h	Dr.	Htmrik	T«.n»
' 2£&-'< Vide 24 Magsio 8	' '	;	.	j|
četrtletno ■	___________________ *	n	....	4	60
Posamezni Iz ;=-rx^reu iz vod i po 40 cent. — Uredništvo in uprav-
ništvo: Trst, via Maiolica 10-12. Telefon 1142. — Oglasi: Za vsak mm viso-člne ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej.
(jrGViC A
Trst, 30. marca 1922. — Leto III - Štev. 124.
Glasilo Komunistične stranke Italije
Mi smo zločinci: zato* ker hočemo odpravili privilegije in mizerijo; zato ker hočemo odpraviti izkoriščanje in hočemo, da bi imeli vsi ljudje na svetu pravico do življenja v miru in v ljubezni.
Mi smo izdajalci naroda: zato ker hočemo, da bi imeli vsi narodi na svetu enake pravice«
In mi smo ponosni, da smo taki zločinci in taki izdajalci naroda.
Druji kongres komunistične stranke
Nadaljevanje, gSej zadnjo številko
i V .torek' 2i in v Bredo 22. t, m, je' k|cin®rei$ nate tamiunltePne sfcrfcnke, ki se -virSi v timu imoiftiljeAnail sivtoije de-Jio po koimisiiaih. v midinjem; poro-'•ftillu smO omfiito, d'a se jie izkazNo tte-'lo po tamii-sijaih v .vseh ozirih bolj iz-dialtmoi od nfadlntiih b ne^pitodtnfih razprav m pleMmih sejah. V dveh-ime-snOvamih dnir so: s® zbruTo na sejte vse komisije ki- K> hite i »voljene prvi dlan kongresa tj. v ponedeljek 20. t .m. Vsaki komip ji je prisostvoval poirloče-jvatec prizia.<pte teze, ki j© podal zbra-ni|m člattiD« kr ajtikot poročite. V vsaki taaniisijii j.ebite zastopanci tud«' manj-;S>iina t. j. xyk- skupinia dtetegatov, ki so !ni vjlejmlate s predlogi, ki so pni*® od Btor&toti' ^raritiinega vdddMa.. R&zpnave po koni.fei^h slo bile skcuz in skoz resne to teimpjite.
O strankini taktiki
/ Konusi j. kii (je biila jR-vpljena, da Ipregleda « eveniliuieftno lizpiremeni teze to stranki!« taktiki, je predsedovala sadnužiioajAracico iz Aleksandrije. So-mio >in D’Ag»3tintO! sta bila koti; zapisnikarja; stralnki-(fj jte> zastopaili stodrugi Rordiiga, M kratita izjavo o sedanjem J jiemt položaju; in portoi&Miot o fi in, o sklepih šdir-išleiga odbora taciionate, kri j;e zbardviail pred 'Moskvi Ko je poroda® o raz-pnaviaih j k sklepih imenovanega šiir%. ga svetli je tudi pojjasniiil vezi medina-nodtme i jseipl ime. kii jih mOrajo- re«pek-Ijhlaitii v III totermaidilomiaiM udmtene komur^tičnle franke.
Nlaidpje te potonil, dlai je dolžjruost komisi, kii bo liaiziprttivljala a stran-ktinli iiJktiki ,da razpravlja tiudi o tekih ■rečeh,iki zadlevlje-ja morda lie splošno pofroŽNlct vodstva. Teze D taktika, ki jih ipmljliagai stotatnkino vodstvo s» nastale kob piitedlfra. praktičnega ^rainfainega 'deflia. i pretepenimi latu. Ugotavlja, da '.proti jem tiezam .mit priišflo od shrani mo-
<no vodiš ki je miedinfliT razpravi! 311 sinili dnevi i/
kij prtspriičianii, da j® redila to koinasij-a aindikialino giibaimje v potemieznih po-
eno izmecr varnih vpria%rw v siftiankii v. virslhh parole(airslktegfd' gibanij«.
O agirarneii^i vprašanju
Tudli v tenvisiijii, ki je .imela, nlalogo, da ttepi«’VlŽa» d agirarmth tiszaih, ko je je p’ediioi?'i!iO' konigneisu staiankino vlod-&Imo, se je virotoa, zaninvi vla;„ resna, ip pilfcljlaviitla raizpra^ai. Pejia to komiisije je ottvtojiilt stodiruig Saama. Podh'1 je poro-;čdto o tomsiljjiniih pniniaiipili nja katerih so bife te tteae zgrajicin:^. Te temieslije latlrkio rea&uimikiaimio f.iakp:
Stedtenlj-i zigicklioTUnski miciment ^ od-likujie po treh pfcigiravilili gubanjih fc. j. 1) gtibainje iinttoistr^dnegia proliebardiata^ ki srtremis ziai tom, d|% 'osiatntcevoii _ mdtu-strioO; 2) gibanje kmejtak^h mnio^ic, ki htojC.ajO dbštsSi' avi^bodlnio cJx®?to.vanoe ptalij.ai; 3) gftpnijis kialbniialmih Ijtudstsiv", ki sbremle po nlarodnii clsalmioisvojlitvu. Ti dive piciafedlnaii giiibtajii imata sicer miaSeanlciki ama^aij, vieinldiair pojroagatia tfu&ifii -1)010(6 prol^lairBkeiglai maspinotott-ka,
t. -j. moK- inidustrliieillne^a in bantčniega kraipii-iiaillizima. aiifo imiplediailiiamiai. Zaradi tega ae pvoletairiiiaA f(mte in, mota; d‘rli-žiit*j 9 te/mti dMsmil potsiedlnijimi, giitolaniji lin deliatti na 1la, da prelvsaaimie* kot specifično raizir.edlno revicilucianarno sfilo va-jietli teh dvelt gibanj' v svoje roke.
Ako todti' BtoStrahiraimo ziaienkrlat od biofe, ik giai vodiiijo kiotlianiiijfalhii narOdi, ^5*sane viemidlair&e nujnla .potareba. da pride dio* »vieze mieid imcliiisitiniieilinlim in tomietsikfilm delaivsfcvom na eni strani in med mffličmi k'mei^|kiiimti posestniki n&a drugi silirani. Brez sodbltolva-nijia! alfi; vsaj brez n,eivtiri3ilneg|at obnaSainijai klnetokii^ jnmK#B nii proletjairiiat v	nitii
idJa bi tovtrflift rev^lucijdti n.it;i da» bi, po ii>zvir%snli) neMo!Luic!iji, ohranil polibiC-no mo? v svtpjih itokah. Če tudi imamo v IilaiMjii' nnesto 80 otMotkov le 60 odlsiMtov’ kimlfipikiegia. preWitvaMv,a je tudii 'lat miaiš cidisibofteik dtoMoilij v&scifc in giGiviari jttgnO', diai je zin.)iaigiay proLetariate
bane jtolamkinie sekciije do resne opozii- j biiee teh nunicraitc- sikiciro memtogoSa.
oijle. 1to jte diotoz, dia jte stirantoaj v g,lia.v-'-----------------------------
nali rpCelh edtiina in, cteu rte boleha stran ka, knikor dlrtugie metkomfuntiistiičnte stran ke n(>J nevarni bolezni nobrmiifiih tiak-•fejčfnili nietspotriaizuffnjlijlenij . Žak lju čil je s-voj eo>vor reta#, dia, sicer se: ne bo pro-Ihifšfiil tafeo sie bo hotelo iapremieniiitii farmo pGc3atmiezniih iajiaivi v te®a'h, da b;i pa odik>6no priDitii tomiu, dlai sie teae bfeltlve-DO izpnefnesne.
Sai femi jie, povaiblijiein;, podbi potočilo lin pojasnilo a tesraJi gliedle tiatktike, ki istai jiih izsdetelllai on: im spdlrtug TeiTajdini.
Klop .Eto	iiiže	ee j® b»v*iJl zljas+i z
(Mprta^anijieim o dlitefiatudi prolleterijata, z vipiria^ainijiefmi o rtuzlmeriSu mjed' sibranko im pnolielainiejtiom, z vprtaNmita emotaie frtontte iim zi vipnaSiatodlem o kaiiži m.eiš£.an-■stva kiateO fcri®a mOrlaijo iznabiti kor nauimslhi v revioluoitoaiainniei mannene.
Taktiika o enOtnd fronte mioinai iti za tem, d!a zdlmiž-i V odporno alktoijo kolii-kcr ’ mogel?« naj^Cje ^tevilo^ proleta-rilaliai. TcldM' maipir&im teli takitiikii' je potrebno, 'cHbi ojitone striankai dldbrio orga-■ni®;iainia in v vseh ozlriih disciplinirana. Komiuniističma ^farankia> mora obrobni ti tudii v toni, trenOtkiu &vioi,jo Siamo>-stotfno^ti in' glieidiaiti. dia: ne aaguibi po-■trebnegia. »plr-m pr*i dlflaivstivu. T« se cto‘ie^e -to tediai ako sttnainikia ivstanie zvesta svojemu kjamiumiiigfcičuamiu progi'*3-mu. --
Politična 'iiril^nzigianica je pogoj za zrrJftgo tarnumistlčne stiranke. Zaito je Bosrdiga mnienjia, dia se sme sprejeti e-nvlJn« frcnio na siindlilkiajinem pioiliju, dia pa se ni miogoče udeležiti enotne fron te med1 potiitičniimii strainklaimi. Takta je m. pr. dala. tnainka vsem sivoijiimi samP-ISidnSIkom v suindiikiaitiiih niai]icigx>, dto mo-rago pristopili 'Woleitiarskii zvezii diojčim se strank« te »veze ni dlinektlno udele-SiHa, keir h oče i,meti pmiložnosti, da ho «zv(era z\ieizie 'l.ailiko vodila eventu'elne akjciiile kii jih bo ta piloil^tonskia) zjviezft dolol-ilia. TaktičDia metoda sitranka, je d ejifl Band|i'giai, ne H'zk!l(i,učuje nobene ekcii je ,toda atinankai me tnpi in ne mana nimbemih zime*inijaiv, imi zdastii ne trpi nobenih alijan* in se ne rnairla podvreči skTfepomi izven stramkiinih institucij in •■akilieptoini: ali dlisoipikili drugih strank.
Slinanka, sti mona. ohranita popolno Bvobodio im jiroiste. roke zki, slučaj’ res-nli^negia rimiduciianiarnega giibanjiai. O teh idiejah so miOTiar nB.(zipiivi'Ai;j)a<IL na na-*em sictdlanijem kongreai im sie jih mora pttMS-iiii t,udi na bodofle kangrese Ko-nwiniist;ič.n'e iiirutierniaoffiinaOle. . če pa ta pceledmja ne bo	nta^i,h	prelriilo-
gov, bT.m/.> ostali, iim to 3® P^POlnpiniia naraivnio iitii prtaiviiiHno, »viesti sklepom naSe niaij višje medNamorilme
K te h m porloičilu se je ogfeTO' prvi sctdirug Bcunbacai. Dejal je, dia le *e n'a sejali stoattikin^ia voAilivlai n>astup<a pro!'i 4diajiaim:, ki jiih je razvil Bordiiga.
Rekel je, da bi imonaii biitii bol',1 praK_ ti&n'k Ktor se 4ii% enotirto fnointe ne sme paaabiitfi, da poltene tudli emotina frcnita na simidikailnem polju koniCno vendisrle poUii^tijčna enotna fronta. Kri-tiziiira deijstvo, da se KomunistuCna fitnankiai ni uidleležitlai nekaterih priiredii-tev v alkteriih so bile udefečene vse dimile, proletarske stranke.
Stidr. Cenna,ni se ite blatil »lasti s mit dnaiicdniinui diogodki in z medna ■ iici'i'ti,iim.‘ poLožajlem. Nasliiklal je potoka j
kri.i'Wi se vr^i pirtoilietansiki boj na N«rn»kem in na SvetcMusm, ter vi dru-pih cfT^aAinh. Zai tem je pre&el na polije položaja v Itialtijii in je razpnavljal 0 vpfa^artiu ailii je, aili nji mo>;nos1ii , da hi se?ti'w,ili tudii' v Italiji takomvano delavsko vladlo.	„	„
STidittig Siniesraldo Pneasutt« jte ziago^
\‘.)i,.ial mnenje, dia se miottla udtejstKmii *,niri!no fronto tudi na politi^ntetmi polili. V spJio*nern * ne striin>ia docetta s tezaimai o tlakliiki kakor jih predlaga strankino vodstvo.
RamaizzaiM »ugovarja i/e®e kakor bo biile objavljene.	.	.
Govorili go *e Roberta, Signormnii.
Dcimagso in Troimb^totrte. Komusiijla je inkiljxi6i,la sejo i« so otelili v«i odboroji
'miamlj za/more nairediiltls ipirlofetarM ako se posOaiviii v vrShe prioitiitomieitskiega gi-banja.	...	,
Da dioseže zvezo z miallffimir kimeto^al-cd, kd po lazimeraih, v kiaitielrtib žive niso iim ne morejfa biti komiumiistilčno navd-u šeni-, mtara d*aibii teim kmeiloivaitoem po-tnebns konoeaijte. Tudi ako vstrajamo — iin mii Msteajamo — na staliiSču, d& imja. veliki obrtot Hudi n’a zemlji anat-no tehnliično superiorna# nad malim ob-raltom. in ,iako fludii ne Uajie ,diai bo moral proletariati, takoj ko dolbi oblasti v k vprfe reke, inidtustria.liziiTSti kmetijr ■stvo, kOn<rem‘itiirailii prodiukciijte* in torej kiotmiuiriiiairialtii' dtelo, .mora ltoimpniatiič-na stnamika .vienldlairilie' prtonaiti, dia v tlrte-ncitilou, ko bo uvedlema proMBirskia- di.ik-tatiura bedo §'e vedno miamukaliii du%vr-nti iin' tehnični predipogotilii zla popolno paj|ira|'tiizlaicijo ltinneitijsiiva. Zato bo mioral pmletlariaiti zaidioivtolltli kmtečkii, s,tian s tem:, dia miu bo ciiclvoliii da otstanie las trni kavoje ziemlii« in, da bo ctovoM svo badino oiblleldiaiuo cMaile zeimlije visenj kii bodo za Jo dieta zares sposobni.
Tieti komisiji se profcivi nadelo kii hoče tiaktoj organteTHiti vefluke komune•
To je načeto sttalre secilaildteflnoki^tič-ne '?!ti'anike, kti si je miisliiJia, da bo pri-vtaiiino obdleitovianje zielmlije po malih kmetovalcih izginilo rta1 mah in, da bo vsa zemilija obdeliania, bodisi vi zadružnem gospodarstvu bodisi v diržavnem gictsiPodJairlsihTU'.
O teh dMeh priinicipih jte potrebno tore^ dl* k® raizpnaivlliiaj ntaijtprvo ziaikaj ako bi pO!ni,ag.al dirugii prinoip, tod^j bi bito cldv.ač visaika raapraiva o paiedliaga-miih fcezlaili.
Temiciljmisinnu pninteipu kii' je vodil ptOTO&evialltce piii sesltovltjamiju agriainniih tez stia se protiviitlia soidiriugiai Sdaiffidi in Srebrnič. Oba. sta zahtevala naj se branika vrne stanesniu naifeiu o popolni in takojšnji sociaMziaiaijii vse zemlijle. Obi» ata opozorila navzoče n)a tfejsfcvo, da m v inialih pose.-ltinlikih čisto' lahko POrodtii ini utrdi tiudi v kOrniuinističnii družbi, mieflčanfrtki diuh, kii bi pamogol f.ostlaiti prioiletariatbui nlevamn.
Razprav sita se udiele^iia tiudi poiro-čeMaltoc in poslianec Graaiiadai ter 90r diriuig Mtatriabi mi:, ki je iaviaijal približno stedlefče:
Zais|hliui*klii miailliih posest,n ikov knie-tavatoev f-o nli^ji od zaslužka kmetijskega dtelavda ako seveda je temu p»» 'stedml.iianui' zagoitovljiano tiiteijinta delo. Ako b-i dala prmtetarlaka dliktatorai tako aaSfoillciMiito vseinnu kmsltiijskiamiU’ prpbi-'valstvai, se ho to rade volje odreklo fiastti' miaitega posesdvB.
Razpravii' se je zalkijučila a tem, da sita biijii predilagami' dive resoluciji iin je diobultai 13 gliasov onia^ ki jo Je predlagali Piadr. Taniipamii to, kii odiobra.va1 po palimuima agvpme teze kakor1 _ so bile precRaganie. Dmg<a resoluioi ja je dobu*a 'e 2 glasa. Naslednji dlan se je vrwla ptcidlnobniai raapi^vai o posaime®nem: de-lu agnamniih tez.
O sindikalnem vprašanju
Komisija, kii je dobi ta nalogo da D> •rltofrMfi s"ii eiViefniHmsimio izipremienii sindfi-kalniei tez«'1, je tiaikoj sprejella' splioptve principe teh, ter kakiar jih .jie raztolmačit poiriocevaikie .aadiruigi Graziiade,i. 8 Itock sindlikailiniili ter. g© je izijn-ememi-lo gleete na sprajdm; mtatnjsrinisikiih mest od Sferami konTumstOv v odlborih in vtadsl/vtah .stranP^vinnn ^rgianiiaajciij. Sodim g Tasca jie vstrajal na stoliafiu, da morajo vstopiti v te odbore komunisti tudii klat, miainipiniai, ata> jmiauo za« sedaj orglamiziiiriaine komunistične^ grupe in ako je en del člainOv orientiran v naS>i smorii Sotch’ug)ai Ferrari« in liermaneto sta zagovarjala stališče, da nte smejo se puiStliti komuniteti izvtoiTtita kot manj-^ima nikamor. Toidia kiamtisija po svoji ■veliki večini ini siaim poročevalec Gran-sci so sprejeli pneditog Tasche, ki je toreij za sprejemi manjšinskih mesit.
Rvzmaiv« o teh tolfik iw spitali raz-prav« o stiindiikialniih teaah jo dlalia p°-sndrugom ,dia so pojasniti poto-•*aj v koijem se raavija komurtisUčno
krajinah- ta v. posameznih mestih. Pri vp raftanju o prolietarskii zvezi se je sklenilo dogovoiiifti a komisijo o takti čniih tezah, ker je tu pni zadeta taktika cele stranke.
Plenarna seja dne 25. t. m,
Dne23. t. m. pred poklane se: jie otvo-riila druga plenarna, seja kbm.gr,esa. Pa^lsedoval je siodrug Roberto, ki je podal v kratkem 'poročita o dl&lovaniju komisij. Za tem ptefita do&le pozdrave od osredhfega konilunifeKižnega okI-boira .pnoilidtarsek lige iz Miilana im Fa-lignO. Osredimjli- odbor bulgatrske: komo ni stične stnainke jte tudi poeitei brzojaven pojzdnav iiiw izljiavilija, da miu žal mi bito mogofe odizlvata viabiilu ital. kem stranke glede udeležbe na kongresu.
Se sprfeijsme! pcmčiilb kpmfaije o ve-r.LPiiciiranou rniainidlaitov in se dolloči da niihia piriifetiopfi nia, kongresu nobeno ckugo časopisje razum konnunistične-
g^.
Poro^io strankinega
vodstva
Giieco poriclčte, dia je bilo tiskano po-n#'i.lio slramklineigia' vtoidisiva od prizat-deto komisije sprejeto proti enemu glasu. Venidari prizma, dia: je bilo pon> čiito tudi kritiziramo in, so biffi sprejeli naiznti njasvetli, koje -rtaij- bcidOčie viodslft1© upošteva.
Sklenjjeino je bilo priporočati nia j se ziaikijiučki o revtiaijiii 6!,aino\" predloiše pO^mezniirT stinamki nitni sekcijam v odtobriiltev'. Grieco pove, diai je revizsiijia čliainoM dlelokatoni akti po aktereim^ se sme izkljlučiti iz sifcranike tiudi tafee ola-nO, ki se sider niso iiz|kiaiz»a,liii preveč mar lomiarne ailii škodilljiiivie!; kii je pa. vendarle boljie, da niiso v stranki. Javna razprava o takih zakljulčiitvjath bit mnogokrat boiliji »kodovaia nego koristila.
Ktar se tif&e pno(p(a©aind© aim agiilHaoija j® sitfranlkino vodteltv-O prepriiSano, da mjorda .res nii sibomito vlsega kar bi se bito dlatto iavirSiffi. Venldiar, sli je vtotd-stVO >v gvteulhi, dlai je storHilo, kar je bito v dlaniih raamierah miogoče. Vodstvo je pogivieiliilo v terni pnevim letu dbstanka kamsunli^čne stmnjke vse nvioije slite v to, da «^viiivwni ualtatnovli Msie. one o.rga-iMsemia, v klatetih se vtr&i slt.rankino delo. Z eno besedo,, je sikrbelo za ustanovitev in za- korieoliidlaeijo stoatnteoe or-ganltaaicijie im vti^eh njenlih cfligjainiiamov.
V
J V bodoče se. bot mpriailo posvetili ve&jo .j pa^njo propagandi.
Nekateri stodjpugii v komisi ji, so mnenja, da je koimuinMtiičnO časopisje pretenko ptisHino. To je midrda tudli res. Toscte' siojdlrugii ne smetjo pozabiti, da moimniia mi vrniti v naSeim čtaigapisjiu težko diskusijjo o strankinih načeli li in a drugih vainlih pitoieitiarabih problemi h nned tem, k» M se in dliskusijo lahko vodile v revijah, ako bi, jih i-miaffii velč i|m ako bi biiie te revije dcmoilj razširjene. Vendar bo ppsllai komuni-sitiični tisk boilli^i in Lačjii, ata bodo So-deioMaili pnii nijemi vsi godrugti.
Gledio .vprašanja o denarniem: poto-žajiu na^eiga tilsfkai niassnamffa peropeva-lec; dai je naizpravitiiailiai kcimisija tudi- o tem^. Denanni poloilatf s4Mnbi-r»e®» tista, i«. Arlviitean. ftr) nunožine uititttelieiv. ir
kiav je odivlisent od- množine aitateljav in od' pTtDsiticVoilijnih -prlispevklciv. Stranka pač dia; iisjtomi ponisagia^ koiiitar more, čudežev- paj ne rnpre delati.
VkAMvloi j.e hiadatliiie- redilo dtobra vpr-a Satnij« mfedieni^ke iin . ženske, opga-niiaa-c'oe. Enako je primerno redilo tudi vDinašanje ilegaJne organizacije na na-P&, da se danes liaihkSoi tlrdi, da zre stranka z gotovostjo v blodioičnost ktoite-r,i bo znala kljubovtaii pa, naj se zgor di karikoli.
Pta knaitkib' zaklju«-nii'h besedah se pneiide k podiiolbni razpnalvti.
Te se udleile®i vieliiko tekilo delegatov in j,e bita končno poroaiilO sSInamikinega vodsitiva stprejeito z v.aI'ko večino gla sov. Gllasoivall! te prrtfci te m delegat in dve deželni zvezi sita se glasovanj u
V7idi’žiati.
Sprejete so bite z vie^inO glasov in; z malimi iaptnemiembam* tudii teze o a gtrtaiimenu iin teae o Bindhka-ln^m vpra fanjlu, v kolikor jih je predlagalo stran kino vodstvo.
V bodoči SteviSkiit bfoimta podailii poročijo o naslednjih dneh kongretea in botmO cto.j;avilii vse resolucije m sklepe ki so biilM sprejeti. Ob enem homo objaviti tudii nekatere Alaine govore.
Predi aakiljulč.'kiojm\ kongresa, kii je tnajjlaJ sedem; dnii, je bilio izvloiljeno sfe-efeie novo oisredlnje gkianfkinia vod-
Azzmto Izidor, Bordiff01 Ameaeo, Flecchia Viktor, Fortichmri Brumfl, Gašperini, G^nmn EgdMo,	Gnudii
Esmco, Grarmci Antonio, Grieca Rug-gero, Matmbdni Ans«linm, liepass?, Lui-gi Šessa Cesare, Terracmi Umberto, Togtmtti Palnuro.
Zai teze o slnainkinii taktiki jie gliaso-vailo: •
ziai	31.089	gilasovi
protii .....	4.151	«
se je vzdržalo . . .	707	«
namaivziočiih je bifliot .	2.165	«
Novto goriiinaiviedeno stoamkino vodr billo i®v:cil|j,eno. soglasno.
naseljevanje v Rusijo
Za gospodBirsko konsolidacijo uporablja Sovjetska Rusija poleg1 tujega denarnega kapitala, industrijskih strojev tudi tehnično Sa^žJhamih delavcev. Rustiijia je priičeDa v velikem m:erilu in-, dustriailtnoi naselj,irviainij.e. Naijvečjega prii-tofcai industrijskih delavcev si obeta iz Amerike, kjer živi čez 3,000.000 Rusov, od katerih je nedvomno veilik del pro-fesionisbav im raizuiinniti fiWmerjev (poljedelcev).
O imdtustrialnem nlaseljevanju v Sovjetsko Rusijo iz Ziedrnljeniih 4r%v pi-&e n-Soviiet Rossnai), list katerega1 izdaja rusko zastopstvo v Ameriki sledeče:
Današnje gaslo Sovjetske Rusije je «eikonom9fca fronta». Po; Štirih teti,h im perialističnie vlojne iin1 treh letih rteivioilu-oije, po bojih na vseh Straneh z notra-injiiim iin zunanjim sovra^nikoni so se Rusi zdaj obrnili protii mdnijemu so-vra/žniikn — * iniduistriiiail niemm ’ obuboša-nju debele. Taiko so- se navadili vojaških terminov, da govore o «napiaidih)), «sovraž(niku» an nfromitii« tudli zdiaj, ko »majo opraviti z lindustiiialniim položajem. In čq bedo Rusi tako odliočni, po-gumni in trezrai na ekonomski fronti kakor so bili na vojački, bodo nedvomno premagali vse obstoječe težave.
Rcuj za ekonomko rekonstrukcijo je seveda veliko te^5i koti je bil boj z belimi armadami. Sedatji boj potrebuje več potrpeli j iva^tii in vatnajnosti. Proces je počasnejši. Kri^a-novSkii: pftSe v u-vOdlu svojega «Načrtia elektrifikaicije Ruske socialistične federativne sovjetske republike« (Moskva 1920.): «Pred-vise mimoramo vedeti in sii dobro zapomniti, da; likvidacija dtedS^ime, sedem letne vioune in zgradba vse naše narodne ekonomije na popolnoma novem temelju se ne mora izvršiti' v kratkem času. Potrebno je torej, dia se taikoj v zaCetktu sprijiazniimo z miiisldjo, da je bo na ekonomski fronti veliko težji kot. na vojački im da Brno tudi tu navezani na mednarodne razmere, amipak v veliko večji meri«.
Ce dobro premotnimo polWaj iin se zlasifii ozremo ,na dejstvo, da jie armada izučenih ruskih delavčevi zelo trpela v sedemlletni vojrni, tedaj lahko razumemo, kakšno nalogo ima Sovjetska Rusija danes predi seboj. Rusija jie vedno bila indiustrialmo zaostala drsava in Število njenih liindustrialniiih deiSavcevr ni bilo nikdlar veliko, ako jo primerjamo dišavami kakor je Nemčija, Anglija ali Amerika. Pred vojno ni bilo, v Ru-siijii ve<- ko tri milijone industrialnili de-* lavoev — v, dr*avi, ki sfeje 180 miitijo-nov' ppebivatoe.v! Najiaurjenejši in naj-bof razredno zav,edini delavci, zaposleni v vetikiih tvorrticffili v Petrogradu in Moskvi, so nabolj trpeli v tej periodi. Carska vliadia ni delala prva leta imperialistične vojne nikakrSlrae razlike med rekruti An je postala na fronte veluko Število izučenih delavcev. Ko je pri&la revol ucija, so zopet biili izučeni delavci, ki so steli v prvtih vrstah na revo-luatonarni fronti. Rila sita l^efi Petrograd in rdeče Moskva, ki sta pcj&il.ral'a kontigient za. kontigentom v frontne tete rdeče armade. Po nekiem poročilu je od 2000 deliavcev v Putilovih tovarnah (v Petrogradu), kii so Mi v boj proti so-'vriafiniku Sovjetske Rusije, ostalo le — /7 Uvih. Ravno tako je bi3o z delavci v drugih vetjih podjetjih. Tisti. kJ »o
ostali živi, <o daines naztapljenii po vsej Rusi ji in Sibiriji, zaposteiii v važnih službah v rdeči armadi ali v admi-niiptrativiniih oddelkili sovjetske vlade. Poleg .tega je veliko Število mestnih delavcev odlčlo na deiželo, kjer so eksiatemi-čne raiamiere nekoliko mitej^e iin kijer so sie nastanili tat mali obrtniki.
To so rar/Jogu, da so industrije v So-vjetoi Rusijii izgubile ogromno večino zmtolžniih deliavcev:	izučenih	mehani-
kov, naddelavcev itd, litd. Mlajši elei-ment, u^ienoi iin vajieoiici, kii; se v. normalnih razmerah razviiijajo v jzuirjiene mehanike in nadomeščajo gfcare moči, so tuidii bilii v vojnah in. izgubili so vse stike z indtebrijamii.
Pomanjkan je izuen-iii detavicov je ob-čutiitli povsod. V rudnikih in v tovarnah je široka; vrael mied1 industrijsko npravo ini navadnimi dfelav&i, ki tvorijo delovno moštvo.. Gornja plast delovnega’ mioštva, ki navadno obstoji iz izvtežbaniih mehanitav, etektričiairjev, iz delovaicev orodja, veSčiili rindiarjiev, skratka v vsaki stiroki izučenih moč, je takoretač docela izginilla.
Sovjetska Rusija se trudi kolikor more, da napolni to vrzel in ustvarti nove kontinente inteligentnih, izve«. bamih delavtcev. V ta namen so bile u-stanovljene mnoge itebničive šale; sl^O-raj vtsaikia večja tomarna i nvsaka imdu-strialirk naiaelbina ima- šolo te vrste, ki se v mnogih eilučajiib imenuijejo «rab-fakd (okraj%nia: beseda za: «irabočaja (delavska) faku'iteta»). V Batenovu (U-ral), kjer so mdiniiki, je na pninier Sola, V kateri fantje od 16. do 20. teta Študirajo inženirstvo, mehaniko 'itd. po &tiri ure dnevno; druge fetiin^t. delajo v mdr maku tfli delavnici im prejmejo pflia&o z« vseh osem uir. Potem so večerne sole aa odra^čene deflavice in v mestih je mnogo novih *ol za višjo tehnu&ko izobrazbo. V treh alti- štirih Ketlih bodo te Sole mogočno vplivale na industrialno življenje v Rusiji, amtpak momienitalno me morejo pomagati. V sled tega je Sovjetska Rusija prisiljena obrniti se na tuje dr^aive m povabiti izui^te delavce katerekoli stroke, da se nmele v njenih mestih in pomnc&e vrste njenih iz-ve^bornih sil.
V iai namen: je bit ustanoviljien nov oddelek sovjetske vlade: oddelek indu-strialnega naseljevanja, ki ie pod' področjem, Vrhovnega sveta narodne ekonomije. Obseg dela v teta oddelku je očrtan v nanedbi z cine 29. junija 1921., ki'se deloma glasi:
1) Oddietek za industrijsko naseljevanje .je organiairan kot diel; Osrednjega proižvtajalinega' oddelka Vrhovnega sveta narodne ekonomije. Ta oddelek odloča:
2) katena indiusteiialna podjetja so po svoji opremii ali po drugiii posebnih raameraih priklladina, da jih ‘lahko obratujejo tuji delavci, ki so organaairani v kartelih, zadrugah itd. Podjetja se izroče tem delavcem v najem- ali d'ru-gafte, kakor bo te najbolj priimemo, in si,cier na temelju avtonomije d‘o gotove stopnje? kakor bo v visakem slučaju določeno; vsa taka podjetja ostanejo pod nadzorstvom Vrhovnega sveta narodne ekonOrtnije.
Na podilagii te naredbe je Vrhovni nvoi ip0dne ekonomij« imanov«! za-
stopnika v Združenih rlir^avaiti za, nadzorovanje industrijskega _ naselijevanja v Sovjetsko Rusijo, kar je pojasnjeno v poročilu, ki je bilo izdano nedolgo tega in kii se glasi:
«Na temeljiu nove gospodarske politike sovjetske vlade vabi Vrhovni svet narodne ekonomije orgamiiziiane skupina delavcev, da se nasele v Sovjetsko Rusi ja v sivabo, da pomagajo |»i obnovitvi debele. Delavci so lahko organizirani v poljedelskih in indtoisibnialnih kooperativah, tovani^tviih, skupinah ali katar te hočejo. Vlsiakia taka organizacija, ki pnidle v Rusijo; dabi v najem ailii n,a koncesijo indtusitrialra podjietja; tovarno, dislavnioo,, rudnik, veliko kmetiio iitd. Vrhicvni svet narodine eta-miomiije vabii tudi omPemiirje, iaučene mehanike, električarje, imrijme rudairje, stavbinislks dolavce in; sploh izučene de-ilavce vsake stroke, da pridejo v Rusijo in, potmaigajo zgraditi- novo ekonomsko stiabivO v sovjetski ^publiki. Dalje vabi fanmialrja za razvoj ruskega umnega poljiedjielstva. posebno pa vabi- organii-scirainie farmarake taloiniije, da se naaels v Ru«3Syo in uvedejo modierne metode strojnega poljiedelstva v niaši' republiki.
Porzior! S tem « rešeno, da ji3 Sovjiei-ska Rusija odprta spWmamu. nasalje-vanjiu. Navaidiniih diellavcev ne potirebu-jiemo, ker jih imamo dcmiai do\lolj. Povabljeni* so te tehniki in drugi delavci, kr se razumejo mai kalkšno specifično (Mo. Le -tisti, ki spadajo v industriji no naseljefvanije se bodb zaenkrat smeli, niaiseiiti.
Zastopnik Vrhovnega sveta narodime ekonomije posluje vzajemno z1 Društvom za tehniško pomioč Sovjletski Rur sijji, ki lima svoje podružinice v Zd-rute-niih državah iim Kanadi. Za vSaj pojasnti-}!a se je treba obrniti na siledlefli maisllofv: Society tor Techniicail Aid to Sovtet Ruteiio, Riotom; 303, 110 West 40bh Str., New York Giity».
Iz go(nnjleiga poročila) j(a jiasno raavidl-no, da visi i-ndiiistiiieintil niatsedijemcii, organizirani v skupinialh, pojdejo v tovarne ali druga intdusfcrjtellnia podjetja v Ru-giji« na temielju -pogodbe, ki se sklene %s tuikiaj. Delavidi,, kd se imumejo na umno ptoljediellistivo, torej izkušeni farmarji, dobe od sovjesfeke vliadie zemljo za ustanovitev! agrarnih kplidni j - Delia vci, ki stopijo v raške dnidustrilje posameano, ne da bi bili organiiziilrami v sMipinlab, se bodlo morali podlvirečii pogojem, ki obstoje v Sovjetlskii! Rusiji; prejemali 'bodo mesado v denarju aili v blagu po obstoječih ztakonih to dlobe odškodlniruo m orodje, ktii gia. plotnesio s seboj. Na.se-Ijieincli plačajo vožnjo dlo ruiskeiga prisba,-iupča to vizidtii morajo s setboj dOvolj H-vil io obliefce, dia, bodoi preskrbljeni z« nekaj <tasa:.
V Amer.iktii jie čez tri milijone Ruisov. DesJejti odstiotkov se Jiih morda vime v svojo steno domovino; tli- izseljencu tajita igra,jo vapno uliogo pni- rekonstrukciji ruisiklrh irudluisltrij. Znanost, katero so si pridobil v Ameriki, lahko prane se v RuisijO -naivno tisto, čeisiar tom Se nialjibOlj mianjkia. D očim Rusija v prvii virstš vabi amer|i8ke Ruise, sč> ji dobro-dio^li tudli domači amenii Skt dlelavri in deiaivoi dlriugiiih narodnositi, ki so izurje^ ni, kot gorii omenjeno, to katere veseli Mii v Ruaijp.
Vsaik ‘iaseljeniec bd .moiial imietii najmanj- 300 dolarjev, kdo* hoče da pot. Sto dOJiatrj&v je treba za vožtnjjo, drugih sto z|a niaktuip živil .iim obleke in ostalih sto se -lahko porabii orodje. To bi za--doistoMalo. Ves nlaičnfc naiseljevna-nj-ai se mora lizvestli zelo Skrbno. Anani^inati je trelba kraj za zbiranje skupin in vkrcavanje na parniik katar tudi rusko priistanišče za izkrciavanje. Org®niiz#irar nje skuigln in šahiranje posaimezlnih naseljencev' se vr»i pod vodfetivom «So«iety for Teohnicat Aid to Sorilet Russia of tihe United States and Cainiada«; to druš tvo je samo nia, sebi dialanisko društvo. Vsi prijavljene!! slo skitbino izbrainli. To bi moralo trajati niekaj časa, kajti Sovjetska Rusija ne mara ljudi', kii bi ji detlali nadlego in sitnostli; to so proti-reaivloiluiaiioiniarjii, aniarliteti, lenuhi itd. (•Mti smo mnenjla, da aintairhisti nikakor ne spadlajo v eno vrsto a revolucionarji •in.... lenuhi! — Qp, u.) Prednost, imajo sanici to. -pta: taki, ki imajo denar za stroške koti gori omen jeno.
OpoKoriti tneba na diejist-vo, da apli-oirajnjie ameriških metod: v ruskih inclu striijaih pojde palagiamia, kiaj-ti- ruske in-dubtrtije s® niiso znate za ameriško brai-no. Ameriški nlaiseljenciii bodlo torej na-letlellli na raiznte težave, ki bodo premagane le stopnjama. Iz tiega o«, ir a, Rusija \wbi v -privj vjisti — kaikJor ®e rečeno —-z-mo^Jne ruske emigiramitie iin pa tata ki se z lahkoto nauče raskiegia1 .jezika.
Delava« iz Amerike to dirugiiih dettel, ki e maiselijo v Rusijo, bodo delafii pod pogoji novega reda i-n se bodo otresli neštetih težkoč dim Ulake, kd je kanaikte-ribtična v kiapitaiMetitiniih dir^avah in ki dete ž,i,vljenjie A^lavcev' tako nnu^rio. — Skupaj1 z ruskimi delavci bodo gradili sooialMiSno družbo podi inspiracijami to vodstvom vlade svo.jlegia lastnega
Komunistična stranka Italije
(Siekoija kiomiunliisiisilSnle Internacionale) Prva beseda novoizvoljenega osrednjega vodstva vsem so-drugom
Niovioi-z/voiijieni' osnednjil odbor, ki |e bi*l iziviOljien nia kadmijem sltira ruki nem kongresu v Rimn, inied1 tem ta prevzema nnestio na koje jie bil potklkiain, pio6*ja vsem sadiruigom in vnem- orga-■niKaoi jairn, pnior^ne pozdiriffive prepričan-, diai bodo nastopali tudli v bodoče vsi tamnnisti Itlaliije, odi prvegla dp zciij-nijiega, odločno to slojno v tani at skupine stvari.
Noivloiizvolilenli osrednji oltar izjavlja, da bo viržil dvoje dOl^nlasti. na nalito, da bo reSi.1 do zadnjega vse nalogo, ki miu jffii je nialošil kongres po zanlimivih riaizpravah to potom precizr ni h sklispioiv. Pri tam se inJadteijla, da ho s tem -svcijimi (Miom pnipomiogel s^n-an-ki to nj«niim orgtainiiaalaijam dlo naj-vefijiih vspiahov. Pradivs^m- hoče ntovo vodstvo poviclhriti obvezo komuinistiČ'-ne sinanke Itatlije, ki- hio|6e določati pofiilli&ni? PDvif stetod v cikMiru _ mod-nancdneiga' gibanja, v smiiallu jasnih sklepov kongresa, kiar -pomeni, da žeK in da se hoče. stnogio podvreči- dascdpila-n.i, akleppiri; jm. določbam najvi^jih in-Stenc IniHariniaiaionrare tudi glede vpm-&anda ta-ldiike po kateri se mona ravnati .Med lOsriednijTrm v.odstvom kiom-unli-stične stlriainke ItaJtiije im pneidsedinli?-tvcim Komnnu,si'j'.lfine Initetm^iioinate se že v-r^e pogiajianjia v to da se pride v naijk-naj^ena (jasai- dlo reditve teigia vpra-žan ja.
Stmainfkiino čaisOpidjo bot objavilo obzirno sklepe III internacionali e gted« takitiikie im bo pojiasirtiilo kako je (ireba te siktepa pojmiti in kalta jih u,\»eljar utlii-. Polegi tega bo obvialztolžiiilo ticvsoajdeiV'-ne natege. Iti; jftb bo naziposliaAoi cetred-nj(e vodstvo dogovoflpo z organizmi III totenniaoionale. Vsted Hetgai se imam smatrati, da je sp'bšna raziprava o stDanikiimd taklllkii aakfljučemat to da ato-,pi ilakoj na nljeno »mtsboi dis(iip’iina ak-ciiijie kakor naim bot tloi dlolločila Komu-nistična -intei^nacionalla potem ta bo -izviekJla ziai skteipe Jiiafitegai tangoesa in za gradivo, ki, jli ga bo diatlo na rtaz-po-lagio novio.iizvtoitenio vodstvo. —Delo torej. kit se ga micuia d-a\1r8iit)i po kongresu v orgiaintissaidijaih ki, bo poslale na kongres sviote zastopnike, .je s^gictlj to-fonmativnb oni strogo totiernega znanja ter se mora to delo voditi, v smislu nlaivodi-1, kii jiih bo vodativo poelato de-žeHnimi zvieziam.
Novotiizvtoilljielniii opredlniji':; odbotr naana -rtjia v^eim- sodnugom- da riaPuna, tudi: v -nraipnej, fcaitar je rač'un|aJ> dasehliaj, v prvi v iflstii nai na|jpoig!liai,i'.|lniejšd- sili sfcnawke t.. .j. na disciplino im n& slogio, ki stila tlako tepo \ikdail dia danes v n-a^i stranki iin ziagctevlja, da katar hoče .niolvo vodstvo st Irtoma riespektiirati- medi-narodno disciipliino, bo z enatko stiio-gostjo Ziah-tieiviailDi od viseli sOdirtugov in od vseh ortcBUiizimiav, da raspekMirajo iin dlai <ae ravnajo po moitirantji disdpltoi stria-nkie to dia, ds-tanejio slloži% in adinti v viseh rtaSiih altaijah im v vseh bojih, ki 'jih bot stranka, vodila proti vsem na-sprtoHiniltam koimuini-zima.
Soidlruge vse din ves pnaletlair-ai'- pio-adnaiviimo s fclficeun: Živela tamiuinistiic-na stranka Italije! Zavela kom(un<iis/tlič-na mterniaiciiionlaila!
Osednji odbor: Azzmrio. Bordiga, FleccHb, Fortichiari, Gašperini, Gen-nari, Gnrudi, Grieco, Marabini, Repos-si, Sessa, Terracim, Togliatti.
Iz stranke
Nekatere komunistične sekcije niso s« d^dlnute ivtseh sivojilh doJižnoštfci nar pnarn- sttrankiremiu viodsttvu v R-imu in -naipram deželnemiu strainki'nerniu c«dboiiu v Trstu. Opozorimo dtaleis te sekiaije Še enlka-iat naj po^Hilejo strankinemu vodlstvn M Rint prispevke za izksfzniice to- siicer po 5 lir in 50 vinarjev za vsakega upisanega člana in 12 lir od' vsakega čia,na- deželnemu stiran kiiirnamu odboam- v Trsi- kamor morajo poslati tuifli imenike čitenpv v dveh izvodih. Sekcij«, ki ne pošljete teh pri spevkov ne iWie niti izkaznic.
Poteg tega opozorimo vse nate sekcije, da je .njihova doPnosit nabirati prispevke . za- ^stavni SkDad «Dela». Liist *ivii te od teh prispevkov im od naročniikov. V eni- i-miPd bodočih He-vtilk bomo o-bjaivili. levilo naHočnikov in odijemakev lista v okrožju jnosattnez n-ih .sekciij in to v |»l ivaio onih sekcij ki so svoje dolžnost« iEvu^ite in v sipodbuijo on-ih, ki teh doilžniosti niso zniate ali maso mogte »e kvrfiti.
Največja sfla
Niti najmanj nii pretirano, ako se pravi, dal more delavski razredi storiti tfse, kar si .zalteli. Nkj, tu te trebai enfiga pogioja-: d-a si pastam svest svoje moti. Brez tleiga je on: papolmotma brez moči, — prav kakor malo dete. A v tekem stanjin se nahajajo delavcu staro v vseh deželah. Edina izijeima jie Rusija z ne-kollita ‘.•i»eidin:iih sovijettskih republik, kjer se nahiaja delavci ra-zred v pote-'Aaju gospodarja eivoje taistne utsode in' kjer viotju-jie J.j ut boi z vtaeimli preostanki sitiare suženjske druft>e.
pelavec je tat posameznik, kot osam lian, najielrmmi suitenj, brez moča. Njegov* poteteij je te^iaik in neznosen. Prodajati se mora onim. ki. so ugrabili proizvajalna. in -prometnai ©redfedVa. Za evoje delo dobiva tarnaj toliko, dia; se na kiak ma.C.in obdir^i -pili življlenSU'. Vise .izobilje, ■r-azikio^j«, vsa tepete, ki jto imtvairja s svojimi rokami in s fiKTotjiiim mozaom preide v noke špekulantov in družabnih nazbajnitav.
Le delavci se morajo zdrfuČdti, zediniti v va^-n-ih zadevali in vse tio se ta-koj isapramenii. Ni tsi^ta zruSiiti vlada,-vine ka.pi-tiaila. KaipiteHistov je mate. Delavci ivorijo ogrcimno dputetonia ve%fa Delavci tat -rlazred- so n-aijvečja šiite v družbi — ata so zflru-^eni in ata im dtučO pn^linijla; veličialstnia idej* za preu-redbo Celega življenja. Oni so bili to od paimili.veka, a si niisio bilii tega v avesti. Venldlar pa me bo vedno tata. Opa.%jo ste te z,niafci PT-ebujanii-a: Deteiyei ®na-vaijia svojo silo. Prihajajo do .spoana-nja. dlai k# njihova r#;fev v njihovi solidarmostii in ne -v mi?kH-'ebojniiti prepirih.
Razredno zavedni milsielmi, prebujeni iin slojni delavci lahko razbijajo su-tenijake otave, jiih rtaatetejo katar pajčevine in .pahnejo v nepovratnost ves kapitalistični siistem S njegoviimi parazite -vteeh barv.
•Gotovost zimage svetovnegB proMa-riiate }'e zavfeina le od solidarncastii dela. od jasnosti, ciljev organiziranih delav-cm, od nepresitia.nih naiporov, bo-rh in odločnosti, da se prilde do končnega oillja.
(Po »ZnamijiiB.)
Alkoholna statistika za Slovenijo
V SHOvtstniijii so popili tete 1980. 270.000 M Milnja- 73,684 hfl Ksidjcvtca illn 4200 hi igranja- v «tapma viractotofejtri 1,403.100.000 K. R^biann s pertSmi oi:«pii je	pompreč-
<ma nad 6000 K im lato m saimo pijačo.
Ntemia v Me Kuite aefflaflaskog1, kaimo nuje dospela botfba iamed.ru kapitela i •radk Svefcski imperialističikii rai uz-butrlkao ie sve dirtave i sve narode, rad-nfičktei i) selljačkie mas© se hude i podu-ztoffiu mi val e na tmrdijaVe bUir&biaskah ptiSviliegnljai. Sviifle dfem svetfekog gra-(liiai^Jaog- nate' klasa, sviOa dam sveteke aoci jadrne revolucije.
Vosaeči' s?e nedavna paMbrodOm' irnao gams ipniJitou sfestoto s© i govoriti par sati s® jedn« diefeetaki načih dalmatinskih iseljemikai, ko ji se rnkon, 6—10 godiš-«jeg borlaivka m Novoj' Zelandiji vračala kufli. Svi su naravno — to sta mogu d&raas drugio dla bvdiu? — boljfevtei. Dali «u mai zatnimiiVih podiatiakai o sta-rnihi i smeri radlrvrčkDg pokueta u tmn dialektom. delu sveta,
Noivta Zelandija je automompi engfe-skii Domamtoni. Početafc svetskog rala ZMafita ji© i taimo, kao i drugde, majviči u$pop patriotskih fraz® i buržoazne diktature. .Protiv rlalrne funije podiizteula je smelo svoj glas mala Radmička sifcnamka — Laboiur Panty. Jedam od! njenih vodja, Itrae Palddjy Webb odliefeo je za to tiri god ime u tammitai. Patriotska OPOKiclije! u RmdmdCkoj sfttrsaiooii oeno vata je palic N^caiviesnJu radraieku strla Tiku; nu tla nije mogila dla. okupi oko sebe radinli*tMa nitti da se dočepai kfekvog upliva. u zemlji. Postenje jtojš tri stranke: VeMkoburžoaana liberalna stiramka i dve Bilin)obua«o«ii-ike: reformiistička i ob-mcivUlkh stranka. Nova Zelandija kroji ne%* ipneko i milioina Stanovnika, cd <*$aipfe o 30.000 evropejjaca (medj u n ji-mja okioi 1500 Jugrotevena-Dalmabimaca) 'in 45.000 utfodijlenika Maura, koji siu se u giiavnom ravilferalfo, pa šal ju u par lameijiat 2 zastiupmika. Nu ti. %Mbo*e s>o%3! su Jo» zaostali, gilssuju uvtefc za viMtimi bile:. ParlBimeniat »ima 28 z ar stupnikla, miedju njima 8 za Radničku etmeuniklu*
Radmčka sttrtauika jo? nije pristopila Tretoj: iinibernacJotnlaili ali srn nljeztaa pnopagjamldai ude u sanera kamumi<ania i nije sigurno dateko dan;, kadi • 6e se stranka di formalno sjediniti sa ssvet-skiitmi reMolucaonarniim, pokretomi u Ko-miuinliiBtiičkoj internacionali. Glasiln. su stranke aMaury Land: Workari» (Rad-nik maurske zemlje), sedmifiniik u Wle®injgtaniu, «Gom!mon Wealt» (Svefr skta aajjBdaiiiica) u Aucikliandu i «Thine» (TruiiJ), koja istimi djvfepui &edmi£no u 4 jizdisinija.
SDrukovnO oirgamiziiratnog radmtišfcvia je aiie^tjo preko 30.000. Ta je bbrba za ntai3 niifefca, alf u tiajmoproim prilikama — veliikia aetm^ia! stai mtkiiiini, ve^ii-nom- sje-o^kiiim stainiavtniMivewi', zrnati ta bnojka dostlai, mmogo. Medju' red/nizkim1 umija-mia diclfiffle na prvo mesto žgit»Kn,i fari, pak miotniari, Suma^fci rad^kii i t. d. Vodje sbramke su: Harry Hiolland, Ro-hetrli Sam!pily (glaivsna govornik) i sporne nufc vieC Inac Paddy Webb.
Jui^Iia venski su ilgelijraiiiei steno »vi diailmiat4inskiii ae-ljaci, koj<t so do*li vefti-nom da kopa ju simrfai, jedan u^asino tefak i »rpljujučj iposao, kioiji rade o-biftno u ipatrtiiijiaima odi 2 do 4 druga u piuishifnji tlako dtei p^odju ii meseci dok dodju u gradi gTcbe se t ak. sataiju ati sve-teofm. Po&ledke tog shra^ni;^ zena.ta su vrlo loše, u de.se(t)ak godiima otn%> Je (preko 100 *i!s*e*l*Jiein.iiklaj u iudtnioe. Pred Mtom i u ratu vbadlao je medi"11 Dalma-tiindima nia^ionialistiski ddili, kojeg su goijlili- razsni amenikanska d tamo^nji 14-fi*avi, najfad «Zonam. Nu tekom ra,ta, pa posle ruske nevToiluciij® i osobito por sle Wilsfainovog odfeftupa iz Pariza i knaiha miirovraa konlferonelje pneiobrnu-lo se jje njihovo miljene; odf mvolucio-mirtniib mtaeicinaliisfia pt^rtadtoae soc i ja Im revoluoiio.na.rr i. 'Tc^niu dopri nesoče i 0-grOrrmis žpekdlaioiie, koje »u sa njima u^miJa nekojffl vod.je — uzKlignHivii se »ov»Zfej«frid«k'i .nadmidi i®ljaJi',ioL
Sto Laibaur Parliy imiadu iselljemiici vi?ze, oaobilo preko Uredmika
broSurica. Lfenninona slika visi po rad-nd^kiim kugama, i po radiraiCkiitmi domo-vima. Od pre več ra^irena je u Austm-liji ainarbd^iiičko-siindiikailisttifika orga-niawviya I. W. W. (LndluBitJnijski radinici siveta.), koja je lamo dospela iz Sefverne Amerike.
Duh revoluoije ovodioi je ceii) svet, on Midii i nladi tim mjudailiensijim kraije-viirnia sveta.
 	ACG.
Zagrebški proletariat
za delavske pravice
Dopis iz Zagreba.
12. marca je po sksoiro enoMmem molku zegreMši <pro'letariait prtiredii vkljub tolikim oviiraurv cd stranii. ptoilioijie prvi j®vni shod Prioli draginji ilni za pravice deilavakega razred®.
Zborovainije je pikiMcftl sod-r. MliinairiiiC; aai piredisedindkai je bil liizabran so drag Seivsr.
Sodr. Kaunič je iavtajal: Buržoaziitja ne miare prlikdvajti woje 'nesposdjmostJi', ki jo je pakiazuila .v sedamji pdlijtiiki. Pred 14 miegecii: je uivtdlla terioir^striični ne^iim in rta, nijtsm cemovtala svojo vlast. Ni je bailo zai go^padarfeki niaipredlek' države, temveifi sajmo za ^diainijte. Pred 10 meseci! jl3 protetkrsfoi riaared zadnjiK na fcwn&nt shodu prdte§!ii:t&l proti terorju in korupciji. KonC-no pa jie; vladai, ker ni hotela veC sLi^atti' dsilavske kmitiike tiijsne reffikedioinarne pottike, nasilno vzela vse praviiice dtelavglcemu raaredu. Ta ireakcionterimi ^ini je stouBala opravi-&:itii s tediitivalmi', da so delavci prlotiidr-šaiveu elemeiut. S prdtiizakonitio, obzjna-no in z zakoniam o ziai^Siti držlaiva je vlada udbriila po vsem delavskem razredu. ZatViOirrila je ongianizsaeijte te poga-0i3® kteliektiivnia dogiov^re. ZaivLadala. je brezmejna korupcija ....
Vilada pa. je tudi gospodarsko politiko .popoillnfcimia _ zsuvozdlta. Danes stane frank nad 6 Dim,., medtem ko jte pred cbzimmo stal samo 2 in' pol. Dni. Padanje vailutla pa jia poVzrof iioi tudi, dai dira-g-.imjla nepna'(‘ia.no narava; naraslla je *e ■nad 100 odistlotkov. Delavske mezde pa niso, skloro .niie mraJaUe.
PcrJ takim rte&imioimi sii je bur^o®*ija posvečala 1. 1921 glavmice zia eno mili-jiaa-do 345 mil. krtm! Iz proctMitamja kapi,1laila se vidi, kami gredo delavski zaslužku; delavske mezidie 901 z ozir,cim na cene .roamsile aatmo za okolii 30—40 odstotkov, a cene za 100 odstotkov.
Medtem: pa so se začel« mnofitii «a-fere» v dlr^avniih ipodjieflijih. Promet zastaja, dlr%wna uprfeiva istoitako. .1921 — v Itetiu tenor jai- je dr^iaivrei dolg namstel zaiokoCii 12 mili/jia,rd.
Dr/feivarf1 izdmki za tekoče leto znašajo 6 mrjMjard. Od te v&olie' odpade na vojaštvo liiVuiiaidniStvoi sigmaio. okoli 4 miii"iia,rdi?, a> zia vso ostalte kulilurne, socialne, gcapcdiairske .... poitnsŠbe s«r mo 2 miilimirdji i Frnain^nir miimister sn-cer trdii, da se bo to, kri Ha z dohodki. Tako plačajo ljudske mase tkali 9 de-seUtiit iadiirektoih diavikciv, g kateriiimi so dbtefsne niatji«UQinicj% ž-ivljeinfike .potireb-šftine.
To je VKrck, da vpikrta padai in. da dra-gimcbi nianla^ai; a nl-nrnes!|a da se spre,trn-nti: ne*ito, kr je unrTail ljiud.sko blagosta-n']e, pa ritimi- oven&a ?voije dečioi z zako-nOrn o svnbodnti trgovini, ki je v refi-micii zakon svcbrni.nega odiran ja. Da se to odliaanje Ufiitovii, ,ie toeba, Ftpinemenil i ne?>im. Zahtev,amo, daiae deDiivt-ikiim, sindikatom vrne, kar je re?im. cidvzel .... Mi ne barafiimo. Zahtevamo le svoje državljanske jftramice, m katere se bo-mo inajcdifcCnejia boniti in z borbo si bomo ziasigurajti pravioo cHo n”lt>w;akega *čwfj©n>jNfc. Ne benailHfijte, ne bur^&zna ptaliatti.vna snadt^ivo, tem več borba proti knM*rtemui re^mu' nam garantira uspeh.
Sprejete resolucije
vtasit kajpiiitaliistov, vse to je dovedb> rfo kata atrofaj m ega padanja dinarja in do ogromne dirtagiimie.
Ker pa so vsi Zadimi uifcrepi,. da ee dragi.nja ublaži., draiginjlo le samo povijali, zato victt skuipš&ina edinii izhod, dia se dragtmlji® ublaži v tena, da se ,v prvi vrsltiii trakofli ulkiine svoboidlnla trgovina ^vijentekiih potreb^ns da se vsi indirektni daivki kakor tudd davki, na delavske plafee ukinejo.
Kakior je ttemašsmjii rie^im nezanožen, da bi iavedleii kato^nokoli akcijo prot« dnagjinffi in kiakor. .je dataivskieaniu raiz redu onemogočeno, da bi se' ut-spe%a b rami proti draginji, kar je vladajoči re-žiim z izijOm na ira zafeond daročiiili muegovo borbeno Orožje, sttokome oiganfiz-aeije, svojimi za,ve®ni'kom:, siocialnum demokratom,
zahteva skupščina,
a<) da se ukinejo vsii izjemni zakotni, ki so bili (izdani proti delavskemu raz-radlu;
b) da dajo z ustaivo zaijamlčene pravice združjiivanlja in gospodarske borbe, t. j. stavke;
c) da se strok, onganiiaaieije, njiihoiva imovina in-dlomicvi pneda^oi zakonitim preidstavnakomf d)slavi*i!< ih mas, ki so or-gamizirane v teh s&ndiikatriih;
dl) da se pneMičejo vsi iagoni proti sindiikalnim funkciiontarjleim.
Da se monesjO liavedTii te zaihteive, po-ziivLje .skiuip®dinfi: ves raziredniozaNedhi proletariiaft Jugoslavije, dla se zdnu^i v svojiili biortenih niezavignih stirok. orga-ganiiiztaoijaih, kii stop na stadiju nepo-mirljii vtegia. razrednega boda, im da 'se bori proti vsamj 'iz.kOriSftevaikemi to nji-hcwim zia,veznii!kom, iirii pomagačem;)).
Govorila sta tudli soriir^. Kaljeviič iz Beograda in sodr. Affiiniariž.
11 i- *• k pol&v rnamkm mn
ntavčtamo rmioliKMtoiiaraiiu %»mpu novo-zote'r,i;lf^3u, uslted' čega su si pridobili anaJtuSJ siiisitpatiije taimošnueg radm^t.va. «
S^d joft pa# re^i /f Austiraliji, susedki Nove Zelfflndiitie, koja je tekodjer jedan eniglei^ifei Domimioni Austrtaleki Dojni-niiora tivoffil federacija 5 autonomn.ih državica. U jedsno} odi njih —- u New South Wel.ls — popitiotjiii radfmička vlak k, ne MSrateM* komuinMiflkai, aili ipak do-sfcai radikiijlni*!', /tisiko da je doz volila ve? odatvrta boriavafc msfooim1 boiljiSevifkom kcimzaiilu u Sidne.v-u. Ruskem komzu-k»ni je ifrnianOviaji drug Petar Semenov. On je več ,pe®dl catom radio kao rvitPar u B!foketniii,ylilu (takodje u Austnalifri), bio k> dlopi^oit^nm^ petrogradske «Prn,v-d»j> i svoje revoluoionn.nno stanoviste plaAio u rtsifsu cid.uitjcm za,tvorom. New South Wells i Sidmey su sredinem ko-mumtistii^ke propagande u A ubrali ji. Glavtrt listr^vi s« «Kinowl edge and Orwtry» (Zinainje i Jadm&bvo) i «Ifnterna-tuontad CcMnuiviist)), koii se čitla mnogo i u Novoj' Zelandiji. Uz pemOdaSnu stampu jzdiai>e se na stotine letaka i
ddlavskga razreda 'VfleKl velike draginle v«; h žiivlj eniških potireb^ftm pofjiai! v pravem, pomen u besede nieziro^en in neVzdlrSljri.v; cene so od pirevnatiai do da>nes pomočile stokrat medtem ko so se dMav^ike mezde povečale samo 30-k'rat tako da delavske mase v agrarni Jugcslaviijfi siiiiadai.io.
2. da vzirpkii dnagiinfe liet?e v prvi vrsti v kapdfailiisiničnem jfdu in n;al'inu pro-iZivaijanjai in je zaiijo dragnnj^i in- beda širokih delniv-ikih miasi brezdvomno zvezani z danaArnjim dru*abniim redom,; vetndjair pa. j,:? danTfiPnjto neznosno staniie v prvi wbS('k Pov»tt»5ilai zlofti nska lin bremestniai poliitiika vMda-jdfee bur-ioaziije. Politiičnta mafkonj«, breahrojne afore, korupcfiije, umi če nje prometa, o-gromnii dr&vnti dolg, defioit v dir»av-niam pncračumj., pova%nije tega defioita z izdava/nij«m novih brtnkovcev, otgmm-ni neproduktivni stroikii za vojsko in nepotrebno uradnrPilivO, pokrii^jo državnih izdfatkOv «»!c)|>ail5ao z indirektinimii davjui, ®5t\mna politika, vsled katere je bilo miinulega lfila mvo®eniih zla nad 1 in pol milijardo »ivljenskiih potrebščin, speku taici je ini bn-ezioibziirna gmbežlji.
ua«u^j I Ji'MIJlimill.lIL».A!a.HBBBWW«W.!lJll.a
Peto pismo seljacima
(Kormmizam pn4h krš&ana.)
U prešlem, pismu dokaaaliii smo, kako smo naj kioominiisti' prOtiv toga', da se popovi mešiaiju u ploiUitiku i da veru u-pofteeblcjuUu u poliitdftke mrhe Dokatal« smio, da; je A Hrifeft' bio komunista. Ta-kvii siu bili i njegovi siliediben'icis prvi ki*čiatnti> i btiskupi u stara vremema. Onii su d te kako žekoko naipaidMi bogataše i trgovce, a sečaite se, kako je, ka*u, i saim ims Hrisife uzeo bjft i niime isterao trgovce iz Imama Danias so u crkvii vodij praiva tago\iiUa. ProdaijU' se »kapu-lairi, siveta voda, sveče, prodaje ee zadnja pomest, eakraimenait krsta a ženid-be ,jer pop, ako mu ne piatii« masno nečs ni da krstii, ni ven Ca, a mi utmrlog pokopa. Protiv ovakova rada ustajali su, kbte smo nekli, i prvi, kračami. Ajde da rasvidumo, »to su oni pisali i go-vonllti:
Biskup Klemens /. (umw 102 godi ne posle Hrista) govorio je: «Sviim stvari-ma na avame sveitu ljudi treiba, zajed-•niPki da se e£'tf?e. Nepraviedno jje reči: ovo jist mioge, dvo pripada menii,, a to drugcme. Zbcg ttaga je ,i nastala nesloga med'ju lij u dima«.
Biskup Ambraz&je iz Milana koii je živtso oko 374. uBvifcnuo 'je: »Priroda daje sva dobra svimt žijudiima zaa'ed,-tmčki; jer je beg ^na Stvari ^jvonio radi' togai, da i;h zi^edničkv. u*iv«ijui evi i da zeinijai bulde tajecSniiiSka RV^ijina. Priroda jte, daklteini, sŠJvorila praivo zajedmice, a saimo ije ruepraviedino zauzeče to, koje stvaira pravo svojine«.
Sv. Ivan Hrizostans Ziateustfii (umno 407) izjavita je: «Nidka nikio ne ka%: evo je melje! Sve ?tlo postojii t'o smo dobili od boga da zajednički ulivamo, a moje i tvoje to su laHme retil»
Sv. Avguštin (uimro 430) rekao je ovako: oZbog toga, »to pcstoiji priATatJia svojina, petsitodte ;i s vadije, neprijateJj-stvta, rafotvtt, nepraivde i ubiisitva. Otku-da sw avli ti bičevi? J edino od poseda. Zboig. toga se bračo moja, čuvajmo da ne drsimo n,eku stvar kao svojinu iJi ee bair fiuvalmo da je volliimo«.
Papa Grgur VeliM dkO 600, g. kazao je: »Treba dft znate, da je zemlja, od koje vi vcdii to poreklo n odi kode ste na-pnaiviljeni aaijediiiičkia svian liiudilmia j da z bog ikm plodovi, kode-dalje aemlja, tieba da irupadnu sv ima bez razlike».
Bosfije. slavni biilskuip od Mo-a, umt’o 1704, veli u svojo,j «Politiki- sv. P,it3nm»: «Kadi me bi bilo vlada, zemllja bi ziajod-no m. svim svojim dobrima pripadala ljudima, isto onako, kao ir vtazduh i (svetlo; ipo prvobitnom praivu pr.irode iiiiko neu.a praiva, ni' na Sla^ Sve pripada stmna.
ZfTlmrije. Icldan tli modernih ka*e u
6Vdjiih f^fetlndtisel kmliii?a o dfžiaiVi»: «Sveipievcitje £akojima ctiviDizovani na-, rodi 'imaiju cHaf se bore m,egu Ee s vesti na jedan uzroik: na privatnu evoji.nu z^mlijeu.
No dok nu tako prve sveči % biakupi govorili, dta nas so popWii i te kako jag-me za biagom zemalljaklim. M«i simo zato i niansa#! u pismu «čija je ssemil<ja7», da zom.lija. da vallja da bude onoga, ko je obrtadjutje €ibna®k>*ili »mo, kako je to najipravcdmje pa ne^e biti ratova, 8wad.ia, bune, glada i nwic#e.
Smrt Aliagiča
Dr. Ivo Politeo, advokat pokojnega Aliagiča je objavil v «Sloib. Tribuni» dtnie 8. marca. («S1. Tribuna« je giliasilo samiostojnah jugosloranskiiih nacnonaJii-stov, Trumbič-Marjanovič, izhajajoča v Zagrebu.) sledeči eiamek.
V dvajsetem, stoleit-jiu po Kristusu je moral poginiti nesrečni mladenič, da se iz,polni predkrščansko, staro na&eio, ki si ga je osvojil mii n istrski svet kraljevine SHS: «Oko za oko, -//ob z/a, zob, glavo zsa/ glatvo«. In za dobro, častito g^avo nacionainega jugioslovainskega človeka Dra^koviča, je padla dobra častite glava komunističnega idealista ALiiagiiča.	/
Jugoslovani smo že od nekdaij gojiiM kuilit atenitatortsitva. V temi kultu je odrasel tudi Aliiagič. PravnuJk z,niameni-tega Mahmud paAai Fiidalli^, ki je v znanem polaietu igral veliko in glavno ulogo prii kapetanu Gradiaččieiviiču. (Zmaj iz Bosne), j:e podtedbvial po svojdh pradedih uporniško kri m neuistrašern zina-čiaij. Ta kri sa je uprLa pinoti nezakoni-tosiltiim in preganjanjem, katerim je bilo izpostavlijeno pni -nas gibanje proletariata. In AJiagič j.e radi socialnega ideala postal to, kar je «e danes ^tivim genemcijam nia^e nacionalne borbe tu-tliii ideal: pastal je atentator. Ta generacija p>a- jo socialnega borca sodila z drugim; merilom, kot nacionalne borce; sodila je sfcropfe v nacionalno mladi državi, kot je sodila tuja vlada v stara reakcionarni državi.
S^mrt na vešajiah je bila poisledimja nesreča, katero je Aliagrtu prinesla usoda,. Aiiagič je rano m na zslo nesrečen naičin izgubil miaiter. Dvoje svojcev — starejša seiatra in miaj&i' brnifc — je bilo f>repuščenih njegovi skrbi. Brat Alija je z očetovsko ljubeznijo za nje detel ter ai- priitirgaival od ust. Vendar stradanje je bilo toliko, da m>u je sestra kmalu podileglai in umrla, dočim se je Alite prčfelia znana stara proletarska bolezen: jetika: (Ob svoji smrti zaipu-Aliaigič 14-letoega bra,ta Muharema, bcieh.wega aili nenavadno talentiranega, dečka in 9-letno s,?stro. — O. ur.) V te%i borbi z>a veakdiainji kruh je ta maniuejfnd delavec delal tudi du«e\mo. Alijeva izobrazba je višja kakor pa bi se pričakovalo od mizarsk,ega pomiož1-nika. V zapoinu je pridno čiitsSD in to ne mordai kakšne detoktivne ait lahke romane ,aimpak pnadvsemi težje stvari. Sam je prosil n. pr. da mu posodim Le Bonoivo «Psihologijo mno*ic». A ko sem mu ponudil Merie%ovskega »Vstajenje bogov«, je odgovoril, da mu je delo te znano.
Plemen:iita dm^a, polna, opravilnega ogioi-^enja, ni poznala sovraštva. V delavskem gibanju ni spadal mel kričače, hotel je le duševino dviigniti sebe in svoje tovariše ter jim iskreno pčaniagati.
Nje^SSv čin, ki Se s stališča kazenskega zalaonai naziva zlc<*in, ni bil motiviran s •sovraštvom, Umirili je plemenito življenje, brez miržn>je do Draškoviča, niti poznal- ga ni	toda u ven jeti je bil,
da sten* pomagai preganjatnemu! delavskemu raizredU im celi mači družbi. — Pre\'ariil se je in je to tudi pozneje uvidel. Toda navzlic (temu so gai nate raz-meire, katere je paEinio zasledoval v temnici, talko ogorje, da mi j« nekega dme rettol: "Miptete ®i, gtcl=tpocl doktor, kar hočete; a ko vae to vidiim, ne morem ob^ailovaM svojega čina. Oloveku ne pneostatie dragega, kot da delam. Ta vzklik je značilen za njegovo osebnost, ■je pa tudi značilen za. m% razmere. Razmer atentati ne bodo izboljšali, pač pa' bcidfo, ker go in dokler bodo take, ustvarjate ugledna tla m atentate. Zato je tuiiii smrtna kazen v teh razmerah, ne samo nečloveška, ampak tudi niepoJliiična reakcija na atentate.
Alsagi6 ni obžaloval svojega čina kot komunist, vendar je ob%ilov,aili Dra^ko-Vičevo smet koti filovek. Aliiagi* je ostal človek' do zadnjega trenutka svojega življenja. Oporokai tega siiomaka se je glasila: «Vse zapuščam za gladne v Rusiji I« (To je: 100 dinarHv in edino ob-loko, katero je imel in v kateri je bil obesen. — O. ur.) To ni blila poza ali gesta; to je bilo sočutje gMnfega* z glad nimii. Ko rnni' c/blast mi hotela niti toliko odpustiti, (Ba. inu oblaki naiSrn ue-miittenjia -• je saitni odipuSt.il vfeemt osnim, ki so ga, izv^ujočii svojo oblast, obsodili na smrt. »Jaz Vatm odpuščam, gospod! predistdiiikl)) so bile rrjegove zadnje bdsede, izrečene brez »ajmanijfte iro nije. Zato so pa bite irontijai poslednje besede sodii'Jčiai izrečene dobremu, četudi nekaj časa prenapetemu mihadeniču:
«K:rvnik, naj se izvrši ptravioali) Vsak od pnisoltnih se .je moral tffetbl trenutek zavedati, da se je to izvršila osveta, ki ni pravica. Oblast in dlru^ba govori o osvdti, Aliagič o odpuščanju! Ta muslimani jte bolj kot oblaist ravnal1 po veri Krfeteovi, ki n»i bifta njegova, ampak vera, oblasti.
Miis»limo o komun izm'u kakor hočemo, pri znati moramo, da je komunizmu v Ju gost« vini uiaiivarjen junak in miučemik. Kolikor sem. poznal Aliagiča in klali,k,or spc#tuijem spomin1 nijlegovo žrtve Dra^kovTiča, sem uver.jen, da bi D račkov ič, če bi oživel ini ff)ozn«l svojega ubiiialcas odpnavil ne samo obzna-1 no, amipak tudi smrtno kazen.
Delavske Zadruge
Prvi članski zbor delavskih zadrug
V nedeljo. 26. t m. so se vr§ili prvi •flamski, ztorii DelaVsikih zadirug. Ker imajo Delavske zadruge sfaotro sto po-dimi^nic, ki zborujejo na 56 zborih, se bodo nadaljevala ta zborovanja ekoro ves april. Deliaivjst.vo spremlja, ta zborovanja z izned m,m zanimiamjem, saj gre nlai teh zborovanjih za tako dale-kiotse^ne iizpremiamb:e na zadf!užni*kem in političnem polju v na$i pokrajini, kakorSnih nlismo imeli od livonni^e-ga_ kongresa. SocilalisliOna stranka stoji in pada z izidom tega, kongreisa De-lavsksih Ziadlrug, zate: je naravno, da je pničiala s sklicevanjem omih članskih zborov, kjter ae je čutiiOa1, sode‘č po izi du ziadlnijiih Občiiinsfeib volitev, še sigurno ini vponablja vsai niatsiilna sredstvi iin vso svotjO moč v Zadrugah, da bi se vzdržala na povrtšju. Toda. kakoi’ govore prva paro&lla, miti teh ovojih petstodank, kjer nismo imeli dosiedaj mi, komunisti, % popoilnoma nobeine orgainlimaiciije, niigo mogli obdržati v svojiih moikab. V Istri se je računala tretjina sfcMft^S % sigurno soaia,listič, niih. Toda tudi cid te tretjine sta od‘-padEli dve pcldrni*n,ioi. PJiran je padeJi v rokia opocaicije.
V Vi%iladi se je vrnilo zborovamje v skrajni naaburjenostli. Ravnatieilij Scar rel s,e je neSil z zvijačo, da sploh ni podal pomoftiJai oi adlm:iinii«|tirtaicii)Ii in bd-lanoi in) knalkomaite iasiiilil glasovanje delegatov. Kajpada je vprašamje, ako bo kongres potrdil tako izsiiljene delegate.
Toda k)ar je bilo mogoč® v Vižinadi, bo težko v dirtig.ili krajih. Povsod* pač »is«! člani tiako nakini. Sedanjit uprav-niki in naV'na4e3,jii ao zagrenili prevet ctebiViih kapel, da nebii, članstvo zahtevalo ndianSnega .nač-uma, odi njih. Se-diamii kongres bo razpnaviijail komaj o bJainaah in upnaivi zja leto 1919 im 1920, dlasii bi s® bil moral vrSiti te kongres za leto 1921. Sedanja uprava se ;iizg»varja, da mi mfogla pr.eje iizdla-lajtrt poročil, ker da mi imela primerni ii prostanov aa to im diai se je fcrebalo seliti v nove urade, toda ta izgovor je preveč jalov. Članstvo na splošno za-hteva,, da se /izvoli na kongresu posebna komisiija, ki naj natamiano prouči vse dieJiovarrje dosedanjih upravnikov im dožene riazii^nai vpr-aAainijia, kii niiso 'riaiZtVidna iz predllotenega' ponočila. Tar ko komisija bo seveda pojavljena in bo poslovala samo, če zmagai opozicija. To dfejistvo pa ten'? socialiste in sediamje neformiisticne up.iteivniike naravnost v obupeni boj za svoje sedanje pozicije.
Za Nabrežino, kjer hočejo rešiti sko-ro ediinega zvestega svojega sloven-skaga lakaja Mamico, so sii izmislili posebno zvijačo. Skliicaili so namreč zbor na 4 .aprila ob 4.30 popoldinia, ko vedo, dla 0 btej uri ne more pridi delavstvo ■nia zborovanje. Toda poznana jfe stvar, da ima ravno Marica »a viestii slovenski del kmetijskega oddjalka, ki ga je sedlainje vodištvo PO ni.ieg.pvi h obtožbah raabilo in zato neMerjamemo, dla 90 bo daflo dielaivstvo v Niaibrežini tako izrabili za dOseda,na£ iiallitamslkio .sociaino-paitntotiSttiO Moddvo, kakor Se je v Vi-žinisfdk Ako se po vseh drtugih krajih vr®e ob dtetatvfnikiih, ob 7 uri zvečer, ne vemo zakaj bi se moral. vrSiti zbor člia,-n-ov v Naibncoini tedej ko imajo samo Marič ni podrepniki čas.
V ipciaebno oznako dosedanjih ita-lijainelkiih soidtelmih ptiriotliv v Del. zadnuigiah moramo navesti, da jam. slo-■ventsklii priietarSat ni niti toliko vreden da bi bii objavi® zboriovtoijla vaaj po sloivenskih krajih tudi v «Deliu» in da smo morali zia to posredtovati. Patriotizem/ je povsod enak!
strani zvezdnega kmeditmega zbodla n povzdigo Bernikih, pokrajin ter nalaga upravnem« odboru:
.f*) da probastira, enari«ičnO pni detel-•nnh vladinih organromih opoizoreč jih oa se' Jun bo smatrate odgovorni zai vse kbr se bo godiilo zadrugi slabim vded veone sabotaže;
b) dla opojni' naeioniailne zaidiružnp orglainiame, kojikm je naša eadi-ugia pri-ki/iuičenfl., .naj podpirajo z večjo vnemo bloj ki ga1 bije zadruga prbili vsem na-sprotnifcom zdta.vega zacim^niistiva •
c) da posreduje pri vseh sin/dfikalnih
omgainiiamih v to, da naj1 t
meti vlad5i z vsemi mog^črami sred-
stvi, da dele..vst,vo Jmlijske sveč- pripravljeno pinenapat
dlado razu-
»krajine ni te nadalje
Vlada hoče zadaviti
stavbinsko zadružništvo
Pneidečmia nie-dteljo popoSdlne se je sestal na sejo pplOšpi svet stavbi n ske za-dmgo Julliijske pokraijane. Ko je podai upmrvnli bftiet plodirobnb poijlaFiniiila o v?Bm kar bi se mora:10 storiti dla se od piiaMijo ite^ktote, kd ijiih shavlja vlada na polt tej na$i aadnugii, ,ie biita enoglasno spretete msoluoito,;.
Splo&ni svet Staivbinske zfadinuge Ju liijske poknaljine zbran' na seji v nedeljo 26. mariča 1922 .
1 jemlje na znani je firnanlčno poročilo upuiavniegiai odbora iz katerega je jasno na«vidno, da hoče vladla onemogot-čitii j*aavof nate zadruge s tenis, da vpliva na ftoanmče zavode v to, dla bi pov-zrioSila, polom aihsurdmih konilmol im s tem, dla jih sili naj; se ne drte sklie-■njemiih obivez omejili fiinancnjamje zavoda;
kcinstaltiaia da se ti pojavil vjemajo doeiia s tihi m delom sab(;itiate, kii ga vrW vteKtia sama in kii ,ako se združi tialkto sabotla)?o s tem, dia. note vlada, iz* plačati vojntih odSkotBnimi pavzrofta ^ .toten položaj1 zadnuge kljub .iabornu mjeni rnotraniji organiizaicijii in kiju® 'nijionemiu dobremu ftilnamčnemiu poJlo-telju kakor je to pni znala toontoola °d
'»p. .p^ip™iviijeiiiio pmenapair sistematično sabotažo, kiijjo vrši on,a vlada ‘na %odo StavbiintsilviJ z.ad:rug© in v korist skritih im umaz&ijih interesom raznih špekulamtoiV)).
O vprateinjju rte sabotaž proti niafi Stavtbinski zadrugi sa je blvil tudi sin dukat stavbi,nekih delaivtii', ki na n; sporočai sledeče:
. Sindikat stevhinskiih d<4voev ki ja, v-Ijia, da jie popolnoma aoliidifen z resolucijo, kit je bito glaJsovan* na nedeljski seji sipltoišnlega sveta Stiibi.nske za-dlruge. Za to je razposial sfcdiit?ajt svojim organizmom' sledeča riivodite;
Okrorteii: tajniki i-maijo natego, dia suspendirajo -vsako drago »elo in da se podajo nemudoma v kra! kjieir ima zadlruga sivo je poidružnice h da, p-^edo tam, uidužibenim delivcem zlo-hojtnto delo vdatije im izkoteevalcev priotft zadirugi.
Okraijtnii avieiti imajo iijnlogjn, da, po-miagajb oknaljnišm. fetoikoms |a. poijiais-nijo podoižJaj' vfeiem, delavcteim, In da o-dfdirueao na razpolago detetneJu sindi-kaitu za ovenituelne druge im loge, ki jih bo tfii r*aiZpos9ail:».	r
Vaižin/ost obeh ekteipovi nyIVonrn< velika. Reakcija, pnc^rioil^.feka ie atoja se potegoma razSrjia \tvse panoge proletarskega gibamjia, Oafioazi-ja se bojjii, protetaffilata; se boju pr$e-taral^ih pol,itii,č,Tidi stramik, se bi detev skih sflmdiikato/v in dela vtiki h T.atdmig. Kar počenja prpiii pKiifeimfi^araSi-l«Unm je šiltedlijivo tudi drugmLprole-terstoiim oigan\iemO|m.. Enako jF/kod-lj-ivo «)p!oh proleJtariiatu kar Lčenja 'vladla v imenu buržoiazije protitadru-giajmi.	f
Veliika burteaziifia je stepla', i Steri iiiimiski relk se uresničuje. Bogicvfosle-pe Onegjai, kii hočejo ugonobiti. N* vidu i\Telebuir!teiaiz,i!jai, da so z interesi pflote-taJriialta zdlmiterti tudi Velki iiieresi malome^čanskva, Cim; bofti ee vlalda in burteiaiaijai borita ptoti tem splesnim iinlteresom', temi boflj rtaia^ča SteVilo njenih sovražnikov, ^tfeviilio onih, ki Jii ne bdeto na smrtmi postelji pomagali.
Zgodliiti se morla teka Toda proletariat sii ne bo puStiiili .jemati Piti sedaj življenja.
ZaidTU^niičtvo je pos-tailp njegova1 test. in on bo to zadružništvo branil ?roti vs?tm im z vsemi sredstvi.
ZiakN, ako el tudi nekiateni gospodje domnevajo da je sila praMiantiate zl!cwn ljena, bodb že vrteli djai so ee v Svoji niadi zielo motili.
Treske
DELAVCEM^ MORDA ZRASTEJO Sfo’ Sr//?/ ROKE.
Amerd%i zdravstveni komisair Vaughan pravi1, da tez 10.000 teti odpadejo l judem roke in noge, ker jiih ne bodo več rabili vsted modernih iznajdb.
To vest/ je treba malo poijaisiniti. Ka-pitaltetli ini drugi bogati lentuhi, ki te danes ne rabijo ne rok ne mog, so pflvi na vm!i. Delavci, ki pozmaijo atutotno-biil le toliko ,da, se miu iatogMjejo na ulfioi v večnemi strahu, da jih ne povozi, morda dobe te en pair oiSj i»n drugi par rok in, nog, ako bo kapi balistiko izkoi#čamiie trajalo, te par sto let;
*
ČASI SE SPREMINJAJO.
Letei 1917: Lenim .je anarniist im meniški ^pijorn.
Leta 1918: Lenim je lump, katerega je treba: ubiti.
Letet 1919: Lente je Lenin. Nobenega posla * njim!
Lete 1920: Lenin je prebrisan, toda dolgo ne bo.
Lete 1921: Hm, Lenin je možak. Ni teko slab ne.
Lete 1922: Zdravo, Letnlin! Ali bi tel z nami?
Leta 1923: Živio Lenin!
*	.	r
KDO JE VBCJI TOLOVAJ.
Ukrasti 1,000.000 je duhovitost.
L krasti 500.000 jie modrost.
Ukrasti 250.000 pomeni napovedati komkurs.
Ukrasti 100.000 je proces.
Ukrasti 50.000 je nerednost.
Ukrasti 25.000 je goljufija.
Ukrasti 10.000 je tatvina.
Ukmsti 1000 je veletialv.na.
Ukraatj 500 strašna tatvina."
Ukrasti 100 je nezaslitena tatvini.
Ukrasti 50 pomeni .najstrožjo kazen.
Ukrasti 10 .poniemi ekseaip.arično k a zen.
Ukrlaeti 1 L. je smrten greh.
Po Proso)
—■	 a	mrnmtmmm*  m ww.w
so živali saimi zase, ako bo niso znal« zliti v eno 2 enolično maso predmestnih JjiudS ....	,
Ako eo živeli to življenje paldesrt let potem so umrii.
Jimmie Higgins
Odstavek i* utoimfitukej-a rom.stia veliki-jrft ameriškega »ocialncg’* pisatelja Upton Sincltn*j»
Jimmie-ja je Vsaka iiovn bolečina fi;'* bolj stresala kol. vse prednje. Nikolu- ih niti slutil, da morejo bolečine* lisko i V;! -go trajati, da morejo pe&š s tako bete-raj^air\jen>iim poairiajočiim pl,muk1 ric)'* Skntal je z aobnirt, d'A!oi- mu mi Im’»vil Jezik m butali ju z glavo ob pod, ..Vsp 1® za tmnolek ola,i»anijia. celo nova muka bi mu nudil« oddiha, le da U rmige« za minuto pozabiti na nofcoča biute-i'1«’ v ramah, l^^nih <wi sklepih. \ ?«'*!•/
•m biiio okjS^.infa; njegov duh so je na-luitjal v brefxirvih profila. ('n' PG i ! Wne. kakor z vriva visoke gore je p-’ hajaJ Porkitnsov gfcus: nai! Drugače inoale celo jvoa. >^''0 prv-atalil»	,	_ .
Vendiair se to ni zgodno: Pejvirn^a ,>•* že utmul«o »»teti m om m*i» rasen to ga je v«fW, <*» 1^' ■!»«*!»•« W«4i "( neBtlrts«* gor in dol. pim'.« pf> 6aKwo delo po3<ie%. Jiimniie j,e /„>p -j! silliteil gte6 z vrha hriba: <-To ne ur'.-, in i ravno ga- nekolsiko privezati-.). lte;v.U'‘'
l1?;
PODLISTEK
MAKSIM GORKI:
Proletarsko življenje
Vz*to is I. odstavka njegovega velikega socialnega romaua „Mati"
Vsak dan so ge tnesli ini rjoveliii v zakajenem, maetnem zraku fes? dOtevlsko predmiesl-je gfesovi t ver ni £ne par ne pi-fcalke Ini sledeč klieu i^aiau; sile, so pri-Itajali it maiiti ni®k'i4i hifric mrtevi tjifdtj©, ki niHo mogli asveelHii svojih mriftte a spanjem, liki pret&mteni molji. V nuni mi soeivitu 30 korak ftli po ozki, nettekovari oesti k visok im kamenritim ječa*m trvorntee, ki jte T^nič-akovata ljudi z bress^trbnaun zaiujkamjem, im ohsvetUe-vak jsjtteivlo t^iaaanO pot 3 kOWatki mwfe>ih, ruiHiomili kvadratnih oči. Blate je onookij^te i>od, nc^iaimi, kot da bi nritiatf z s»Hnairriow»njeiii obteitevde. -— SktapB*^i kito zaupanih glasov so aa-dorait; ognjevito hudobno zAsrnmova-nje k ree»te uiodtem pai Jo doneli l/jutteor u*it*psrotn tejpi glasovi: Ut#ki *urn atftoM- k« Mwwdowi.teo •uutmmo^ pare. Mrko «* att^ogo m intie^adi vMoki črna dfcrjifi!tk», iw so strčali v ebw* rwd pu-efl-kakoi1 deMe pujice.
Ko le zvečer za%a aatoce sin se njegovi teiiki trudno I^ketailt ob %Mh na oknih hW, je vrgte	ljudi	ka-
ber pr»ortia3o žlindro i?, smo^ega kmne-
mi*ega niaao^ja im oreii sa korakali zopet po aestah, firani od dhma, črnih obrasov, naestejateč 'po zraku oprijemljiv vonj po etinojevTeim calju, s< svctllimi, lačnimi zobmi. Seda-j' je donela- ^pvahnost im ve-fiaitost iz njihovih glasov — »a. dan,as je bilo prisilno delo konlč^no ,do«na jih je čakate večerja in podatek.
Zcipet se je končali dan pogio-ltpjem od tvornice, strojit, so izpili h miftic l.lwl'i', kar so potrehov.aili. Dam je brez sledu uigateniiil, Č.k?vok- je aopdt n-apravi-l korak prctJi grobu, me da bi opazil, toda sedaj Je 'imel ulitek oKldiha, ve^elM za-kajiem bezinice tik pred sebo-j in je bil — zatdovoljen.
Ob’praznikih so soali dO desetih, potem so obJekli »solidpf* in etenjmi sjvojio nai**c#te obNAo 'mi so ati k maMi, kričoAi sfpofetna na mi^dino radi njene brezbrižnosti do car k ve. Iz corkve so s« vririkK dOmov‘. so tedK kolače in iegli zopet sipat — do večer«.
UtrujeirtMji. iw»kopiftenw v dolgin le-toli, je oropala ajud’	«u, da so
inofsH jesti. *j veliko pr!i' in dramili 0-eh*5ijk>ni -^eSocfec /. t^rfiro teočim n/jen*.
Zvečer s* tene v^nCiK po uiiciah, in kdtat je jutel pMohi. jih Je obvil oalP ob čiuh>3ii, VNfinmieou ih kdor je imel de .'-n i tJilia^#, m i1« otoMoet, timk slw /e sijalo 'soinee.
Ako so m »rpčaji, 90 govopili o tvor-niei ,0 krojih, sp jeziW m udlrihal; -en
mojstre govorili so iin mislili, le o tem, kar jitm je bilo 'blizu in kar je stalo jasno v avte®, z delom. Le osamljeni« iskre nerodnih, breMuračnih miish <so zasvetile v dolgočasni pnaznimii du®. Vnniiv^i, eo domov so bo prepirali s svojimi) temami in juh ve’iklra(t neifeniijijeno pretepli. Mladinm, le posedala po pivnicah ati >pa prirejala zabave, igrala harmoniko, pda neslane in neleJe pesmi, phe^aitei, držiailBi grde gavoro in pofiiivaita, izmučeni od dela so «e ljudje kmalu opili im v prtsih vsakega se Je vzteulilo popolnoma, neraizurniljivo, bolno razpoloženje, ki je ii,skate izholdia. Segli so kntev-ito .po vsakem, moteom Hnedstvu, d« »o >se olinni^b tega: občutka nemirnosti, vrgli so se radi brezpomembnih malenkosti z *ročo besnostjo divjih živali di'ug na drugega. Tako so nastali krvava prepiini. Vteaih 90 končali s težkimi pc&kodbaimii, redko e poboji.
V med^ehojmem obtevamju ljudi je pritel 've^irnoma na površje ravno ta občutek predete zteltnostii', ki te bil ra vno itako sitebfcko vkoremliinjoni kakor neo-zdra^va ulrujenoist v mii^cmh. Ljudje ‘lo Se 'rodili z boArumt raZpoloteniem, biflo >im je podedovano od' očetov, spremljalo bh je kakor senca do groba in jih privedb v flivfljennu ete dejanj, ki so bite po btu«sm,otir*n* okrut-nortti Ostudfia.
Ob prazhMteli je prihajate mladina pozno poiw; z ra^ligajio obleko, uma-
zana dm opražena1, z razbitiimi oibrazi domov in1 se pcinatete z udarci, ki, jih je komu prizadjate, ako pa je bila od cteugiti žiailjenat, jo kričala jeamo, med eoteaimi, o sramoti, pijano im tažete, nesrečno im' odbijajoče. vteBih so sprem ljmli očetje im maiere mlarteniičo dbmov. Srečali so jih kjteTkolii na cssiti adi v go-tetilni nezave^llno opite, jih zmerjialii, tolkli po mehkih, od *gam>ja (Mlabljenih otiro^kih truplih, jih [»stavili pot«m več ali man j skrbno spat, da so jih zjutraj Mirama, ko se je valilo zlokobno rjovenje pi^alko v |;vorniici kakor temna reka' po zraku, zi>udi,!ii k deliu.
Zmerijiali so im blili otroke; obenem pa, je dobilo pijanč«vanje in pretepanje mtedine za. ^a.re rtocela zakonito lice. Ko so bili očetije mtodi. so tudi popivali in se pretoj>al‘i, in nhhovi owt.]e in matere so jih ravno teko tepJt. življenje jo bilo vodne takoJ® v motni reki enakomcraio in pocmsi leto za letom in obdržalo se te po trd'th močnih pfa^tanih navadah: cten> z« 1iv	^	In
swte.k) j c, dia ri^m a n me rve
«etje iz3«’enie»nitii jra.
V6a.*ih 50 ]wiWi od ktoderkOlii tuji Mudje v proflBm»tje. Zatetka so ubra-firft pcTOi-jioft. riwf>e enttlfc8,vitw> s teni, ila so bili tujci, potem so pripovedovali o kr«jiiir k-jor «1 delati' rn izzvali lahno zunanije zamimiui^i'. za«e, končno pa i»e je izgubite pr i 11J lih v» privlačnost na-
■vosti jUnivadili «0 ee nantte in Jih nuso dlalje upoštevali. Iz njiijboviti pripovedovanj sO spoznali, dto je delavko ži vljenje povsod ©mako. Ako Je pa bilo temu tako — o tem so se huteU potem
pom oin kovati.	.
Včasih so pa .pripotviedoivaili meklateri ,izmeid njih o tul jih, v predmestju niikoli sli^aiftdli stvaireh Z nlrmu nri&o m naprej, simpaik so »h te neverno poslušali. Njihov« čudno govorjenje je vzbudilo pri iiekiaterih «.1000 jezo, juri drugih top nemlir, tratie '}e končno vznemirjal rahel odlsvit upanja na jiokaj merazilOčme-ga, mr Pdi so *e bolj, le da ao potlačili tia odvečni .in nelijuki nemir.
Ako *o zapaziilHi pi-edmeštnožii na ka-kent tujcu kaj iienavaidiwga, mu tega dolgo niiso mogiii odpuMitii im njiliovo obnašanje maaprotii «llwveku, ki Jim ni bul emalk ** ije ravnailo po neodgovornem; otnaihai. tm«M so bojazen, da ne hi, ta č0'ovek prtnemil ketj v njihovo Ovijanje, kair bi, utegnite mojjfta njega br®a-upno. enollčini, ateer te?ki, » vendar murni potek. Liudje so Wi «a to navajeni da jih ie *ivlji\no)e vedno z enako site tlafiiilo. n*so pr-i^koiviaVi nobena jk-prenvemibe k bolj^nu in 90 mastili, d«, bi vsaka li^puvmemba te *e poveftaJ«, n« njih staneflo tefO.
90 aa predimestnoii molCe odte-govalii' ljudem-, ko so goivoriii nenavadne stvari. PHiteani so ti t.iudje iagnm-ill zopet nekam, a li ako so orfiali v tvorni ri,
Pomaže vesti
Ponesnča splav parnika „Livenza“ v ladjedelnici Sv. Marka.
Tebimičini! zavocl triački, ki je nefcd&j v tehniki tri&mfiral, in je dosegel v hite iiin. prtectai .iadeliasvii. votjmsih to dflugiiih ladij »rekord«, je cDos^iviel v to-'nek- 14. It. m. vsled meizvežbanosti in*. Po|pfpeir-ja liioj dTOeik.itor.jiai <iiP. Ceissutte. o priMkii sfaSav&i vi morje trgovskega parnfflBa (<Livreimaa», pravi fiasco.
že ob 10 uri ste prih(ataii giadi po-vtabffijteni. Bito jih .je okrog: 300. Ob 10 'i‘rr tri četrlb, po opraivlijemiih običajmiih ccrtemomlijali, 'je pteviomiita V znjaimcnje da se pt"iCii,e: fcadiije deta za splav.
Prej: Se pa ste ‘imž. Potpper in- dir. Oosistutila priegiladiallla podi i<n kolu lad\j.e jedi vse vi netcto im ni-li kak prOklelti
— kiamluniist postavil kje kako bombo. Rito je vse v redu.
PteivabUtendi 90 mets.hipno pričakovaiH priifiKirta. MailO pred 11 uma Be je začela i;id% v potčla&ntemi tempu premikati.
Po\1ablijj0n'ii so vsi veseli prišli kri «Eia-, eiifl. ala<l,a».
Komaj so te besedle teustrift-, se je ladija fini četrti v morju itn* eno četrt na suhem ustavite. Iz delavstva j,e zaoril glas: ((Fettiroa la« (sttoj). In žvižganju mi bito in© konm ne kreda.
Kakla n».j: dielavlStvia želi 'i-rtciuStritail-ceimi sirečo, ker sledtniji gOlediajic/ nanj kot na ps*>. Kotoaataa Sadita j® zgradbo 5(estnariia!n|oi itn t7jm«zg»mo dellav-stvo m malto nagrado, doftim si bur-žudii m dtelhivsike «Ki®iiiolno privoi^ato vse, kar jato sice poteli. Omi- si polnijo malhe, a dtelavske družine — so iatčmje i® raizoapaji©.
Tli#. Poppeai i® diiir. Gossutfe ste Mia po incidenta vsa im sebe: letialia sta okrog ladite kakor zbegana.
Poetoflb site potaipljaifia naj pogled«', midti mogoče kteij pod laldijo. Mo* je na-tel vse v redu.
(Psoijaoildlnie so poskušali fevlečii Iadijo v mtorije z vialčiLci.. Vi-?©- »amiiam. Pni tern defa je ponesrečil dietlatvec Pifcacco. ZivOčer so poefcuSaSi itzvlteči Kadijo z na-krcamiiim. toydoviim parnikom «Se-miirialmiis». Tudi to ni &to.
Naslednja; dan so privoli z novoi me-todla: betonirali so pod zadnjih« detom ladiite za setsalke, -napravili. so pojdi l adjo ntovie- ssamkte in' jiih niamiazaii z fimliim
— milom im Kosita.
To dteia je zahtevfato 3 dni im pol.
V	sobato 18 t. m. opofldne soi poskusitLi s^jo aadfnjo srežiot. Na morflu stia, vle-kila dviai 'vffaedfcai, zaldiej1 dva š|irpjai; spodaj so pa pnivstdiiigoivalii laidljoi potom
No, srečka jle hotefta, da sa vendtorle izvlek® topoti tedljo v miorvjie. TV)! j© bila za in^eniirje m d'irdktor;jiai — grenka ffitau^nlja in velik SkjandbJ’ v tem nok-diaiji po litnft Napalrirju cvottefem im slo-večeini zamodiu.	Dclavec.
LOVKOVA POŠTENOST.
Pod tem m&stitom ji© nokdlo mekaij napigaj, v nLarvjoitiatare soaiiajiitsttan 28. t.
m. toi pa ni prav miC povedal. Kakor ;j« ptrtaiznlai mjiegotvta glteivia, tako je tudli •ndegav odtamiek praaetm. 8®o bn se edino »a resnico «i neresnico. A te pa to! Ktair se tiče publiikaoiijte v «DeOu» in «Uaivlo!ra)t(oire» lamienijiena glaKiai sploh ne Jruoirja ■viedNji kdo je ponotail.dSoiocAez-ze» nliisa btiJte ma ditevmelm rediu Lotvbor veim , katr waim; dtriug.i sodtnugii poročajo, ki ga bili tudi navzoči niai ziborovialnijni delefi»*oiv 12. t. i». Remica fe, Lov^ ko MnilCikicMail iiizd)a(kie 200.000 Mir z® gpo* sposkfe fiktetisčiii v Tiretu. Neresnica je, da ijle iimeilia ZaKla'Ugia ki|itz(0! vi jstem mo-mianttui, kto. 'ie iimteila ivl SoPlauiii s 15.000 %t&im|i irtešittii z Opremo skl!adiiP&ai pro-letariialtl iiiz kneimpliiov! vetfi^rtiikov. Neresnica ,Je. dta: je 6mte(šnofet, trdiiltiev gor-nije ntapiia'm kiqm. ualu^bieiMOem. Resnica jie, dlai amp prejMlii riavinO divia dni pm&dj zbOrtovainjietm piismio zi lattrle v ka-terem nJam jie Ml jatvjljiem! -niatv slučej, to jie odpiuiStliitlOT! dveh kOmunlist)i'>fin(i'h u&-liuPbeinicov.A^erfts««'^ Je, dla je sodinug Bisfltatoeni po Pii tittomajiemi tniiillotšitii! pniSd k Lovku z odldliilnltjajletmi rekolC httj; se dttievnSi rodi poi nl.iiegovieimi sistemto na> pnatvii, miarvieS resnica je, da je bil Ba-latae® po edemu dimgieam sodlnugiu1 po* •vulhljoni Iki Ijoivku, kor g«, (ja nai poanial, ■rtjaj k!ar stla- prodiMiliai asfti dlnovnsi ned, fiaimo «ta MBila, dla bdi sa cjeffle^teboi jakri tboj- pofeitežoviaJ foeke u. S5adirui»nih PrisiMiii glodfe klamfiisliuB m pragfladi bilance, -klaitenie llai »bor ntima pmiviice poeiu-žWa|i loakoir <iudii toniilffikoviaitti nia po PšflteNiijieivom izviajanji«. Dnwmii ned1 j« oEtW liedialj nle^prtenten'ieni, naBvon zgo-ned .tnaivi^dien« toCke. Neresnica jie teidaj laalr jie w lilatem odtamiku rei;''»no, a rcs-tita je, dlai jte Skoda pnoefana v listu, za teh ,proe* vrstic.
Goriške mladinske sekcije!
PcAlple na'm nemudoma tl&nske se-zruime s vsemi potrebnimi podatki ter vpisnino za	Ut*rw,	Naslovite
vse na.■ FEDERAZIONe OIOVAN1LE COMUN1STA - TRIESTIS _ CAME-RA Dl LAV O RO. Sezname Klanov sektij rabimo nujno, mio ne. odlaf^jte vezi Zveza komumističnc mladine Jul. Benečije
Glasovi iz dežele
Sežana
Nov list sramote aoi v.pfMi v svoja dejanja nekateri tukajšnji nanodinijiatki, ka se Etoffinaijio’ : v »DnaanatjCnem dru^tivu«. Sicer mati nliiao p™\' nič i&neraadiii, aa-kad' po^teniia ni;hf;e me pričakuje od njih, prepirifali e» nas žo kdaj, da so vTsega zmožni, vendfar M bilo Jaihko sami teko brihtni;, (saj se ^tejejo k «d,nte-l.iigernici:)>!), da kicimuniellav f& bolj: ne utrjuje, toclL «nBuad!na» gonjiai te nečedna «n:airodT»a» dda. Ftaivmo a tieon, da ne-(l^steno dickiaaujjiešo deJoiv;nemu Ijiud-stvu «n’ojo mtcrralno viišimoi, da se raa-gaflj^iijO do niaizeigia, Odpirajo oči stepam, ki «e vij/ak: dlani bolj otora^joi odi njih in lomlijo mjiih omahujoče vrste. MMiii smo, da imate jnaaaadini ljufdSe meti' na-imltnjafci te nekaij beBedie, dejanja mtm pa gtcivorijo, da sučejo vojiatoiim tiisti ki so jim oajboLi uanazaraa sred^ta tte brai, dlai ee preti dosei^g «,nia(iodina» ideal Ne moremo flečii da bi nais to ne. vselilo. Prav je tako, m,i \iaim ploskajmo, spretni ve,jtaiWi;! Poskrbite, da se čimnnej teči zdlmTO zrnde in plove!
Pa k stvari! TukaofiniSa podiruSnioa «Ljuldtekega odra.« >js v 1. 1920 posisaivlla skromen. ode*r v dogovorni z g». ^miur odvo, ki so ji vojaki;, putilili m silo *Mit octer v dvorani menda kot dlet najemnine z;a rabo prostora. K©r. dvo;ra;na ni bila uporaihna za javne prdffistaVo vsiled preptalvedli. >ablai9ti, ib jo feptnica predsilala in critao«-. Lj. Odiai ji jte prispeval v ta naimon' fciteoč lir. Gledališki octer je pa postavil na. evoj' račun delioma iz opankov Jietsia., ki so ga po poiltotmtu moutaki pobrali ofcr»!g kmetov. Ti Ostanki lesa so bili tlako malovreidinn, da je naomalia podlruftnliaai večino lesa aa odler niaikupiifli. Po za.slii-r:ii Modru g a Ant. ltr.e^'aikia>, kii je :d!elo vodil; se je oder zgUadlii z znaltnimi stnoski za material in sliifcamije i.ni nekoliko s prostovoljnim dielom. *
Ko m se v teto i921 nekateri tuk. ntairoddi ti^iovici hurib ustoa^ili novo-u^tainiavljan© Kmipčko-dtelavske zadruge, so jo raizgilia^ili za «n'airodlno nevarnost« in izdlali pairolo, da; je tneiba tuidti podružnico Lj. odra ugonobite, siicer bo gorje milemu narodu mite ra jiih dobičkom. V ta svoj namen so dobili z laž-mi kitili: mekaltere kmečke gospodarje, daai redke, kii so j im verjeli, dla bodO v kratkem aiaizliat^čeni, če n© bodta rtazide-ja'lli naivodianirh ulstanov. Gonja ni uspela, grmada laižj |jjn kleveta se je %-llostnia_ iriaizsuJlifli, vojni dotbi^klarjli in; ve-rlžnliki in nl|th \1itezi so bili' dvakrat zaporedoma poTiafženii Od delaivoeiv in kmtettov ki se ne pustijo več iviodliti za noa od. raznih niairodiniiih bofeov dvomljive vredinosti. Zialsiiuiženfe tekdijte pa raifeo dosti aa.legile, mekaj teh tepenih IMevtnfikOv te čmtiO poitrebo naidtalje-™iti svoj zrmagotslteivnli pohod1 v i novem Dnamaiti'Cnemi drruStviu, kii imia — |>o njih iajavah — ftamOn. izginia^ii komu-niigtičmo svoiiaifc iz setemske občine. Nan pravili -so diahm# im jlako <iasten načrt, Sli so enkriait igrat Lj, odru, da so se potem liahko veižtal ruai odru, nato so skmivaij. zasukati: nieklajl kulliis, obili jiih s tolikimi; metirliplatimai in razglasili, da je oder njih, ketr so že diotviolj čiasa cedili dleibele silne p0' njem. Odbor po-dlrujžntrce Lj'. odlria je sioer odgOvOmiim gfoepoidOm poveidlail, da so sftvair .izpeljali Cii#) v narodnem duhu Sin, po naukih Misabne lttsitlnline: bair vzialmiefe, to imaš, da se pa venldar zdi nekaterim vsa Stvar nekoliko bolj zamotana. Sveto* V«®A m #m Ja, na| umadljo zaKJevo pira-voftasno, da ne 'bodlo posmeje tahikiafti brez poltTeibe a kulturi im, podobnem. NapraivtiSi pa so Sa gluhi, najbnte zate, ker bfi bilo snamOllno ,iini nizko, da se sptoh spustijo v narzipfflatvliainfjfe z dtlav*-ci. Oder, ki gia jie poisitiaivila pod^u^nioa Lj. o., je nijih to % premalo ga je, saj je Dnaim. (inuSt.vo — klatoor se čuje — naredillo vlogo ztai voj.no dd Skodlni.no, ker jte btaffe raijniki Klub diraim. dtltelatfi-tov! p/sodlil viojta&livu' nekaj kfulis, kji m jih ntekaitedi d^letantfte nikdar n i sp upali terjiati od 'koglairkoli, nifcl Ine od kamiumihsftotv! Vojin«. ocMiiodmima je seveda tako dlaileč, da hi go^portarm prti Drtaim. dirti*llvn.r najbrte sploh ne Mo v glavo, ko bii jo hoteli kdaj iwpkPati, temibolii ker sa cene onih pasoji&nih kulis nalvmottlakta nlegoiliotve kakor1 Icuillise same. Todiai — če bi: filo —' bi %«1 Vse-kiaikor -je bdlijSi veis odler kot tista jalova odfekodkiina v božjih iiofkfaih! Og je odler maaietjein z denarjem poidnu^nii.ce Lj. o., to Dram. dlruStiva prav nlič nia boSi, da te te dtaber to. uporalbeni! KldO biii bil p'o vsah vteiPipiskih iizkuflnjali tekom svo-(ovinie vioijne im po visej veiLi'kiofp o!?i e znli praksi ob poloimu^ taiko ta.nkoivesten, in miailenktosteni, dla bi vprašal, fegava je m koliko je sosedova kakSna reč! To so dianiee prom.agamo stvari in kdor jih ne naszume, je bedak, kii mu je vmedino puS-čatlil V limenui vseh dlragioicieiniih vojnih in piofvojnih izkuflemfl je odter padinu^ni-ce Lj. o. prav liaJ)iko ja.3t liraimaitičnegia dri#t.va im ziakaij bi toref me bil? Kar veameS, ta imp! Pesemoa, je jako preprosta in .pritjetna je tudi, slamo znati jo je treba!
Le nielko m&ljhmo niapaiko ima: nekoliko daljSft jel	d. b. s.
Lokev
CEPITEV PODRUŽNICE UUDSKE-
GA ODRA V LOKVI NA KRASU.
Tret je teto teče, od kap je poslalo vcdisitvo Ljmd&kega odira Trt-^a (cep) v n^jšo % pnecej vietikjoi vas. Prvii dan cepitve se ja videlo, da se je oepite po naji rtu. Ah flailii bog da je bil jesenski čaia Na prviem občnem, etartu jte že pop-j.e pokaaaloi, da cepi je gotov, če ravno jeistenetoi oafe mi odgotvrasnjal ci\"eif.u. Mislili sem., da šla tu. spomJad. Občinstvo je fear cvetelo te Od radOstfi; tsakoj. po pradavanju S. Hre^aSKiai se. ,je Modil odbor; Meoim- se JS4i je panudiila. Seveda med nekaterimi pros'!Ovtoi]ioi je Mio tu-dli takih katerim, jie bil Ljudiskš odter te dta ftistčia® v megli
Dajnos .Midimo vsi čtenti ktajteri se te aponnito,farno jesenske cepij.^ ,da prvi in ta slabe ji se ,je pniijM srčne iideje, drugi araven njega bolj moian je za,-«el pollaigioftuta1 trhnet in gnitt, tn ta cep hofe danes ePfli^fHi pwtega in g® oftro-vati z vsemiL	in	obupnosti.
Ali v&mai se, prdiii je pognal m'.t>j srSni c\let, napravil je svoj zirdi. sad, da ga bodo naM otroel vlivali.. Nijliliov pa le palj meče vse ku»ne botlleani, vss zastonj. Imamo miBaidia Bomii;?.l>jenike na naštet cvette&em kOim.wiistPnem vrjtu, cktbro .isn skrbno pa®rjo na škodljive m!i'tesa, m da ne ofcu#ajO maših mfetiih di’evetsic.	,
Vzgledi najj j,im. ? La	ini mlad
kiomatf (oeeimtnaijstfletsnn }Mteletenfeki. bo-niltteilii Josip Vever, ki je nabral z lahkoto zia taijinii: slklaid «De]la )) lepih 100 Ilir pni Lokmiskiih delatvcih. Ime da-rovalce\r se niahaija pni clojtičnemi so-driugu.
Jaibltaef lim^e ini dlrutge •cepa,
Cepi v mlladioshi z(a. Bitiaula zobe.
D.eklieitai im fainitje niaij skup se zbero.
Da idejtoi komiumizlma iniikdair ne zagro.
Zasledovalec.
Ko ntovelj-Prosek
Visekaiklor jte pojdlaigai ttojčevli peti!
Pqmilovani,8aj vracten je lastnik tu-kaa®n|jte tiabakamne. žiivlianlje mu je trdo., da četo pnebrit&io in zato je pristal goteposike stranke.
To bi se te pozabilo ko bi ne ij,uibi.l več gospolcto nego dOlaviee; ki mu ed-i-nii dopirinamju; to, česiair on v žiiv]jenyiu muijino pioitnebujte.
KO 'je «Deta« ptrviilč i^slo, ga jte — če-“pnav proti s\’0(jii Molji — prodajal. Toda1 katko. Večiniai Priosečainov nii vedeLai, da. «DežtOi» azhašla. Vrhu njiega so ležaj i raiziri Ifejlli, mied temii tudii. oni, ki viih-tijlo sviolja bojno giorjiapoi nar vsem kar je pihanega v domiateimi jeziku in katerih ®rtev> bi. bil kmalu ploefilal zaveden' prose%ii flatnit.
Po p|d?tigu teskiarne «D.eil;a» aa je malo odidahnifL, 6e^: iznebil sem. se siavnažne-ga Ista.. . . In damies sevledia nsaijdiem.0 v tukiaijišmijii) tebakiaimi miogiofino tro-zveao ((Edinost)), «11 PiiccOllO)) in' «Lavo ratore sacialisilai)).
Slovenski cteliaivnski tednik, tiskan z žuljii za/vtedhlega stovelnEikieigiaj kmete in dieliaivr.a nlifmiai pirusllopa v tej tobakarnii.
«Dei!toi)) sa miaito raapttietdlajia. Teko bi iže izrazal nlaiS vaiSčain. Cernu pa dir^i iri9ioifctniailrsft!ične in ftačfetavBIke Mete? Ker je-pddileglai tuiffCevi petli.
Vornio., da nfla .sovraži* dta sovražiš niais, kii i^enno odireSemia potom delavske sloge.
DeltaMcd in kmetje! Sledite zvesto nafti KoniUniisitični stilamlki kler le Ona zfaim/oma neSiito goapoda'r. vtpriasanija, ker Je tona je vi srtamu KrastuAoiv na/uk. Vse druga jte le goJia ziuinamobi^. Dana^ n.jia/ go?ti''dln pnaivi, dja ClOvek aačenjia Selte pri bamcniu, za/toi-eo 9 polili- • tej go-spteidii, ona; n® viildii člicivteika. v nizkem I1ju.d3.hvu; oina % veidtnioi ziiljai prolti baronu.
Disb bomo miii tudi nietkldfoj baroni — sevedia dlufevnii — posiiuižfujtaioi ge' «Dela«, kupimo sii Kiotmunrsffičifiii kolediair pri,fl'ioipimla t.uriii' tni> k P.roisei^ko-kanio-veljskiii Sekciji, dteliaijimo pnopaaainicto za «Deilo» im stranko. Tot .je na«a svete doPmciFili, in v knatikem vildište pred saibo dlanlufeijoga barona ailii pa kaike?« ■niaipihnjeinega «lliu.ftin«ietniii'j|ai» v Visej svpji dJu^teivnii miaerijii poidi kiatpom, nia oeisiti.
Proseiam.
Tolminsko
Mi iz Tolmilnskegai miisllm, dl« bomo enkiiat tudii k/au’ najprej prišli. Kakor se
v.iidii gre živahno mia&i sitvar nfaprej, čeprav mi ne agitiramo po cerkvah za jnačO stiranko, kaikor agiMlinajo dancteneg du%iii paisitiirji. KrilSiijo, da ne poslušajte tistih hudobnih antgeltov in n,e upPite ae v listo »hiainlko ki ss dianes razvija v niaSem kiaijm. «Le v na^e argamiiistaciiije sitopfe — pravi jo — in v nafe dieilavsko^ kmečko strairtko, ki je edin« w tej dr-. *afvrt. Na^a lipova vejiioa. ntas ho pripe-
l.jaite dto osvrtojtenjte-". V Jugo&laiviji se vidti ta svotKxta.’inairadl!i. Kako lepo po-Rfiopiaijo. z raaSimt dieliavstivlomi. Toliklo so jiim: dlotoni, da te vt£®af|* jinn privoščijo, kalkior se je zgodilo z niaftim sodlrugiom Alirngjčemt 8. ma.nnm 1.1. Mi ne pofrebu-jemo teke ftviabade v nla$em' kirajn, naj le ta/mi ost ant. — Ko bi trni imeli, le po-
loiviijco take mtojči, da bi smeli v tem-jsrliju aigiltiirati, pojtlem. bi bihi gotovo vsi v nalžih vrstah. Pni vnukih iVoiitvaih kričijo na vso moč, da so visi Enm, Včasih niso agiitiiirali, vlemplu bp^jtem. m stran ko. Se jte molilo 1® bogla častilo im se je govorilo o Kristusu to o Maniji, Danes se pri vsaki pridigi ojmemja celo prašiče, medivtede, i. t. dl To je kuffliura na-Sih starih dušnih pastirjev. ^ v gostilnah se ne sli^i kaij taikegai. Pa vse eno mi imiaimo grah, mi moramo hioidiiti k spovedi. Za nas jie treba misijonarjev kakor jiih miisžiiijo pripravit. In nlabijo kap morejo, diai več dotoiijo, dia bodo lafejte piM in jledK.
M imV«mo tttetih patr lir ma cfiam in še tiste da M jimr dali; bi Mio res njih. vesolje. Ne premislijo, da je vse drago in dla se težko živti. Mesto dia bi oni nam kali,pomagali, moramo mii nljito. Govorijo, dla težka sihatjajo, dia bodo mogli ceikev ztrpreti. Sevediai imaijiO žuiljave roke ly)kor mii in aa suhi kakor mi, čeprav v kratkem ne bodo videli svojih prstov na noglah. GojbaVo, te gremo mi za. denar tiskat' maslo k nekaterim kmetom ga ne dobimfo, kter ga. morajo Spa-ralh za gospoda, dlai ne umrjie od' gladu. Talki aa na,'?i mairodini kmeMe. Mi pa vemo, ako bi kaikfen; iizmod nafe imel tisti deniair, kar ga je pfreiel dluhovnik za barake te postne dni, bi lahko shajal .celo Zletet primerno. On pa. te vsak i dan služiii posebej. Je Veliko osmin-, krstov, pogrebov, obtefaiic, m a« m žiive in za mrtiTO. Ni zastonj ima plačanoiposetej pa te pobiranja okrog. Da bi mii toliko pridteMi kakor onti bi bili zadovoljni. Njenuui ne vizume sum, ne’to6a^ Torej te oni težko shajadOt kaikoi ml shajomo pa mi, kii ilmamo tistih par lir na dan. Pa ko bi. sedteuj delali tudii vsak dan' koliko dolgih, dni smo brezposelni, »ni imamo te dimimo, nismo aami. Potemtakem: ejmo mi primoranii od gladu umreti,, on pa živeti
živela nate rdeča d‘aniica, da bi prišli artkrafc do proletarske oblasti, da bi vsi delali in vsi živeli, ne samo onti ki nič ne delajo to clobro živijo, mii ki trpimo pa isOlabo živimo.
Mladenilčii in dekleta, dtelaiviai im kmet je, združite se, odspnite oči in glejte, da vam ,nei bodo -več metali pesek v oči s tisto lipovo vejico. Vidite kako se godi onstan meje 0 naftimi M^bi. Glejte da bomo prišli kadi naprej-, dta ne vete toliko beračev neiv&čim© in brezposelnosti. Da priidemia db delavske in kmečke sovjetske repuMike im do svojih pravic. ((Kdor ne dela nai ne je!» pravi sv, Pavel.
živete- Tretja Intfcernaotonal«,!
Mladi komunist.
Budanje
19. 4. trn. je pri. mas, kiSerilkiaina bela
gatrda priimedi-la javen shod!. GovonšI je pr. Beisiednjak iz Gorioa. Udeležba te billaj pilča, katkitb 50 totsab. Pclovioa teh jte v velikih ponirkih pijta sladke bfe-sede govtoi-niikai o dtelavekia-kmieički zvezi. Os-iiilinsat ztortqvalle:ei\r je pa bolj mrzlo sledite gtotvortl'. Ostali smo bili komuniste ter bii -lahko ugio.vlairtjiaiH raamiim fraisam goMonruika. Dr. Besedlnjiak jte gfllvoril pio-slu®alcem o velikem! pofrnjemiu kmečke organi ziacije. Za zgledi »je stb-vili tfelav-sllvla v mestih, ki iimat .močno organizacijo in kiailetno sd jie s pamtotčjo otrgtamiaa-ciiiitei pridiobil« naizmte ugodinoEtii. Edino kmet. da nima v na®ii diežteli nobene or-ganitzacije ter dla radi tega se mu godijo maijVečje kriiviee. Poudarjali je da je paSa debela prtemialo agrarna, ker jih je miailo, ki bi sa labko žti'Veli 0 delom na sivjojii zemloii. Verina 'je onilh, ki so naivezanii na po&trainlskii zaslužek, bodisi doma ali v inozemskim. Teh' «as9lu3kov sedjaji mi ter pretii vejlika birasposielnOst, kalttetnii bi bita kos edlina slcivenBka kmieč-ko-dleliaviskla. zveze^ alko se ustano1-vi. Ta zjVeaai bi etekltriarrailia dte*©io, iž-rabitai razne vodne stile odi katerih bi i-mieJa diomialč kmet -in delavec, velike ih-tereiite. Niadblje jia giavorilli o velikem pa-mieir.iu matrtiJna avfionomiiijie,, SoMiib-vert-fcilh vipra^lanjlih i. t. <dl Komumteti smlo z mTžtnjo v srcu sledili tem lepim obltjubiam^ itepilatv- Sallibog1 bi bilo vse diclbro, ako se to uresniči, kar se Pa nikdar ne zgoidi Zato ker iiemo, Ha ne sme mo iti veš m nairit3dnB vrsjtte, k:er* pio teli bi .priiHili ztopsilj do risirodinih votjin'. Etditoa reditev iiz kajpiMlistii&piib k nam,pil jev je v mifidlmanctdlni komiuiniatii^mi staj-nki, ziaita tli stedlnijiii 'sdiedlkmo ter se me dlaimo več .pnamOtit odi hlapcev bturtetazije. Prelc! skl,epom shodiai .je flekeS gicftiorniik da jie prosta beseda, Že 'ima kdo kis j 11-govair|ja'ti. Tak.cij. na to je ziačel d.zziva.ti mjtiihi iptodrelpnlk Pepte: Halo, komunisti, zdia j se pa ivli iakažilte kaktoe programe imate. V odigtoiviar' istmO mm vmniili por psloivk ter ee odstoianiiili, rade kot da bi delali nemiir. Poznajmo dobro globoko ptolb)d*ne klerikalee, kler zraven svoje poboAnosbi aa pripnavlijenn tudii na rama ziandčliji^a izzivamjia, prepire in jtudi poboje. Vamo tudii; da jim teži in jima vznemirja, duhove, ter .jum ljudstvo ne piliedi ve8 sr taka nw*iu%nOstjo kelkotr nekdaj. Njiiih vrste lato krč-ijo 'in. 9« kar jiih ostane so boi® nrrzlli. Kiomnnli-stLUne vršite sfe pta vedno bali mnoftj. posebno mteklnt* m zaveda.
Klerikalizem, povamo »ji dla irntfl zadnje dneMa ntadMlbde v ma*i obftin-i, ker bodočnioet, je 1Mfla. Gotov« boi pridal dan mia^evanlja aa vse knivios kialtere (Mate ljudstivu te pol BtaleMia!
Je vzeli iz %pa vrv, privie®fiil e*0' konec oba Jimm ie-jeva palca1, pnitrdiil diru-®i konec irni tekeaiti otoroC nai steni, ki ie tja Rabili kak carjevi agent, da Je lahiKjo tia oibroč sluižtil kdiair st/va.ri d en 10-K.rartrjig Dva vojaka »ta grai privedigniila, (<a §e nogo niso ve« dotikale tal, potem 9° Ifcrt&gnili vrv d® Jimmie je obvisel 'f v’ao svojo te*o na svojtlh palcih, z ro-leoma, Se vedno privezanima na hrtotu.
Sodia,j ni več zadrte,val svojih jeiSar-jej,’ Venidar je nudil sitiraSno aliko. Z isn-jmirni fnirpurno rdečim obrazom im b krvavim, ven viiseftim jeziiikom. je visel OboraUj sta ga zoibrazorn, proiti ^en,i ; se-*!t <50 čuti te v«č gilasov, a ti, tudi niso hili ptiijeBna; tresoče, vprek ritmične htodmlj-e, kakor da bi -prihajali ti gla-»nvi ia cele mena0m«,je mtufeaiih živali..
M:inaite so pretekle, Perkane ge je '"^miirJai. Njega, samega te nekoliko miotiib, imel je siiicer dobre *lvce, in 1«» ie. imel	dtai	miniogia	o-
pm-vKi g iiiihenn^ioniailiMi; ^lenki^tr ga
je venetniirjala miiseil na poročnika; po-leg. ^oga j« visela njegova rei)uteeija na n#. Sunili je Jiimtmiie-ja in, ga vprašal: «Hofeite li pr.ianiaiti ?)) Im ker ta lie vedno ni hotel, je opomnil; «Plosik!u®atji' hote-tno z vodno kairo. Oannor, prinesite parvireč vode .in arednjedeibelo cev*.
«ua, gospod«, je odgovoril biv^i vto toile(; in zapustil oeliioo, Perkins se je Sectaj obrnil ki sv-oji žrtvi: «8>i*ite, vi tnlaidii }>ekileni6ki pas, eetdaj priide nekaj
ProManitfat. buldianftaki vstaja, ma klerikalne grožnje .se poamejte., opnavljenje ini jte nijih idleai! ki boidie tn-jih stranko zakopal.
živela Trat ja IntetmiaciOnialia.
Mladi komunist.
Črniče
Javnost si misli., po pisanj« GoriSke Carske krnhariice, dla. smo mi komunista v čmiškii opčiini res izumrli.
Refenaca pa je, da nismo nastopili samostojno ker mudil se nam je bol jši izidi, aiko nastopimo skupno z narodnjaki, ki so imeli dvai tabora: Omiioe— Selo Raftu je. Obe struji ste nam ponudili po toi mandate ako nastopimo ž njimi!
Tako smo se tudi mi razdelili v dva tabora. Sevedfei da -n.isiO znali to narodnjaki: En del je nastopil z Selom Batuje drugi del pa. s C*mii%mi. Tako ao nam- bili trije kamriMaitje z*agotovijeni naj je zmagala kakr^nakofti si struja. In res smo dobili tri kiamdidlate-komu-niste.
Pri voliitvi žiutpiaina, ,jte Ml izvoljen za župana, pravi detevec, za podžupana pa argamiziiriam komunist.
Dopisnik, farske kubtarioe, ste v.si e-naki, živite za la^jo, naj si bodie na Sodjih, v cat?oipisih, a3i pa v cerkvi. Ti slav ni dopisnik govorih, da mas) ni. Ako nas res ni, rti tli treba zaganjati se v ffaso-pB'ih proti nam. — Ker nekaj, kar ne obstoja, nima pomena bavitti. eie ž njim.
Toitej nasvidenje, dlra^i moj so^lrug dlopitsniik: kličem tel .nia odgovor, da bova vidtelai kje je resnica.
Solkan
PriprtfMtfalmi odbor za usteniovitev zaldttužne gostilne v SOlklanu1 prosi vse % vpisane člame maij' vplačajo podpisani dete*, kii ,je bil dotofen nia) svoto 50 lil*. Delei* se mora pUtačati najkasneje v Šestih mesečnih obrokih. Priprav iljiajfai odbor jia že n:a dellu da nahaivi Mso Oprtav# te da uredi piostora. Ra-kor hitro bo to v red-u, se bo gostilno otlvKBriilo. Delete ap vplačujte v prostorih «LjHidskfega Odnaša vsak torek in petek od 8 do 10 ure z veter. Sprtejema se tudi nOvie čianie.
Trnovo pri Gorici
Kom!umirtiK,na misel pridobiva tal tudi na deželi v najodidiaiBjeniej^ib hribovskih krajih. Ker prihaja Komuni-stična stnamka kot ediniai stoantea. izkcu-ri§f,amih in .pomitenih, ies kakorSnih je sestaiviljen., mecll delavsko mateo, je naravno, dia sa »je ta posledtotjai oklepa, vedno tesneje im vedno Sirte mase aKiav-Uiaijlo svoje simpatije: m komunistična nadela. Kdor sei damtes izijavi proti tem Matetom, tega smatra vsak, zaveden, de-taivteo zia hilnatvxa, sebilčnete ali tepca. Bneznačelma, brezprtogiriaimna:, itoriim-pirama kl’eaikiaInO-ilibera.lrta politika ni moglia' popolnoma zaslepita Ijoidstva, čeprtaiv so imeli mjeni agentje na nazipo-lagid ivtea sredbi^i. Dosegli so oelo nasprotno. Sttiup roligiozi*?a im naidioi-naMstičmega famaitiiamia to in-iolenainice se je pognusi pri .viaeh poBttieniih ljudeh.
12. mairoa se 'je vr®il nbčni zbor tuk. Kamlunisliiffne sekcije. Zboirmnan.jts je po kazalo, da je kcaniUiniiraemi pridobil; na Trmo\eni diomiovinsko pravico. Sodmuga so pokami i zasnima n je - za. ^ obravnavane predmete. Iz bliagaifntPkega po-načita posnemamo v odlomkih:
nfie primertjamo stante članstva1 tega poslovnega Mi z ttoSm od Itetiai 1920, vi dlilmta da je SteMilična moč sekcije pto$> la za 68 odstotkov". Ta je poteMSim «6iS-tenja« sekictiijle pta livtarnjskem. ktangrtesu. Ta čii^tendie 'je imelo zmpe-t mi pasledi oa, da) Sb jte sekcija kvtalitetiivno dlvigmi la «a več kol Sto odstotkov kar se je po-fcatziatio jprii razniih- volitiVah, prei.. lietom (poliitifčniih im upravimi,h) toi v jfevnem žiiviljieniju na Trnovem.
Da se je dvigtnilai kvaliMiivTia sila Sekcije ker se je poglobila, moralna zsa*-viefeltt članlstva-, se pozna Hudi! pri blaigiaj mi: od 32 otdighoitkov članov, kii so Ostali v sekciji', jte predieJ® blaigiaijna le nekai lir več kot v prvem poslovnem, leto otd tako visokega števila članov. Tu »e vidi potpoilnomla, zgnetem oo-gaimi^acijski sistem J. S. S. ifei sploh vseh strank II. tor ternadonale. Sledi ratčun.
(»Končujem svotja poroftilb s pripombo, da Kom. sekeija ni gospodarska ali ekanom&ka — te manij' pa spekulativna demanna ustanova, marveč ipali til&nia or-gamteaciijla', katere dematthii promet je postranskt^a .pomena.
Tajnikovo poroičilb nia® je seznanilo * dtetovanijem sekcijo pa zgodovinskem kongresa v Liivlamui. — Na podlagii zjgo dovinfekih' dtejtslfcev nam- predlogi postiaf inek socialnieiga' vpratentjia v dlanaSnjem smislM,; 'brezu)3ipe*nii poskus soc.-dfetm, strank zia. rniimno reditev tega vpmatenja. Sme^»o oisrolčje je mmenlje, dlai se to vpra tenijta re*i s poimočjo meščanske zakonodaje: mieS5anstvo .vendar ne more pu-stSbi, da se v insMtaciijah, katere je samo usitairuoMito, ustvtarjaijo zakoni' proti me^ametvu na korist dtellaivstva-. — Re-Sitev Bodialntega \1praj%ni.ia pomiftni umi> čemjfe mieiSte-niskih pn^egaljev, mi#enje knpitailisitič.niega sistema, -odpravo »k-rediov. Ta ptai se da dosegi niai en sam edinti način: polom, socialne revotuciie.
Poleg načelnih je Jjudi- ta' taktična ratolikaj med reformizmom! in re\"ol,uci> 'jo bila povod ustanovitvi III. interna-
kiair vais bo gotovo premagalo. Kto sam bffl na Filipinih, je ta sredstvo pomagalo; nisem te viidtel Mo-”T‘au bi mogel prestal.i. Napolnili
0	z vodlo, po par urah dobite ~~ « tako naiprei. noč in ^ Podle^eite. Pravdariile hi-
ta voda uiiiti, kakor JO spravuti ven».
.	obraz	ob	•steno;
bolečine n^o^lh mhčtenih pa 1 cer so bata kate vbddljiaiju note. Razumel jo gBttfSnlie W» v^a ntageva ddte. 1» klirala Ta odre«ilvljo za vstatko ceno
Jimimie je vojevail boj, -najti*i boj ki ga bije kidiaj CJiovek, -- boj vesti, proti Šibkosti mesa. Izdali, ato ne izdati? Slabo, trpičeno truplo jte kričalo: ((Govora!« Vesti pa je govorila vedno, s pojemajočim gteHm: »No, \Ne!» In ta glas nii utvhnil noben tnemufek, ker bitka, te ni bita končana, zmiaga nikoli dosei*-na. Vsak 'trenotek pameni novta muko in kako novo «ku«n*jo, aagument se je mtoral neprenelitoma fionavliiati. »Zakaj ®* bi smel govoriti? Ker ini je Kalen-»im zaupal im ker to moj tovori*. Mogoče 'pa Kalankin sploh ni več tu; mo-go^ejfe te mnimi na «vojem kavlju; mogoče je i-Aiteil o tem, da me zaiprlii rn je botel. Mogoče bi Katanktina uploh ne mlučili ker m vojak; zaprli bi ga. ta in drup bi mogli nadaljevali' njegovo dela. Mogofte ...
Tako .te je naidaljevato; vendiar je slabi, pojemajo! glials te dalije tepeital:
. si revioiluaiija! Ti si aoicialna. pravičnosti svelta, ki fe bori zia svojo *iv-litentjte. Ti si' čtav#tvO, z obra-zem, obr-mjteniim proti bufti, ki strenni preko sta-tegia prtotpatdiai priot-i -niaveta/u oMjpu. Ti, si jerzus na kri®u; ako odiretč-eS, se poiskane svet v nofi, mogioife »a večine čase. Mo-raf« pre?<lajti! Mora<? premesti; To in te drugo! Vse micra$ prenesti, vedno, koluta dolgo je treba! Ne sme^ se udali!«
Oornnor se je vrnil z vtodo ih z cevjo, Jimrmie-ja so odvezali — o diragoceni trenotek oGajternja aa niJogctva palca! — iin ga poMili na tlai i te vedno zavezanima rokama na hrbtu. Grady mn je sedtel na noge, Con nor na prri, Pejikins mm je ztaiilaPi1! cev. v usta in pričel vlib--vaifii vodo.
Naravno, da je moral Jimmie požiirai-t-i, aiko m ni. boleli zadušiti in sediaj je •^bfutill bolečine, kakor jih te ni nikoli. Junake so bile bol^i-marm pa operaciji, le
l	buj^o.	Na:!	lil	umil	00 je, k;a-
Kor nialion, treibuh se mu je hotel raizpo-•iw, četo tmpta je bila le ena sama bo-M}™- Y^ih miu je Gannor trdneje sedel ma trebuh, da aei ta voda razdelita, .brnimie mi mogel kričati, obraz je aado-W1 modro bairvto, *i,le na soncih in na ti,1miku w se nabrekni',(te, hroprfi je in zdelo sc mn je dlai ga ho<%jo prebosti t-iisoč im tisoč ostrih nož.
Jiimrmie se je te večkrat pogovanjal b sviodimi' imiternaiciionaUlMiičniimtii priiarte-Ijil o (tviodimi kuni*, tsji Beto priillnnbljeni m«i'.iold:i ipri poiMisijti v nrailiib medlih in varne h; je eneistaivnia', poceni im ftista, ne zapusriti mai telesu ^rtvte nikiakih makov in .nan, ki bi utegnile prrčaifii prgidj »siod-nijo, ziann^Si' uisiltas da ne rnloire ptrodretS nobeno krdante skujzi okno spoilioMa torej le »amika jtetraikove iajiave. Dir ji Bill je to kura enrtoaifc preživel, drugi večkrat. «Toda ath,» je mifetil Jiimmiie, «sa(j mii mcigflo Mii ravno tako, kot pri mami takih muk ni te človek pretrpel:«. Ubogi Jimimie Je bi V zgodovini ta malo »nan im .tni Model, da ni bolefttn, ki bi jiib mo morali pretopit ljudje od drugih Itod-i — im brurto morali te pre-trrp«t.i. Jako dolgo, daklett* bo ostala be-mla «iprivitegiran,» v zakonih neopažena in bodo privileg-irani panPervali zakone k nesveiMm diejanijem.
V	n,jegovi dlufti je divuial dalje prastari, večni boj. I3ri‘h jte ubog, majhen*, socialistični »tmotj.nilk, eiliabih zob in žulja-Vih ,rok; vaviitenta odutevljaijioča, dejanja so ma* bila -zabranijenu-, da aeilo, častnega »uta mu ta unedoShatato — a te%o je ohnamjatvaii (tasA, akte leži nia' tleti, brez-^tovilrve litre votto v trebuhu , enega nijtiSa na ,pn»ih( dfutgeipa n» negah, trst-,ii pai vliva s cevjo te več vode v usta. Jimtmfe Je te v. svoji duW premogiel' prestal«. strahoviti, boj, da se ni' pulil pre-
magaitri. ((Dviginite; kloleno, ako hotete prianati« — je tekal Perkins kti od Ga)-sa da časa se je dvtigtntiil Grady, da bi mu to omago£.il, —- vendar Jimmie mi dvignil kolena..
Prav v gilobinaih Jimmie-jieive izmučene (Jutei pa se ta godilo nekaj pbseB-negta. Zvezan', brez pomoči, razdvojen,, v k#ih boleflim ja klical Jiimmie bre« beSeidd m pomoč, ki, prddire skozi zi-dovfe ječ, ki zasra,rrnu}e JleAarja 4n rab-Ija, mlač, ki razbita telezne droge in droge bojazni:
«Mogtafiwi zavezniki so tvoji,
Ekteliam bolečine so tli tovariši,
'Im liinjbazen itn jiepremaigiljlivii dluh »-
V	njegovi duši je zadonel glas, ki Predoni vse grožnje in povelja tirtain-stvia in- je govoril: «Ja» sem človek, zmiagtovaileo. Brzdtam svoito meso, premagam svoj« telo, dvignem se nad' nje, Kljuibuijem prtevidrtosrti, bojazni telesa,
—	njegovi ječti, Ja« sem resnica in »vet bo poslušal moje besede. Jtaiz seim pra-viii-rw*ti isi bom vlaklial na svetu. Jaa sem avtefooda im kr«iian Vse pojave, se smieij-am vsenn prtepovedim, jaa triiutm-fciram, propavediutam osvobajentat* In ker j« Nia v vseh Časih to v vagh dtete-1*1) ta sveto sila v &lovolkih duteh, ker je v pj#t donel ta mtist ični glas, je pr,o-dirk) ^tove*tvo i* noši to bairbsratva, ja zrjta v staaiitah vizijo svobodiDega, sreč-
ciomafte to koimtumisjtiičnih stoiafik. T»ko tudi Kom. sibrainke Italije. Odi egorad napredenih revtolucionarnib rtaičei se nate sekci ja ni prav nič oddiailjiite: od’ svode ustanavnittve ito se .v botdiač« tejdi' me bo. Ptorok aa to sa mjetni «3iami.
živda meidlniairodma komtmnistnčona nsfi seli —	,
Ehskaesete.
Iz Brega
Sodlrug umedaMk!
V % 122 icenij. glasila «Deto» ttd 10. nvareoi. |ei neki sadtmg dopisnik grajal mlate obč, odbornike.
Dia, r«ia,v, ptopotmomraj praiv ta tmefl, da jiih je gnadal, sag to gtrajo vi podui meri zaslužiijoi.
Nias delavce ito komete narodna poli-tilda pi-fev mi* ne žarnima^ Nias Migajo le na^ii »Mjtenskii interesi nteglede na narodnost.
Mi M tpolBrebosvialai v odboru nalte ob-ftinle treanih in pfemetnili mtaž. Ako pa ni gOi^)|odii priav tni, pa n®} poberejo W maihrbmike svoje ou-ndte in naj giredo kaimor jib efnese vleče.
Oni M -radii blodno.- Mi ,jo nočemo. Orni bi radii, ivpjinlai, dta, bi, spravili svoje bebce na fronto, dh bi. delali domfii ie otrok in žiensk, kan' bi se #im zljubilo. Mi p&i nočemia veK wte4, notema vleč kaivli im trplenija.
Kteir ste se m to mesto somi izvolMi, zaiitevap-Ho! od vas, dai delmiiete aa dobrobit svojih občanov. Res so nekateri misel) waan<i, kft sa pOtonebm te abecednika Imate med.' viatmti; tudii mote, ki dobro rtaatlo&utatai slabo od diobrega.
V pimli vrstil atebteviama od ws, d* naiim ičim.prej pripravite v občtoa ob«. žJtSraVittStaa. Namaivniast Skamtdail je, da nimta niafta dbčfiinia, fei Sfeje toliko vasi, svoijtega adtraivnlika.
■Kplikiita botlmiltom bdi sa oflNNia tTrpOljenae, tolikim osebam M se reftlo židtjjemdle, kolikimi dir.uižaniam M se zmiaihljfeito stooHke, akto M toeli sVooe-ga obftinEfcegta zdriaivhlkia Dogodalo se ]© te, dia je aueiki zdravnik oz TrStta. z&-raičumat porodnici, koji te prJMi na doto, 800 lir.
Itn rtabro dai je pniMi to da te 'dru-ii-niaj izaiDogilla teh 600 lijr. Im dla bi se to pripetilo 9i.rt>ttni#nii drugimi, ki »imi nilč? Poginiti bi mogla uboga %mal
Te®ai na pirtuvi nič premiMifce vi «vin-skA bria)ted.» jptii «9atai rutjaiega« na) sajah v DtalonJi. Birea iPBjiotfato ste, brez srctai. Vsako polMlje primianijkude voKfe v Boi%i to Riicmaindiih. Tudi V tem poglledlu bi) sie dialo ddipamoiči, dirtagii .j;ug\afaFiirit)i! Vami da to.
Obriniiimo ee mtalo ma mdaidlino. Ona je popolnoma) pakMamjena. Onlai misli Haimlo na ples, nia pijalto, na pretepa-x\)ie, spjtoh na vse, kiair je škodljivega.
Paimetmiegia, resniega dela pai se note VAitii še-ne dbnajsffla; dlctklete i&a vtaifijo po noPi okrog'. Cifisto mlaide — deklice so moralno 5*&kvari:etnie. Odi njjtih se veffli	pototam druainia brani odro
kioviogiai obroka,
Petviskbi društva viabijia v svota vtrste Mia miliaidia deklice. Rriiirieaiaiia ae ve-rtitee. Pa veselici stadti' pitaš; Po — pfe-
viiii jFitRi
Vetlikp kmlitluirinla dtelia M vrstila driil-tvtai ,ako bi mjeisto pe\isikiiih viaj! dbvtomite učne tečaje. Abecednik mladimi v roke, ne pa pJto!
KULTURA
O litli umetnosti
Z lastnimi možmi utismS«i kuStori- peča)! pvbjiih stremildtenj, opra^iilbi ja po-najiprvo meSčam&kiih %neku.laaij' to u-stvarjaitti lastno učisto umistooslti«, to je čiliji, kattenega zafeflledtuije. proletamtal na kuMumemi poluu im g® dosega vzporedno z rušenjem m^aviskadrtmnih usta nov. Ubog, oropani .vseh sredstev, se proleJ.ariat na piati nu^anita 1» usivar-fenjia poslužuje kolikor more (to je: kojiikor ne Skotfuje hStegiovemui deMivo>-
no delo nerazdeljivo 9 katfMiittTrim smovtamuiem, zbMžddo oboje to slavij« kuJ'Huiro to umetnost dirakiSno iv shi%o nečistega rtaBrednSga boja, Naravno torej', dia se btervrti pralelteMkia mh&o n Doto» z dutevino foricao sito veni ikuh miled^h totetakliuafcev ra^otako kaikor s p«šo-mom .italijanske eskomptme bankia In nobenega momopotei a nntefeiostjb!
To pa ni- pa gsadlu vtajno^id-telriiia-skemiui glaeilu v Goniči to isaito se tei.
—	Oni sim?ijo tiskati! kaliikor hočejo ■mtadlimBke liferaitutre, komiumisti pa ne smejo ob'javitdi mili ehega pisma ptrok dtrokom.
Oni' »mejo kiotpiraibi tuje i^likie, fcamu-niBffci: tega nitii omanitiii.
Oni smejo pisati cele kotoma1 ot umeA-nikw, ki igrai a očmi mai klavir, bocmu-nieti pa mili) stovtoa ite o teS umeb-maati*.
Onii sm**jo vsak dlan ob 5 uri ajiutrai in, ob 6 aveč-er, v Trstu, Ljubijamii, Magrebu to Beagraidiu imaenkrait -poelaitii v, vaeti na srtjdttaače Matov papifeamih e naj-gOrostasnejftmi neumnto^toa ir> * lažmi o deHalVstMu, 'j^gostovainski komuna-sbi pa naj ne bjj smeli nibi nektnat na ta-den iadaibi svojega giasito.
Oni; govorita, konnutnistd medi molčija. N«jj govorijo, taneij! —
Ko bodo komuniste imeli' tolikto te»-kam kakor jiih tomaijo orni, se «De*k>» ao-itovone bo baivito s fcisltat umeit,na^io Psfioifetarfitoi ctaocfii dobita srviotji mftadin^-stat list, kakor stevthinfcki detav^oi svojega ih' metanji svoje®*. Sfetoa takoevarite inttelSgencfii m bo imel ajpabemega.
Im swtad! konec.
tl
»Dal**
IdW>Sa: FedemaJaija jnidm-jev L. 75.---; ntetonal stodr.
AnDioSii Jeneb L. 34.—; iU-bratno vi fiiilijiailki 0. K. D.
h.	60.—;	ift®t»j	L.	liK.«-
prej i^^nib L, 14.S62.45
aktuipatj 16 dintarjev ta L. 14.727.46
- .'i^^-iri-l :	t--j |
Of^ne ................................  •	L.	BD.--
Lokev rta Krasu . ..	.	L.	100.—
Za laHedfairčke Konltovelj	,	L.	20-
oiei
Hkupaj
L. 170,— L. 86.*—
skupaj L. 280-
Podrobnosti boljševiške revolucije
Msaito je oseb, katerim, bi bite znane1 padnofenioBbi! o dogodkih oktobrske revolucije v Petoogaadsu, klo so boljtevikii; nastopili vlado. Spletno jie naz&irjelna; iUBsel, da je obstajata tisti čals zarota, da je nastal' nepričaikovaino upor, kateremu je .-Jledlite hita*} zavzetje vdati«, po upornikih.
Vsi fialamikiansiki hlapeti, od menSeviš-kiih ttaorelilkiov, pa dto zad njega pari»-kt*?a čajsinuSkega. potročevaka opisujejo oktobrsko ievolwAjto kot neikak btona-parbistefini) dtogodUjaj, v katerem je skupina! fSrtvr^eneav! wvfod.uiciitouiiaTin.ie stranke zavzela vladlo.
Tloda te zastarele trdilna ntimajo ničesar opraviti z nesnovnimi dogodki. Komaiinističniai revolucija, se popolnoma v vtsem razlikuje od drugih revolucij. Oblatsb sovjetov je biJia očitno vspostav-lljena, boljfevi^ka strairtka je prevzela vladlo poptoinama jaivmo; ruski komunista. su pničflii na krmilo vlade pri belem dnevu.
Kiar ae je zgtodiilo v dneh 24. in 25. oktobra,, (6.—7. raov,), to j« biilJo enostavno, tehim&raa dovršite v tega, kar s« je priprtavtijiaito 'in vrnilo te skozi tri me-sece. Resnica je, dia sa bto&Jševtife že po-preje izvrševali vrhovno miot, samo jim je bito potreba še dobiti sankcije za. to ter znebiti se vlade, katema je cele dolge mesece olbistojiailia sainio Se na papirju. —
Skmi vas čas odi februarja do oktobra, sta obatojtaiii v Pertlroginadlu dtv^ v,la-dii. Petrogirajski sotvjet — tedaj vedem Se po SK»ia>Uvivolucii0nairjih ir* mcmc-vikiih je izvrševtall vladine pobile. Toda kakor je pritisk odi strani ljudstva postajaj yi!lmeijž!i, teko je prejemal petro-gpaijaki; sovjet več drtetvnih funkcij,
Sest tednev po padtou carizma — 20. in 21. apriila je upriiziorrliai patnogtra.jsfca pasadika prvo demonstracije proti ta-čiasni vladi in siioer. pod vodstvom bolj-tevijkov. Eevobuciomama vladia! je nastopite. proiri tej uotiaji s topovi. Petrognaj-slkli sovjet je ziaibranil Kiarnilovu, kateri je bil tilstii čas poveljnik petnograijske posadlke, diai bi posrediotvai v tej vstaji. Posledic«, teh demonstracij je bila, da sta morata Miljukov im Gučkov odsto-pita. Ta je prvi dokaz, d)a s)Jai obstojali tisti Sas dive vladiii, poleg tega pa tudi pnvi dokaz boijteviškie TJintige.
Od prvegw dne revolucije se je vrnila tekma med bur®oiaizjjo in proletiairia-tom, kateri. je imel zavzeti vita do. Dokler so boljsevdkii branili sovjete, teko doilgo je bur^mzija. dedovala nato, da se vise sojvjate in odbore ufniAi in raz>-pustt.
V	dneh, med! 3. in 5. julijem je zado-biila bals^*evi'=1ka stoialnkia hud udarec, SJaomaij bi ae morala poprijete nezaiko-aidte afccaje. Vpliv sovjetov, kateri so btUti vedeni po men^Tikih in so-ciiailrevodTOioitof jiifh je pastaiilajl slabeli, •med tem kio je nan#CaJ isti kadetov. Rjaane srednje stnank© so bite neodločne (im nejasne o tem, fcatoo stolice naij bi zavzete v» tem pedofeju. Vladina koali-edija mieiisfevifcav je akufela, d!a zbere okrog Kea-.einskegai «vge Mive sijlie« zemlje. Butr£oaiai‘j)a diedaijoftai potom diveh «xevo0juoionarnih)) stranik, klaitari sta biti na obbastri, je 2saKlala balj®eivakom prvii utdamec in padipravilia. tatoa vse za prvo isiotoeivodiucaioinarnti naipad, ka,teni naj bi ji otrnogofjil, dia ee zoipet povspne do moft to dliktataire.
Tak .poskus je bid sfterjen dne 27. av-gutsfca. Gemerail Kornilllov je takrat smel kniinlko in se .pniiprta/vl jal dia udari na Pe taograd. Kadetsiki ministri šo tedaj že izstopiti iss kioadiieijSke vdade uipaijo^. da bodo kmatu zavzeli sami, v ilmenni bur-ž«'Jae;i je, v»lado.
Todteu te pustolovS6ina KoimfiHova je zad^a ob dboro%ne dedalvtce glavnega mesta, katerim so se pridružile številne oete vouiakov. S tem je Komiilov nepo-, srtelrino povzročil, dia se je osivel revo-tocicmarni dtuh ter da sa se povrnili baljSev.tki do — rekli bi — nekega )e-gafllniega. ottetanka, kar jiimi je dalo m<#-nost m pntliko, da so pofcaaadi Ijudtetivu n.f.iairniGts.t v4a<te, klatevo so tivioriOn skufp-no meni^viiki' in soaiaitrevoiuicsianarji.
Kakioi' hdiino se jte to zgodilo so sovjeti stopili telkoj na stran boil:j%viikov. De-iset dtni* po porak/u^enem napadu Korni-kma na- Petirograd so dati1 pteitMgrajsiki fovjetlt vteCiino boljaoviikom. Gesto: «Vsa mot govjetam« je takoj fjobila pnaktifi-iiio vrednost. Tisbii tas so bili sovjeti v mlofri % ,v mnogih veliikih medlih. Tako so se .revoluekmfcurnie Vrste raz^irrlie in dbemenn ojlaCate.
N;aispmtn i tafljar se je [»[^tnOma. raa-sul in dno 14. serrteanbra je z^^asna vda da sfcMcadia demokratsko v.lndno konferenco, kaiem, niaij bi nazipravl,i«Ja vipra-šatnije obliaSbi. Na tej konforened se je izrek Ha 76G 'n&vzočridf odposlancev za koia-biici1 jsiko vlado in 688 piloti.
Bu del sociatrevtalueiioniarjeiv, poseb-no Gernpv v otbfie ni glatsoval o teon vtprajfiainiu ■ Ko se je teiko t>dabr.ila kioa-lioriskia vlada, se je takoj inklju^iSIOt iz vlade kadete, kar .je imelo za posledice smeren podelaj., dia ',ie obstojala vlada iz iziveze oi)£in#evti!tov, .aoctiaitrevolueioinar-.jev ,jtn- bw«Qiazijjo. katerai je.naspnoitova-lia. najoddič ucjfi bu i«oa«ini- stiramkii, kadetom.
Pe«renaki ja organizirat dnie 25. septembra aadiajii kaibinfeit, a kadeti, KiM-no*n>, Kpncvabom in. drugima. Se tisti cktd j« pstrognajsiki soivet.. napadi el to rninistirst'vo, ofcitejiof mu, da. je «mwni-sitrstvH« mPftafifiibike vojne«. Petrtograj:skli ;Oviet je dodal k tej izjiavi *e to: «Mi n« maramo dati te Mladi nrtkake pomoli, kvr je vladia buno/azije in pnotiravolu-oiieiB. Tisti: dan je pebrdgrajaki sovjet izbrali .-odpuga	kot svojlega
predsednika.
Dne 10. oktobra se je sestal v Petrogradu, kongrete severnih sorvjetdv. V naj v#n»^i resolucij? isteigB kitamo sledeče: uNarod ise zaamoie rediti e^lino tedaj, ako se da vsa. oblast sovjetom, kateri so edini predstevnttsfl revodiueije.
Sedanja vlada rali dtrSavo.v propast.
To vd»do je treba zdrobiti in uničiti. Na strani sovjetov ni sannai pravica, ne-
c.	tndi moC. Doba praznih fraza jie mi-nrJan.
Ista izjavsa. je bila. pcrtainai od sovjetov skunaj mtr/asno v ifmlu, Sibiriji, ob Volgi, % en« besedo, po celi Rusiji, fcj&r m) živeli delavei.
Vseruski ‘Mvjetbki kongres je bij skli faii nai (ine 20. ckMw'.a.
Vt*i prtiipmve, se je vodilo pod gestam: Vso oblfl^t Hovjetotrn,
Peteiogffarski sovjet j« orgtanrairal 16. ofe‘<»bi'a levolucjiotiarni odbor, katere-imi s« je poverila obia^tba mesta in u-rtiJenj® proti 1'evolueije. To je zelo oslabilo vtetK) KerenMkega in tvorilo v res-
nicA zai«eStfc njego«^ propada. Sovjeti so imeti na svoji strani) podporo velike večine prebivalstva, kaikicir tudi Moja^ke pobadke. Ministrstvo je hUo na prtama temu poi^^lnoma brez mw.
' ftevolnclonarinn vojni odbor je takoj vričet z. energif-mm tlelmm.. Takoj so se v&postevile tesne zv« z e z vsemi regimenti in obenem so se imenovali komisarji. Gdibor je tudi preprečil poM-Ijatev deset tisot1 pu-% generalu Kale-di:rnr, kateri je poveljevali probiresvolu-cionamitm korzaikom. Obenem pa se j e pripravlja! nurzli^no na obnamibo Petro grada. Tako si je cHvajad korakoma vso moč.
Dne 20. ofctobral so prišli člani tievo.-liieiiCKnarliegia. odbora v glavni stan posadke, da pregledajo ni. j eno delovanje. Poveljnik posadke je odboru odrekel pjiavioo ipregtodovainjia. Dva; dni kasneje je vojni odbor naznanil da je povelj-riii^MO potsadke pretaigalo vse zveze z ne-ivoltudtaniauinimii regiiunenti. ini sovjetdi, ter da je postalo «orodje pft-otirevoluci-je». Nata pa je revoltuctenarni odbor na zrnanid, da ni odgovoren aa dejanja po-vedjsUia posadke, izjavljajoč da nloibe-ma naloga posadite n ima. vrednosto, a ko ni podipiSanB) od revolucionarnega odbora'.
To pa je imelo z«i posledico, da je poveljstvo posadke osbalio brez moštva.
Dne 22. oktobra je celokupni, proletariat Petrograda, skupno s c.edo posadko 'izjavil, in sicer na Sbevilnih javnih shodih, dia. je pripravljen1 borita se zoper buržoazijo za vtadio in mo« sovjetov. Ista čas pa je bilo polstaiviljeno na dnevni' redi vprašanja vlade Kerenske-ga. —
Vseruski kongres-bi se torej moral pričeti dne 25. oktobra in cine 23. oktobra je Trocki pred petrograjskim sovjetom izjavil oicito: «Vsa oblast sovjetom, to je n»s cilji! in ta cilj more biti dosežen, a«' č,ai-iai ziasedanjia kongresa . . . Natega posadke in proletariata glavnega mesta bo, da bo dala kongresu na razpolago potrebno, oboroženo vojno silo, katera bo lahko zdrobila- vlado. Ak'o bo pi vladia skuhate, — kakotr ^e sedaj skuHa — da. naskoči revolucijo ziahrb-tno, tedaj izjavljajmo, da bo oboroženo delavstvo pričelo vračata udarec z u-daircem in se pastuidilo železa proti »elezui).
Tako se je dva dn i pred bolj«evi®ko revolucijo nmznanilo Vliadii Kerenskega dia: mora oddata oblast soivjetom. To dejstvo paič žiivio ka1^. kako šiite so imeli sovijeti za seboj, ker take korake si z^v more dovoliti samo stranka katera si je ziTOSte. svo,je dl ne mo&i, ter se zaived a, da irnta zai sabaj vojaštvo in proletariat.
Dne 24. oktobra je vlada pri^elia z ofenzivo. Kerenski je izjavil, da se mora bojjčevikam takoj s početka onemogočita, da. bi početo to «inifamijo».
Da sne to boljSeviikom' onemogoči, je vladia takoj p^epovedjala vse njih časopise; •postavila je vse vodliillne mi#e pod obbotžbo vstaje proti vladfi, obenem pa se je zapovedalo, da se morajo aretirati vsi voditelji zapleten* v vstajo, v času od13. dto; 5. julija.
Odstranjeni bi morali biti v prvi vr-ptii: Ijenin , Trocki, Ziinovjiev, Kamene v in mnogo dioigiib, poileg tega pa tudi vsi komisarji) v Pebrogradlu. Obenem ipa so biili pozvani v Petrograd1 vsi plemenitaši, učentai ;iz pod!Sasni'=fce fele in drugv «zviesti)) pristaši stiairega reda.
Toda vtee to ni' koribtiilo. V noči od. 25. do 26 .oktobra je bila ra,zpui?čena kOali-cij^ksa vlada menševikov, socialrevolu-oionarjev' in buj-^daije inf siioer brez pretevami# krvi. Mo<č vlade je-vzela v roke srtrarika revnih in dia tedaj zatiranih slojev.
Istarski razgovori
Pepo: Ne! leh sada ib grre manije ya Opat«ju i. Llolvd-aav.	.
Tone: A tako.
Pepo: San ti ja nekall cte. on nj predan, miuča-.!
Tone: Ču ču ču ču.	*
Pepo: Skaritadii su d^jsetiMiiini od njih hi dh moral, platijt, a sioldi ni, več ni-smo prejeli ulačj od febrara meseca, leh &e nekak,vi akOnta, pak ta se se to razipržka kot da nisi ni plači prijel; diuga imaju samo za karbun preko dvajset tasuč lir.
Tone: U! dr^i. me Pepolt a|9 <?u na rit past.
Pepo: A ča bi, to bidtoi? Stinc&ki i dugii i ljudi ki, imaju ča, za prijet, ti amon-tiinai na kakoveh tri kvariti miilfijuna.
Teme: Tr nai.n je goslpodlin mainiastrial Sadjefttai otoečal tristo tasuč Mr.
Pepo: Mata je samo obe%l, a le dial ib nti.
Tone: Ja ma kalkO če pak ta stia®io'ne balllbeftare pok poč naprvo, ako .ju gu vealan ne ^uvenci,iona.
Pepo: Brtiga. nfrih aa jedtrru Opatiju, ča mtislis eni imaju dicsta teh Opatlij.
Tone: Ja ma cvaikoveh ne kot, je ovja..
Pepot: Ztoč pai kne.
Tone: Zato, ai-5 civdteka imamo md tu sllavnu Reku blizu, a \1a Mteh fc-dlaikia Gaišpes’>č)a, to ti gre propiiio se daiakirdo. Svaki dtain. puiealjiu kot da se saimiii slini, odi kinaipu riaijtenju.
Pepo: Pustimo to č*a. zla diainaiskia tu ipulllitaku to čemo .iedan dirugii put govorit.
Tone: Ben, neka hude, mte išteši bi i to se morala malo razvidet d govorit.
Pepo: Sada ni vreme ^aitio, lleh, &u tli to reč 'da na$» giaapodlai su si jenaki. ViS i nia^i: cdl tega trartvadla; te fer-nnait tramvaji na zadnjB mlai<1a a® nete imet *en poič naprvo; 8cffdli nii, k.ar-buna nli ,a sivi ktapi a prvi rmaikiništi ne pnipiadiaau tuka ,onti mio raju poč čia od ovd©, pak se more vteje reč: servius pikolr? feron^iije dalla Staciijo-ne balneare di Abbazi,ja, ter take j take kurgostovi nete niii panilt semo, a® nimaou po ča, Mateje i. Mihotidi Rukaivac i se do Brg:uda su sami KomiUinlisti a v® Opatile su eksikon-batenitli', v’ Reke su fašisti, toliko da giospadia! nemoru ni prit, a^ su rekli da 'je V1 Reke revpiluzion piak ru se gospoda misliti: da girietmo mji famo meo, oni' bicd&elvdki bi nan i onio malo (ia litmavo zeli; a tnmeče je se nopafc.
Tome: A a a a. . . Povera Ifcailiolai ben ri-levmlta e m»'l teniulta.
Pepo: Jj&h Abbacniio da bi^ fiekal, da je bila beni rtitevaita, e mial tenutiai
Tone: Ja pače (ja, kaiko siU' nan bili lepi orni dbini klada je ona, Austrija zia-ppiviedada; kakova, jie bila biifliai ma je bila dobra ... za gospodu, ate za
nfcis ij|p biila doeta,... '%
Pepo: A je je dfoisfe bjS j mi vta. ma^in-haiuse smo imeli ctosit« mateniijala: pold se je lalSPel kost palketi a sadu
i.ie čimeji keh ksotac, a® nii šagtm ga prot- nii čistit.
Pepo: Ben Tone sada mi je na dete, a
Trne: Zdravo Pepo, fca bi to reč da se nismo videli več celu Setimanu.
Pepo: Leh jte stun se gijedal1, kade bin te \iidiek, pak te nisain mogal ni!kad na/č.
Tam: A ča' je, dia si tako pak im kodi da si avanzail na spacakiaminai?
Pepo: Ja viidi» Tone, pak omiputk bi ne-kiai gospoda rekli a da rnais ni voja delat.
Tone: Pak ti- to je prava isltiina..
Pepo: No, ča .pak . . .
T one: Čeka j, pcmialo zirfag dobro da nismo govorili več delu Setaimanu sku-pa. Damaska------------------—
Pepo: Rrzo, brzo a* ja moonain vai d in st di?h«islka.
T one: Oaaaa, ja san se zaaetiail. da pirvi dam kiad te teefin o črnega o belega, čemo se morat mate šklepetat kot
®ou'i.
Pepo,- A Aa bimo pai kimeti tolikia tega ra 'čakulat.
Tone: Ju i ba# čuda a, Pepo! Ti mi naj-prvia povej ziač si tiaiko čm kot. vrag.
Pepo: Tr slan ti več reka! zač! ,
Tone: Ni zaito, <# oni »nraju pna.vo da govore da nas ni vte^a del ut, aa nanke meiiMnemo delH, n ain ga ne daju.
Pepo: Ha* a:i.r> hi tel 'pavtediai!) od: tega mntlo, teh san, se zdrsal, a* mi je bilo ■slinah da biimo se čuda zabavali.
Torne: A ko l>us tako nndugo natezal čiamo '.se ,jo^ vi^e zabatvil .
Pepo: Ti mie pi ta* M( san tako irn. Mo ra.# ,i bi!, črn, koinač pokaitež gLaivu va onn nia#u maštinhaus več si Prn.
Tone: Hvala, k . . . .! vwie btin bil rekel temu, nauke da te besedi z’ riti pto-fete*. Beni, povedi več jeefen p ute tu ko/mediju.
pepo: Beni muči i šniej mate paailenci, piak ( -ij ti se povedia|t».
Tone: ču aš me jak« interesira to znat.
Pepo: O. be:n>j. magani db noči! Zna* Tr>ne k'arih s>e poide v* naftir Genitralu cd*i tianviajk se pride kol va, .jeflnu farna^u od gasai v Reke, ate kako je užiamicareč va kundot.
Tone: No, pak ča?
Pepo: San bi rekaaiad da miuSčdiiijl porko Ladi O!
Tone: Ču, 6u!
Pepo: Band, i te ti j1’ sive blMino i *porko: maki rili jlednh je raizibi j ena sa, rtjoj je aklsa pukla pak je va diBasriuio, a i
drugu, če vaje vrng vzet.
T<me:'()&ai a a.
Pepo: Sara ti rekial dia m/uči, i imej malto padjenc-i ja znaira da,, ako nemo re' govaiit z’ usiln govtonii* z' ritun.
Tone: Daj no pogrni!
Pepo: Da te več ne čttjem doki!«) god ne fiinim, ktal! zid mora# bit, atS čuti jedilu pr.ismolat. Si me raztumer.M
Tone: San.
Pepo: Kakioi san ti rekal ae je anemen-ipn, kaldlajii su, zgemofo, materi-ioJa %% popnaivijat. ni. nanke jene dobre lwu-kiviic,e i tenvaj sir zmianjili.
Tone rtom maniji traravaj.ii?
HUGO SONNENSCHEIN:
SESTRADANO.
Prišli skeleti v širnih trumah,
0	*
prezebli in sestradani; s cepini, sekirami oboroženi, z metljami in lopatami.
Prišli iz močvar, iz duplin, skeleti brez mozga, moči, prišle sestradane živali — brez vse krvi in brez strasti.
Teptali so jih in suvali, pretepali jih kot zveri, sekire, motike jim dali, poslali so jih,®pa so šli.
Če mogel bi jaz vas razvneti!
Saj, ogenj poplačati zna.
Če mogel svoj srd bi vam dati, zbuditi vas sčasoma.
Sekife, motike so v vaših rokah — železo vas zdraviti zna!
S krvjo si vi glad svoj lahko pač tešite, ozdravili bi sčasoma!
Zaman je moj klic, o črni vi krti, skeleti bez mozga, moči, plazite se davno zamrle ve sence, brez vse krvi in brez strasti!
(Prevel Klem.)
Najnovejša lobanja predzgodovinskega človeka
Po G. P. Sermssu.
V	muzeju v Londonu se nahaja naj-
novejša. lobanja p red zgodovinskega, člo veka, katero so na&li v prostem letu rudarji v globoko zasuti duplini v južni Rodesiiji. Lobairjlo zdiaij preiskujejo an-gde%i znanstveniki. Ako se prva poro Sila o lobanji praivtidina, je to eina raaj-večjiih in najvažnejših najdb med ostam ki pradavnega čdtaveka. Sledeči odlomek iz revije «Science* naj siluži v kratko pojasnillo:
«Lobanoa 'je v gotovih ozirih naijpri-mita vne#a, kar je bilo db zdaj najdenih, obenem pa d!mai giateve podobnosti z lobanjo modernega ftloveka. Obrazna stran je k sireči ^docela ohnanijen a. čelo je zedia udrto z velikimi robotvi nad očmi gin vrhunec glave je skoraj ploskev, meditem ko je zadnja stran lobanje precej široka, preveč široka za primitivnega fcliovteka, tako dia je možganska votlina nenavaidno velika. Spredaj se dobantja skoraj nič ne razMkuje od lobanje gorile, toda njena zadnja stran je bolj človeška kot pri vseh drugih starih lobanja.h, kar je bilo do danes najdenih. Neki znanstvenik >je takoj na prvi pogled' udfejal, da je iimeil: ta človek naivno toliko možgiamov kakor vsak povprečni modlerni človek«.
Nasprotniki Dairwinovega zaikona e-voilueiije, kii pobijajo razvoji človeka, bodo v tej lobanji našli z»pet argument zia svoje trclinjiave, da se niso možgani čdloveklai mlič povedali od začetka njegovega obsitanka. Oni pravijo, da primitivni človek rili imiel nič večje lo-bamijis kakor jo dnua sedanjli povprečni človek. Ako je katera najdlena lobanja majhna., ae ravno tako najdejo ®e danes ljudje z majhnimi lobanjami.
Toda nasprotniki evOlucijla prezirajo fakt, da je kvaliteta ravno.-tako važ-na kakor kvantiteta v razsojanju o unrski kapaciteti v zvezi z možgani. V kva-litieto spada nioitiranlja zgradba možganov'. Res je, dia imajo nekatere pred-zgodtovinske Dabamije zel o velike mož-galnske votline, ali mi nimaimio pred seboj dTugiega kot prazno kdšlčeno lupino, ki je nekoč obdarjala mo%aine. Možgani so izginili in z oiiirni vred! je 61o vsako znamenje njihove kvalitete. — Vsled tega ne moremo soditi, kako daleč so bili mio%anl razviti v teh loba-inijteh. Prtcnč.uavain!je kvalitete (kfikoft'osta) možganov je pa. poitrebno, ako hočemo vedeti o duševni, stopnji njiiho\nega laisit-niika. Staro dejstvo je, da. velikost možganov in rtjiibova ttežia sedaij žlivtečdh ljudi ni nobena mera dlu&evirae sposobnosti. Tajnost te spci^oibnostd le^i v strukturi možganov-, v njihovi zelo komplicirani zgradbi, ki pa % mi natančno znana.
Vrnimo se k lobanji pradavnega človeka iz Rddesi,i«e. Dr. Eliot Smith pra-
vi,	da se mordla ta lictbanjia izkaže kot nmanjkajoč člen« v vrsti človečkih prednikov, členi v tem slučaju bi bil med' antropoiidi (čl)ove%i!mii dpieam.i) in človekom evropskega, tipa, rte pa mled omenjenimi predniki in neander-tiailskiim človekom, ki je spadal k popolnoma drugi i!n izumrli veji človeškega rddiu.
čjankar gori omenjenega lista, ki je opisal liabanjo, pi^ie dalje, da druga velika vafflntost tobamije 'je evidenca, velike in mloigočne mase vraltnih mi^ic. To je cip-go znamenj©, kii dokazujte, da lobanja predstavlja na$primiitivnej®ega človeka kar jiih je znianioiSit dlo danes cidkri-!«. Sodeč po silnih viratniih miiMoaih je podal sliko stvora. Ki ni človek, marveč človeka žiivad, tddla pravi prednik Clo-voka,. ki je imel ravno tako velike možgane, k.ad«3r jih ima sediamiji civilizirani človek. Ampak ta člo\eJi ni rabil svojih mo^ganoivdlaliko kolikor silno moč svo jih miiSic. Mogočen vrati je pcferiedr ni toda! dober dokaz, da možgani tega človeka, čeprav veliki, niso bili Se to-lifco orgainiziraini kot so pni današnjem človeku.
Druga zanimiivioslt. te lobatnje je lepo zaokrožena gomija čeljust, v kiateri se še nabada nekaj pravih človečkih zob. Z dobamijo’ \Ted sita bili najdeni dive kosti noge (piščal in gnjaltniiciai), k.i dtoka-zuijeta, dia 'je rodeški človek hodil pokončno, čtesa.r ni mogel delati nealnder-taliskti. človek s svojimi zakrivljenimi kosten* v nogah.
ljudski oder
Proletarskom radniku
o narodnosti i domovini
Branita treba damovimtu! Bio je glas. A radnjei asitiaviilii su agnji&tia. avoja, i dem swoj, te strnili ddiu^evljemi u pokoli j za. domoMimiu, dfciki su bcngača^ pa-zariBi giouuči t rbiu^ine aaifo da ruidnič-ka cbitelj' u via^oj meri Mtrada. — Opili su voh zlata, da vas zantola oblije, i da pri je zabictaivite" sebe sadnog i svoje droge. — A čeigai to®te niisu odi vas luka-vci&ču ia/maimuli; dok Hfle iih vi poprat rnet-einjaka sledili, jtar alko je koji od vala otikazao poslušnost: bito je streljan. Strah, onaii' Hudi strah, u obliku neiz-vds.ntot^tli pratilo vais i dalije; vladno me-
d.ju viaima, a »a plad.u poivea vas do glada, u kiojenn se damdanas gulite, dok PfSofjšt vlada u orkvi, u zaikiomu i svagcie, a protiepie se polnit eipidermiije stivarajufi Od pokialenjia do inaktdlenja prokdels4vo. ~r Eto »ho st* izivojevak«. — Domov inu ste 'spasild, a narod oriaij bjtednti narod za'^to ste gai zgarzidi? Ta zar niije narod osnovalo dOmoviinu! — Narodnost, A ftto je to nanodncist? To je u gliaivnom težnja, kloju gojti avaiki poijedinae, da njegiov narodi budle stobodan na ssTnne terHlomiiju; i gospodar vlastaiteig udesa.
—	A mote li sip ma7Jiivati na/rod slofrcd-nimr, dok ga pairaizdtli miu®u, «ii*ajn, ste-žu i vuku piliti v nijlegiove valje pod ja,-raim goispodisike vlalstli; koja opetojd' .ledino joite z.ato: jer veOinto naroda no je u stan ju tla uiviidi — dial i država uzrlriava narod, ili narod' dr^avu. — Cernu o-nda sni vati o nemoguč-nostiin.a, pnionliimo se .rad.a» a: ne truijimo .narod-rioKiu zanos nate djieee, več ih prikupir mo i neka budu cMonikotm onog- veli-kog mlaiza krvi, koja če u guliti: vlalffe-juču klasu, a povestj bez i.zniimte Sav kojiki rairlinti nami u brastvo i zagrtjaj uzajnimine sudbine.
MARTINČEVA,
OPATJESELO.
Ustanaiwllj.aijo6a se podružracta ima v nedeljo 2. apitilja ob ii-ih pned.poldne svoj ustanovni občini: abar. Nat dnevnem redlu jlo 1} ponioSilla o namenu in pomenu L. o. Porolfta vod^venii tiajinik iz Ti^ia; 2) Volitev odbiCira in rtadzoir-eftlMa; 3. Stučajnosdi. Vabljeni so uljud;-jnio vsi že vpisiatni 'danli ,dlai se vsi uide-k#? občnegiai zboiu,, ka>r piliporočamo tudli nečlanom in Kfimpatd.zantom L. O.
Pripravljalm odbor.
TOLMIN.
Kor se nadi nepilifakovlanih meugOft-no'J'.i’t nii mogel vrnita pnoiSlo nedeljo uslifintevni občni' zbcir ,ae bo z vso go-tavceitijo vršlil v ntededljio dne 9. apnila v isti iih pnlost^Triih in 'z istiiim dnevpiin ns-doni niaivedteniim že v prej®niiii številki ((Ddlla».
Provizorični odbor.
,	LOKAV EC.
Vsebte te rrabnike vam sama .pove, da jte ito nedeljo .nemogc^e. Morda na večer. Sporočite v Opatjiemselu v ne-
Tajnik■
VS^EM PODRUŽNICAM.
Ker so Vodstveni Člani L. O. preobloženi s postom,- v nazilicnih oddelkih proletarskih institucij, je nemogo-e, da se kdo lizmield njiih poda na. dcstelo. UvtažnJije ^leviiltna vabila dan z®. dnem iz raanih kr.al.jev, sc je podpisani oddo-či!| oKlstoj ptORvetili se ediina }X»dru ni-cann L. 0. ter !njaiprwai v®6 ,na!'0 s0',1ru'‘' nikc na tem polju kakWr tudi pad.ru -nice, da se nia to: oziirajo ter nte pova-bijo vsi na nedeljo temveč tnch na de-latvrHi dan ako .jo le mog!ow\
Vodstveni tajnik.
SOCIALNA MATICA L O.
Fs* ki so dobili koledarje m razprodajo so napro&enti. da nam pošljejo •spola za izkupiček, ker od. te svate je odvisna vaf/la izdaja drv ge knjige ki jo poUjcmo v lisk.
Stelja in gnoj iz igličevja,
Od stelje se zaideva:
1. da dobro vpije seadnim;
2. da vsebuje v dovoljmi množini tri gllavnai rastiLinaka hranila, kakor kalij, dwik in fosforno kislino;
3. dia daje gnoj, ki obogati, zemljo na humusu ali sprstenini.
Pod gnojem razumemo stelje, prepojeno a scralrafco, zmetano z blaltom in bogato naj bakterijah. Stalnim vsebuje mnogo ve® dušika kafeoir blato in sko-rad' ves kalij, kar ga je v gnoju. Z gnojem donažamo zemlji rastlinska hranita in snovi, ka se iz njih, napravi humus.
Pold humusom1 pai razumemo rjave, črne, v vlažnem stanju mehke snovi, ki nastanejo pri gnitju in trohnenju raznih rastlinskih in živalskih odpadkov. Te snovi so po svosjlč kemični sestaivi zete različne, znanstveno te mialo raziskane; .vsrkavajo p® miruogo vlage in jo pridržiujejo, pov^aiio razen tega površino .tal in rahutjajb zjetmfltjo, da. ima zr'ak ja®ji dostop do. nje. Posledica tega je, da se rudniške snovi v zemlji hiBtreje razkrajajo v rastlinska hranila. Zemlji dajejo temno barvo, ki vsrkajva mnogo 9cxlnčnih žarkov, zanadiitegai postane taka zemija toplfejfiai. Tot delovanje gnoja imaenuiiteimo fizikalno delovanje. Pod kemičnim dleibvianljem razumemo pa dona^anie rastlinskih hranil .v zemrijo.
Za nastaJjj rabimo razne zrtane snovi, kaklor so: regama ali cela slama, listje, teta, žaganje itd. Mnogi seseka jo _ tudi jelikine in smrekine vejice, ki Soi »e posute z igdiioami. Kakšno niaBtil j^no in giDoflno vrednost pa ima ag.ličevje?
1. Iglijčevje seiainico zedb slabo vsrkava. V primeri z ajdino slaimia, ki je izmed Blaim naijbodj&i niastilj, vpija igli-čevje .na 100 gramiav svoje tete za 70 g manj. teko&iine nego ajdo<vra slatma. Ta vsi"kava 220 g., igidčevje pa te 150 g. Gledle visrkatvamja opažamo te mnogo večjlo razliko, če primerjamo igli«tevje s šjofbo, ki Jah'ko vpije 7 dlo 9 krat toliko vode, kakotr je saima težka.. Jasno je, dia se izgubi zaradi slabega vsrkavanja dlgličevja mno^o vdč hralniilnih snovi, predvsem' diu^ika, nego pri stelji druge vrste.
2. Igličevije vsebujte trirfcaifi manj' dušika in fosforne kisline kakotr silama, diačim ima kalija atiirikrait več.
3. Igiliičevje se zedlo težko im počasi raz kraja in pretvarja v sprsteniirta. če na-nftvnioslt, gnojimo s sveiiimi igliktevjem, tedaji rastline slabte rodii.jo, to pa zato, ker se pri trohnenju igličevja v zemlji poleg sprstenirte tvorijo tudi; nleike tekočine takoz.vane' kisline, ki vetejo nekatere hranilne snovi talko čivrsto nalse, da jih korenine rastlin ne morejo uporabiti kiolt hrano.
Ge se igiliičevje porabi za steljo, se debi kopast, maistien in mrzel gnoj, ki po-čabi gnije in tmhini ter nima velike hra nilne vrednosti če pri nastilijenijiu pri-meteimo igličevju dobre zemljte črnice, podlem se gnojindica ne izgubi tako lahko iin talk gnoj se v zemlji tudi dovolj hitro raizkrafe'. Najbolje pai je iiglifceivjte uporabiti zia mešanec ali kompolst.
Iiniž. Sadar.
' '• 'ip: > »•
Razne ¥^sfi
POLICIJSKA BILANCA ZA leto /03/ V LJUBLJANI.
Od fpoOiidijidkeg^ aralvuMalteUjallMa eo tjub-Ujamfeki listti (prtejiefKi. ftevidkj, ki jiotdiagiajoi na piofučani ml^in IjubUjlainSko atvljemje v .pr^tečiriem ilelliu, kcillikdr ga je Mo padi po-liid^kiiim .naidzxjrstvom. Naj Iliada jo nlaj-■vtaižuv-jjee 9tkn'iHke.
Art|tia|aij!e.: Vamnolafcrtai steeiža iw podteij-ski djiJekitiMi so :fe\Tšiii skuipaj 4229 ere-laicttj. IarOčiilii so sodišču 1008 oseb. — O-v.aldibe:	V\alrtnioisto|at sililaAa j© nlalpiravilia
5120 avtajdib, .pdliiiaijiak'3 dalekltiivii 906 oivadb, in ato Izvršlili 11.330 poiiavieiclto ter 224 hi&-niilh .prtettetoav. — Kazidi: 'Pri paliicijeke direkciji je bi Ho ktamnoManih 6082 oseb, naied tetrrii Maidli pitamiotsltd 1008, navji preelttoipka oeanlhoMpolttcIijstaegia radia. 3619. iradi prWsrti-55, z Jtegomoini w dtomaloiviasko občima 803. — ffa' uDoflroijsko aaipotrtno kamri jq bi 11« obsojenlJli 467 *x*c<b, <rja dtoarrio globo 4257 olsteih, kjalteata m vpkičatle 375.703 K g|]|aj>e, in dilcer m nUcržirii zak'ldd! miealte« občino HjiiMjiaini&ke 203.987 K. za dirtugo uplini« občime 20.720 krom, aai dlr/ia-vm« Klagiajnb ulaldii pijiainče\airajai 150.996 K. — Dru^^ene z'aU.we: Novili, dhiuatieiv «o novlitti 66, jiaivinii.h pr«dlavainj jie bilo33^ dim štATtuito zboiroMamj 381, jl^viniiib ttjudtek b shjoidlav 79. (Tta ponnanai aatsipama Ljubljana in 'beli teror.) — Časopisje: V polt m.j-etoein okoližču je izšQo 1901. ^L^1te°lpa (sov ter 181 knljig to 'bHoftur. NtavUh čašo. piftfctv je ipulVsdto .iizbiajatfci 19, pronleSratlO p(a je ozhlatjaltii 6 časoipslotv. — Vetriče in dWulg|a prtireklitMe: j.alvtnljfti i^etsov je bilo 107, j;t\tni:ih. *Baiv in veselic brez plliesa 272 '[»c<dl#j5iainij'f" pdKidSjske wli|a 389, jaivnih klrtnlceittiav to' dktugih piOdiu.knj 984, gfliP|d!a-aišldJh |xwe,dlsitiaiv 507, dirkuSkiih prletdlsila.v 61, jllel.-jniilh šol H- (Tukaj bi priipomdi.®. (ja 0 Število nekulturnih vesieilic velllko pmrtizkf) uDaivtadteno, ker mamjkajo eeveda .ntetniasmiirtjenle in zateetome prtiredrtUi11 v raamiein jiu adkotilofa, fini 'pokjetomih ftedlnlofrf^L KOJlko jo bito 'Mii? Mondai di bilo Se fetta* ki bi LjruMljiainli v tem opjbiu tako <^pi'edr rujačnUoi) klaikor ipreitleklo!) — Poitini Hsrti: Novih potnih 'listov j© bilo izdanih jailgro'-slov. državljlalra. skupaj 5600, viid.inamiiih i« billo 4700. Viiddiramib portinih lisJtioiv ^ullin diržtjvtljvrioim jo bilKo 13.257, od »tali sa®00 za, Iialllijo 11,556. — Tu)j«ki protnae* v Ijnb-Ijamskiilli hoMlh je pnemoffllo 72.039	^
DUljMač pU cSiloniu)', kj«ir se anitdno, .civtelt 'vieirižJm&iMa'. —	»'»d
je prejeli 36.734 «ftlamMviainjskih piriigla-
sov in 30.522 odlglaeov-
Na gflantod kctodlvBr j* v delte 1921, 1,028.885. o|d'ptwvtailO j®	Na
dmžnlvnleTO koEloldMMlU' jej^lpclilb in izftto-tifjlta 235.253, irta MIWn'jskom knlk*d'voru pa 139.053 oseb. — Orožnih Ulsliloiv je bito iaiiamliib 333. — Nravstvenih iapiritevaft 10.100.
Ljiuitf j'a,na *c o^llMdlato vise, Slovenija z»lto je vrfMino, poigili-icllaiti si siijenle »tevlil-ka. Na OKtoaj pa so prti poUicij<s očeviidno po«abi)M! KPliko jo hito ilaim preidisllsm' i« kdliko «piOmetia» iin kolliko — podnuj-ftanjaf?
*
^ez 10.000 let bo Uovek brez rok m nog. — Ameriški z3drwv»tveni kornvsar
H.	F. Vaughan je dejal, da čez 101)00 let bodo ljudje brez rok rn nog, zato ker jih dovolj ne rabijo- “L,“^je e . ' .ji jo dovolj — je rekel Vaughan — in to je slabo. Avtomobil je slabo znamenje za divilizacijo. Vsak telesni ud, ki ne slu^i v polni meri namenu, mora sčasoma izginiti. Velike iznajdbe v me haniki in strojili, ki bodo opravljali v bodočnosti vsa dela, bodo provzročile, da človek ne bo potreboval rok in nog in vgled tega jih izgubi« - • Noben čude*! Gornja izjava Vaughanova se po-
polnoma sklada z biologičnim zakonom, da se pri človeku kakor pri živali razvijejo najbolj oni organi (udii), ki ae jih največ rabi in da se manj potrebni organi man je razvijejo.
*
Kako je pa>pei zafrknil kardinale. — Novi papež Pij XI. se je /akoj, po izvolitvi v pondeljk predpoldne pojav.il n s zunanjem balkonu sv. Petra in dial vernikom običajni žegen. Tega ni storil nobeden papeži pred njim odkar je pa-pe-štvo izgubilo Rim leta 1870. To dokazuje, da bo novi papež nadaljeval Benediktovo pot za spravo z Italijo. — Nekateri kardinali, ki so »a nadaljevanje papeževega «jetni&tva», so skuhali pregovoriti Pija XI. naj »e gre na zu-anji balkon, todiai paipež jo je odreza.1: «Ne pozabite, da zdaj serk jaz papež!«
Kaj napravi hhko gohezdalo. — V nekem kino-gledališču v mestu New-Orleans (Amerika) je v električni napravi za pahljačo nastala'kratka spojitev. Pokazal se je majhai plamenček in neko gobezcMo je zakričalo: Ogenj! Ljudje so pričeli presteačeti bežati proti izhodom. Nastala je gneča, v kateri stai bili dve teni po®kodioMini, več drugih ten. se je pa onesvestite. Na odru so hfttro nastopili igralci in so pričeli mirita gledalce. To je pomagalo, da ni bilo zaradi nepremišljenega klica te večje nesreče.	I	•
*	,i.
Nov tip aeroplana.— Dne 8. februnirja su je vrsiHa. prva poizkusni a z itoviiin leiila-lom, 'liakozvan.im heiikapteirjBOi, Da 8tata-
l.išču Faiinlbarough. Novo ;p;ttalo se divii-gne v zrajk mavipičnlL z nnesrta. na kiarie-rein. stoji. Lemailo se je res dvignite v navpični čtrti ini ko je ne-kaj rninoit vi-sedo v zraku, je šlo nazaj in se nailaihlko kiakor (pero, useidlo na rai\-mo DiStera mesto, s yaltieu’e@a ae je dlvrigjRltli^ Hf!li’:o'p-ter Mi'.ia' enli tono to, v.r'hutega je tmtil cia sebii krma.rjai to 250 funtov druge, teža ipoleigl velikie zia/1'Cge sazoljna. Polzkušnja se je Obnieslai Izmia.jdliteilj Lonjis 'Bffieirnnan,, Nemec, jie izjavili, dial v prihodnjih diveh iedlnaih; se* bo vraltla, druga ■poizkušttjiai. 0,n uipat, dia. ibo no\io leiGilli letelo 350 mUj na uro to 'dal v idlveh. uirsuh proplOvev Atlairn-skli oceaoa, v pertim dnuh pa poda okrog svetla,	^	•
*
Cenitev poljskih pridelkov v Jugoslaviji.
—	Po cenah v dnicembrii pr. tieta. cenimo Miedlnosit1 žaelt.Kne posameznih poljedjei.skilH prilelkov ^aiko-le:	Vr;ei(to'c»sti	pšeiatoe m
rži na 26 mJlijiard: (179.000 vagonov), ječmena niai 4 rotili j«,rde (36.000 MagoncKv), avlsa m 4 milijiardie., (45.000 vagonclv), kotmlze na 33 miHijaaid. (277 tisoč vagonov), krompirja tfa 6 imnlE^iard (129 tisoč vaigonov), vina na 6 midijia.rd, (240 mifla-jonov .litmav), Ifi.lote n'ai 2 miliianii (15 tisoč vagionov. Ve® bruto dohodek zmlaia ntafd' 80 min.ijiard. Od togia odipaldle aa setev 10 mMijiafftd. 70 milijard! ostan® za kriltije drugih stroSkov. Na vaatko gla^o v Jugoslaviji bi pri§k> iz žetve 550 kron brulto dohodka.	.
—-t-r---------- '	Z'	.	.	'
Stavbinski delavci!
PiiiM UtnadMl M MM
Sekcije Slavbinskega> sindikata Julijske Benettje, kakor tudi posamezni sodrugi: naj dvignejo znamke rdečih sindikatov za vsak okraj pri sledečih, sodrugih:
GORIŠKI OKRAJ: Baitig Bodolfo,
Delavska zbornica v Gorici.
NABREUNSK1 OKRAJ: Colja Aloj-zij, Nabrežina hit. 119.; Vrabec Adal-beri, Komen.
SEKCIJA OPATIJA: Pd&it Milan, Opatija. — vila Polepil.
SEKCIJA MILJE: Mercandel Giovan ni. Sv. Barbara: pri Miljah.
PULJSKI OKRAJ: Oplamch Simeone, Pulj — Stavbiinska sekcija.
TRŽ-I&KI OKRAJ: Sandta Boscaroli, Delavska zbornica v TrMiu: Pozzetto Mavio, Stavbimka sekcija v Grade&u; Persich Antonio, Slavbinska sekcija v Ronkih.
‘■:Z	* '
NOBEN ZAVEDEN DELAVEC ne
sme biti brez izkaznice lastne Dektvske zbornice. Ta izkaznica ffa vele v solidarnosti na delavske tovariše cele Italije. Kakor ne sme tudi manjkali v iz-kfaznioi nobenega zavednega delavca znamke rdeUh sindikatov, ki pokazu-je delavcev o zvestobo in udanost razredni revolucionarni' borbi. ~ Delavec, ki nima niti izkaznice svojega rindi-kata. niti one Delavske zbornice m organiziran. On je dezerter iz del&otkih vrst. s takim delavcem se postopa kakor z izdajalcem proletarskih koristi. ;i -------------------------------- (	,	'	j	'	:■	./	i:
VSEM PODRUŽNICAMI Opozarfarno ponovna vse odbore podružnic, da dvignejo svoje UkosnAet prt vodstvu, ker v nasprotnem slv^ju moramo srna trati, da podrvfiance ki ne dvignejo izkaznic, ne delujejo.
Podru^c<t Sv. Jakob. Vsi bivži čl«1-nj Šentjakobske podružnice naj se priglasijo v prot; ton h «Spartaco* u®tea del Rl.vo, da se jim poradete nove izkaznice za, leto 1922. Podružnica bo pričela vnovič delovati in’ sicer skupno s »Spar taco«. Opozarjamo vse stare člane in one, kii se tele vpisati, da ne bo imel vstopa na občni zbor nihate, ki ne bo imel društvene izkaznic.
IZ UREDNIŠTVA
in
Dekam. Dtoipis .te ptemlalenkictste^ ne stpada v 'liitsit. Pošljite kali' botw*e.s<»-Drugo smo spanočilii upravmastivu.
TREBČE: Za to Stoviiiftioi priaptoznio, Dioplis objiav.imia, I**1' i® vreden v pni-hodlnijlii atievilkti.
BOVEC: DtotM® odgovor na, pismo po .pk^ti. D^in)efl nl° v’e|rni kako 90 dopisi iattsiM*-RENČE: Pismo smo djoibiti in bo fSttjVtair giofflcMa kiaik«r sli niarOtfti'1.
KONTOVELJ - PROSEK - BARKOV U E: Radi ppacibiliic® gradila’ ob-jaiViimo lepa pcs?nnirtniico prihtoidTOjiič, NABREŽINA: P repo® no za to Mcvit ko, prilnodiTijiK-.
Izdajatelj: kvTŠevidni odhor Korounktičn® stranke Italije.,
Odgovorni urednik: Egidio Gennan Tiskarna: „U Uvoratore".
MALI OGLAS.
KUGLE vseh veliiktc^tii, tudd aa’ kog-lainje a«n m- bai^neanje prodaja po ceni strugar Čebru Giuseppe v Via R. Tirnem 7 (brv% Vtia delte Acqd&). 6763