C oš o -
Leto 1931.	November.	Št 11.
CERKVENI GLASNIK
ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO
Izhaia zadnjo soboto v mesecu. - Posamezna Številka stane s prilogo „Vera In ŽIvlienle" 2*- Din
Dan Katoliške akcije v Tržiču
ob priliki blagoslovitve novih prostorov „Našega doma".
Nedelja 15. novembra 1931.:
Ob 8. uri dep.; V župni cerkvi sv. maša za šolsko mladino z nagovorom in skupnim sv. obhajilom. Otroško petje.
Ob 10. uri dop.: V župni cerkvi sv. maša z govorom o krščanski dobrodelnosti. Oboje opravi g. župnik in pisatelj Fr. Sal. Finžgar. Petje moškega zbora.
Ob II. uri dop.: V ,Našem domu" blagoslovitev novih prostorov. Blagoslovitev izvrši s kratkim nagovorom domači g. župnik A. Vovk.
Nastop otrok — varovancev Vincencijeve konference.
Ob pol 3. uri pop.: V župni cerkvi: kanonik dr. Tomaž Klinar: Katoliška akcija po naših družinah. — Slovesne litanije z ljudskim petjem.
Ob 4. uri pop.: V dvorani „Našega doma": Dr. Miha Krek: Papeževe besede k delavskemu vprašanju. Joško Rozman: Katoliška akcija in delavske organizacije.
Ob 8. uri zvečer: V „Našem domu": Otvoritev prosvetne sezone; Fr. Sal. Finžgar: Kaj hoče katoliška prosveta? (Govor). Fr. Sal. Finžgar: Razvalina življenja. Drama v 3. dej.
Pri vseh prireditvah tega dne v „Našem domu" nastopata tudi pevski in god-beni odsek Prosvetnega društva sv. Jožefa z izbranimi točkami.
Ponedeljek 16. novembra 1931.:
Ob 4. uri pop. v dvorani „Našega doma": Shod Marijinega vrtca s skioptičnimi slikami in filmom.
Ob 8. uri zvečer v dvorani „Našega doma": Prvi prosvetni večer; župnik dr. Janko Arnejc: Lepote naše domovine. Skipptične slike. Godba. Petje.
„Naš dom v Tržiču."
.Na Skalo I" Kolikokrat slišimo v Tržiču ta glas! Pa res hodi zadnja leta vse .na Skalo", staro in mlado. Majhni otroci prihajajo tja še v spremstvu, šolska mladež ima tu svoje zavetišče, katoliška prosveta in izobrazba ima tu svoj dom. Zadnje mesece se ustavi marsikdo na mostu sv, Janeza in gleda, kaj bo pri obeh poslopjih Skale prenovljenega. 15. novembra, če ljubi Bog na-
kloni, bodo novi prostori slovesno blagoslovljeni in otvorjeni. Prav bo, če pogledamo enkrat kratko, pa pomembno, zgodovino naše slavne „Skale".
Na veliki hiši stoji sicer zapisano .Naš dom". Že pred leti so skušali uvesti ime .Jožefinum", ko sv. Jožef čuva kapelico in vse naprave, a trdovratno le kraljuje ime .Skala". Odkod to?
Dne 20. junija 1913 je kupil blagopo-kojni g. župnik Potokar za farno cerkev hišo

„na Skali". Stala je na dražbi 13.410 kron. V hiši je imel še nekdo vknjiženo dosmrtno stanovanje in oskrbo, pa se je tem^ pravicam za svoto 6000 kron odpovedal. Že pri nakupu hiše je posodila cerkvi Vincencijeva konferenca vse svoje prihranke, ki jih je zbirala že več let za potrebno zavetišče in sirotišče. Hiša je'bila takoj popravljena, po-žrtovalne članice ženske Marijine družbe so zbrale inventar in 23. novembra 1913 je dnevno zavetišče že blagoslovil in otvoril g. stolni kanonik dr. Gruden iz Ljubljane. Dne 26. novembra so prišle tri čč. sestre iz reda sv. Križa, ki so prevzele vodstvo. V torek 9. decembra 1913 je prišlo prvič že 16 otrok v zavetišče. Za opoldansko kosilo in za malico so prispevali siariši v začetku po 1 K 50 h na teden. Zvečer so se zbirale pri čč. sestrah tudi doraščajoča dekleta, da so se učile šivanja in drugih potrebnih stvari.
Poleg kupljene hiše se je nahajal vrt. Takoj po nakupu se pričeli zlasti člani prosvetnega društva sv. Jožefa ta vrt ogledovati.' Dologoletna želja, da pridejo katoliška društva v Tržiču do lastne dvorane, je postajala vedno bolj živa. In res, ravno v mesecih pred vojsko je pričela rasti tnogočna stavba »Našega doma". Marsikdo se še danes spominja, kako so tedaj mnogi tržiški katoliški delavci prijeli za delo in žrtvovali marsikatero uro za dobro stvar. Popolnoma je bil dovršen dom šele v vojnih mesecih. Delo je izvršil stavbeni podjetnik Matko Curk iz Ljubljane, ki je pa moral kmalu v vojsko. Nado-mestoval ga je potem njegov bratranec Ivan Curk. Razna dela so izvršili le domači obrtniki. Za umetniški kip sv. Joži fa, ki je še sedaj na pročelju proti mostu, je poskrbel tedanji g. kaplan Viktor Čadež. Izdelal je ta kip umetnik Pavlin iz Radovljice, ki je postal žrtev svetovne vojne. G. kaplan Anton Gole je prispeval k olepšavi dvoranskih oken, g. župnik Potokar je pa plačal podstrešni balkon. Dom je bil last župne cerkve, ki je za to zidavo nejela posojilo pri domači posojilnici. Blagoslovil je dom g župnik Potokar 7. marca 1915 pred občnim zborom prosvetnega društva sv. Jožefa. Stal je „Naš dom' nad 31.000 kron.
Med grozno vojsko je Vincencijeva konferenca delila mnogotere dobrote potrebnim v stari in novi hiši na Skali.
Razumljivo je, da je dolg napravljal župniku precej skrbi. Zlasti, ko ni vedel, kaj bo po končani vojski. Odpirala pa je že vojska tudi vedno večje potrebe na polju dobrodelnosti. To je uvidela posebno Vincencijeva konferenca, kateri je predsedoval tedaj bla-
gopokojni g. Andrej Gassner. Za krščansko dobrodelnost si je dobri gospod postavil tedaj večni spomenik. Rešil je g. župnika Potokar j a skrbi za dolg in Vincencijevi konferenci je dal pogoje za bolj obširno delovanje. 19. julija 1917, na god sv. Vincencija Pavel-skega, je namreč poslal g. župniku Potokarju hranilno knjižico s svoto 30.000 kron. Vložili so na to knjižico: blagopokojni gospod veleindustrijalec Andrej Gassner 20 000 kron, blagopokojna njegova gospa soproga Ana 5000 kron in tovarnar gospod Karel Pollak iz Ljubljane 5000 kron. Zahteva je bila edino ta, da se mora porabiti ta svota za sirotišče in zavetišče, ki mora imeti vedno katoliško vodstvo.
Z dovoljenjem škofijskega ordinariata'je bil sedaj „Naš dom", kakor že preje stara hiša, prepisan na Vincencijevo konferenco. Konferenca je mogla odpreti poleg dnevnega zavetišča tudi sirotišče. Velikodušna poteza blagopokojnega g. Gassnerja je redek zgled skrbi veleindustrijalca za socijalne potrebe delavskega kraja. Hvala Bogu, podjetje trži-Ške predilnice Glanzmann & Gassner, ki je od vsega početka reveže v Tržiču podpiralo, je ostalo lepim izročilom blagopokojnega g. Gassnerja še vedno zvesto. Celih trideset let je deloval pokojni g. Gassner pri Vincencijevi konferenci v Tržiču. Več let je bil tudi njen predsednik. Konferenca mu je, ko se je umaknil iz odbora, naklonila častno članstvo, časten spomin si je pa postavil sam s premnogimi žrtvami za sirote in posebno z nakupom „Našega doma" za sirotišče in zavetišče.
Kakor tedaj, ko je bil »Naš dom" last župne cerkve, tako je tudi Vincencijeva konferenca takoj privolila, da smejo katoliška društva v Tržiču uporabljati dvorano „Našega doma". Dobrodelnost deluje pač tudi lepo na izobraževalnem polju.
Koncem julija 1923 so prišle v zavetišče in sirotišče nove sestre. So to šolske čč. sestre, ki še danes uspešno vodijo sirotišče, zavetišče, oskrbo bolnikov, po potrebi pa tudi vodijo gospodinjske tečaje. Blagopokojni g. svetnik Karel Pire je osnoval tudi oddelek za prav majhne otroke. Sedaj je to izpremenjeno v toliko, da mora najmlajši otrok, ki je sprejet v ta oddelek biti star vsaj eno leto.
Vrvenja je v zavetišču in sirotišču vedno dosti. Posebno sedaj, ob času gospodarske krize. Predilniško podjetje v Tržiču Vincencijevi konferenci velikodušno deli toliko pomoči, da dobivajo otroci revnih delavcev, ki so zaposleni v tovarni, opoldne zastonj ko-
silo. Tem se pridružijo še drugi in več kot 100 nedolžnih rok vrti sedaj vsako opoldne žlice pri kosilu na Skali.
Le nekateri stariši plačajo tudi malo odškodnino in dobrodelne naprave si pomagajo v majhni meri s tem, da stanuje nekaj učencev od drugod v varnem zavetju Skale.
Poznalo se je pa vedno našim napravam, da so nastanjene v hišah, ki niso bile zidane za sirotišče in zavetišče. Posebno je bila mučna vedno zveza med obema hišama, ki se je vršila po mnogih stopnicah, nepokritih in v zimi ledenih. Otroke, zlasti mlajše, je pa treba vedno prenašati. Tudi je že lani zmanjkalo poplnoma prostorov za otroke. In pri velikem številu otrok, ki bivajo skupaj, je treba gledati tudi na njihovo zdravje, na katere zelo vpliva zdravo stanovanje. To so bili prvi vzroki, da smo se letos polotili dozidave Skale in smo obe hiši lepo združili.
„To morate imeti denarja, ko tako zidate!" te besede sem ču! že parkrat. Res, Vincencijeva konferenca je naredila preje načrte in proračune, kako bo krita dozidava, ki pojde v težke stotisoče, a glavno bodrilo je dala resnična potreba. Ima Vincencijeva konferenca še neporavnan dolg pri Rokodelskem domu, a matica konference je le Skala, ki ne sme pešati, ampak napredovati. Vse naprave pa bodo gotovo uspevale, saj bo pomagal Bog in dobra srca, kot vedno.
Z dozidavo dobi zavetišče in sirotišče prepotrebna nova stranišča, obednico za otroke, dve zračni učilnici, dve spalnici, klet, prostorno drvarnico, novo kapelico in sobo za čč. sestre. Poleg tega še dve prostorni terasi in dva zaprta hodnika, da pridejo zlasti majhni otroci po ravnem na solnce in na zrak. V pritličju bo lepo poglobljen oder, poleg stare pride še ena prepotrebna nova garderoba in stanovanje za društvenega hišnika. Vsa dvorana bo tudi lepo preurejena in bo brezdvomno ena najlepših dvoran v širni okolici. Če smo hoteli večati sirotišče, je bilo pač treba dobili naj prvo podlago. In v pritličju se nahaja dvorana. No, pa za ureditev dvorane je prispevalo prosvetno društvo sv. Jožefa. V dvorano je vtisnjen dobiček, ki ga je naredilo društvo z gostilno, ki jo je imelo v najemu do 1. oktobra letošnjega leta. Za to preureditev dvorane se ima društvo zahvaliti pravzaprav bivšemu župniku g. svetniku Matiju Škerbec. ki je društvu za dobo petih let vzel gostilno v najem.
Posebnega odslej na Skali ne bo mogoče več zidati, dasi bo še treba to in ono preurediti in zboljšati. Ohranimo pa Skalo svojemu vzvišenemu namenu in podpirajmo
jo radi. Le dobrim, krščanskim namenom je Skala bila in je negovana. Naj jih v obilni meri tudi v bodoče dosega! Z božjo pomočjo in z naklonjenostjo blagih dobrotnikov! —
Zgodi se tvoia volja...
(Dalje.)
Kakor težka megla obdaja očeta le ena skrb: kaj pa zdravje! Že v vlaku mora k oknu, da dobi zraka . . .
Odleglo je očetu, ko stopa iz kolodvora proti stolni cerkvi. Vedno več ljudi stopa po cesti v isto smer. Stariši in sorodniki prihajajo od daleč, meščani se zbirajo v obilnem številu, da so navzoči pri svetem maš-niškem posvečenju.
V slovesnem sprevodu prikorakajo s svojim škofom bogoslovci — bodoči duhovniki v cerkev. V bele albe so oblečeni in zvito duhovniško obleko nosijo na svojih rokah, da jo jim pozneje obleče in izroči škof. Množica vernikov motri bodoče duhovnike. Ta in ona solza se utrne. Navzoči stariši jokajo od veselja in sreče.
Po dolgem obredu gredo sorodniki v semenišče. Danes je Vsakemu na široko odprto. Tudi naša dva znanca gresta v dosedanje bivališče sinovo in kmalu počiva ljubeča roka starišev v maziljeni roki sinovi. Nekaj časa govorijo le solze. — Očetu postane zopet slabo. K oknu mora, da dobi zraka. Ko se nekoliko opomore, zagleda v daljavi M irijino božjo pot, kamor tako željno hrepeni, da more Materi božji izreči zahvalo.
(Konec prihodnjič.)
To in ono.
Bednih Jn revnih se bomo spomnili, po navodilu našega prevzv. g. knezoškofa na zahvalno nedeljo, ko se bo pobiralo v cerkveno pušco zanje. Za domače reveže se bo pobiralo v pušco 15. novembra pri službi božji ob desetih in med popoldansko službo božjo. Odprimo srce — in roke!
Za misijone je bilo zbranega na misijonsko nedeljo Dm 849 85. Za bengalski misijon se je nabralo v nabiralniku pred sv. Andrejem in v konzumu Din 324 25. O. Podržaj seje za ta darz lepim pismom zahvalil.
Darovanja za župno cerkev je bilo na žegnansko nedeljo Din 2861 60. Cerkev je imela letos veliko izdatkov posebno s slikanjem moške kapele, za kar so se zbirali le prostovoljni prispevki. Cerkvena pušča bodi še toplo priporočena.

Moška kapela je dobila krasna nova
okna, ki jih je po dolgem času solidno izdelala tvrdka Sušiiik iz Ljubljane. Koščki stekla so vdelani v svinec, svetla so pa okna zato, da ostane pred glavnim oltarjem dosti svetlobe. Obe okni staneta Din 3.200.
Krasen pluvijal Iz zlatega brokata, ki je vreden do 10.000 Din, je dobila naša župna cerkev potom bratovščine sv. Rešnjega Telesa. Polovico bo prispevala cerkev, drugo bomo pa pač pokrili z vsakoletnimi prispevki bratovščine sv. R. T. Pluvijal bomo rabili le pri največjih cerkvenih slovesnostih in procesijah.
Lep nagrobnik za družino Belhar je napravilo domače stavbeno podjetje Varšek. Je v lep okras pokopališča.
Tuj spovednik bo na razpolago o Vseh svetih. Opozarjamo na to posebno moške, ko je tedaj tudi prva nedelja v mesecu.
Zavetišče In sirotišče Vincencljeve konference si vsak lahko po posameznih sobah ogleda na dan 15. novembra. Lepe ustanove naj bodo nadaljni naklonjenosti toplo priporočene!
Izstopila je Iz Katoliške cerkve in vstopila je v zvezo hrvatske starokatoliške cerkve v Zagrebu Kališnik Pavla, nezakonska hči Marije, rojena v Tržiču 176, dne 12. aprila 1880.
Oznanila za november.
1.	Zapovedan praznik Vseli svetnikov, XXIII. nedelja po Binkoitili in prva nedelja v mesecu. Ob 6. in 10. je sv. maša z dvoma blagoslovoma, ob 8. z enim. Ob 10. je peta sv. maša. Popoldne ob 2. sv. rožni venec, litanije, pridiga, pete večernice za umrle, odhod na pokopališče, kjer je pred kapelico libera za umrle in petje žalostink. Zvečer po ave Mariji se molijo v župni cerkvi vsi trije deli sv. rožnega venca za umrle, nato pa poje moški zbor prosvetnega društva sv. Jožefa žalostinke pred vojnim spomenikom in društvena godba igra žalostinke. To jutro je skupno sv. obhajilo za moške.
2.	Spomin vernih duš Sv. maše se prično že ob pol 5, uri zjutraj. Ob 6. je orglana sv. maša s slovenskim petjem, po sedmi uri se prično velike bilje, nato je slovesna črna peta sv. maša z leviti za vse verne duše v vicah in končno obhod po pokopališču, kjer je pred kapelico libera za pokojne farane. Zvečer ob 7. je v župni čerkvi sv. rožni venec in litanije Mb.
Popolni odpustek za duše v vicah more dobiti od opoldne 1. novembra do opolnoči na praznik vernih duš vsakokrat, kadar kdo obišče kako cerkev ali napol javno kapelo. Pogoj je obisk, prejem svetih zakramentov in molitev GOčenašev in Zdravili Marij s Čast bodi v papežev namen. Kdor hodi vsak dan ali zelo pogosto k sv. obhajilu, temu ni treba za odpustke posebej k sv. spovedi. Odpustki se morejo nakloniti le dušam v vicah.
6. Prvi petek v mesecu z običajno pobožno-stjo. Na prevečer od 8. — 9. skupna molitev svete ure v cerkvi.
8. XXIV. nedelja po Binkoštih in zahvalna nedelja. Službe božje ob navadnem času. Po šesti sv. maši, ki je z blagoslovom, je zahvalna pesem za pridelke letošnjega leta.
15.	XXV. nedelja po Binkoštih in dan Ka-toliike akcije* v Tržiču. Službe božjp ob 6., 8. in 10, popoldne ob pol 3. Točnejši program za ta din je označen na prvi strani lista.
16.	Ob 10. slovesna črna peta sv. maša z leviti in libero za pokojne duhovnike Udeleži se te sv. maše več gg. duhovnikov, gorenjskih rojakov, pa vabljeni so tudi župljani, da se spomnijo pokojnih dušnih pastirjev posebno pri tej sv. maši.
22. XXvl. nedelja po Binkoštih in zadnja po Binkoštih. Vse koi vsako nedeljo.
29.	I. adventna nedelja. Za pričetek zornic zjutraj ob 6. sv. maša z blagoslovom.
30.	Sv. Andrej. Ob 6. v župni cerkvi orglana farna sv. maša, ob 8 sv. maša v cerkvi sv. Andreja.
Za vse cerkvene organizacije odtehtajo shod za ta mesec pridige, ki bodo na dan 15. novembra.
Za vse šolske otroke je mesečna sv. spoved v soboto 14. novembra od 2. ure dalje in skupno sv. obhajilo drugo jutro pri osmi sv. maši, ki bo združena s posebnim govorom za otroke in z otroškim petjem.
Dekliška Marijina družba ima večerne sestanke po oznanilu v cerkvi
župnijska Icronika za september 1931.
Septembra v naii župniji rojenih: 17.
Septembra v naii župniji poročeuii
1.	Smolej Janez, čevljar, Tržič. Pollaka Viljema ulica 5 in Kvančnik Marija, delavka, Tržič, Blejska cesta L'i, poročena 12. septembra.
2.	Krč janež, delavec, Dolina 87 in .Aleš Marijana, delavka. Slap 41, poročena 13. septembra
3.	Žepič Janez, čevljar. Križe 27 in Hrovat Ida, prešivalka, Tržič, Kovaška ulica 2, poročena 21. septembra.
4.	Anderle Adolf, delavec, Tržič, Spodnja Preska 5 in Halužan Marija, delavka, Tržič, Pot na pilarno 8, poročena 26. septembra.
Septembra v naši župniji umrli t
1.	Dobrin Frančiška, tovarniška delavka, vdova, rojena v Tržiču 9. 3. 1870, umrla v Tržiču, Pod Kokovnico 4, dne 3 septembra.
2.	Šarabon Jožef, predilnlikl vratar, rojen v Tržiču 23. 3. 1862, umrl v Tržiču, Ljubeljska cesta 58, dne 6. septembra.
3.	Mrtvorojenka.
4.	Gantar Pavla, samska delavka, rojena 24. 6 1903 v Pristavi, umrla na Bistrici 17, dne 23. septembra.
Scptembertka poročila od drugod i
1.	Kttesler Alojzij, rojen 25. 6. 1904 v Tržiču, se Je poročil 21. septenibra 1931 v Wllchelmsburgu v Avstriji z Oonam Štefanijo.
2.	OroB Josip, sin Janeza in Ivane iz Bistrice 34, te je rodil 20. septembra 1931 v ljubljanski bolnici in je naslednji dan istotam umrl.
Za predstavnika in založnika; Anton Vovk, župnik v Tržiču. Za urednika v Ljubljani; Dr. P. Ovldo Rani, O. F. JM.
Za Zadružno tiskamo v Ljubljani; Srečko Magollč.