni obrat in novi obrat« Stori obrat izdeluje vijake še po postopku gretja kovine, ki je namenjena za nadal^ /P’ U 'J 9r i no obdelavo, Lico ?iajprej narežejo po predvidenih mrah, nato razrezane komade žarijo in žareče obdelajo v strojih. No vi obrat je bil, kakor sem že omenil, šele pred kratkim dgrajen.fDu je postopek izdelovanja vij altov izredno mehaniziran, pri tom kovine ne grejejo, ampak žico narežejo in mrzlo predelujejo na staoojih v zahtevane vrste in dimenzije vijakov. Strojni park jo razvrščen po delovne^ postopku tako, da vsalt delavec lahko upravlja tri stroje. Tovarna " Plamen" izdeluje raznovrstne vijake: za privijanje železniških pragovi, za sestavljanje motornih koles, avtomobilske vijake ia druge specialne vijake. Svojo izdelke prodaja na domačem in tujem tržišču, izvaža pa predvsem v ZDA, Po ogledu tovarne nas je mladinski aktiv " Plaraen-a " povabil na večerjo in ples na Jamnik, Pri odhodu smo povabili mladino iz " Plamen—a" na ogled naše tova,r ne. Obisk nam bodo vrnili 12, t,'meseca, Z obiskom v tovarni smo si izmenjali mnenja o problemih v podjetjih, t, j, o izboljšanju delovnih pogojev, o dvigu produktivnosti ii? vplivu mladih na izboljšanje kvalitete proizvodov in povečanje proizvodnjo, S sodelovanjem bomo nadaljevali še naprej, predvsem na kul -turnem in športnem področju. DELO GASILSKE ORGANIZACIJE IN POŽARNO VARNOSTNE SLUŽBE V " ELANU " I Nase društvo je imelo v letošnjem letu ! velike naloge v okviru požarnovarnostne j službe — za obrambo pred požari in dru?-[ gimi elementarnimi nezgodami, I Najvažnejše pa je bilo to, fia so bili vsi I člani kolektiva seznanjeni o preventivi, ; ker le začetne požare je možno 'takoj- za. I dušiti, da ne nastanejo miljonske škode* j Vemo, da so nekateri brali v časopisju I ali gledali v televiziji o velikih poža-J rih, ki so bili v tem letu v naši državi j - večinoma v lesni industriji, S tem je | naša skupnost utrpela ogromno škodo. I Zato se morajo člini kolektiva temeljito I zavedati, da je vsakogar dolžnost, da od : strani vse napake in pomanjkljivosti, Iti I bi lahko povzročila ali požar ali drugo J škodo v podjetju, I V " Elanu 11 je bilo v letu 1964 šest za~ I četnih požarov, nekateri vsled neprevid«« j nosti. Vsi pa so bili takoj zadušeni na I intervencijo članov kolektiva in naših j gasilcev, j Dobri požarnovatnostni pregledi naprav, | peči, napeljav, itd,, poučitev zaposle -j nih, predvsem pa novih delavcev, iznajd-i ljivost pri začetnih požarih, vse to je ‘vodilo dobre sadove, To je pripomoglo k I temu, da do nesreče in škode v podjetju ni prišlo. |V drugih državah imajo otroci šoloobvez-I ni predmet — požarnovarnostna obramba ter ! predavanja o preventivi. Zato naj člani j našega kolektiva ne žalujejo za zamuje — ! nim časom pri priučevanju za uporabljanje [gasilskih aparatov, saj je to najmanj, j kar je potrebno, j Društvo je imelo v svojem letnem planu I lo vaj. Od tega 3 mokre, 6 suhih in 1 noč J no, kar je tudi izvršilo. Sodelujemo s I PGD Begunje, kar se je izkazalo kot zelo J koristno. Včlanjenih imamo 3o članov in I17 članic. Ustanovili smo s tem žensko •j desetino, ki pa še ni tako zaživela, kot 4 c\ Alojz Mikic bi morala. Vendar je začetek tu. Ob zaključku se gasilci zahvaljujemo za razumevanje in pomoč pri nabavi opremo od organov samoupravljanja in u -prave, Predvsem pa se zahvaljujemo vsem aktivnim gasilcem in članom kolektiva za sodelovanje, Le na tak način bomo doprinesli skupnosti svoj delež, da bomo obvarovali splošno ljudsko **, movino pred požari in drugimi elemen -tornimi nezgodami. (C? n n ^ □ C za KOLEKTIV Rok Sitar Ze za lansko sezono je sindikalna podružnica " Slan" posredovala smuči in sanke svojim članom z malenkostno napako po znižani o eni. Podobno akcijo je organizirala tudi za letošnjo sezono dvakrat in to t 15, XI, in 22.« XI» 1964, -Iljub velikemu pričakovanju, da bo izbira letos boljša, nas je malo presenetilo, ker smuči, po dolžini in kvaliteti ni bilo zadosti, S tem tudi ni bilo mogoče zadovoljiti vseh interesentov, ki so jih nameravali nabaviti. Ce ravno je sindkatu o s trlo še lo2 para smuči na razpolago, jih je moral vrniti komerciali, ki jih bo odpto-dala preko trgovske mreže, Med temu smu£ mi so bile v glavnem Pionir - mladinske in nekaj plastičnih. Vseh smuči je bilo prodanih 23o parov smučarskih palic eluxirane 21 parov sanke enosedež.in dvosedežne 3o kosov S tem je bila prva akcija prodaje zakw ljučena. Ko se bo nabrala zopet določena količina smuči in sank, jih bomo zopet ponudili članom kolektiva, v kolikor bodo mere odgovarjale potrebam. Stanje delovne sile na dan 3o. ^1.1964. Podjetje; V rednem delovnem razmerju i moških 275 žensk 265 SKUPAJ 54o V začasnem delovnem razmerju: moških 5 žensk 3 SKUPAJ 8 vajenci 1 moški Inštitut: V rednem delovnem razmerju: moških 13 žensk 2 SKUPAJ 15 Obrat družbene prehrane: V rednem delovnem razmerju: žensk 6 gibanje: delovne sile V novembru so se zaposlili v podjetju: DRAGAN ANTON — traktorist, na del. mestu voznika viličarja, BOJANC MINKA — delavka, na del.mestu pomoč na krožni žagi, KONŠNIK MIRAN- delavec, na del, mestu interni transport, SLIVNIK GREGOR—tesar, na del.mestu tesarska dela, 1 KUNŠIČ VALENTIN- šofer, na dolov, mestu šoferja, VESTER OLGA— delavka, na del, mestu mizar, ročna dela. V_Inštitutu: KOLMAN FRANCI- fotograf ,VK, na del. mestu tehnologa NOVO SPREJETE/.. DELAVCEM LELIMO MNOGO USPEHA IN ZADOVOLJSTVA PRI DELU ! V novembru so odšli iz podjetja: BREZNIKAR IVAN- šofer, samovoljna za -pusti te v dela, VREGED MARIJA - delavka, samovoljna za-t pustitev dela, S IB, IDA MARKD - delavec, v poskus.roku, REGOVC MIHA - kovinostrugar, v odpovednem roku. POROKE Poročili so se : KOSE LJ ANTON - mojster v roč. smuč.delavnici TOMINEC JOLEPA—delavka v smuč. obratu 3AL0K SONJA - delavka v smuč. obratu VIDIC MATEVŽ — delavec v smuč. obratu KATRAŠNIK SEVERIN- električar v obratu vzdrževanja. ČESTITAMO in želimo mnogo srečo na novi življenski poti ! = ROJSTVA = Rodili so se : Ravnik Jankotu deček Lukančič Ivanki — deček Janežič Antonu — deček Sodja Alojzu - deček in Pangerc Anici - deklica Zor Janezu, ml. — deklica Jan Dragici - deklica Palliartinger Miru - deklica Posavc Mariji — deklica Č E S T I T A M 0 ! Slavko Knafelj Običajno so v zadnjem četrtletju tekočega poslovnega leta že znane okvirne potrebe za plan proizvodnje naslednjega leta. Prodaja ima že okvirne zaključke s kupci, kar predvsem velja za smuči, ali pa na podlagi pokazateljev preteklega leta in nastalih potreb na tržišču, izoblikuje letni plan prodajo ( domači trg ), Leto 1965 obeta dober poslovni uspeh. Saj bomo z dokojično rekonstrukcijo v smu -čariji in dopolnitvami v ostalih obratih kos mnogo večjim nalogam kot letos. Kapacitete za leto 1965 obsegajo v glavnem sledeče : Smuči s Me se čno Letno Lesene lakirane 4,5oo par 54,ooo par lesene z oblogami 5.ooo " 60.000 " Metalne 1,000 " 12,ooo » Plastične loo " 1.2oo " SKUPNO 10,600 par • 127,200 par Mladinske 4.2oo » 5o.ooo " VSEGA SKUPAJ 177.200 par To za leto 1965 ni pretirano, glede na že obstoječe kapacitete in tiste, ki se bo_ do s skorajšnjo rekonstrukcijo še dosegle. Nadalje je predvideno še i 49.000 parov Dural palic s plastič, ročaji in krpijami 32oooo " leskovih palic 15o kom nenadnih odskočnih desk 23.759 kom. hokej palic 600 " blazin 15.2oo 11 sank 5o " voz za blazine 825 parov vodnih smuči 5o " švedskih lestev O O kom plastičnih čolnov 2oo plezalnih drogov 36.000 kom reketov 15o " specialnih krogov loo n bradelj CUF- 63 5 00 » krogov za kroge 80 11 bradelj šolskih * 12o " gredi visoke 2o it bradelj dvovišinskih loo " gredi nizke 3o n bradelj nizkih looo " kaj ak vesel loo n voz za bradlje CUP - 63 2060 11 raznih lestev loo 11 konj CUP - 63 lo " spustnie 12o n koza M/64 2ooo " 11 A " pasov loo n omar švedskih 3ooo " " B !l pasov 7oo n ribstolov 80 n prožnih odskočnih desk ter ve5 lestvin, kijev, telovadnih, palic, mornarskih lestev, plezalnih vrri, dro gov, krogov, vlečnih vrvi. trambulinov, nosilcev gasilskih ceviih obvez, futrol, i klinov, karabinov in varnih konstrukcij in konzol. Vsi razpoložljivi podatki za Jlan 1965 nam kažejo na mnogo vežji poslovni uspeh kot v letu 1964 ( nad 2 milijardi din) z minimalnim porastom delovne sile, kar prinaša rekonstrukcija in s tem večjo rentabilnost s stalnim idtanjem in odkri -vanjem notranjih rezerv, z boljšimi tehničnimi iri tehnološkimi prijemi, z boljšo organizacijo dela in s prizadevanjem nas vseh-jj to Zaradi začasne nezmožnosti za delo ( bolovanj) je podjetje izplačalo za 385 dni 539.2o9.- din. Izostanki so bili zaradi j Nesreče pri delu Nege družinskega člana Ostalih bolezni Izostanki in dajatve po oddelkih Tel, orodje, komunala Smučarija Kov. in sedlar, delavnica D aazrez, sklad, lesa Uprava Inštitut Obrat družb.prehrane 1 prmer I 'cr. 3 princri 61 jSr iinerov ol riraerov 7 dni izplačano 6.521.- din 9 dni izplačano 14618.- din 369 dni izplač. 514.o7o,- din 6 primerov 31 dni izplačano 37,534,- din 38 primerov 213 dni izplačane 283.553,- din 8 prinerov 31 dni izplačano 42,922,- din 2 primera 18 dni izplačano 29.374,- din 9 primerov 73 dni izplačano 122,451,- din 1 primer 6 dni izplačano 6,248,- din 1 _primer 13 dni izplačano 17.127,- din SKUPAJ 65 primerov 385 dni izplačano 539«2o9»- din V mesecu novembru so se boleznine v primerjavi z oktobrom znižale za 173.4o3.-din P1ŠS GL. UREDNIK "EVROPA ŠPORT" j I "Elan" v Begunjah na Gorenjskem proizva-t Ja in gradi z velikim elanom. Jugoslovanska tovarna športnega orodja "Elan" v Begunjah je pred kratkim pova^- | bila glavnega urednika revije "Evropa - | Šport" na ogled svojega objekta. I | I Ker se po zadnji vojni ni dobilo v Ju- | •CT -1 ( / goslaviji nobenih športnih potrebščin, se je sbralo skupaj pet obrtnikov, ka^-terih vodja je bil naš stari znane* iz Planico Rudi Finžgar. Jzdelovali so razi no športno io telovadno orodje, poleg toga celo športno obleko in obutev, To malo podjetje se je polagoma večalo in 1956 je vzklila misel o gradnji tovarne športnega orodja. Zaradi proizvajanja I drugih važnejših predmetov je razvoj v oddelku za športne potrebščine le poča-| si napredoval; pri tem je tudi nabava i surovin zaradi pomanjkanja deviz delala : neštete preglavice. Od 1962 leta dalje I pa ne je gradnja sistematično usmerila I na področje športnih potrebščin. Glavni proizvodi takrat so bili: loparji za j badminton, kajti ravno v omenjenem času ! je ta vrsta športa doživljala svoj višek i in to predvsem v Nemški zvezni republiki. | Tja je Slan izvažal pretežni del tovrst-i nih artiklov, saj je dnevna proizvodnja ! dosegala zavidljivo število 3000 komadov i na dan, j Na osnovi tega izvoza so začeli tudi la-I hko prodajati smuči, saj pomenijo smuči j dandanes 70 % celotnega Elanovega izvo-j za. Iz tovarne športnega orodja vseh ! vrst je nastajala vedno, bolj tovarna smu-| či, čeprav je še danes tudi drugih športnih artiklov, dovolj na zalogi. Vse os-; tale športne potrebščine kot smučarske palice, hockey palioe in sani zavzemajo 1 okrog 15 % proizvodnje, ostalih 15 % pa J odpade na telovadno orodje. j Kvaliteta smuči znamke "Elan" se je v j zadnjih letih stalno.izboljševala in do-I segala tako stopnje,, da popolnoma odgo-; varja današnjim mednarodnim zahtevam, i Leta 1962 je dosegla, proizvodnja 50000 1 parov smuči. Za zimo .1964/65 je predvi-j denih cca 130000 parov. Načrti za nasle-I dnjo sezono pričajo o 160000 parih in : končno hočejo že v bližnji prihodnosti ) povečati to število na 200000 parov. Od I tega naj bi bilo 180000 parov lesenih . smuči (seveda vso lepljene), 15000 parov kovinskih in 5000 parov iz umetnih snovi. : Za izdelavo lesenih smuči uporabljajo o-I bičajno jesen, nemalokrat pa tudi hikory. j Sedanji program vsebuje v glavnem modele, I ki imajo srednjo ceno, vendar pa sega ce-1 lotna lestvica' cen od preproste, poceni j smučke pa do visoko razvite in drage. I Prepričal slfo se lahko, da poteka proiz-jVodnja po najmodernejših postopkih in na I podlagi dolgoletnih izkušenj; "Elan" si , je namreč vžgojil tudi večje število I strokovnjakov, poleg tega pa tudi direk- tor Osterman, ki je kot inženir gozdarstva že tudi sam strokovnjak na tem po- I dročju, uvaja najmodernejše stroje za predelavo in obdelavo materiala. Ker se i njegovo podjetje močno orientira k izvo-i zu, so mu na razpolago tudi potrebne de-! vize za nakup novodobnih strojev iz raz-! nih dežel. Tako sem videl po obratih stroje iz Švedske, Nemčije in Švice, ki j so jih ravno na novo postavili. Direktorl Osterman ima tudi pri nabavi surovin in j materialov proste roke in v raznih deže-1 lah izbira najboljše proizvode. I Izvozni delež dosega 70 $ celotne proiz-j vodnje. Glavni odjemalci so Švica in ZDA s 25 %, Kanada z 12 %, Francija in J Italija z 10 ostanek pa odpade na druge dežele. Posebno napreduje izvoz v J skandinavske de že le, I I Bil sem prijetno presenečen, ko sem sre-l di med zgradbami "Elanove" tovarne videl| tudi novozgrajeni institut, kjer se na- I hajajo razvojni in raziskovalni oddelki, | ki se bavijo predvsem z nadaljnim izpo- I polnjevanjem smuči. Kot so mi sporočili>j so tu že prišli do marsikakega novega I spoznanja, ki jim bo koristilo pri nadalj nji proizvodnji. Tu je zaposlenih 6 dip-l lomiranih inženirjev iz lesne in kovins-J ke stroke kot tudi s področja kemije, 1 I arhitekt - v celoti 14 oseb. Ko že rav- | no govorimo o zaposlenih: v "Elanu" jih dela 520. Število, ki me je začudilo. I Prodaja proizvodov, pri kateri odpade 70 °/o na inozemski trg, se vrši preko ino| zemske prodajne mreže, ki se stalno še | razširja. Tu sodelujejo samo z uvozniki J nimajo torej stikov s posameznimi kupci»| Izvozni indeksi za leta 1959 do 1964 ka/-j žejo 100:400, proizvodnja se je torej v | omenjenih letih početverila. Kot dokazujejo številna gradbena dela, ki sem . i jih videl, se "Elan" hitro razvija v pravo tovarno, od katere v prihodnosti | lahko še veliko pričakujemo. Po končani J novogradnji bomo o "Elanu" še nadalje | poročali. 'sJ Q>ll.J) V eni izmed preteklih številk sem objavi! članek z naslovom: "Kako .je z losom za smuči" in z podnaslovom "velika nevarnost za proizvodnjo smuči", V tem članica sem v grobem nanizal probleme, ki tarejo jugoslovansko industrijo smuči, Donos bi se bolj podrobno zadržal pri lesno-indu-strijskem kombinatu Rade Šupič, ki proizvaja v glavnem lemelirane lesone smuči, katerih cena je na svetovnem trgu v glavnem enaka naši ali pa nekoliko nižje* S tem hočem povdariti, da ostala dva proizvajalca smuči DIP Delnico in JELA Delnice proizvajata v glavnem masivne smuči, Iti po ceni močno Zaostajajo na našim in slutijo kot dopolnilo dražjim — kvalitetnejšim smučkam na +rgu., Vse podatke za "ta članek sem dobil pri vodilnih uslužbencih DIP-a "Rade "5upic" ali pa som jih Črpal iz njihovih letošnjih poročil. Vpogled v njihovo proizvodnjo oz, v njihove proizvodne probleme je namreč za nas toliko bolj zanimiv,, ker no po kvaliteti smuči v jugoslovanskem merilu naj-b°lj približujejo nam, Obrat smučarije pri lesno- industrijskem kombinatu Rado Supič je v načetku leta 1962 pogore]t Obrat so začeli ,akoj obnavljati in danes po njihovih poročilih so v stanju že narediti 60000 parov lame-liranih smuči letno. Poleg toga so v rekonstrukciji. katera naj bi že v letu ' ■J-966 omogočila proizvodnjo 120000 parov -‘■anieliranih smuči. Glede težav okoli jesenove surovine pri n3ihovi proizvodnji pa posredujem kratek lzvlegek is njihovega poročila Zvezni Gospodarski zbornici in sicer Svetu za lesno industrijo, V tem članku trdijo, do •1° situacija z jesenovim lesom postala ^ako kritična, da lahko v najkrajšem ča~ 9 su T^ri. ve de do ustavitve proizvodnje smuči, Les, ki je trenutno na razpolago pa i močno zaostaja za povprečno kvaliteto let; k:i bi vsaj približno garantirala kako- ! vost smuči. Tako trdijo, da leži vzrok i ostrih kritik zapadnega trga na račun kvaliteto njihovih proizvodov ravno v i kratkem lotiU z obilico sivega jedra in j nezadostno žilavega. Posebno visok od- [ stotek jeseaovh kratic privede do preve-j likega števila dolžinskih spojev, ki mo4 čno sla.bi jo trdnost smuči, Menijo, da sej sorazmerno velike reklamacije v Franci-i - • | ji direktna posledica lesa, ne pa teh- ; ničnega sektorja. Ob nadaljovanju pro- I izvodnje s tako jesenovo surovino se prd'1 lahko zgodi, da bodo izgubili z velikim! trudom priborjeno t,apadno tržišče in to ! za trajno« Da pa bi bila celotna zadeva še bolj paradoksna pa imajo velike te- ! žave z nakupom tudi tega neustreznega jesenas saj se morajo boriti celo za mer-kantil in III, klaso, Medtem ko je situacija tako kritična pri domači proizvodnji pa proizvajalci na veliko roko, s pomočjo naših zunanje-tr-f govinskih forumov, prodajajo les na zahod in kar je predvsem škodljivo ua na-l šo industrijo tudi na vzhod, Po njiho- j vih podatkih (ki pa so po našem mnenju nerealni - previsoki op* pisca) naj bi Exportdrvo iz Zagreba prodal v letošnjem lotu naslednje količine rezanega jesenovega lesas SR Češka 6.500 m^ Poljska 1,700 »' VzhcNemčija 3.000 " Italija 5.000 " Egipt 1.00(f " Skupnj s' 17c 200 m^ 0e upoštevamo še njihovo trditev, da i-| ma SR Ilrvatska, kot največji proizvaja-J lec jesena? letni etat največ 35.000 m^j jesenove hlodovine in da od tega odpade* icca 18,000 deska in da je v to zadnjo količino vštetih tudi cca 5.000 m' kratic od 0,50 do 1,90 m, potem vidimo, da bi realizacija samo izvoznika "Export-drvo" pomenila pravo katastrofo za proizvodnjo smuči v naši državi. Zo sedaj pa je izvozna politika povzroči la, da je Rade Šupič dobil od trdno sklenjenih pogodb z DIP-ij Koprivnica, Bjelovar, Sisak, Djurdjenovac, Vinkovci, Mitroviča in Nova Gradiška namesto 2.180 m^ samo 960 nP jesenovine (do konca julija). Preostala količina bo oz. je že izdoba'r— ljena samo delno, ker so skladišča naštetih proizvajalcev jesena popolnoma praZ' na in to predvsem zaradi povečanega izvoza na vzhod v letošnjem letu. Obenem pa opravičujejo same proizvajalce jesena, ketr oni prodajajo pač tam, kjer za svoje bla-, go dobijo več dinarjev. To nam dokazuje spodnja tabela ceng Cene jugoslovanski kupcev jesenovih desk se gibljejo z ozirom na kvaliteto od 34 na 46 tisoč din/m^, dočim dobijo pri prodaji na vzhod za isto blago od 52 do 72 tisoč din/m^. Dejstvo, da vrednost 1 m^ je*enovega lesa oz. desk predelanega v smuči doseže po njihovih kalkulacijah tudi vrednost 350.000 din/n? pač ne more sentimentalno vplivati na proizvajalce, jesena. Prav taj-nih deviz za nakup nujno potrebnih rep- ko ne more vplivati na njih dejstvo, da gre pretežni del smuči v izvoz in to v države z trdno valuto. Ob tej priliki bi navedel tabelo prodaje smuči Rade Šupič v letošnjem lctui USA 5.300, Kanada 2365, Z.Nemčija 12960, Švica 3900, Francija 4800, Italija 1500 in Češka 15000 parov kar je skupno 45.625 parov. nih smuči naj bi r»ašala 455.000 USA kar pomeni cca 10 USA 3 po paru, Ta pov-preček je sorazmerno visok, vendar ne sme^ mo spregledati dejstva, da je v tej pogo-i dbi vštetih tudi 15.000 parov smuči (33$) ki jih prodajajo v Češko in so plačane v vzhodnih obračunskih dolarjih in to cpa 18 po paru! Ob zaključku bi navedel samo še naše mis- m li. Če primerjamo našo in proizvodnjo smu či pri Rade Supicu na prvi pegled ne bo-; mo opazili bistvenih razlik, zlasti če ! primerjamo med seboj končni uspeh, to jej planirani izkupiček za prodane smuči. To: primerjava pa je zelo variabilna in lah-J ko človeka zavede na popolnoma napačno | pot. Naštel bi samo nekaj teh varianil- j nih elementov: a) planirati količino izvoza in to tudi ; realizirati, b) planirati cene posameznim tipom smuči J v posameznih državah in te cene tudi i dejansko pri prodaji doseči, c) celotno letno prodajo količino smuči | primerjati s celotno letno reklomaci-J jo od te količine in d) razmerje vzhodnih dolarjev, ki jih do| bimo pri prodaji, Zlasti točka c) nam prikazuje razmcije l' kvalitete med našo in njihovo proizvod- j njo. Trdil bi, da veliko večji $ reklami-r-ranih smuči pri njih ni samo posledica _s| labega lesa (saj z istim delamo tudi mi)l ampak tudi posledica some izdelave — pro| izvodn.ie. | I Tudi točka d) je zelo pereča, ker ima i lahko prodaja l/3 vseh njihovih smuči zaj vzhodno "mehko" valuto, zelo neugodne po+ sledice, zlasti pri dodeljevanju zahod- j rodukoijskih materialov na zahodnem trgu^ Brez teh materialov pa si zaenkrat še ne| moremo predstavljati proizvodnje kvali- j tetnih smuči« i I Vidimo, da je proizvodnja ter prodaja neti šega največjega in najkvalitetnejšega j "soproizvajalca" v Jugoslaviji obremen- l jena z zelo težkimi problemi, s katerimi; Celotna vrednost teh 45.625 parov izvože-l se nam zaenkrat še ni treba ukvarjati (razen z nabavo lesa) in upam, da se nam j tudi v bodoče ne bo treba. VIZUELNO IN MANUELNO ODEEJEVANJE KVALITETE SMUČI. Kupo c, ko kupuje smuči, lahko sam preveri kvaliteto. Za to ni potrebna nobena priprava. Lastnosti, ki se odrejajo na ta način so sledeče : Smuči morajo " zapirati " po celi svoji aktivni dolžini drsenja. V ta nagien stis nemo z rokami par smuči <- drsno ploskev ob drsno ploskev in ugotovimo, ali je stična ravnina ravna in zaprta. Če je ravna pomeni, da so smuči v paru enako trde in drugič, da je ta par smuči enooko trdih in obratno. Podobni preiskus se more napraviti tudi na ta način, da smučko primemo na prednjem delu, konico postavimo v višino oči, a z desno np^o pritisnemo na sreč«*;] nji del, to je stopalo do take mere, da se smučka- 'zravna, ,v smeri drsne ploskve pa gledamo, kdaj je smučka zravnana. Zvitoperjenost smuči sc ugotovi najlažjo na ta način, da položimo smučko na smuč ko, drsno ploskev ob drsno ploskev, o — boje dvignemo v'višino oči ili gledamo ob vzdolžni smeri od pete proti konici« Če jo stično mesto-na peti stisnjeno, morajo smuči na stičnem mestu konice za pirati po celi širini sti.ai. Stična pre^ mice v peti in konici morajo biti mod -sebojno paralelne. Žilavost smuči se ugotovi z ročnim pri — bitkom v sredini smučke s tem, da se z roko ta pritisk hitro spusti, Ta način preiskušnje, ki je sicer naj -primitivnejši lahko pomaga vsakemu kupcu pri izbiri smuči, prodajalcem, pa lahko pomaga pri svetovanju. 7AI2ŠNE SMUČI POZNAkOt A. PC NA1/I2NU: otroške turne tekmovalne kombinacijske skakalne tekaške B. PO VRSTAH: Lesene lakirane Lesene z oblogami lietalne Tekmovalne Plastične V f -1 is .1: i' ■I*. 'V! t>'S" \ | ■ k h -n <|i i Ko je začel naletavati prvi sneg, smo takoj pomislili na to,kako so kaj priT pravljeni smučarji v Begunjah na zimsko sezono. Obiskali smo predsednika TVD " Partizan" tov. Franca Cvenklja, smučarskega asa in organizatorja ter učitelja smučanja iz " Elana ", " TOV. GVENKELJ, KAKŠNE NALOGE STE SI J ZADALI V LETOŠNJEM LETU ZA DVIG ZIMSKEGA ŠPORTA V BEGUNJAH "? Begunje, malo gorenjsko zimsko- športno središče do danes ni imelo pogojev za širši razvoj zimskega športa in s tem turizma. Šele prod dobrim letom smo poživili to tradicijo z organiziranjem raznih tečajev smučanja in tekmovanj« Pri tem pa smo citili vedno bolj potrebo po raznih objektih kot ( progo za alpske discipline, progo za sankačo, vlečnico in večjo skakalnico. " IN KAJ STE OD TEGA USPELI ŽE LETOS REALIZIRATI « ? Izdelavo prog za alpske discipline, izde lavo trase in izdelavo temeljev za vleč nico. ~ " KOLIKO DELA IN SREDSTEV STE VLOŽILI LETOS V TE OBJEKTE " ? Delo je teklo domala celo leto. Udar -niško so člani TVD "Partizan-a " Begunje opravili skoraj vsa ročna zemeljska dela . Predvsem so se izkazali pionir — ji, najmanj pa mladina iz naše tovarno. Beležimo okrog 8 tisoč udarniških ur J Finančnih sredstev pa smo vložili preko 2 milj, din. Ta sredstva so nam omogo — cili: "Institut El^n" Občinska skupščina Radovljica, Občinska zveza za telesno kulturo, " Gradis" Jesenice, GG Bled in gostišče Avsenik, Begunje. " KAKŠNA TEKMOVANJA PREDVIDEVATE LETOS NA NOVIH TERENIH " ? Mednarodni nočni slalom, občinsko prven stvo v veleslalomu, razna klubska in šolska tekmovanja in tečaje, AO Y4jQm " IN KAKŠNO DELO VAS ČAKA ŠE NASLEENJA LETA " ? Dokončna izdelava prog za alpsko smu -eanje, elelrtrifikacija proge za slalom, izgradnja 60 m skakalnice, montaža vi vlečnice v Erpinu in drugo , Zahvaljujemo se Vam za te podatke in Vam želimo še dosti uspeha in elana pri tem - dobro začetaia delu 1 K. S. 1 GIBLJIVI DEL - smučarski obrat 145 % - telovadno orodje ............ 199 % - sploš, lesni obrat ........ 150 % - kovinski obrat................ 146 % f sedlarski obrat .............. 189 % - PODJETJE SKUPAJ............... 155 % j Upoštevani so otroci do 15 1 rosti, ki pridejo v poštev za 1 za Hovoletno jelko s let sta -obdaritev 1 Leto l rojstva Dečki Deklice SKUPAJ | 195o 7 6 13 1 1951 8 12 2o | 1952 ' 8 lo 18 1 1953 13 11 24 | 1954 8 8 16 | 1955 12 13 25 1 1956 lo 13 23 ! 1957 5 11 16 | 1958 14 12 26 1 1959 12 11 23 j 196o 16 2o 36 1 1961 16 16 32 1 1962 11 9 2o | 1963 23 2o 43 1 1964 23 22 45 | SKUPAJ 186 194 380 I Družin z 1 otrokom 137 — 137 j Družin z 2 otrokoma 78 = 156 1 Družin s 3 otroci 23 = 69 | Družin s 4 otroci 3 = 12 1 Družin s 6 otroci 1 = 6 380 ' V podjetju je zapos lenih 47 dru£i:i od 1 katerih sta mož in Sena Dba člana naše- 1 ga kolektiva in imajo te družine 3kupno *■>! otrok. Družine pa so s Družine brez otrok 9 I Družine z 1 otrokom 23 | Družine z 2 otrokoma 11 | Družine s 3 otrooi ___________4 C: i Seveda so tukaj upoštevani le tisti otroci, ki pridejo v poštev za obdari -tev za Novoletno jelko : g Po letih Dečki Deklice SKUPAJ 195o 1 2 3 1951 1 } 2 1952 1 2 3 1953 - - - 1954 1 2 3 1955 3 1 4 1956 3 2 5 1957 - 1 1 1958 2 3 5 1959 • - 2 2 196o 3 2 5 1961 2 4 6 1962 3 - 3 1963 4 2 6 1964 . 5 4 9 SKUPAJ 29 28 57 To so pravi " Elanovi " otroci ! Miodrag Doberlet Glede na vse to, kar smo doslej mogli do£ nati o razvoju vezi ali stremen na naših smučea, bi bilo povsem napačno domnevati, da bi bi bili naši stari prodniki prines li iz svoje prvotne domovine smuči juž 0 nega tipa. Če so jih sploh prinesli, so bile to smuči arktičnega tipa, kakor smo že zgoraj povdarili, Težko bi bilo tudi misliti, da bi jih zanesel v naše kraje Herberstein s svojega potovanja po Rusiji v 16. stoletju, ker smuči, ki jih opisuje Herberstein v opombi k nemški izdaji svojega potopisa " Moscouia der Hauptstat in Reissen"(l557) so čisto jasno ruske smuči južnega tipa, saj pravi med drugim, da jo deska" in der mitte an oertern sc~il uil erhoben(/das ainer den fuess entzwi-schen setzt..." Če bi bil Herberstein pri n0se1^smuči iz Rusije, bi le- te ne bile drugačne kakor takšne z izddbcnim podnožjem in za njimi bi bila morala ostati določena sled na bloško- vidovskem ozemlju. i.iorda bi kdo dejal, da so železne klanfo ob straneh videti kakor neka sled za smučmi z lesenimi robniki, Kako naj bi pa potem bilo z nastankom smv.o,i s štirimi na vpicnimi okroglastimi in podolgovatimi luk njami ? V tem primeru bi imeli opraviti z~ invertiranim razvojem, to je z razvojem od popolnejših stremen do preprostejših. Ali bi tak razvoj bil možen pri bloško -vidovskih smučsh ? nika. nesene na naše ozemlje v času tridesetletne vojne v 17c stoletju. Zanesli pa naj bi jih bili k nam vojaki, ki naj bi bili prišli tedaj v stik s švedsko vojsko na smučeho Kb sta postala starost južnega tipa in območje njegove razširjenosti nadrobneje znana, je Wiklund to domnevo takoj ovrgel, tlimo tega tej dom nevi nasprotujejo stremena na bloško -videvskih smučeh, ki nimajo nič skupnega s stremeni na švedskih vojaških smučeh iz tedanjega časa* Poleg raziskav, ki skušajo poiskati določeno zgodovinsko zve&o med našimi smuŽ mi in tujimi* bi bilo vsekakor umestno, razmisliti tudi o vpra anju avtohtonosti bloško— vidovskih snuči* Ce smo na teh naših smučeh ugotovili toliko izvirnega, toliko samoniklega T njihovem razvoju ( omenjamo stremena, pretaknjena skozi navpične podolgovate luknje ter stremena na klanfo), sakaj ne bi mogle tudi smuči same, obenem z njimi pa štiri navpične okroglaste luknje za stremena bil povsem samonikla iznajdba na naših tleh, ki so 30 narekovali določeni geografski, kli— matvlki in drugi pogoji? Čim preprostejša je iznajda, tem večja je možnost, da je v različnih časih in krajih samoniklega izvora- Taka preprosta tehnična re- T-inrtci™ »‘ i -! ®itev vprašanja stremen, kakor smo jo Ljudsko Izročilo ga zaP|Ksp02nali na seh tipa ali na naših starejših smučeh v štiri navpičnih okrogiastih luknjah, se kot ena na;,preproste j s ih tako rekoč sama po so-* bi ponuja, ce ni drugih pripomočkov, in more nastati p ovsen samoniklo, brez kar- Dd raznih drugih hipotez, ki se nanašajo na morebitni prenos smuči od drugod na na še ozemlje, je še navesti, da je Wiklund~" spočetka domneval, da bi bile smuči pri- krsnega koli vpliva od drugod. Zakaj ne bi bile mogle nastati na.inašem ozemlju smuči že v prehistoričnem času ali pozneje v starem ali srednjem veku? Prav nič neverjetnega bi ne bilo, če bi jih bili poznali pri nas že v prehistoričnem času, denimo mostiščarji ali njih predniki na Ljubljanskem barju v kameni dobi. Lahko bi šli še malo dalje ter v zvezi s tem domnevali, da bi se bile nato smuči, ko so se pogoji zanje na barju spremenili, zatekle preko Rakitne v Vis dovske hribe in na Bloško planoto, kjer bi bile imele ustreznejše pogoje za na — daljni obstoj. To bi bila res zelo mikav na domneva, vendar nam manjka zanjo enega samega prepričljivega dokaza, to je smuči samih, ki bi jih bilo tre{>a najti med izkopaninami na Ljubljanskem barju. Vsako razpravi j o avtohtonosti dolo-l čenega predmeta more biti zelo poblsma-ticno, zakaj -iar bi mogli jemati za pre prosto ali enostavno in zato kot avtohtono, je odvisno od naše čisto subjek -tivne presoje. In če si ne—ko samostojno iznajdbo zamislimo, to še nikakor ne pomeni, da je bila ta iznajdba v resnici napravljena« Vse to je res, vendar bi rekli, da je vprašanje o avtohtpnem nastanku snuei le do neke mere upravičeno, ne glede na izdelke raziskav o možnosti njih prenosa od drugod upoštevamo nekatere objektivne momente, ki naj bi poleg geografskih iI4 klimatskih čini -| teljev bili pripomogli k avtohtonemu nas -l^onku smuči na našem ozemlju. ov H Naše moderno življenje je napravilo iz nas ljudi, ki jim primanjkuje fizično delo, toliko potrebno za ohranitev adrft vja in duševne srečei Auto, cestna že -leznica in dvigalo, nas prikrajšujejo celo za najkrajšo dnevno hojo, stroji v gospodinjstvu in poklicu pa omejujejo naša fizična opravila samo še na priti£ kanje gumbov. Kdor se pri takem stanju dovolj ne giblje niti v prostem času« izključuje v celoti svoje telo. Naša komodnost - delna posledica blagos_ tanja - postaja vse bolj sovražnik nt>-šega telesnega in duševnega zdravja« Za radi pomanjkanja gibanja nastajajo v da. našnji civilizaciji vse večje okode, na vrhu smrtnosti beležimo obolenja krvnega obtoka s 48 Vsled preslabega gibanja mora naše telo oboleti prisilno, s tem pa trpi tudi du Revnost in zmogljivost celega človeka, amesto da pridobljene življenske in Poklicne skušnje koristimo v svoje doL* r°> postajamo vse bolj in bolj jemalci tablet in pristaši sedenja, dokler konč^ no ne dospemo v posteljo. Zelo, zelo ve Ij-ko ljudi se danes postara predčasno, NEVA, 61 Rudi Stroj to pa ne vsled pretiravanja na delu, marveč pogrešnega načina življenja. Pomanjkanja v telesnem gibanju se lahko nadomeste s primernim športom. Šport nas "izpraši" na zunaj in znotraj} gibanje v prirodi, prav posebnp pa sprehodi,nas pa zaeržijo mlade, vitalne, elastične in sveče, telesno in duševno. Sprehodi so idealno prevent, sredstvo proti vsem boleiaim, urejujejo funkcije vseh teles organov, vključno central,živč. sistema Fizično delo je najboljše sredstvo proti škodljivem in ostudnem debelenju, proti splošni nervozi in često nastopajočim drugim organskim nailogam radi n nervoze. Tudi večina današnje mladine ne goji nikak šport in se izogiba vsaki hoji. Rezultat tega že imamo: poznano je skrajno slabo zdrav, stanje naših vojnih obveznikov} prebavne motnje vsleiE\o T>M> \ R. MARŠAL ^ ^ 'J t i l I l ^iikl \ | ■pAPt Tl & AUA , .Op.ured,: Autor teh resnic naj se javi glede honorarja ! Takole pravijo odjemalci s Sendšič za 6o.- din - 8 dkg oblogs Sendvič za 8o.- din - 8 dkg obloge — 8 dkg obloge Sendvič za .... din - 8 dkg obloge P RAZ NOVAM JE N OVEGA IN Vsako leto se trudimo, da bi zlasti otrokom priredili čim lepši teden pred no vim letom. Pomagamo Društvom prijateljev mladine, Zvezi borcev in ostalini organi zacijam, da so dnevi pred novim letom čim bolj prisrčni in bogati, ked vsem tem delom pa nenehno mislimo ne, to, kako bomo v krogu najbližjih proslavili zadnji dan v starem letu in pričakali novo leto. Silvestrovanje je postalo pi’i nas lep družinski praznik, ki je povezan s krasitvijo novoletne jelke, obdarovanjem in toplo domačo zobavo, pri kateri so udele zeni vsi člani družine in naši najožji prijatelji. Včasih sta jelko na skrivaj krasila oče in mati in zdelo se jima je, da sta boga to poplačano za ves trud, ko sta pred osvetljeno jelko privedla otroke in so jim zažarele" oči od presenečenja nad. tako lepoto. Ne rečem, da tak trenutek za starše ni lep. Res pa je, da se. otroci bolj povežejo s praznikom, ee lahko pomagajo pri krasitvi jelke. Slamnata zvezdic.-., ki so jo naredili in obesili na jelko otroški prstki, najbrž ne bo ravno umetnina, otrokovo zadovoljstvo pa bo tako veliko, da b.i ga ne mogli izmeriti. V tem bo videl priznanje za svoje delo in imel bo občutek, da ga" jemljemo resno". Je pa nekaj, česar ne moremo pripraviti skupno. To so darila. Pritajeno, veselo Šepetanje med otroci, skrivni razgovori med starši in razmišljanja posameznikov skrivajo v sebi veliko radosti. Fri nobeni drugi priložnosti se ne' poglobimo toliko v značaj, navade in želje svojih otrok, staršev in prijateljev, kakor ob lovem letu, ko izbiramo primerna darila, ^emojjda vrednosti darila ne sinemo merici po tem, koliko je darilo veljalo, f/3 da darilo dobimo, nas razveseli. Če 'V ‘ ' 1 pa vemo, da je darovalec izbral z ljubez nij o in pozornostjo, da je uganil našoi skrivno ?eljo, smo darila toliko bolj I veseli, četudi je bila zanj plačana še { tako nizka cena. Glejte, da takrat,ko ' se bo vsa družina zbrala ob svečano os j vctljeni jelki,ne bo nikogar,Iti pod jel ko ne bi našel zase darila, kaj ti darila! so razveseli vsak. I I Imogokrat oe zgodi, da starši skrbno p rij pravijo silvestrovanje za odrasle, na I otroke pa pozabijo. Ko pa je otrok sta j rejsi in žk> pozna dedka Lira® mu dovoli—I mo, da je zvečer bolj dolgo pokonci kotj ponavadi. Zato moramo otrokovi večerni I zabavi posvetiti več pozornosti. Ni rav| no treba, da bi silili otroke, naj be- I dijo do polnoči, če tega ne zmorejo. Za' to poskrbimo, da bo obdarovanje kmalu I potom, ko se zberejo gostje. Otroci še j niso zaspani in darila pripravijo pri— | jetno in voselo vzdušje za poznejše noč! ne ure. Tisti, ki hodijo zgodaj spat, jim bo ^ ! bedenje tudi v prijetni družbi delalo težave. Zato poskrbimo, da bo zabava ; čim bolj pefctra, Če se nam zdi potreb— no, vključimo v zabavo tudi krajši nočni sprehod. To noč, tudi če bomo na I sprehodu malo bolj glasni, ne bomo ni— | kogar motili pri spanju. Ne pozabimo od j časa do časa ponuditi gostom poživlja-; jočih pijač. Ni potrebno, da to noč spi I jemo ne vem koliko močne črne kave. Po— • mislimo tudi na tiste, ki kave iz ka — krsnih koli vzrokov ne pijejo. Zato pri pravimo tudi sadne pijače, ki jih bodo j veseli otroci in odrasli. Tudi sadne I pijače poživljajo. Prigrizke postavite j na posebno mizico in ne na mizo, ob ka^ | teri sedite z gosti. Pladnji in krožni— j ki na mizi bi vam bili pri zabavi na — i poti. Tako lahko gost vstane od mize, | kadar zeli in si vzame obložen kruhek i I ali natoči pijače. Staršem tako odpade j serviranje, lahko se bolj posvetijo druž I bi in tudi njihova zabava je pri jetne jš>~ I Ša. Tako " samopostrežbo " pa bi težko I uvedli za otroke, Če so še majhni. Zato i se spomnimo od časa do časa tudi na nje, i da ne bodo lačni in žejni« V tako družinsko silvestrovanje lahko pritegnemo tudi odraslo mladino. Toda odrasli otroci si želijo hrupnejše zabave. Dajmo jim priložnost, da se lah ko ta večer tudi malo zavrtijo v družbi svojih prijateljev, ki so jih povabili, XXX j Kot se veselimo novoletne jelke, tako j nam je kmalu odveč, ko se začne osipati |in je okrog nje stalno vse smetno,otroci Ipa še niso voljni, da bi jo podrli.Njeno |življenje podaljšamo, če jo za 2 dni pos :tavimo v vedro z vodo,kateri smo prime— I šali precej glicerina,nato jo šele okra, 1 simo in postavimo v sobo, |( Povzeto iz " Sodobno gospodinjstvo " | 1959 ). I IZ DEŽURNE KNJIGE : I - Na popoldanski izmeni je delalo 82 redno zaposlenih DELAVCEV pourno pa 17 LJUDI. ... """'I'"' milimi- milllinillll’ .11.iJ- f I -Na kaj spominjavkonica firme "Elan" na novem sklaaiscu? - Na raketo za polet v vesolje 1 ^ ° .... : ^ .r ,, f \ . ' v\'Sk/fl! L l f A VvV'U/>) J Spoštovan« luvanift-! V zadovoljstvo nam je,da vam lahko sporočimo,da je posebna mednarodna žirija 1, BIO-1964, ki jo sestavljajo člani! 3, Dorfles iz Milana, K. Gerstner iz Basla, Ake Huldt iz Stockholma, Ivanšek Fr,, S. Križaj, Z. Kržišnik iz Ljubljane, Z. Munk iz Zagreba, Mušič - Braco iz Ljubljane, M. Porebski iz Varšave, V. Richter iz Zagreba in I, Štraus iz Sarajeva podelila ZLATO ME DAL eksponatu^ . . v . smuearsta peto oblikovalec: Andrej Cufer proizvajalec: "Elan" Begunje Razen nagrajene smučarske palice so bili na 1.BI0 razstavljeni še sledeči eksponati: Smuči: Hickory - Olimpic, Hickory - Attachž, Hickory - Super SL, Metali -Super VSL. Oblikovalec: Andrej Čufer. Proizvajalec: "Elan" Begunje. Dovolite nam, da Vam k uspehu prisrčno čestitamo in se Vam hkrati lepo zahval— jujemo za sodelovanje in izkazano zau- | panje, „ , Sekretariat BIENALA INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA m 7q& ^ C 1/3 @ \>> (Radovljica j OSVOBODITE!-' kARACAIBA - ital.avant.CS 19. XII. 1764 20, XII« 1964 ob 18 uri ob lo uri matineja NAPAD OB ZORI - amer. vestem barvni CS 19. XII. 1964 20. XII. 1964 ob 2o uri ob 16 in 2o uri ČE PRIDE MAČEK - češki barvni film 18. XII. 1964 2o. XII. 1964 ob 2o uri ob 18 uri DRAGAN- jamoEiSki film 22. XII. 1964 ob 18 in 2o uri KvETIJE - jugoslov. film 23. XII, 1964 ob 18 in 2o uri VPRAŠAJ KATEREKOLI- amer,revij.barvni CS 24. XII. 1964 25» XII, 1964 26. XII. 1964 27. XII. 1964 ob 2o ur\ ob 2o uri ob 2o uri ob 18 uri KRIK STRAHU— ameriški film 25. XII. 1964 26. XII. 1964 27. XII, 1964 ob 18 uri ob 18 uri ob 16 in 2o uri RACIJA NA IuAMILA- franc,kriminalni 27, XII, 1964 ob lo uri matineja OBOŽEVANKA JULIJA - avstrijsko-franc.ko-: medija 29, XII. 1964 30. XII. 1964 ob 2o uri ob 18 in 2o uri BOJEVITI KAPETAN — italijan.wistav. barvni,avanturisti č. 31* Zli« 1964 2* I« 1965 3. I. 1965 ob 2o uri ob 15 »3o in 2o uri ob 18 uri , AIADINOVAjCDDODELlTA.SVMTLJKi-c-jLi^ali j avantur, barvni CS | 1. I. 1965 3. I. 1965 ob 16 in 18 uri ob 16 in 2 o uri ŠPORTNO '_IVLJ3IJ3 - angleški - drama 1. I. 1965 2. I. 1965 ob 2o uri ob 17»3o tri SREČNO KEKEC — slovenski barvni film 3. I. 1965 ob lo uri matineja REŠITEV .511 ZANKE iz prejšnje številke *! 1« Višegrad, 9« košarkar, 17. Stamejčič, 19« Olinvpiada, 2o. ta, 21. ara, l 22. Salto, 24. NS, 25 LN, 26. Oka, 28. | Sva, 3o, dar, 31. oko, 33. Pat, 34. Paka, 36, era, 38. korda, 4o. elia,41. ! ravnina, 43. koprena, 44. utor, 46. jetra, 48. koc, 49. atek, 52. ton, 53.-j mol, 54. ost, 56. Rim, 58. Ono, 59.Ak, j 6o. gi, 6šd estet, 63. Nil, 65. GK,66. ! Nizozemska, 7o. kiro Cerar, 73c toplar-i na, 74. Ramajana -‘"Ob* pro daj i smuST"" članom kolektiva . Jaz sem pa na razprodaji dobil FIBER GLAS ! Jaz pa muskel - fiber ! f 1 . 2 3 ! 4 : 5 6 | (7 8 9 lo 11 112 1 t ! t ? r 13 i.......... ! 14 j 121 : 124 25 ; 15 : 16 • r t 18 X t i 22 j 23 umi' - | 26 j : 27 28 29 | !3o 31 32 733 134 ! 37 35 36 • Aii\uunnmi>b).... 138 'iiiMilililHiliiIlHltlltlilllllitiMIMiilillliiMiiliMilmiiititiiililiMililiiumiltntiMiVi ... , VODORAVNO j drugo ime za kisik,7. moderen ples, prinesen iz Brazilije, 12,radij, 13. planet našega sonč.sistema z značilnim kolobarjem, 14.razvojna stopnja,časov* presledek, 15. klica, brst, 16. fizik.enoia za glasnost, 17« tekoč in razbeljen izmeček ognjenika, 18,zimska nevšečnost, 2o.pred3kQg,21. znamka italijanskih luksuz, avtomobilov, 24, različna goltnika,26, žila odvodnica,utripalnica, 27« izrastek nad očesom, 3o«otok v sever,Jadranu. 32. železov oksid, 33. gozdni delavec, 34. krvna tekočina, 36. slov. slikar I/ieštrovičev učenec, ki je skupaj s Smerdujem izdelal Prešernov spomenik v Kranju (Peter), 37. lepa vrtna cvetlica. 38, mrčes, NAVPIČNO? 1. znamka nemških ,luksuz.avtomobilov, 2. izmerjena višin.točka'na zemlji vidu, 3. glorija, veličastvo, 4» vrsta antilope, ki živi v Afriki, 5d grška bogiflJf zemlje,Uranova žena, 6, ime črke, 7* glavno mesto zvezne ameriške države Oregon, arabski žrebec, 9, kožuhovinast naročnik, lo. zlitina bakra in kositra, zvonovina/ 11. ime italijanske film.igralke Magnani, 13. otoeje v Polineziji, vzhodno od otoc' Jja Fidži, 15. vstopnica,- listek, 18. svetloba ob zahodu sonca, 19, veliket basovska lutnja, 22, oblika, lik, vzorec, 23, obhodna pot ali cesta, 24, cunja, capa, 25« nizozemski slikar, največji predstavnik meščanskega baroka ( Frans), 28. ime na " rodnega junaka Končarja, 29, črn ptič, 31. valj v bencinskem motorju, 33. dolina) kotlina, 35. kemični znak za cirkonij, 36, kratica za " Ljudski odbor ". Za rešitev krišan&e iz prejšnje številke sta bili izžrebani : I, nagrada 1,000*- din - Dobida wiajda II. nagrada 500,- din - Zupan Nataša Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna Prehodi morajo biti vedno prosti!