226. številka. Ljubljana, v ponedeljek 4. oktobra. XIX. leto, 1886. I-haj a vsak dan «ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman M a v strij s ko-«tc er ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 j?ld., za ćetrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt 1. ta o gld. 30 kr.. zu jeden uiesec 1 gld. 10 ur. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, pt> 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od 6etirist<»pne petit-vrste po ti kr., če se OMianiln jedenkrat tiska, po 5 kr., 6u se dvakrat, in po 4 kr. ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rati. — Rokopisi s • ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Kudulia Kirbiaa hiši, .Gledališka stolb-i". Uprav ni štv n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospođe naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto ........ 13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ ii jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: , Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ ii jeden mesec.......I „ 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Ujrravni&tva „Slov. Naroda". Iz državnega zbora. Na Donaji, 1. oktobra. Danes je druga seja. Prečita se cela vrsta peticij, mej njimi jedna, katero je grof Coronini posebej podpiral. Poslancem se izroči več poročil iz raznih odborov Zanimivo je zlasti poročilo o ko-nečnem državnem računu stroškov in dohodkov 1. 1881. Na dnevnem redu je novela k postavi o ek-sekutivnih prodajah, o katorej bodem še posebej poročal. Omenjeno bodi tukaj le, da brani dolžnika proti neusmiljenostim upnikovim in skuša tožne stroške zmanjšati. Vsega pobrati dolžniku, do čista sleči tn oropati, upniki ne smejo več; s tem pa je razBajanju kapitala zopet nekolika opovira narejena, kar pa požidovljenemu liberalizmu ne ugaja. Zato so to novelo tudi levičarji v zbornici grajali, desničarji vrlo zagovarjali, najprvje tirolski poslanec Neuner pa naš slovenski zastopnik g. Pfeifer. Njegovemu spretnemu govoru so desničarji živahno potrjevali. Novela je bila zatem vsprejeta. Predsednik je kmalu v začetku seje si izprosil pooblastila, da v imenu zbornice čestita svetlemu cesarju k bližnjemu godu v ponedeljek 4. t. m. Prihodnja seja bode v torek. Mnogo se govori o premembah na minister-skih stolih. Pravijo, da bode Taaffe odpravil Pra-žaka, Dunajevvskega in Falkenhayna ter pozval pristašev iz nemško-avstrijskega kluba. Chlumeckemu je baje namenjeno finančno ministerstvo, toda neče ga vsprejeti, ker se nadeja sam postati predsednik ministerstvu. Zato misli Taatfe že na mladega grofa Lariša. Zopet drugi širijo novico, da bode grof Co ronini ali knez Hohenlohe sestavljati imel novo ministerstvo, ki bi se imelo naslanjati na poslance nemško-avstrijskega kluba, na Coroninijevce, Poljake in Bukovince. Tako bi možno bilo, pravijo, glasove nemških konseivativcev pa čeških, hrvatskih in slovenskih poslancev pogrešati in njib zahteve prezirati. Podobno pišejo oficijozna peresa v razne liste. Temu nasproti zbirajo in pogovarjajo se desničarji prav marljivo. Še ravno danes je 70. leto Bvoje starosti obhajajoči monsignore Greuter došel, čeravno bolehen in slab ter daje na vse strani modrih nasvetov. Položaj je resnoben, vender opasen še ni. Kako dolgo bodo sedaj poslanci skupaj, ali do 4. ali do 15. novembra ali samo do 30. oktobra, to še ni določeno. Eksekutivni odbor je po 4urnem posvetovanji imel pogovore z ministerskim predsednikom. Vzhodno vprašanje. E—n. „Times" prinalajo vrlo važen dopis svojega Rimskega dopisnika g. Stillmanna, ki je več let živel v vztočnej Evropi in imel zveze z mnogimi odličnimi osebami. Vse to, kar se sedaj govori o orijentskem vprašanji, ne more biti precizno, samo trije cesarski kabineti poznajo resnico. Časnikarske sodbe se opirajo na premišljevanja, katere sile so prizadeto v velikem vprašanji, kateri interesi, katere politične težnje, katera nasprotstva in plemenske simpatije. Ima li Angleška interes na Balkanih ? g. Stili— mann piše: Moram še le srečati človeka, ki mi dokaže, kakim načinom bi navzočnost Rusov v Carigradu škodovala angleškim koristim, in jaz mislim, da ta strah je ostanek predsodka, sličnega onemu, po katerem so Angleži slutili nevarnost, ako se Napoleon vrne. Jaz sem prepričan, nadaljuje Stillmann, da je nemogoče, uliti novo političuo življenje v cesarstvo turško in jaz bi se drznol svetovati Angležem, da sklenejo zvezo z Rusijo, po katerej bi bilo Rusom svobodno, posesti Carigrad po njihovoj volji. Vstočno vprašanje je vrlo velikega obsega in globoko. Rusija želi imeti nadzorstvo nad vsemi južnimi Slovani in to znači nevarnost za Avstrijo, ako ima Rusija v trduej oblasti zapadno obrežje Črnega morja v vojnem oziru, imajoča simpatije južnih Slovanov v etičnem oziru. Samo skupna zveza drugih evropskih v lasti j more odvrniti gospodstvo rusko po vsem balkanskem poluotoku. Obstoj Avstrije bi bil odvisen od povelj ruskih v tem slučaji. Ako je Bismarck gotov dosti dolgega življenja in spretnosti Nemčije, da gleda strašanski boj mej Avstrijo in Rusijo, v tem slučaji moram sklepati, da je za Bismarcka osoda Avstrije predmet čisto platoničnega razmišljanja. Neumno je, govoriti o kompenzaciji za Avstrijo v vzporednej črti proti morji Egejskomu, kajti Avstrija in Rusija se gledata na Balkanih iz očij v oči in Avstrija bi morala braniti Bosno in Hercegovino. In ako se reši to vprašanje, je mogoče, da nastane drugo vprašanje, v katero se bode morala mešati Nemčija. Stillmann omenja simptome bodoče vojne mej Rusijo in Nemčijo. Nastala bodo vprašanja, ki se bodo težje rešila nego vprašanje o Carigradu. Vrhu tega bode Rusija hotela zmirom umešavati se, kjer biva prebivalstvo slovansko. Pa če je ta nevarnost še daleč za Nemčijo, še dalje je vsaka nevarnost za Angleško. Za Nemčijo in Avstrijo more biti nevarna navzočnost Rusov v Carigradu, za Angleže pa ne: „in kdor misli nasprotno, mora dokazati. Jaz sim-patizujem z Rusi in interesom civilizacije navzočnost Rusov v Carigradu ne bi bila škodljiva." Razvidno je, na koliko se je obča situvacija od Krimske vojske zboljšala za Rusijo in kako se je javno mnenje v Evropi sprijaznilo z mislijo, da Turki nemajo obstanka v Evropi in da mladi balkanski narodi so naravni dediči bisurmanskega gospodstva. _ Hyper kritika? (Konec.) Bismarck potrebuje zveze z Avstrijo in z Rusijo, vsake iz posebnih uzrokov. Ravno sedaj pa je on v trdni zvezi z obema državami. Bismarck ne more očitno razodeti, da dela proti Rusiji, ob istem času, ko je Velikonemčija z\ezana z Rusijo. Ako hoče torej Rusija delovati na Balkanu zares v prid balkanskih Slovanov, je ob istem času ne more očitno zavirati njen zaveznik Bismarck. Če mu je možno zaprečiti upliv ruski po drugi poti na Balkanu, Bismarck to gotovo stori; ali da bi se izjavil naravnost proti Rusiji, tega ne more. V tem oziru služi dobro Avstrija. Ta po Madjarih sama dela proti Rusiji in slabi Že iz tega uzroka zvezo z Rusijo; vsled tega je Bismarcku kaj lahko še po svoje delovati na to, da se izpolnjuje raudjar-ski upliv. Bismarck ima več in tehtniših uzrokov za zvezo z Rusijo, nego z Avstrijo. Velikonemčija si manj škoduje, ko bi izgubila zvezo z Avstrijo, nego z Rusijo. Ako bi nastale torej razmere take, da bi ne mogel Bismarck zagovarjati jednako močno zvezo z Avstrijo in Rusijo, popusti rajši nekoliko ali pa tudi do cela zvezo z Avstrijo nego z Rusijo. V Avstriji se ne more nič zgoditi, kar bi preveč škodovalo Velikonemčiji, kajti tu delajo razne sile za interese velikonemške, tudi ko bi ne bilo Bis-marekove roke blizu. Nasprotno pa utegne Rusija veliko škodovati Nemčiji, ne da bi mogla Nemčija dovolj braniti se. Po vsem tem torej Bismarck nikakor ne more odkrito žaliti Rusije ali pa se ji kazati kot odkrit nasprotnik. Taka je sedaj tudi glede na Balkan in specijalno glede na Bolgarijo. Bismarck se vede na zunaj tako, da mu ne more ruska diplomacija očitati ničesar. Vse pa kaže, da Avstrija se ne obrača brez Bi$ malčkovega upliva proti Rusiji s tem, da tako marljivo čuje nad „samostojnostjo" bolgarsko. Avstrija se da laže zavesti, ker jo obdelujejo Madjari in sicer vedno zaslepljeni Madjari. Avstrijska diplomacija se sama tudi lahko izgovarja, da ne more drugače postopati, češ, da Madjari tako zahtevajo. V Avstriji torej narodi nikdar prave ne izvedo, ako se obrača Avstrija proti ruskim interesom, koliko je kriva na takem postopanji Velikonemčija in koliko inadjarska politika. V tem pogledu ima Bismarck v Avstriji nasproti Rusiji najsrečnišo zaveznico ; še le poznejša doba razkrije diplomatske akte, koliko je Bismarck v sedanji dobi in v sedanjem konkretnem slučaji glede na Bolgarsko upli-val na Avstrijo, da se nagiblje za „samostojnost" Bolgarske proti Rusiji in za interese velikonemške. Veliko si razložita Bismarck in avstrijska diplomacija samo ustno in vsled tega se resnica na mnogo strani nikdar ne razkrije. Ni čuda, če je ruski narod jako oprezen in nezaupen nasproti avstrijski diplomaciji. Ni čuda, če tudi avstrijski Slovani ne pozdravljajo z veseljem vsakega koraka naše diplomacije. Madjari se brigajo za zuuanjo politiko; veliko bolj bi se morali brigati Slovani za njo, ker je madjarska politika jako nevarna Avstriji. Avstrijo mora skušnja poučiti, kje ima prave zaveznike in še bolj, kje je nje prava bodočnost. Avstrija hoče z Velikonemoijo odnesti vzhodno vprašanje; v tem deluje Avstrija proti sebi, kakor proti Rusiji. Ruska diplomacija «e daje motiti, da bi Vefikonemčija v tem vse Se bolj pripravila tudi zase. Ako bi Rusija postopala odločno v Bolgariji, bi konečno pravo barvo Nemčija pokazala tudi na zunaj. Sicer je že govorjenje, da opomin'fa in je opominjal Bismarck Rusijo k „zmernosti" ih da se je „dobrega" nadejati, kajti tudi zunanji ruski minister Gieis da je „zmeren" diplomat. Ob jednem' tolaži nemška diplomacija razjarjene šoviniste avstrijske in velikonemške s tem, da ima tudi glede' na Bolgarijo Bismarck „več nego jedno železno v ognj i!" Nate! Ali imamo prav ali ne, da smo'pesimistični; mi nikakor ne verujemo, da bi bil Bismarck izgubil dosedanjo moč, ampak trdimo, da je glede na Rusijo ravno zdaj nasproti svojim domaČim nemškim prijateljem v veliki stiski Iz posebnih uzrokov so namreč zadnje tedne zagnali, zlasti tudi v Avstriji nemško-židovski listi velik krik proti Bismarcku, kakor da bi ne varoval dovolj Avstrije in nemških interesov v Bolgariji. Ti listi pač dobro vedo, da Bismarck ne drži križem rok in da mora z ozirom na zvezo z Rusijo prikrito delati; ako kljubu temu kriče, ima za to naša „hyperkritikau dvojen odgovor: Ali je vse tako napleteno, da bi Rusijo zaslepili, ali pa je židovsko časništvo kakor si bodi podkupljeno, ker vender ve, da sili Bismarcka odgovarjati, kjer so mu usta zaprta. Židovstvo in ves nemški svet je pač in mora prepričan biti, da Bismarck razteza svoje delovanje tudi na Bolgarijo, gotovo ne v interesu slovanstva, in vender uganjajo tako rekoč burke ž njim. Če se vrše te novinske burke po gotovem na-čitu, potem je to nekaj, kar bi bilo že peklenščeku podobno; tako utegne ta načrt slepiti ves svet, posebno pa tudi Rusijo. Ako pa se židovstvo poganja samo iz sebe za „samostojnost" Bolgarije, potem se to godi gotovo zarad tega, ker je laže izmazgo-vati pojedine male „samostojne" državice in naro-diče nego državo Rusijo, ki je začela židovska početja opazovati veliko zaresniše, nego „humanizem" in „strpnost" zapadne Evrope. Vsekakor pa vidi ob tej priliki Bismarck, da mu utegne židovstvo na-pravljati ne samo usluge, ampak tudi sitne ure, bodisi iz hudobije ali pa pozabljivosti in kratkovidnosti. F. P o d g o r n i k. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 2. oktobra Državni zbor bode se posvetoval najprej o urejenji plač katehetom in o bolniških blagajuicah potem pa pride pogodba z Ogersko na vrsto. Avstrijska vlada nekda, hoće jako mnogo prijenjati Ogrom, da se le sklene pogodba. Državnozborska desnica bode se pa tudi še udala vladnim željam, kolikor mogoče. Kakor poroča „Obzor", bode že ta mesec odstopil bosanski civilni adlatus baron Nikolić. Njegovo mesto se pa ne bode precej izpolnilo, ampak bode začasno vodil posle pl. Kučera. Vodja hrvatskega pravosodnega oddelka, Klein, pride tudi nekda na visoko mesto v Bosni. V nanj c države. A VNtriJMko-iicniNki zvezi bil bi čas potekel še le konec prihodnjega leta. Zveza se je pa že sedaj podaljšala za sedem let, tako da bode trajala do konci leta 1894. Tako poroča „Budapester Tagblatt". V političnih krogih se zopet govori, da se bo sklicala konferenca, ki naj bi rešila bolgarsko vprašanje. Alije kaka vlast že predlagala, da se snide kouferenca, še ni znano. Bolgarska vlada je dolgo odlašala z odgovorom na Kaulbarsovo noto. Kaul-bars je že bil primoran v soboto zahtevati odgovor v 24 urah. Na to so šli ob 6. uri zvečer ministri Načevič, Stojilov, Gešov, Radoslavov, Nikolajev in Ivančev h Kaulbarsu in mu naznanili, da ne mislijo Bolgari voliti princa Aleksandra. Volitev pa ne morejo odložiti. Kaulbars jim je pa rekel, pa delajo proti carjevi volji, da pa vendar hoče sporočiti njih odgovor v Petefburg. Car pa gotovo ne j ode premenil svojih sklepov. Pismeni odgovor izročil se je včeraj Kaulbarsu. — Obsedno stanje se je odpravilo. V petek bile so v sedmih srbskih volilnih okrajih dopolnilne volitve za skupščino. Povsod so zmagali vladni kandidati Opozicija se ni udeležila volitev. 12 oktobra bode zopet sedem dopolnilnih volitev. Kdaj bodo pa volitve za ostalih 15 mandatov, še ni določeno. Opozicija se ne bode nikjer volitve udeležila, ravno tako opozicijski poslanci ne pridejo več v zbornico, ker vlada pri dopolnilnih volitvah nepostavno postopa. Po ustavi bi se bile morale vse dopolnilne volitve razpisati na jeden dan. Itn.sk i listi neso nič prav zadovoljni z generalom Kaulbarsom. Njim se zdi, da je pokazal še vse premalo odločnosti. Kakor ruski listi javljajo, še general dbsedaj ni mogel preprečiti agitacije za Battenberžana Vladne osobe proti Kaulbarsu zatrjujejo, da nikdo več ne misli voliti Battenberžana knezom, mej narodom' se pa močno agituje zanj*. Gimnazijski učitelji nabirajo po mestih in vaseh pod jtfse za peticijo, ki zahteva',1' da bi princa Aleksali, dlfca zopet volili. Skoro vsi ruski listi mislijo, da Kaultbarsova misija ne hode imfela posebnega uspeTift. Ratkov misli, da bi Rutija najbolje* storila, ko bi poslala v Bolgarijo 40U'ruskih čaitmkov, ki naj bi i prevzeli vodstvo bolgarske vojske, kajti na bolgarske j častriike se ni zanašati. . Turski zastopnik v Peterbulgu, Šakir paša, prišel je pred neksiteritrii dnevi v Carigrad. Kakor se gbvori, je Giers Šaklr rJaŠo' pooblastil, da naj sporoči v Carigradu, da Rusija ne misli zasesti Bolgarije, niti oškodovati sultanovih pravic. Bolgarsko vprašanje bode Rusija skušala rešiti v sporazum-ljenji s Turčijo. Vsled tega se odločilni krogi v Ca rigradu vedno bolj nagibljejo na rusko stran. Vsa prizadevanja angleške diplomacije so zaman. — Turčija nadaljuje svoja oboroževanja. V driuopolj skem vilajetu ima že zbranih 84.000 vojakov, v Makedoniji 54.000 vojakov, v solunskem vilajetu 37.000 vojakov; vkupe 197.000 vojakov s 462 topovi. Ko-njištvu in topništvu manka konj, zategadelj je vlada sklenila kupiti 4000 konj Znani angleški politik lord Churchill, ki je član sedanje vlade, imel je v Daillordu govor o bolgarskem vprašanji. Rekel je, da je resnejši kakor vse drugo sedaj položaj v Bolgariji. Ko je vlani bil lord Salisbuiry minister vnanjih zadev, bilo je upanje, da bode zjedinjenje Bolgarije razvilo srečen in nezavisen narod, ki bode vedno krepkejši ter bode nazadnje rešil orijentsko vprašanje. Zarotnikom se je pa posrečilo preprečiti delo kneževo in deželo pripraviti ob vladarja. Sedaj je svoboda Bolgarije, pa tudi Romunije in Srbije v velikej nevarnosti. To resno vprašanje vzbuja veliko pozornost v Angliji. Anglija že zdavna simpatizuje s svobodo naro • dov, to je njena tradicijonalna politika Evropa se ima mnogo zahvaliti za narodno svobodo Angliji, ki je s svojim prizadevanjem Nemčijo in Nizozemsko spasla Filipa španjskega in pozneje Louisa XIV. Lord Beaconsfield rešil je 1878 leta mlade svoboščine balkanskim državam, ki bi bile prišle s »cer z dežja turške malomarnosti pod kap ruske avtokra-cije. Govor ogerskega ministerskega predsednika v zbornici je pokazal, da je ohranjenje svobode in nezavisnosti balkanskih držav gluvno vprašanje avstro-ogerske politike. Anglijo jako veseli, da se vlast, ki ima največ interesov, pripravlja za veliko mej-narodno delo. Že leta 1878 rekel jo lord Salisburrv v Manchestru, da bode Avstrija dobro varovala svobodomiselno politiko Berolinske pogodbe. Koliko bode avstrijska politika pomagala angleškej, on ne more povedati. Dolžnost angleške vlade je, vse storiti, da ohrani prijateljstvo tujih držav in pomaga s svojimi soveti mirno rešiti narodna nasprotstva in mej -narodne težave. Ko bi pa okoliščine Anglijo silile, za koga se odločiti, bode Anglija gotovo simpatizo-vala in tudi podpirala one vlasti, ki se bodo potegovale za evropski mir in svobodo narodov. Inicijative se pa angleška vlada ne bode lotila, da ne bode osamljena. — Iz vsega tega se vidi, da bi Angleži radi, da se kdo drugi zanje potegne proti Rusiji, posebno Avstrijo bi radi zamotali v kake nevarnosti. Kako pa Angleži žele svobode narodom, so pa baš za zadnje rusko-turške vojne pokazali. Pruski Poljaki mislijo osnovati velik finančni zavod, kateremu bode namen, podpirati poljske veleposestnike, da jim ne bode treba prodajati posestev vladnej komisij', katera bi potem na njih naselila nemške kmete. Nov zavod bode osnovan na delnice po 1000 mark. Gališki finančni zavodi ga bodo pa podpirali. Vojno sodišče je že obsodilo spairjske ustaj nike. General Villacampa, poročnik Serrano in pet podčastnikov je obsojenih na smrt, O generalu Vil lacampi se poroča, da je pravi pustolovec. Svoje politično mnenje je mnogokrat menjal. Bil je že karlist, alfonist in republikanec. Dopisi. Od m v. Ijorenea v puščavi 3. oktobra. [Izv, dop.] Ob konci šolskega leta se je tudi pri nas napravila šolska veselica, pa seveda, kakor je to že navada, prav v prusohlskem duhu. Mej tem ko se drugod, kakor se to spodobi, take veselice prirejajo v sporazumljenji vseh na dotični šoli de-lajočih učiteljev, se pri nas to ni zgodilo, temveč vodstvo je, — ali nalašč ali po uaključbi, tega seveda ne vemo , izpustilo verskega učitelja, povabilo je pa nekaj drugih prusaških tovarišev, ki so potem po svoje poveličevali nemštvo ter si zato prislužili prusko-nemških znameuj, s katerim jih je neka gospa okrasila. Otroci pa so domu idoči, zlasti tisti, ki so š i skozi trg, kakor na komando kričali „hoch". — K tej veselici je glavno vsoto — tako je poročala Mariboržanka — uložil domači župnik č. g. T. Res lepo in vse hvalevredno je, ako kdo kaže veselje do nežue mladine, ter tudi dejansko pripomore, da jej je mogoče včasi kako veselico napraviti, vender pa mislimo, da ni lepo in do- stojno, ako se tak dar porabi v potujčenje naših otrok in v proslavljenje nam toliko sovražnega pruskega nemštva. koliko lepše bi pač bilo, ako bi ; se tak znaten znesek porabil na'kak drug način, » ako bH se n. pr. nakupilo lepih daril, ih biL se potem razdelila mej naj pridne jše učence, zlasti mej tiste, ki tudi v domačem jeziku dobro napredujejo. Ako bi pa že naše Šol. vodstvo tega ne dovolilo, tedaj bi se pa naj tO zgodilo pri izpitu iz krščanskega naiika. Tem potom bi dobil verski Učitelj več veljave in zaiflombe, otrdke pa bi to gotovo k tem večjej pridnosti spodbudilb in po čitanji lepih knjig oživela bi se v njih tudi ljubezen do domačega jezika, kar je posebno pri nas nujno potrebno. Otroci pa bodo možem, ki jih na ta način razveselijo, gotovo hvaležni ostali. Ako že tedaj kaj žrtvujemo in kaj dobrega storimo, storimo to vsaj domači stvari v korist! Domače stvari. — (Presvetlega cesarja imendan) praznoval se je danes juko slovesno. Učilišča so imela v navadnih cerkvah slovesno sv. mašo, vojaštvo tukajšnje pa ob 9. uri v nunski cerkvi. V stolni cerkvi služil je stolni dekan dr. pl. Pauker (kne-zoškof dr. Misija odpeljal se je k pogrebu knezo-škofa dr. Funder-ja v Celovec) slovesno sv. mašo, pri kateri so bili prisotni stolni kapitelj, deželni predsednik baron Winkler in mnogo uradnikov deželne vlade, finančne direkcije in prokurature, pošte, deželne sodnije predsednik Koče var in državni pravilnik Perše, cesarski svetnik M urni k, kot zastopnik deželnega glavarja, kupčijske zbornice predsednik Kuša r, župan G ras se II i, vodje in učitelji srednjih in ljudskih šol in polno pobožnega občinstva. — (Imenovanja.) Sodnijska pristava gg. Josip Hauffen v Kamniku in dr. Fran Grossna Ptuji imenovana sta pristava pri deželni sodniji v Ljubljani. G. Weikhard G a u d i n i v Žužemberku imenovan je pristavom pri okrožni sodniji v Rudol-fovem. Naslednji gg. avskultantje imenovani so sodni jskimi pristavi: Viktor Verderber v Ilirsko Bistrico, Filip Ker mek v nadsodnijo graško; dr. Ivan Kuder v Ilirsko Bistrico; Rajko Doleža-lek v Metliko; dr. Eduard Volčič v Žužemberk, Ivan Cizej v Idrijo. Premeščeni so nastopni gg. sodnijaki pristavi: Josip Star i č iz Ilirske Bistrice v Litijo, Ernest Fer k iz Idrije v Vipavo, Josip Po t r a t o iz Metlike v Kamnik. — (Drobne vesti) Premeščen je g. Lovro Kramberger, kaplan v Trbovljah, k sv. Križu pri Ljutomeru. — Kapelanija v Trbovljah ostane za zdaj izpraznjena. — Gosp. Josip Grmek, kan-celiBt v Kostanjevici, premeščen je k okr. sodniji v Maribor na Drave desnem bregu. — Namesto g. Gnezde je učiteljem veronauka na dekliški šoli in na II. mestni deški šoli (na Grabnu) imenovan g. Kari in, kapelan pri sv. Jakobu. — Gosp. Ivan Resman, železniški uradnik v Trstu, premeščen je v Alo ua Tirolskem. Ekskuredna šola na barji premenjena je v redno šolo. Učiteljem in vodjo na tej šoli imenovan je g. Funte k. — (Deželni glavar grof Thurn-Val-sassini.) odšel je danes v Kranj, da se kot predsednik kmetijske družbe udeleži tamošnje regionalne razstave goveje živine in razdelitve darov. — (Jednakop ravnost slovenščine.) Umirovljeni kapelan g. Breznik pri sv. Angraši v Slovenskih Goricah je pri Ptujskej davkariji zahteval slovenske plačilne pole, a ta se mu ni dovolila in ob jednem plača 25 gld. mesečnih ustavila. Kapelan se pritoži, pa še ni dobil odgovora, čeravno je že meseca julija t. 1. pritožbo uložil. — (Ljubljanske Šole) so vse prenapo-1 jene in učenci so v posamičnih razredih kakor sla-niki natlačeni, kar se ne vjema niti z padagogič-nimi niti z zdravstvenimi načeli. Povedali smo Že, da imata v prvem gimnazijskem razredu slovenski paralelki po 79 dijakov in da je 3. tretje paralelka tako nujno treba, kakor ribi vode. A doslej o tret-jej paralelki še ni sledu. Še huje se pa godi na I. mestni deški šoli. V posamičnih razredih je nad 100 učencev. V III. razredu so v jednem oddelku 104 učeuci, a 20 jih še pride, kadar bode prostora. V četrtem razredu pa za cel oddelek ni prostora in otroci že nad 14 dnij doma premišljujejo, kdaj se dobi za nje kaka soba. V tej zadevi je baje odšla prošnja do ministerstva, a dokler je ni nazaj, se nekda ne sme prodreti zid iu tako tudi nova soba ne odpreti. Z ozirom na učitelje, ki so pri tolikem Števila učencev obžalovanja vredni trpini in z ozirom na učečo se mladino, ki pri tacih razmerah nikakor napredovati ne more, bi malo več hitrosti ne škodovalo, kajti navedene razmere so pač kričeče in rudečica nas skoro obhaja, ko vidimo, da se tako postopa in tako male briga za mladino in slednje roditelje davkoplačevalce. — (Ljubljanski „W o c H en b 1 a 11" ) bljuje v Bobotni številki kar žveplo in ogenj na učečo se mladino in pripoveduje svojim malobrojnim naročnikom, da se na Nemškem trgu, odkar so se šole začele, vsako noč dogajajo mali izgredi, ker dijaki popevajo psovalne pesni na Anastazija Zelenca. Da bi se vsak večer ali sploh več večerov zapored do gajali izgredi pred famoznim Zelenčevim spomenikom, je jednostavno zlagano, zaradi česar pa WochfnblHttovih poštenjakov izvestno vest prav nič ne peče. Možno je, da je par dijakov pevaje kora kalo mimo Zelenčevega spomenika, to je pa menda tudi ves „erimen laesae majestatis germanicae", kajti v mestu o tem živ krst niti ne govori, vrhu tega je šolsko oblastvo v tej zadevi storilo popol nem svojo dolžnost. Smešno pa je, če Wochen-bliattovi poštenjaki jadikujejo o „eigenthtimliehe Ge-scbmaeksrichtung" slovenske mladine; mari mislijo, da so bode slovenska mladina odkrivala „Geslerje-vemu klobuku* na voglu nemške hlfie? Zakaj se pa nemška mladina briga za „vse dogodke javnega življenja14 in zakaj je baš „Wochenblatt" zaradi tega hvali in proslavlja? Gospodje naj bi vender malce pomislili, da so svoje dni bili še vse drugače poskočni, da je na primer sedaj toli krotki Dežman svoje dni igral važno ulogo pri demonstrativnem pogrebu E. Ko ritka in pri raznih drugih prilikah, ter se s tem celo ponašal. Kakor so gospodje Wochenblattovi v tej zadevi neresnico pisali, tako tudi glede sodnijske obravnave proti nekaterim mestnim odbornikom, o katerej pišejo, da je bilo dijaštvo „mnogobrojno" zastopano. Dotična obravnava bila je v torek 21. septembra, dijaki imeli so šolo, torej že radi tega neso mogli biti prisotni, a kaj se brigajo Wochenblattovci za kaj tacega, čim debelejša laž, tem bolja za nje. In slednjič kar se tiče seje mestnega zbora, v katerej je bilo na dnevnem redu „ urejen je prostitucije", smo jako radovedni, kako bodo Wochen-blatovci dokazali, da se je dijaštvo za to sejo posebno zanimalo. Dokler pa tega ne store, je vse njih pisarenje podla denuncijacija. Torej, gospodje, nikarte tako naprej, kajti malo Vam pri-stuje „nravna razburjenost", ker se spodtikate nad pezdirjem, lastnega debelega bruna pa ne vidite. — (Občni zbor „Narodne šole", društva v podporo slovenskemu ljudskemu šolstvu,) bode dne 6. oktobra 1886. 1. ob 6. uri popoludne v mestni dvorani s sledečim vsporedom: 1. Ogovor prvomestnikov. 2. Poročilo o odborovem delovanji v XIV. društvenem letu. 3. Pokladanje društvenega računa in imenovanje pregledevalcev računov. 4. Volitev 9 odbornikov. (Funkcijonarje voli odbor sam.) 5. Nasveti. P. n. gg. društvenike, učitelje in učiteljice, podpornike in dobrotnike „Narodne Šole", katerim se ni moglo poslati posebno vabilo k zborovanju, prosijo se, naj blagovolijo mnogobrojno udeležiti se. Ustopje vsakemu šolskemu prijatelju prost V četrtek dne 7. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoludne zboruje tudi v mestnej dvorani: „Vdovsko uči teljsko društvo", a za njim „Slovensko učiteljsko društvo" v običajnim dnevnim redom in razgovorom „o ustanovitvi knjižice za mladino. Odbor. — (Kranjski veteranski kor) imel je včeraj dopoludne izredni občni zbor, v katerem je poveljnik g. Mihalič naznanil dopis deželnobram-benega ministerstva, po katerem se veteranska društva ali kori skupno uvrste v črno vojsko, in razložil obširno dotične določbe. Veterani so na dotične določbe z velikim veseljem zaslišali, konečno vskliknili trikrat Živio in Slava presvitlemu cesarju. Sklenili so odposlati deputacijo k deželnemu predsedniku, da blagovoli sporočiti najudauejše čestitke presvetlemu cesarju k imendnevu, nadvojvodi Karolu Ludviku pa čestitko na poroki nadvojvode Oton-a, kakor tudi novoporočenima najudušneje čestitke. — (Vreme) je krasno. Zjutraj in skoro vse dopoludne nas sicer megla nadleguje, vse popoludne pa je najlepše in jako toplo vreme in šetališča so vsa polna. Lepo vreme zvabilo je včeraj toliko ljudij na Gorenjsko, da je /jutranji vlak nekoliko zakasnil, ker so morali več vagonov pripreči. Popoludanski I vlak, ki prihaja ob 5. uri z Gorenjskega imel je dva stroja predprežena in 37 vagonov, polnih ljudij. Vsi kraji okolu Ljubljane imeli so veliko obiskovalcev, posebno veliko pa Šmarnagora. — (Iz Ribnice) se nam poroča: Gospod Tur k, župan iz Drage, prišel je pred nekaterimi dnevi k tukajšnjemu notarju, da mu napravi ženitno pogodbo za njegovo varovanko. Pravil nam je, da je bil poprej pri notarji dr. Burgerji v Kočevji, pri znanem velikonemškem kričači in predsedniku pod-družnice nemškega „Hetzvereina", in da je zahteval pogodbo v slovenskem jeziku. A dr. Burger mu ni hotel spisati pogodbe v slovenskem jeziku, temveč ga je odgnal. G. Turk je baje uložil pritožbo pri notarijatski zbornici. Sedaj vprašamo: Jeli mora znati c. kr. notar slovenski v okraji, čegar je jedna tretjina slovenska?! Jako radovedni smo na odlok notarske zbornice. — ( „Padagogisch e Ze i tseh ri f t" ) inia sestavek, v katerem g. Lange navaja nekatere zemljepisne zanimive primere. Gorenjo-Radgonski okraj na pr. je tolik, kakor italijanski otok Pantellaria. Sevniški, Št. Lenartski, Šmarijski in Brežiški okraj so po 9 km. večji, nego knežija Liechtenstein, vsak pa 9 krat večji, nego knežija Monako. Ljutomerski okraj je tolik, kakor otok Skyro. Radgonski in Ro-gatski okraj sta še jedenkrat večja, nego republika San Marino, Ormoški okraj je tolik, kakor otok Elba. Laški okraj je toli obsežen, kakor mesto Lil-beek s svojim ozemljem, okraj Gradec pa je malo manjši, nego grški otok Kefalonija. — (Pretep.) Na Poljanah pred Židanovo hišo sta se v soboto ob 7a3- uri popoludne znani postopač in razsajač Podboršek iu vojaški novinec Anton Zupančič spoprijela. Pri tem tepeži je Zupančič Podborška z nožem sunil v prsi, ter ga ranil tako teško, da so ga prenesli v bolnico. — (V Šego vi vasi) pri Loškem potoku je* dne 28. septembra jedna osoba za kolero zbolela in drugi dan umrla. Dne 29. in 30. septembra ni bilo nobenega slučaja O poznejih dnevih Še ni nobenega izvestja. — (Uradno izvest je o koleri:) Od po-lunoči 1 do polunoči 2. t. m. v Trstu 6 ljudij za kolero zbolelo, 1 umrla, v okolici 0. Doslej 657 osob za kolero zbolelo, 222 ozdravelo, 418 pomrlo. Z dežele naznanja se v Trsteniku in v Dolini po 1 slučaj. — (V Kranjsko hranilnico) uložilo je pretekli mesec 1497 strank 448.148 gld., izplačalo se je 1771 strankam 497.330 gld. 6 kr. V preteklem četrtletji uložilo se je 89 prošenj vkupe za 73.000 posojil. Dve prošnji sta se zavrnili, drugim se je ali deloma, ali pa popolnem ustreglo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Velike Lašice 4. oktobra. Somenj na Zdenski Rebri dne 6. oktobra dovoljen. Sofija o. oktobra. Kaulbars naznanil je včeraj vladi, da včeraj izročene note vsebina ni dovolj jasna, zatorej želi danes definitivnoga odgovora glede volitev in osvobojenja častnikov. Ministerski sovet je po daljšej debati določil vsebino noti, ki se ima izročiti Kaulbarsu in v katerej se izraža pripravljenost, ravnati se po sovetih Rusije, kolikor se to strinja z deželnimi zakoni. Narodnogospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) c) Drugi dopisi: 1. Na prošnjo trgovinske in obrtne zbornice v Liberci vršile so se pogodbe o krošnjarjih v Kranjski ter se jej o tem poročalo. 2. Dopis trgovinskega ravnateljstva c. kr. priv. južnoželezniške družbe na prošnjo zaradi znižanja tarifov za blago. Dopis slove : „Čast imamo uljudno naznaniti, da seje slavni kranjski deželni odbor z ulogo št. 7682 z dne 18. novembra 1885 obrnil do vis. c. kr. trgovinskega ministerstva, katera uloga obseza iste želje, katere je izrazila slavna trgovinska in obrtna zbornica v dopisu z dne 2. novembra 1884. Mi smo torej po temeljitem preudarku vis. c. kr. trgovinskemu mini-sterstvu poročali, ter torej slavni deželni odbor od tega visokega ministerstva v kratkem dobi rešitev v tej zadevi." 3. Vabilo na naročbo na adresno knjigo o eksportu za avstro - ogersko cesarstvo. Ta knjiga, katero je zbornica že večkrat priporočala, izide po znižani ceni pod pokroviteljstvom c. kr. avstrijskega in kr. ogerskega trgovinskega ministerstva. 4. Dopis trgovinskega ravnateljstva c. kr. priv. južnoželezniške družbe. Dopis slove: „ Odgovarjaj oči na vaš dopis št. 527 z dne 16. marca t. 1. imamo čast uljudno naznaniti, da smo sicer za poskušnjo za stavben in rezan les ter les za orodje od Postoj ine v Trst in na Reko dovolili iz-reduo vozarino, vender obžalujemo, da tega v drugih relacijah storiti ne moremo. Skušamo pa z rezerviranim svojim postopanjem odvrniti ono škodo, katero bi mogla produkcija Vašega zborničnega okraja v Trstu vsled gališke konkurence trpeti in katero zmat-rajo razni interesentje kot zelo pretečo." 5. Dopisi c. kr. deželne sodnije v Ljubljani: a) upisale so se firme: Schvvarz, Zublin & Comp. v Litiji, Franc Crobath v Kranji, M. Pantar v Ljubljani, F. Polak v Kranji, E. Klemenčič v Idriji; b) 'zbrisale so se firme: Prva občna zavarovalna banka „Slovenija" v Ljubljani v likvidaciji, potem Lavrič & Comp. na Rakeku, c) upisale so se spremembe pri: „Hranilno in posojilno društvo v Ljubljani", Obrtno pomoćno društvo v Ljubljani" in „Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice", dalje pri firmah: L. Mi-kuseh v Ljubljani, „Kranjska stavbena družba v Ljubljani", Terpinz in Zeschko v Ljubljani. Schvvarz, Zublin & Comp. v Litiji, Moises in Neuvvirth v Ljubljani; d) odprl se je konkurz o premoženji Andreja Doli nar j a. 6. Dopisi c. kr. okrajnega glavarstva v Logatci z naznanilom, da so se sestavilo in konstituirale obrtne zadruge za sodnijske okraje Idrija, Lož in Logatec. d) Zbornica je rešila: 1. Poslala je prošnjo do poslanske zbornice, naj bi se uvozna carina za surovo železo in fero-mangan povišala in sicer pri t. št. 257: surovo železo, zrcalno železo do 25% mangana in jeklo, staro, zlomljeno in v odpadkih za topljenje in varenje pri 100 klg. na 1 gld., feromangan z več kot 25°/0 manganove vsebine pri 100 kilogramih na a gld. V prošnji se navaja in obširno utemeljuje, kako plavži v Avstriji vedno bolj pešajo in propadajo. Kot glavni uzrok, poleg mnogih drugih omenjenih, se navaja to, da morajo plavži drago plačevati kurivo; pri topljenji rudnin posluževati se morajo oglja ali izžvepljenca (topi I nega koaksa). Oglje pa je silno drago, ker se pri zdanjih dobrih občilih es porabi za druge namene, tako da plavži ne morejo tekmovati z inozemstvom. Inozemski plavži rabijo pri topljenji koaks, katerega dobivajo po nizki ceni, v tem ko ga plavži v Avstriji morajo plačevati po več nego štirikrat toliki ceni, ker ga ni zadostno doma in se mora uvažati. Jasno je torej, da v tej stroki avstrijska industrija ne more tekmovat: z inozemsko in da je prošnja /a povišanje uvozne carine na surovo železo in feromangan popolnem opravičena. 2. Prošnja občin Kresnice, Hotič in Velika Vas na c. kr. trgovinsko ministerstvo, naj se ustanovi pošta v Kresnicah, se je priporočilno predložila na višje mesto. 3. Ovadba nekega obrtnika, da drug obrtnik nima pravice do obrta, se je pristojnemu oblastvu odstopila. 4. Na vprašanje c. kr. ravnateljstva kaznilnice v Ljubljani, je-li se v mestu Ljubljani izdelujejo slamnate češ ulje za steklenice, odgovorila je za-nikalno. 5. Črnoviški trgovinski zbornici se je na prošnjo poslal izkaz o trgovinskih obrtih koncem leta 1880. 6. Zbornija je oskrbela in izdala na slovenski jezik preložena nova pravila za zadruge ter dopo-slala v več izvodih c. kr. deželni vladi, mestnemu magistratu in c. kr. okrajnim glavarstvom; c. kr. deželna vlada izrekla je zbornici za to zahvalo. 7. Na vprašanje vis. c. kr. trgovinskega ministerstva, če bi se mogla v Kranjski dobiti večja množina bauxita, je zbornica dotične posestnike bauxita opozorila, naj ga dopošljejo nekaj za poskušnjo, kateri se je poslal vis c. kr. trgovinskemu ministerstvu. 8. Poročilo na c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu zarad prodajanja pismovmh znamk v trafiki v Špitalski ulici. 9. C kr. ravnateljstvu kaznilnice v Ljubljani se je naznanilo, da se tukajšnji obrtniki ne pečajo z izdelovanjem čebelarskega orodja. 10. Poročilo c kr. deželni vladi o zborničnih doneskih za obrtne nadaljevalne šole za leto 1886. 11. Razglasili so se: ukazi, razpisi udobavanja oblačil in oprave, živil, lesa itd. in druga poročila; izdale so se: kopije znamk in potrdila o izvoru; dalje se je mnogim pobotnicam napisalo potrdilo o ceni blaga; naslovi in firme, kakor tudi pojasnila različne vsebine naznanjala so se oblastvom, uradom, zasebnikom in trgovinskim zbornicam; konečno se je izreklo mnenje o 22 prošnjah za spregled do kaza sposobnosti. (Dalje priti.) Zahvala. „Častiti gospod Anton Hržić, gimnazijski profesor v Oseku in naš domačin je na lastno Btroške poslal tukajg-nji Soli tri celo nove in po njegovem izumu jako praktično nurejene panje. Za ta blagoduSni dar so mu izreka od podpisanega vodstva v lastu.■m iu v imenu tukajšnjo Šolsko mladeži najgorkejSa hvala. Šolsko vodstvo v Vellkinedeljt, dne 1. oktobra 188o. Košar, naduftitulj. Meteorologično poročilo. J Cas • >p i - Stanje barometra v mm. Tem- ] Ve-peratura ! tro v i Neb.. Mo kriua v mm. 2. okt 1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-56 ra. 737 22 mm. 739-10 mm. U0"C 204-C 13 4* C brezv. si. zah. si. vzh. megla jas. j a«,. 4-00 mm. megle. 3. „>,. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 741-24 mm. 740-5H««. 741 3Smn. 10-68 C 20 4« C 13 8' C brezv. si. jz. brezv. megla jas. jas. 4-80 ma. megle. 7 Srednja temperatura 14'9° in' 14-9», za 1-5» in 16° nad normalom. DTa.ra.aJstest "borza, dne 4. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........83 gld. 80 kr. 70 45 85 30 50 93 95 52«/, 50 50 60 *5 50 50 60 25 25 Srebrna renta.......... 84 Zlata renta........... 116 5°/o marčna renta......... 100 Akcije narodne banke....... 861 Kreditne akcije......... 276 London...... . .... 125 Srebro........... Napol.......... 9 C. kr. cekini ... .... 5 Nemške marke .... 61 4<7„ državne srečke iz 1. 1864 250 gld. 131 Državne srećke iz 1. 1864 100 gld. 168 Ogrtka zlata renta 4°/0 .... 104 Ogrska papirna renta 5" „ ... 92 6U „ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 105 Dunava reg. srečke 54/„ 100 gld 118 Zemlj. obč. avstr. 41/«'/© »lati čast listi 125 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele ce 98 Kreditne srečke . ... 100 g 176 RudoMove srečke.....10 Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 107 Tram m way-dr ust velj. 170 gld. a. v. . 195 K naletu zuluintltvu je izšla in se dobiva po vseh knjigo-trinu ah knjiga : J^)lg la ndw irtschaftlichen Gesetze u. Verordnungen des Herzogthums Krain. Za poljedelce in gozdarje, poli tiske uradnike, občinske predstojnike, oseb i to za kranjske učitelje in učiteljske pripravnike. S pojasni/i izdal na svitto prof. Vilj. Linhart. 6 pdl vS°. Cena mehko vezani knjiiiei je 50, po polti5$ kr. Ta knjiiica obseta vse poljedelske postave in uhate mm Kranjsko: postavo ta tieje varstvo, pokopavanje mrle sov, poljsko varstvo, za pokončavanje predenlce, v obrambo ribarenja itd., s primarnimi prirodoslovnim* in poljedelskimi pojasnili. Tudi priioiene razprav* o o T koa domaurMk«'ga okHforda, 30 Dunajakib vatlov..... 9 4 1 kos 1'roNUliikeKa barhanta, 30 vati., bel, rudeč gl. ti, modrorujav n 5 — < '<-m i i ii i U i iu uzorci ^-.ti m to ti j in frankot Neugajajoče blago se brez ugovora nazaj vzame. *) ČHBtitoj duhovščini in drugim zaupanja vrednim osohatu tudi brez poštnega povzetja. (G42—10) Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi! Dolžen sem Vam hvaležnost, ker ste mi poslali dve steklenici dr. Rosovega zdravilnega balzama, kajti od kar ga uživa moja soprog, jo vefi ne boli v ie* lodci, pojenjal je krč. S tem potrjujem resnico in prosim, pošljite mi še 6 steklenic dr. Rosovega zdravilnega balzama proti poštnem povzetji. Mihael M i ki »vele, h. S t 44, občina Hum, pošta Rogatec. Častiti gospod Fragnerl Jaz, Matevž Zlikal iz Strabenic na Moravskem naznanjam, da je dr. Kosov zdravilni balzam moje j ženi, kije bolehala zakrčena v želodci, pomagal, da je krč popolnem nehal. Dal sem ga nekaj nekej ženski, ki boleha za padavico, pa tudi nji dobro dene; prosim tedaj, pošljite mi ga še 5 steklenic. Matevž Zakal, v Strabenicah na Moravskem. Hitra In |r«»t»vfB pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanja zdravja obstoji jedino v tem. da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti toje^famt pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše domače sredstvo, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebav\jeitji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjemji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, henterojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrši nega upliva je zdaj gotovo in priznano Ij—dskt* doneeeve sretlsivee postal in se splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Eazpoiilja ■• na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. Kosov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevuli samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Bosovega zdravilnega balzama. l?rt».vi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragnerja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke dor Spornergasse Nr. 205—3. V Lj u bij a n i: G. Piocoll, lekar; V11J. Mayr, lekar; Eras. Blraohitz, lekar; Joa. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkooxy, >ekar. V Postoj i ni: Fr. Baooarolob, lekar. V Kranji: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Bizzoli, h kai , Ferd. Haika. Itkrr. V Kamniku: Joa. Močnik, lekar. V Gorici: O. Cbrl-■tofoletti, le u n-; A. de Oironooll, 'ekar; R. Kttrnar, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Josip Warto, lekar. V Oglej i: Delia Damaio, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; O. Prendlnl, lekar; O. B. Fo-raboaohi, lekar; Jak. Serravalto, lekrr; Anton Suttina, lekar; Karol Zanettl, *ekar. jpT* Vae lekarne ln večje trgovine s materijalnim blagom v A vatro-OgrakeJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: Pražfeo domače rr^suzilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako ee ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokib, pri črvu v prsat in pri robtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmasce-nji, pri morski (mrivi) kosj. zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v lokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potue ro^e, pri razno^arvn rokah, zoper lišoje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprle noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to muzi'o. Zapise bule in otekline se hitro ozdravilo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v k.'atke.n vt,o gno'.ico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, kor hitro poro -»a in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjeja mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi. I ikatijicah v» 2S is* .** kr. (252—12) Balzam za uho. Skušeno in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj. Izdutelj m odgovorni ureduik : Ivan Železu i k ar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"•