sLovensKA Slovenci zavedni odprite srce, ko dom si gradimo za trudne roke. Ne živi za danes v misli bodi zrel, da v jeseni življenja boš lepše imel. Zato ne oklevaj daruj iz srca, dom Lipa za vsak'ga ljubezen imaž Janko Cadež FOR A.FREE S L O V E N I A hlllllllllllHIillHIlll VOLUME XXXIV LETNIK XXXIV MAJ 1983 PUBLISHED MONTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE. TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5 No.:5 STEV:5 NAŠA POT - it? še nekaj dni pa bo preteklo 38 let odkar smo se podali na pot. Rekli so nam, da gremo za par dni, ali največ za dva tedna. Bila je pomlad, vse je bilo odeto v cvetje, delo je vabilo kot dišeča pogača, vojna je bila po dolgih letih končana — zato je bilo res težko zapuščati dom in odhajati na tuje, v neznano. Le misel na gorje revolucije: tisoči nedolžno pomorjenih, požgane domačije in cele vasi, onečaščene cerkve in skoraj sto pomorjenih duhovnikov, grožnje po še hujšem maščevanju, seveda vse v imenu bratstva in svobode — nas je gnala da smo zmogli narediti tisti prvi korak v cestni prah in temo. Vse smo zapuščali za seboj, ko smo odhajali, da si rešimo golo življenje, le trpečo domovino smo vzeli seboj. Kako smo bili razočarani, ko smo spoznali, da svet noče videti naše volje do življenja, da nam celo odreka pravico živeti in da smo le ničvreden drobiž pri poravnavanju političnih računov velikih narodov. Vedeli smo, kaj je cena svobode in cvet našega naroda je plačal to ceno za svobodo drugih. še še spomnite tistega dne, ko je v Vetrinje prišlo sporočilo, da so bili naši tantje vrnjeni, in te novice nihče ni več tajil? Od žalosti je zajokalo vetrinjsko polje, od molitve in joka se je tresla Marijina cerkev, le angleški vojaki so ostali brez srca. Tujci — pač niso poznali naše stiske, niso razumeli slovenske duše; niti niso vedeli, kako veliko krivico nam delajo in kako strašno odgovornost in kazen si nalagajo. Slovenski svobodnjaki so jokali, dokler je bilo kaj solza v njih očeh, potem pa so tiho trpeli, prepričani, da to trpljenje ne bo zaman. Namesto domov, smo se razkropili po svetu. Prišli smo med tuje ljudi, morali smo skozi velike in majhne težave, toda bili smo svobodni in prosti strahu. Ostali smo ponosni na narod, iz katerega smo izšli in, ko je čas zacelil največjo rano, smo bili ponosni na tisoče naših ljudi, ki so za vero, svobodo in narod dali vse, kar so imeli — svoje življenje. Potem se nam je na naši poti začelo predobro goditi. Vedno manj smo mislili na prestano hudo in vsak dan smo bili manj odporni. Niti opazili nismo volkov, ki so pri-jahali v ovčjih oblačilih in začeli mešati naše misli, našo vero in sploh vse naše gledanje na svet. Hoteli smo biti moderni, zato smo se dali preslepiti in smo začeli slediti vsem in vsemu, kar prinaša ali pa samo obljublja korist in dobiček Ker nihče ne more služite dvema gospodoma, je bilo treba opraviti z vsem, kar nas je doslej delalo drugačne. Ker je bila ideja domo-branstva tako vzvišena nad zgreše no miselnostjo tako komunizma doma kot materializma v svetu, je bilo logično, da se mora med nami najprej podreti ta resnična trdnjava vere in narodnosti. Delavcev za to nemoralno opravilo nikjer nikoli ne manjka, najbolj žalostno pa je, da so se kaj kmalu taki našli tudi med nami. Tako je bilo treba napasti generala Rupnika kot narodnega izdalajca, slovenske domobrance pa kot kolaboracioniste, itd. Zakaj vse to? General Rupnik je bil edini, ki se je za svoj narod žrtvoval, zato ga je bilo treba oblatiti, da tako pridobe na veljavi tisti, katerih v času stiske ni bilo nikjer, ker do naroda niso čutili nobenih dolžnosti, predvsem pa so se bali žrtev. O domobrancih se skoro ni smelo govoriti (nekaterim ta beseda še zdaj ne gre z jezika), po drugi strani pa so komunisti lahko prav dobri župljani, če hodijo v cerkev. Prizadeti ljudje so gotovo spregledali tisti del sv. Pisma, kjer je govora o Belcebubu, in najbrž še nikoli niso slišali, da med nami kar mrgoli rdečih vohunov, ki znajo biti zelo dobri verniki, če tako kaže. Kot narod smo bili številčno vedno majhni, toda duhovno močni. To duhovno moč smo prinesli seboj v svet in jo ohranjali kot najdražjo svetinjo. Zadnja leta pa po načrtnem uničevanju Partije v domovini narod številčno propada, razna koristna budala po svetu pa uničujejo njegovo duhovno moč, ker smo zmaličili lestvico moralnih vrednot. Potem se pa čudimo, zakaj med nami ni poklicev, zakaj izginja resnično prijateljstvo, zakaj družine razpadajo in sploh živimo, kot da ni Boga. Verjetno mi bo spet kdo oporekel, toda sadovi naših del kažejo, da imam prav. Pa se ne čudimo: kjer ni zgledov, ne pričakujmo čudežev! S tem pa naše poti še ni konec; vije se, v klance gre in skozi oblake pelje. Mnogi so še tako moderni (ali pa zmedeni), da že ne vedo, ali gredo naprej ali nazaj. Nekaterim slovenstvo pomeni samo pažnjo, da jim vrata v domovino ostanejo na široko odprta. Da tem predpisom ustrežejo, se tomu primerno vedejo, to se pravi: nič reči ali storiti, kar bi razjezilo vsemogočno OZNO. Kar me pri tem že vsa leta zelo moti, namreč da je toliko vidnih osebnosti odneslo glave, ko je bilo nad deset tisoč preprostih fantov vrnjenih in brez sodbe pobitih, me moti tudi zdaj, ko vidim, da mnogi, nekdaj zavedni, zdaj brez skrbi čisto po nepotrbnem hodijo domov na obisk. Vračajo se — morda iskat „svo-bodo", katere smo se med revolucijo tako bali, ali pa gredo samo pljunit na ideale, za katere smo šli pred 38, leti zavestno na pot. Naj bo eno ali drugo; komunisti jim zaupajo, ker niso nevarni, zato posebne cene nimajo ne pri komunistih in tudi ne pri nas. S. P. Slovenski videč... „Višarska vizija" slovenstva, ki jo je dr. Lambert Ehrlich že 1941. leta , sicer brezuspešno, predložil takratnemu slovenskemu političnemu vodstvu, postaja danes med Slovenci v zasužnjeni domovini, zamejstvu in zdom-stvu edina rešnja alternativa — sedanji komunistični zmedi in splošnemu narodnemu nezadovoljstvu. — In ta alternativa je: Slovenska neodvisnost v svobodni in demokratični slovenski državi! FORT YORK FESTIVAL Monday MAY23 9-30a.m.~5p.m. HISTOniC FORT YORK Garrlson Road off Fleet Street Center east off Fleet Street at Garrison Road) 366-6127 Admission Adults.......$3.00 Children & Seniors. .$2.00 ^uncli^our COIiCEFlT at COLBORNE LODGE in HIGH PARK Colborne Lodge Drive & The Queensway 12:30 p.m. Friday May 27,1983 SENIOR MUSIC CROUPS Vocal and Instrumental from MARTINGROVE COLLEGIATE Etobicoke RR TORONTO lllSTOniCAL BOARD REFRESHMENTS PICN1C FACIL1TIES + Univ. prof. DR. EHRLICH LAMBERT Srček mali moj zlati, otrok ti najljubši moj! Nič se ti ni treba bati, dokler mam'ca je s teboj! MATERINSKI DAN (Osmega maja 1 9 8 3) (Govoril prof. dr. Sušnik na prvem materinskem dnevu leta 1926 v Mariboru) To je praznik skrivnostnega razodetja 2eni, kije postala mati Sinu človekovega. To je praznik, ko je bilo posvečeno materinstvo in je mati dala Odrešenika na izvirni greh 2ene. Zato je krščanstvo dvignilo mater do najvišjega človeškega dostojanstva. Zato je danes praznik otrok? Zato danes slavimo mater, ki nam je dala življenje iz svojih bolečin. Slavimo mater, ki nas učila prve besede Stvarnika in. Mater, ki je smela za nas trpeti in moliti, ki nas je smela le vzrediti, da nas ji je vzel svet. Mater, ki je vsakemu le ena edina nikdar nobena več. In je čudno, da slavi svet vojskovodje, ki so ubili tisoče sinov; slavi može duha, ki so pisali knjige o zvezdah in bogovih, o kamnih in o mislih. Ne spominja pa se matere. To je stara, žalostna zgodba. Pokopavali so mater. Nikoli zvonovi tako žalostno ne pojo, kakor kadar mater k pogrebu neso. Za pogrebci je šel sin, ki je prišel daleč iz tujine. Nič več ni našel žive matere, nikoli več je ne bo. Pa to še ni bilo žalostno. Za pogrebci je šla hči, od solz ni videla poti... Pa tudi to še ni bilo žalostno. Za pogrebci je vodila usmiljena soseda najmanjšega otroka. Dete, ke ši ni doumelo žalosti meterinega pogreba. Ko so njegovo mrtvo mater polagali v črno jamo, takrat se je dete smejalo. In to, to je bilo žalostno. Povedal sem to zgodbo, ker so nosili k pogrebu mater našo in smo se smejali. Ker smo kakor rod prešernih ljudi, ki se otresajo svojega otroštva in bežijo pred ponižno, skromno materjo v svet, za bliščem in za visokimi cilji; ker smo rod domišljavih prevzetne-žev, ki ne znajo biti več srečni v nizki kamrici materini. Izprašali smo svoje dni in ure in kako malo je bilo materinih! Zato je materinski dan čas našega velikega domotožja. Beseda trudnih, ki se jim hoče sreče otroštva. V tej inaši dobi, ki koniči besede duha do prefinjenih ostrih in neštetih programov in resolucij — je to vzdih otožnih, ki so zajeli vse svoje hotenje v resolucijo ene edine besede, ki je: MATI! Zato je nam starejšim materinski dan čas našega velikega domotožja. Da se nam je vsesti v njeno krilo in pobožati njena lica in poslušati njeno povest in povedati ji vsako bolest in se pri njej skriti pred svetom! Da nam je z njo sklepati roke in moliti tako pobožno, kakor smo znali le pri nji! Da nam je gledati polja in travnike in hribe tako pravljično, kakor smo jih mogli le pri nji! Da nam je klečati v cerkvi tako zamaknjeno, kakor smo znali le pri nji! Da nam se je smejati in jokati tako od srca, kakor smo znali le pri nji! Ko smo jo žalili, nas je ljubila. Ko smo se sramovali njenega uboštva, nas je ljubila. Ko smo se sramovali njene neumnosti, nas je ljubila. Ko smo jo bičali z nehvaležnostjo, nas je ljubila. Ko smo jo zapustili, nas je ljubila. Ko smo grešili, nas je ljubila. Praznik skrivnostnega razodetja največje matere je materinski dan. In naša beseda je beseda domotožja, je naša molitev otrok: O, naša verna mati! Naj bo v naših srcih vedno Tvoja sončna vera, tista vera ubogih na duhu, ki jim je prerokovan blagor! O, naša borna mati! Naj nas svet ne zaslepi, da bomo sredi njegovega sijaja videli le Tvojo lepoto! In če si mrtva, mati, o, ne bodi mrtva, mati! Pridi vsak večer v molitev mojo in objemi me z molitvijo svojo. (Pokojni dr. Fran Sušnik je bil moj najboljši profesor na Klasični Gimnaziji v Mariboru. Eden izmed najbolj zavednih Slovencev ter edinstveni govornik. Planinko). h um?.) TORONTO Lovski Vestnik 1983/1984 DOM LIPA PROGRAM ZA LETO 1983 MAJ 22. 1983 — VVALK-A-THON MOŽNO JE HODITI 4 RAZDALJE: 50. 30, 20 in 10 KM JULIJ 17. 1983 — PIKNIK SLOVENSKO LETOVIŠČE PRI BOLTONU SEPTEMBER 24. - 25. 1983 — BAZAAR 739 BROVVNS LINE. NEW1ORONTO NOVEMBER 5. 1983 — BANKET 739 BROWN S LINE. NEW TORONTO DOLŽNOST VSEH SLOVENCEV JE. DA DELAMO ZA SKUPNI CILJ: POSTAVITI NAŠ DOM POČITKA! Jt>to uznian ^CinAzn Foundation Kulturna kronika OimaOCEE) MAY 22. 1983 vestnik - že peti po vrsti. Tisk je iz redno dober, dočim oprema, posebno prva in zadnja stran so v krasnem barvnem tisku. (Pa-manjklivost je samo čutiti pri vezavi in obrezovanju - opomka uredništva). Ta vestnik je v ponos društvu in nedvomno koristi celotni slovenski prisotnosti v Kanadi. Polovico vestnika, ki ima preko 100 strani velikega formata je napolnjen z lovskimi zgodbami iz Onta-ria, preostale Kanade, Slovenije in celo iz Afrike, skratka odpovsod, kjer je slovenski lovec bil prisoten. Dopisi so celo iz Slovenije od lovcev in celo slovenskega pesnika Zidarja. Preko polovice vestnika je napolnjeno z oglasi različnih, predvsem slovenskih podjetij. Ta vestnik postaja takorekoč tudi nekak poslovni vodič za naše rojake. Tako številni oglasi že toliko let v tem vestniku kažejo, da Slovenci le podpirajo svoja podjetja. Če v tem pogledu ne dosegamo drugih narodov kot Izraelcev, Portugalcev, pa končno le nismo na zadnjem mestu, kot se prenekateri slovenski trgovci pritožujejo. Novost v vestniku je kazalo slovenskih organizacij, klubov in župnij. (Kje sta Slovenska Narodna Zveza in njen list ..Slovenska Država", najstarejša organizacija povojne emigracije - in druge? Opomba uredništva). Nov je tudi seznam par sto rojakov s telefonskimi številkami, tako da nI treba vedno iskat po telefonskih knjigah. Obe novosti so pohvale vredne in je samo upati, da bodo drugo leto še izpopolnjene. V uvodni besedi predsednika G. J. Avsenika vidimo, da je društvo brez vsakega dolga in da bodo zato toliko bolj pripravljeni podpirati razne slovenske skupne aktivnosti. Med izredno uspešno ak cijo za leto 1982 lahko šteje organizacija prvega slovenskega maratona, hoje v korist starostnega doma. Uspeh je bil izvrsten, če društvo celo leto ne bi napravilo drugega kot to akcijo bi že to opravičilo obstoj tega društva. V letošnjem vestniku ni nadaljevanja historiata posamičnih slovenskih organizacij in podvigov v Kanadi. Upajmo da se bo to obnovilo drugo leto, tako bomo vsaj v tej formi prišli do zgodovine kanadskih Slovencov. POROČEVALEC FOR BENEFIT OF OLD AGE HOME MISS LJUBLJANA — 1983 CARAVAN — GDC, FRANCKA ZEJN FANTJE NA VASI — TORONTO 23. april: Miss Ljubljana Ban- quet. Dvorana Brezmadežne v New Torontu. Letos praznujemo 15 letnico prvega slovenskega folklornega festivala v Torontu pod okriljem Metro Caravan. Paviljon Ljubljana je sLouenslcA DRŽAVA FOR A FREE SLOVENK * ' ? * 'c Subscription rates • VH^ 4 $12.00 per year (1.00 single issue. Advertislng I column x 1" 14.20 Published monthly by Slovenian National Federation of Canada (M Euclid Ave., Toronto SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu I Letna naročnina znata: Za ZDA In Kanado (12.-. za Argentino 750.■ pezov, za Brasilijo 180,- kruzeirov. za Anglijo 60,- iilingov, za Avstrijo 1(0 iilingov, za Avstralijo 10,-avstr. £. za Italijo in Trst 2400.- lir, za Francijo 1800,- frankov. I Za podpisane flanke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala I skladali v celoti z mišljenjem uredniitva in Izdajatelja. .Cena za letalsko pofito po predhodnem dogovoru. vsako leto eden najbolj priljubljenih karavanskih paviljonov. V petnajstih letih je naš paviljon zbral pomembne nagrade za ljudsko glasbo in gostoljub-Ije, za zunanjo dekoracijo in plesno koreografijo. V 1. 1974 je bila Ljubljana odlikovana z Zena Košar trofejo (prvo mesto med 50 karavanskimi paviljoni) Vsi ti uspehi so znamenja idej, podvigov, žrtev in vztrajnega dela slovenske skupnosti v Torontu. V zadnjih sedmih letih pa so poseben dokaz, da v našem mladem rodu še živi slovenska zavest. Pripravljalni odbor paviljona Ljubljana sestavljajo v Kanadi rojeni mladi Slovenci. Za letošnjo sezono so začeli z volitvijo Miss Ljubljana 1983. Na sobotnem banketu je po sodbi 6 sodnikov in volji občinstva to čast prejela gdč. Francka Zejn, dvajsetletna študentka na York Universi-ty, učiteljica Slovenske šole pri Mariji Pomagaj in neutrudna delavka v župnijski skupnosti. Frančka, čestitamo! Želimo, da boš v 1.1983 v paviljon FOOD ORANGES KODIAK BOOTS NAPSACK PARKA OR RAIN COAT INCOME TAX RECEIPTS AVAILABLE BOLTON MOTEL ON HWY 50 TORONTO start 5:00 a.m. sunday mav 22. 1m3 aprox. 50 km HWY. 50 AND HWY. 9 STEAK HOUSE RESTAURANT start 7:30 a.m. sunday mav 22. 1m3 aprox. 30 km LORETO ON HWY.50 ON MOTEL PARKING SPACE start 9:30 a.m. sundav mav 22. 1903 aprox. 20 km HWY. 50 AND HWY 69 ONE CON. WEST start 11:30 a.m. sundav mav 22. 1983 aprox. 10 km E NTRY FORMS AND INFORMATION WILL BE AVAILABLE IN THE HALLS OF BOTH SLOVENIAN CHURCHES AFTER EACH MASS ON THE FOLLOWING DATES: MAY 1st, MAY 8th AND MAY 15th Trkamo na srca bratov in sester, da z dobrim namenom, finančno in moralno prispevajo v gradbeni sklad slovenskega starostnega doma, DOM LIPA. Graditev starostnega doma je zadeva vseh Slovencev. Naprošamo posameznike, skupine, društva in ustanove, da sodelujejo pri tej nabiralni akciji. DOM LIPA je mnogim že danes resnično potreben. V okrilju te ustanove bomo Slovenci našli kraj miru in počitka ob zatonu svojega življenja. Ako ste pripravljeni sodelovati Vas naprošamo, da za informacije telefonirate navedenim osebam. Sodelujete lahko tako, da se pridružite športnemu pohodu ali ga podprete kot SPONZOR, da bi drugi hodili v Vašem imenu. Zbrani prispevki tega športnega pohoda gredo v gradbeni sklad starostnega doma. Ta denarna pomoč je oproščena davkov, zato lahko prejmete potrdilo za INCOME TAXE. Ko boste pobirali obljubljeni denar svojih sponzorjev, jim povejte razdaljo, ki jo nameravate prehoditi, zapišite ime, naslov, telefonsko številko in vsoto, darovano za vsak kilometer. Skupni prihod udeležencev v lovski dom in slovesen sprejem bo ob 3h popoldan. Za to priliko bo igral orkester ISKRE. Slavje se bo nadaljevalo s piknikom. Kuhinja in bar bosta dobro oskrbljena. Naj nam ta drugi slovesnki VVALK-A-THON nakaže pot, usmeri skupne moči, pokaže velikodušnost in zavest Slovencev za humanitarno institucijo, ki bo slediljič le naša, nam in našim v korist--slovenski starostni dom. DOM LIPA Ljubljana prinesla še novih odlikovanj. V I. 1974 26.marec: V nevvtorontski dvorani pojejo fantje iz dveh vasi —Toronto, Cleveland. Po koroško, po kranjsko, po prekmursko in pristno slovensko so vrele melodije in ganile srca vseh 600 in več poslušalcev. Pomladni koncerti teh zborov so že letna tradicija v Torontu, ki dosežejo svoj višek v skupnih nastopih tridesetih pevcev. Torontski starejši in cleveland-ski mlajši fantje so naš ponos in nada. Pevovodji Ignac Križ-nan (Toronto) in Janez Sršen (Cleveland) nam s svojimi pevci posredujeta čudovito narodno bogastvo. Letošnji program torontskih Fantov je obsegal spet romantične fantovske popevke in domovinske pesmi, ki so poslušalce vodile v rojstne kraje in svobodno mladost. Clevelandski fantje so pravta-ko vasovali s pesmijo po slovenski zemlji, se ob spremljavi orkestra spominjali matere. V pesmi Večerni Ave pa se razodene vsa lepota in disciplina glasov, da skoraj slišimo zadnje odmeve domačih zvonov ob sončnem zahodu. Ob takih kulturnih večerih se sprosti naša slovenska misel, zaživi naša skupnost in prijateljstvo. S skrbjo v srcu iščemo krog sebe mladi rod in njega slovenstvo. Ni še čas počitka. Hej, fantje, še vriskejte in pojte in kličite v svet! Morda bo vaša zvesta ljubezen privabila in združila mlade fante v nadaljevanju vaše plemenite ideje. 24. april: Mladinska opereta Angel z avtom — Cerkvena dvorana pri Mariji Pomagaj. Režiser Vilko Cekuta je priredil to igro o dobroti, ki odpira nebeška vrata z učenci Slovenske šole pri Mariji Pomagaj in člani Slovenskega gledališča. Glasbena spremljava je delo Silvije in Marjana Kolarič. Izdelava kostumov v rokah Mar-jetke Škulj in Francke Žejn. Z opereto Angel z avtom bodo mladi igralci gostovali tekom leta v nekaterih ontarijskih slovenskih naselbinah, v Cleve-landu in New Yorku. Na našem kulturnem vrtu je mnogo cvetja Bog daj vrtnarjem zdravja, vizijo in novih zvestih pomočnikov da to cvetje negujejo in varujejo, da bo še mnogo let osrečevalo naše srce in slovenske domove. Anica RESNI K Nemško odlikovanje zaslužnemu Slovencu Predsednik Zvezne republike Nemčije dr. Kari Carstens je za lanski božič podelil eno najvišjih civilnih odlikovanj svoje politično in kulturno mogočne države, križ reda za zasluge s trakom, doktorju prava in filozofije Rudolfu Trofeniku, slovenskemu izseljenskemu rojaku ter mednarodnemu založniku in knjigarnarju v MUnchenu. To je storil na predlog bavarskega državnega ministrstva za šolstvo in kulturo. Dr. Trofenik je aprila 1971 obhajal 70 letnico svojega plodnega, zanimivega in pogosto trdega življenja, katere se je tudi ..Ameriška Domovina" tedaj spomnila s primernim prikazom. Prejemnik tega nemškega odlikovanja živi od leta 1959 v MUnchenu, kjer je ustanovil znanstveno založbo svetovnega ugleda in knjigotrško podjetje, ki med drugim oskrbuje z redkimi Izdajami iz južnovzhod-ne v Evrope vodilne univerze in knjižnice v zahodni Evropi in Ameriki. Katalog učenih zbirk, revij in poedinih knjig založbe dr. Trofenik, objavljen konec leta 1980, šteje 74 strani, seznam njenih sodelavcev skoraj vseh evropskih narodnosti, zahodnih in vzhodnih, navaja čez dvesto imen. Področje njenega dela zajema slove-nistiko, slavistiko, balkanistiko, albanisti-ko, madžaristiko in orientalistiko, a ne samo s študijami o njihovih jezikovnih aspek-tih in posebnostih, temveč tudi z razpravami o njihovi politični in kulturni zgodovini, književnosti, filozofiji, verstvih, gospodarstvo, narodopisju, antropologii in splošnem razvoju. Za nas posebno pomembne zbirka Zgodovina, kulturni In duhovni svet Slovencev, v kateri je do začetka leta izšlo 17 obsežnih knjig najrazličnejše zadevne vsebine; Ll-tterae slovenlcae z 10 zvezki ter Lltteratura slovenlca s prevodi Prešernovih Poezij v italijanščino, Kosovelovh Integralov ter Novačanove zgodovinske drame Herman Celjski v nemščino. Čeprav je Trofenik za seznanjanje sveta s slovensko duhovno dediščino storil po zadnji vojni več ko vse znanstvene ustanove v Republiki Sloveniji z Akademijo znanosti in umetnosti ter ljubljansko univerzo Edvarda Kardelja vred, so v ..matici" njegov jubilej prezrli. Niso ga imenovali, na primer, če ne že za rednega, vsaj za dopisnega člana Akademije, v kateri mrgoli toliko partijcev, ki mu ne po znanstvenem ne po drugem delu ne segajo niti do gležnjev. Celo taka ..objektivna" publikacija, kakor naj bi bil Slovenski biografski leksikon (10, zvezek, 1981) si ni upala napisati vse resnice o njem. Po navedbi njegov življenjskih podatkov, študij, služb ter strokovnih razprav, objavljenih doma in v tujini, pravi nam reč (stran 184,185): „Dne 21. februarja 1946 je bil odpuščen iz službe (kot privatni docent na juridični fakulteti ljubljanske univerze, op. pis.). 1947 -1956 v polit, klavzuri na Igu idr. Leta 1956 se je legalno izselil v Nemčijo". Devetletna ..politična klavzura na Igu in drugod" je bila težka ječa, največ v zloglasni Sremski Mitrovici, na katero je bil pod nično pretvezo, v resnici pa kot samostojno misleč, neupogljiv in zaradi tega nevaren razumnik, obsojen leta 1947. V nasprotju s tem svojevrstnim ravnanjem domovine se je pa do dr. Trofenika ob 70 letnici vse drugače izkazala „mačeha" Nemčija. Nemški, slovenski (med njimi dr. Rudolf Čuješ, profesor na univerzi St. Fran- cis Xavier v Antigonishu, Canada, s študijo Zadružništvo v filozofiji Franceta Vebra), italijanski, albanski in turški znanstveni sodelavci njegove založbe so za to priliko pripravili poseben zbornik balkansko-orientalskih študij. Objavili so ga v sestavu njegove, v nemščini izhajajoče Revije za balkanske raziskave. V posvetilu knigi so med drugim zapisali (v prostem prevodu): „Ko ste se, visoko spoštovani slavljenec -nedolžen, živ primer Horacovega izreka: Quidquid delirant reges, plectuntur achivi (Ljudje trpijo zaradi blaznih dejanj svojih vladarjev) po hudih letih stiske v lastni domovini naselili v MUnchenu, ste stali pred popolnim ničem. Vaš prvotni življenjski načrt in že začeta akademska karijera — saj ste biti privatni docent na svoji univerzi — sta bila v razvalinah. Razmere v deželi, kjer ste iskali novo bodočnost, so bile vse prej ko upa polne. A v sorazmerno kratkem času ste si znali ustvariti nov obstanek. Poklicali ste v življenje znanstveno trgovino s knjigami, ki si je iz današnjega sveta ni več mogoče odmisliti. „2e zgolj s tem ste pokazali, da kot pravi sin žilavega naroda niste mož, ki bi se vdal, temveč da ste tudi sposobni kljubovati težki usodi. Poleg tega ste ob velikih osebnih žrtvah in z nesebičnim idealizmom, ki ga je drugod komaj moč srečati, ustvarili tako Založbo Trofenik, ki se lahko pokaže ob boku najpomembnejši podobnih mednarodnih podjetij In uživa temu odgovarjajoč mednarodni ugled. To je razodeven primer, ka| lahko dosežeta pogum in delavnost navzlic tisorečim odporom, če jima pomaga idealističen zagon. Vaša založba ni nastala iz preračunane poslovne misli, marveč iz želje, da bi pospeševali znanost Jugovzhoda, Jutrovega in ne nazadnje svoje lastne domovine. S svojo založniško dejavnostjo niste odpirali poti in možnosti samo uveljavljenim učenjakom posameznih strok, ampak tudi naraščaju, ki ni bilo ugodnejših mogoče najti nikjer... Iz katalogov, kijih redno razpošiljate, človek spozna vso širino raznolikosti, ki jo zajema območje Vašega zanimanja. Pri tem zbuja pažnjo lepa osebna poteza, namreč, kašno ljubezen posvečate zgodovinskim in kulturnim zakladom svoje domovine. S tem ste dokazali resničnost Vergilo-vega gesla: Omnia vincit amor (Vse premaga ljubezen) in razodeli dohovno veličino, ki ni dana vsakomur... Vse to vodi še k nečemu pomembnemu, ki v pohvali ne sme manjkati: Vaše razmerje do sodelovacev. To ni nikoli samo poslovno. Do vseh svojih avtorjev imate oseben odnos in ne malo se jih sme šteti celo za Vaše prijatelje. To je osrečujoča okoliščina, porojena iz lojalnega sodelovanja, vzajemnega razumevanja, skupnega doživljanja in dosti drugega. Komur je bilo, in je še, dano čutiti Vaše ganljivo zanimanje za osebno usodo Vaših prijateljev, okušati Vaše prefinjeno uživanje življenja po načelu „živi in pusti živeti..." bo Vaše prijateljstvo priznal za neobhodno obogatitev lastnega življenja..." „V tem znamenju Vas, visoko spoštovani jubilant, prosimo, da to slavnostno prigod-nico sprejmete kot viden dokaz naše hvaležnosti, spoštovanja in simpatije. AD MULTOS ANNOS! M. JAVORNIK HRVATJE, pripravljajte se na ustanovitev lastne države! Jugoslavija se bo pred koncem tega stoletja razbila in Hrvatje morajo biti pripravljeni ustanoviti svojo lastno državo, tako je dejal profesor Michael McAdams iz San Frančiške univerze, na proslavi dneva Nezavisnosti, dne 12. aprila 1.1, v Torontu. Nad 1000 Hrvatov, ki pripadajo najmanj desetim političnim skupinam , je praznovalo obletnico ustanovitve kratkotrajne hrvaške države 10. aprila 1941. (Tako poroča „The Toronto Star" dne 11. aprila 1983) Ali bodo slovenski ..Jugoslovani" zgradili most iz Ljubljane v Beograd, preko samostojne hrvaške države, če se ta napoved uresniči, ali pa bodo čakali, da bodo svetovni državniki Slovenijo razkosali in jo ponovno razdelili med sosede? Iz pisem uredniku... ...V prigibu pošiljam ček za naročnino [$25] S. D. Za leto 1983 kar je več v sklad lista... mnogi želimo, da bi se uresničila ideja, za katero se SD bori! Slovenija bi bila rešena... A.G. ... Prilagam ček $15 za poravnavo naročnine in nekaj dolarjev za s kad... J. K. ... Prilagam ček za 15 dolarjev kot naročnino... Želim Vam obilo uspeha in... L.B. ... Časopis včasih pride z zamudo... Prilagam ček za $24 za naročnino SD. Za dve leti... Dr.S.P. ... Prilagam ček za $50. Za podporo lista... A. A. ... Prilagam ček za $50 za kritje naročnine... Ostanek za tiskovni sklad... Nova oblika 02 format „Države" mi ugaja, tudi tisk se mi zdi boljši, kar pa me zanima, kdaj jo odpošlete iz To-ronta... D.L. (Opomba urednika: Prisrčna hvala vsem in drugim za poravnavo naročnine. — Vsi etnični listi iščejo odgovora za uspešnejšo dostavo po posti! — Toliko v vednost in upoštevanje!) Naš urednik V. Mauko v razgovoru z ministerskim predsednikom Rt. Hon. P. E. Trudeau-om ob priliki obiska v Torontu v sredini aprila, ko se je sestal z etničnimi novinarji (listi, radio, TV). Dr. Rudolf Trofenik ob prejemu odlikovanja. V imenu predsednika Zvezne republike Nemčije mu ga je izročil bavarski državni minister za kulturo (ne desni). ONTARIOS FISH TESTING PROGRAM Ontario je poznan po svojem ribolovu. Ontarijska vlada stalno preizkuša to važno naravno bogastvo s stalnim raziskovanjem in poizkusnimi načrti. Poizkušnje so bile zdaj narejen ena skoraj 1200 jezerih in rekah. Rezultati so tiskani v priročnikih: GUIDE TO EATING ONTARIO ŠPORT FISH Northern Ontario, Lake Superior, Lake Huron GUIDE TO EATING ONTARIO ŠPORT FISH Southern Ontario and the Great Lakes NOW AVAILABLE FOR1983. Dobite lahko Vaš primerek v najbližnji pisarni od: ONTARIO MINISTRY 0F THE ENVIRONMENT ONTARIO MINISTRY OF NATURAL RESOURCES ONTARIO MINISTRY OF NORTHERN AFFAIRS Primerke lahko tudi dobite v počitniških okrožnih „Brewer's Retail Stores" in 1 Trgovinah „LCbO" v mesecu Juniju. Ministry of the Environment Hon. Keith C. Norton, Q.C., Minister Ministry of Natural Resources Hon. Alan W. Pope, Minister Ontario V vrsto letošnjih kulturnih prireditev vpišemo ..Talent night", ki so jo organizirali in izvedli 20. marca člani Mladinskega kluba pri Mariji Pomagaj. V režiji gg. Viiita Boštjan-čiča in Milana Vinčeca je nastopala naša doraščajoča mladina v pesmi in glasbi modernega značaja. Opazili smo pomanjkanje slovenskega talenta. To pa so skušali nadomestiti učenci Slovenske šole pri Mariji Pomagaj, ki so pod vodstvom učiteljice Silvije Ovčjak-Kolarič krepko prepevali domače popevke. Pravtako v nasprotju z moderno rock-glasbo je bilo petje deklet, ki jih od časov glasbenih festivalov č.g. Toneta Zrneca zbira in vodi Francka Žejn. V izvajanju ameriških pesmi se je odlično predstavila še ena skupina deklet (Irena in Tina štrucelj, Diane Klančič, MonikaResnik),terki-tarista Mojca Končan in Jože Balažič. Uredniku pišejo... ... Nekaj razmišljanja ob govoru predsednika Predsedništva Centralnega Komiteja Zveze komunistov Hrvaške, Jure Biliča, z dne 3. februarja 1983 pred vodilnimi komunisti v Reki. Vir: Večernji list, Zagreb, 3.2.83. Naslov članka „Više jedinstva misli i akcije". Prepričan sem, da bo bralce Slovenske države zanimalo, kaj je Bilič povedal, zato Vas v izvlečkih obveščam: „Mi nismo proti demokraciji in svobodi, ampak proti liberalizmu, ki ogrožava bratstvo, naš samoupravni kurz, torej poziva strahote iz preteklosti na dan, da se izvleče nož..." Torej, liberalizem pomeni klanje, suženjstvo, grozodejstva, sploh vse najhujše — tako prikazujejo komunisti že od nekdaj družbene ureditve, ki niso komunistične, oz. socijalistične. — Zakaj ravnajo tako? Zakaj take očitne laži? Vprašati se je treba, katere motivacije vodijo člane komunističnih strank pri njihovem delu. Pogovarjal sem se že neštetokrat s komunisti z namenom jih razumeti, zakaj uporabljajo laž kod sredstvo za dosego njihovih ciljev? Konkretno: zakaj prikazujejo liberalizem v takih temnih barvah? Odgovor je vedno enak: v družbi, kjer obstaja privatna lastnina proizvajalnih sredstev ne more obstajati pravica, demokracija ali svoboda. In končno, tako pravijo komunisti, naš cilj je osrečiti vse ljudi za večne čase. Zato so tudi začasne laži [„ne - resnice!"] potrebne in koristne za ves delavski razred. „Ali ni bolje in moralno opravičeno enkrat lagati, dabise mogel zgra- diti novi, srečnejsi svet za vse ljudi?" tako ugovarjajo in argumentari-jo moji komunistični prijatelji. Za vse nekomuniste, predvsem pa za demokrate krščanskega in humanističnega kova, kaj nerazumljiva struktura logike in morale. Seveda si tega ne znamo razlagati, zato nas s komunisti pogovor nikoli ne zadovoljuje. Domov greš obupan, strt in jezen... Vendar, pustimo tako premišljevanje in poslušajmo, kaj vse tovariš Bilič dalje informira: „Mi moramo razčilistiti, kaj je to svoboda in kaj demokracija in kaj je to kreativna svoboda." Priznam, da me je precej presenetilo, kajti moram se spraševati, kakšna »Osvobodilna fronta" je osvobodila narode Jugoslavije? Sklepam, da se sleherni podjarmljen človek zaveda, zakaj se bori, torej predobro ve, kaj je to svoboda! Če pa sledimo Biličevemu vpraševanju in pripovedovanju, morajo komunistišelezdaj,40 let kasneje izluščiti, razčistiti, kakšno vsebino ima svoboda in demokracija. Tu nekaj ne „štima"! Sodim, naši komunisti se čutijo od zgodovine „izdani", kajti skoro vse Marxove napovedi, kako se bo-baje-družba razvijala, se niso uresničile. Kaj storiti, se sprašujejo? škodoželjnost nas ne bo osrečila... Vso jugoslovansko časopisje se obširno bavi z problematiko svobode, demokracije in posebej s „kreativno svobodo", kod da bi se splošna svoboda dala ločiti od tkz. „ustvarajalne"! Moramo priznati, da vsaj časopisje neverjetno drzno in prosto o teh vprašanjih razpravlja. Seveda sučejo se le okoli osrednjega vprašanja, kod mačka okoli vrele kaše. Tu imam beograjski časopis Novosti od 27. 2. 83 in zagrebški Večernji list od 28. 2. 83 in je za Slovence, tam v Ameriki, morda zanimivo zvedeti, kaj vse se tu piše. „Evo" - citiram nekaj besed: Novosti: Naslov: „ Vzrok cepitve - oblast". „Danes se s prostim očesom vidi, da se v Zvezi komunistov pojavljajo „dezintegrativni" procesi, kod tudi v vsej družbi. [Dezintegrativni, to je nova beseda, ki naj resnico prikrije. Pravilno bi bilo reči: cepitev. Op. Prev.]. Še več. Vimenu teh načelnih partijskih sporov, se v praksi tako različno deluje, da bi te razlike mogle povzročiti cepitev v Zvezi komunistov." Večernji list: „Lenin je dejal:... Sleherni je svoboden pisati in govoriti po volji, brez omejitev. Ampak tudi vsaka neodvisna organizacija [potemtakem tudi partija] ima pravico izgnati člane, ki jo zlorabljajo za protipartijsko delovanje. Svoboda tiska in govora mora biti popolna, ali tudi svoboda partije je popolna. Ona te lahko izključi, če govoriš to ali tako. Partija bi razpadla, če nebi izključevala člane, ki razširju-jejo protipartijske ideje." Ali ne zveni to vse zelo logično in celo svobodonjaško? Seveda! Odločilno pa je, kakšne politične alternative ima tako izključen član? Kakšne posledice? Odpust iz službe, izgon iz stanovanja, obtožba protiljudskega, fašističnega, podtalnega delovanja... Tu se besede in praksa sploh ne ujemata! Zanimivo /e poslušati celo vrsto srbskih vrhovnih komunističnih voditeljev. Osebno imam vtis, kod da sem še majhen otročiček, ki željno posluša pravljice, ali pa da sedim v cirkuškem šotoru. Itee je skrivnostno, čarobno in povzroča cel kup vprašanj, katere sem potem stavljal očetu, n. pr. „oče, zakaj skače lev skozi obroč?" — no, saj imamo v naši literaturi „zgodovinsko" vprašanje: „očka, kaj je v tej zlati igrački?"... Ja, kaj je „los" v jugoslovanski partiji? Kaj utegne iz tega nastati? Vojaška diktatura a laJaruzelski?„Osvoboditev"s „pomočjo"bratske USSR? Delitev Jugoslavije? Vojna? Dušan Dozet, član CKZKJ piše: „... danes je osnovno vprašanje, ali smo mi komunisti dejansko prepričani, da se da naša revolucija dalje razvija, morda — mnogi so mnenja, da je treba malo počakati, ali je „došlo vreme" „stagnacije"? Ha! Sleherni marxist - revolucijonar se mora za glavo prijemati, ko čita take čudne misli! Kod da bi se dala revojucija po volji kakega ko-miteta" bodisi ustaviti, „zabremzati", ali pa pognati naprej! Po potrebi tovarišev, tam gori. Tile komunisti sploh niso več marxisti-leninisti, to so samo oblastniki, njih teoretično razglabljanje je „malomeščan-sko" govoričenje, in ima vlogo alibija. Mitja Ribičič, slovenski komunist v Beogradu, razvija kaj pametne ideje: „dejstvo je, da se člani CK ZKJ ne volijo na kongresih Partije, tam samo „vericifirajo" njih izvolitev!" To se čuje v razumljivi slovenščini dokaj usodno: tu ni demokracije, tu je diktatura, ves klimbim o ..volitvah", svobodnih, samoupravnih delavcih, ponosnih socijalistih visokega čela in vzravnanega hoda, neustrašljivega značaja, ki je prežet z borbeno zavestjo v korist delavskega razreda in svobodoljubljenega naroda, ja, vse to je enostavno: velika prevara in laž zgodovinske dimenzije. Vendar, kaj gre storiti? Sodim, da bi si Slovenski narod iz srca želel miroljubni pristop k demokratčni ureditvi Slovenske države ali kašne Jugoslavije, ki bi njih samostojnost garantirala. Problem so slovenski komunisti, ki verjetno nimajo volje tak razvoj sprožiti, ker se boje lastnega naroda, oz. za svoj gmotni položaj. Mislim, da trdna volja in pogumen nastop, brez orožja in bomb, končno zmaguje. Imamo mi vsi take kvalitete? • Franček Ljutomerski Ljutomer, 1983 [Pripis uredništva:- Hvaležni smo Frančeku za obljubo v pismu, da se bo še oglasil i n nadaljeval s svojimi poročili?] Sporočilo... i Vsem, ki so nam poslali pisma v zvezi s poročilom in našim komen-i tarjem k objavi ..Deklaracija SLS ob 90-letnici", se najlepše zahvalju-, jemo. Smatramo da je naš komentar bil tako jasno napisan, da so ga vsi, ki so hoteli lahko blagohotno vzeli z razumevanjem na znanje ter ■ ne smatramo za potrebno dodati kaj k že obstoječemu komentarju. ? S tem je naše pisanje v tej zvezi zaključeno. Vsem — najlepša hvala! > (Uredništvo) Pismo iz Slovenije „... Vsi se pač niso naučili, da je historia magistra vitae. Nam je težko razumeti našo inflacijo, saj do nedavnega nismo vedeli zanjo, bila je tabu, znana le političnemu vrhu. Zdaj naj bi vsi zategovali pasove brez razlike. To je čudno, težko razumljivo. Zakaj kazen za nekaj, česar nisem zakrivil. Končno smo volili na zaprti listi vedno najboljše, ki so bili predlagani. Končno pa tudi ni nihče odstopil, horicontalna rotacija še vedno traja. Mladi so glasnejši, ker je v državi velika brezposelnost, tudi v Sloveniji je občutna, zlasti med izobraženci. Letos naj bi se pri nas plače znižale, realni osebni dohodek za 8 odstotkov. Delo mora imeti smisel in vedeti moraš za koga in za kaj delaš. Nikakor ne za slabe gospodarje in blebetače. Sem za pošteno delo In proti vsakemu sektaštvu, tudi tistemu, ki ga zanikamo. Cene nesmiselno rastejo. Bencin stane zdaj že 40 N Din in govorijo, da se bo podražil kar na 5š ali celo 70 N Din, tako da si ga mnogi kljub bonom ne morejo več kupiti. Pričakujemo podražitev stanarin, kurjave, elektrike, mleka, sira, masla in verjetno ponovno mesa. Mnogi ne bodo mogli več shajati brez obupa in negodovanja. Vaši strokovnjaki - finančniki nam svetujejo zmanjšanje osebne in splošne porabe, toda mi nimamo Vaših plač. Reci jim, da so trčeni ali pa ne poznajo mej naše tolerance. Kar je za finančnike dobro, ni za naše prepos-te ljudi. Tudi pri nas je vedno več vlomov in kraj. Ta „šport" je prišel z juga in največ je takšnih ki imajo na koncu priimka - ič, za delo pa so zanič. Naval južnih bratov k nam je že tako velik, da že dostikrat ne veš, kje si - ali v SLoveniji ali v Srbiji. Ta pojav je začel povzročati resno zaskrbljenost, saj so v nevarnosti korenine slovenstva Kako daleč smo že prišli, naj navedem samo en primer: zadnje čase beremo v DELU - med razpisi za sprejem v razne šole in službe tudi - pogoj: znanje slovenskega jezika!" Iz slovenskega tiska šele sedaj smo zvedeli, daje po dolgoletnem bolehanju omahnil v grob v tuji zemlji dr. Stanislav Zupan v Buenos Airesu, ustanovitelj lista Smer v slovensko državo. V svojem nedosegljivem slovenskem idealizmu, je list Smer izdajal na svoje lastne stroške in ga gmotno podpiral tudi še potem, ko ga je zaradi bolezni moral predati v roke sorojaku Demetriju VVebletu, ki je tudi že umrl. Čeprav je bil list Smer po našem mnenju vse premalo bojevit in udaren, a so ga kljub temu napadali vsi srbijanski listi, ki iz propagandnih razlogov še izhajajo v slovenščini, je vendarle list ta koncentrirani ogenj napadov vzdržal skozi dolgih 18 let. Vzporedno z ugašanjem njegovega življenja je počasi ugašal tudi njegov list, tako, da sedaj izhaja samo še priložnostno. Dr. Zupanu temu velikemu in širokosrčnemu idealistu, ki je umrl pozabljen in zapuščen v tujini dne 18. septembra 1982 pa obljubljamo, da bomo nadaljevali veliko delo, katerega se je on lotil s takšno odločnostjo in ni obupal niti v najbolj zoprnih okoliščinah. V slovensko časnikarstvo se je zapisal z zlatimi črkami, a njegova velika požrtvovalnost — tista herojska stopnja in lastnost — katero tako pogrešamo med mlajšim rodom, pa nam bo vedno ostala svetel vzor, kako je treba živeti in iz-goreti za vzvišene slovenske narodne ideale. Naj mu bo ljubi Bog kar najljubeznjivejši plačnik tam v drugi dimenziji! PO: Slovenski Glas - Feb. Štv. 2., Leto 1983 Mitja Ribičič je v Belgradu priznal, da se gospodarska polomijada Jugoslavije utegne kaj hitro spremeniti v politični kaos ki bi se končal z razpadom Jugoslavije. Ribičič je seveda obtožil „antisocijalistične sile, ki rovarijo celo v uredništvih nekaterih časopisov, ja celo v jugoslovanski televiziji", ki je vendar pod strogo partijsko kontrolo. Če bi Ribičič pogledal, še pod svojo postelj, bo mogoče tudi tam odkril kakega reakcionarja! PO: S. G. Feb. 1983 Kot poroča zagrebški „Glas koncila", so ju- gookupacijske oblasti okrepile teror nad hrvatskim prebivalstvom. V številnih občinah so ob- lasti zagrozile staršem z hudimi posledicami, če bodo ti nadalje pošiljali svoje otroke k verskemu pouku. Posebno šolarji 7. in 8. razreda osnovnih šol so izpostavljeni hudim šikanam „Titovih pionirjev". Ti smrkavci so ponajveč srbske narodnosti in z naslado mučijo svoje hrvatske šolske tovariše. Mi se vprašujemo, kako dolgo še more obstojati nečloveški režim srbokomunistične okupacije v nesrbskih deželah? PO: S. G. Feb. 1983 Duhovščina Litvanske Sovjetske Republike je odposlala Vrhovnemu Sovjetu v Moskvi peticijo, v kateri odločno zahteva spremembo sovjetskih zakonov za verska vprašanja. Od 700 litvanskih katoliških duhovnikov je 650 podpisalo to peticijo, v kateri zahtevajo priznanje hierarhičnega reda v Cerkvi, svobodno poučevanje vere, imenovanje duhovnikov brez državnega privoljenja in odpravo numerus clausus za semenišče v Kaunasu. Od teh pogumnih duhovnikov, bi se slovenska duhovščina mogla res veliko naučiti. PO: S. G., Feb. 1983 V New Yorku je umrl 62-letni slovaški krščanski demokrat Štefan Pagac, ki je dolga leta trpel v komunističnih ječah. V Pragi je bil zaprt skupaj z voditeljem čeških socijalnih demokratov Bohumilom Lausmanom in bil očividec njegove nasilne smrti, katero je pozneje v emigraciji opisal v posebni knjigi. PO: S. G. Feb. 1983 Kot poroča švedski list Dagens Nyheter, je švedska vlada takoj po končani vojni na sovjetski pritisk izročila sovjetom 150 oseb iz baltijskih republik, ki so se na Švedsko zatekli v nemških vojaških uniformah. Švedski vladi je to odkritje danes zelo nerodno. PO: S. G. Feb. 1983 Grška socijalistična vlada je vpokojila 16 generalov, baje zaradi pučističnih naklepov, če bodo z upokojitvijo zadovoljeni, je pa drugo vprašanje. PO: S. G. Feb. 1983 ANTONS AND SON MEAT MARKET ANTON BAVDEK Kupite in si prihranite na tedenskih posebnostih! This month specials: Za napolnenje Vaše zmrzovalne skrinje. Od 9. maja do 21. maja Beef Loin Specials Funt. $2.99 Imamo domače prekajeno meso, klobase, krvavice, kisle zelnate glave, kislo repo, konzerve iz Jugoslavije, piškote, kavo, Radensko slatino in izvrstno izbiro različnih sadnih sokov iz Slovenije. Pri nas lahko kupite nove zmrzovalne skrinje po najugodnejših cenah. Če pripravljate gostije, bankete ali slično, se vam priporočamo. Dostavljamo na dom brezplačno. Poželo ugodnih cenah Vam napolnimo hladilnike! Presenečenje, če prinesete s seboj ta oglas! 633 Vaughan Road (na vogalu Oakvvooda) Toronto, Ont. Telefon: 654-9123 in 654-9112 (Tbone, Sirloin, Beef Tender Loin) Do skupne teže 50 — 70 funtov Od 23. maja do 28. maja Pork Chops Funt. Od 30. maja do 4. junija Chicken Legs Funt. $2.49 $1.29 The Struggle for the "Soul of Europe" By Ms. MARCIA COLBERT The World in '83: „Grave Challenges con- front the United States and the Entire Free World..." Pianinko From ali indications, 1983 may well prove to be the most de-cisive year for Europe since World War II. The east-West stalemate that has kept the Continent divided — but in state of "armed peace" — for nearly four decades is on the verge of becoming "unstuck". At the center of the crisis is the Soviet Union's grovving fear over its ability to maintain a firm grip over events in Eastern Europe. The nations of Poland, East Germanv, Czecho-Slovakia, Hungary, Romania and Bulgaria together represent the Soviet Union's "security zone" against any future military threat from elsewhere in Europe. And from vvhere they sit, the top leaders in the Kremlin do mot like what they see. On the political and military fronts, Moscovv has embarked of a fullscale peace offensive. The objective: to prevent the announced aim of the NATO alliance to deploy 572 new inter-mediate-range ballistic and land-based cruise missiles before year's end. The NATO plan, if implemented, vvould make possible, for the very first tirne, a nuclear counterattack upon the Soviet heartland from bases in Western Europe. The new Pershing II missiles could reach Soviet targets in only 8 minutes. Behind every shadovv there is a light... New Soviet Communist Party leader Yuri Andropov has made a series of proposals to reduce the East-West nuclear arsenals in Europe. This culminated in his call, on January 5, for a non-agression pact between NATO and its Moscow-led Warsaw Pact counterpart. Western diplomats quickly remarked that the Soviet offer was nothing nevv. A similar Warsaw Pact offer failed to win NATO acceptance in 1958. Nevertheless, they vvere hesitant to reject the offer outright, since it was well received by the rapidly grovving and politica-lly influential peace movements in Western Europe and the United States — the main target audiance of the Soviet move. U. S. President Ronald Reagan has been put on the defen-sive by this string of Soviet proposals. As a result, he dispatch-ed Vice President Bush to several West European capitals to shore up the NATO common front. The Presidenfs zero option offer of last year — no new missiles for the removal of Soviet missiles targeted on VVestern Europe — was rejected by the Soviets. Moscovv has been deeply concerned ever since the Arch-bishop of Krakovv, Poland, Cardinal Karol Wojtyla, was elected to the highest Office in the Catholic Church in the fall of 1978. Pope John Paul II has had a galvanizing effect not only upon his native Poland but upon Roman Catholic populations throughout Eastern Europe. Only one year after the Pope's stunningly successful home-coming visit to Poland in the summer of 1979, PolancTs inde-pendent Solidarity labor union movement was formed. "Qui tacet - cum loqui potuit et debuit -consentire videtur" From the Old Roman Law Soviet authorities quickly realized that Solidarity vvould challenge exclusive Communist party rulership in Poland. If successful, such a development could have spread like wild-fire to the entire East Bloc, and into even the vvestern part of the U.S.S.R., especially the Baltic and the Ukraine. After thirty eight years of Soviet - imposed communism, the national selfidentities of the East Eauropean states have sim-ply refused to be submerged. These nations are not only diffe-rent from the Soviet Union, they vary ygreatly from each other. They range from the German in the North through various fa-milies of the Slavic race, to the Magyars in Hungary and the Romanians in the Southeast. In late 1980 and early 1981 the Soviets contemplated a mili-tary move into Poland, but drew back. The Pope is reported to have threatened Soviet President Leonid Brezhnev in a private letter that he would „lay down the crovvn of St. Peter" and re-turn to Poland to lead resistance to Soviet intervention. For this or for vvhatever other reason, the Soviets desisted in their direct approach. They prevailed upon Poland's own mi-litary to restore order in December 1981. But Jaruzelski had destroyed his bridges to the Polish na-tion. The attempt to find guislings in the Solidarity leadership had apparently failed. His strategy for dividing the Union ("Di-vide et Impera" policy) and finding collaborators among So-lidarity's leaders failed totally. Not a single leader ever broke ranks, despite the arrests of key members. So had overtures to the intellectuals. Nor has the church been an ally. The general seemed condemned to rule by force alone. It was an ironic mission for a self-proclaimed patriot who had once vovved never to use armed might against his own people. "Only the poet or the saint can vvater an asphait pavement in the confident anticipa-tion that lilies will reward his labour..." W. Somerset Maugham: 1874-1966 The grovving tensions betvveen Moscovv and the Vatican reached a new height vvith the stunning appointment, on Januar 5,1983, of the first Soviet cardinal of the Roman Catholic Church, bishop Julijans Vaivods of Riga, Latvia, who beco-mes the first resident Soviet citizen to be created a cardinal since the Russian revolution. At the same time, Polish Archbishop Jožef Glemp was ele-vated to the Office of cardinal, along vvith East Germany's Joa-chim Meisner, the Archbishop of Berlin. Thus, vvhile the Soviets may have the United States on the defensive, the opposite is true vvith respect to its relations with the Vatican. Catholic revival vvorries Moscovv. Soviet concern about the Catholic resurgence vvithin Eastern Europe is becoming irresponsible. Perhaps most disturbing of ali to Moscovv is Pope John Paul's continual calls for the "spiritual unity" of Europe. This theme, vvhich he stressed much on his visit to Poland in 1979, was repeated on his recent 10 day visit to Spain. The Pope culminated his trip vvith an address he labelled a "Dec-laration to Europe". Time now is important. The vvest German election is over. The Russians tried to scare the Germans into isolationism and pacifism and lost. In France and Germany the left oriented political parties in recent elections took a beating... "... The word of this Pope is something in-describable, a force that I cannot explain in human terms. He is a man without armed legions, vvithout cannons or machine guns. His force is TRUTH..." Costa Rican Archbishop Roman Arrieta Villalobos In his speech at the city of Santiago de Compostela the Pope issued an ardent appeal for ali Europeans in both the East and West to give life to their roots. He said: „l, John Paul, a son of the Polish nation that has always con-sidered itself European by its origin, traditions, culture and vital relations; Slav among Latins and Latin among the Slavs... I, bishop of Rome and pastor of the universal church, from Santiago issue to you, old Europe, a cry full of love: Find your-self! Be yourself! Discover your origins! Give life to your roots!" The Pope spoke in the presence of Spain's King Juan Carlos I., representatives of European organizations and universities especially invited for the "act" that was clearly intended as the high point of the papal tour. He said the history of the founding of its nations coincides vvith the penetration of the gospel. European identity is in-comprehensible without Christianity. The Pontiff offered the services of the Roman Catholic Church as a mediator betvveen East and West. He issued the vvarning that the Continent is facing a crisis of economic, spiritual and political upheavel and the threat of nuclear holocaust. „The solution — he said — is in the affirmation of Europe's Christian heritage. Pilgrims who had come to the Shrine of St. James in the Middle Ages had helped to make Europe a homo-geneous and spiritual!y united Continent of Latin, Germanic, Celtic, Anglo-Saxon and Slav peoples. But now Europe is in crisis, fractured by unnatural ideological division into the capitalist West and the communist East that had stopped its people from meeting freely..." In his speech the Pope stressed that Europe has stili in rešene incomparable human energies capable of sustaining it in this historic work tovvard a continental renaissance. This vision of a new, yet ancient Europe, the very revival of the Roman Empire, a new Europe to transcend today's artificial political boundaries, is vvhat is disturbing Moscovv more than anything else. J || ^ j ransrt, -59 Papeževa Okrožnica o delu v Slovenji (Nadaljevanje članka iz marčne številke) NOVA ZAVEST V CERKVI Poleg teh splošnih teoloških razlogov pa moramo danes upoštevati še nekatere druge dejavnike, ki imajo močan vpliv na odnose Cerkve do sveta dela. Sem spada nauk, da imajo laiki, kristjani, ki žive v svetu, v družini in v poklicnem delu, svoj način izpolnjevanja božje volje in svojo posebno pot k popolnosti, ki se v marsičem razlikuje od življenja redovnikov in redovnic in dušnih pastirjev, ki imajo v Cerki službo oznanjevanja, bogoslužja in vodstva. Drugi vatikanski cerkveni zbor je jasno poudaril, da so laiki enakopravni udje Cerkve, ki so s krstom včlenjeni v Kristusa in s tem uvrščeni v božje ljudstvo (C 31). O njihovi posebni nalogi pravi drugi vatikanski cerkveni zbor: "Laiki imajo po posebni poklicanosti nalogo iskati božje kraljestvo s tem, da se ukvarjajo s časnimi rečmi in jih urejajo v skladu z božjo voljo. V svetu žive, to je v vseh posameznih svetnih dolžnostih in poslih in v rednih družinskih in družbenih razmerah, iz katerih je njihov obstanek tako rekoč stkan. Tam jih kliče Bog da bi z izvrševanjem svoje lastne naloge in ob vodstvu evangelj-skega duha kakor kvas od znotraj prispevali k posvečen ju sveta in da bi na ta način predvsem s pričevanjem svojega življenja in z žarom svoje vere, upanja in ljubezni razodevali Kristusa drugim" (C 31). A ne samo novo razumevanje in upoštevanje kristjana laika, ampak tudi novo teološko gledanje na zemeljsko stvarnost in na njeno relativno avtonomijo zahteva vse drugačno zanimanje Cerkve za svet dela. Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu posveča "upravičeni avtonomiji zemeljskih stvarnosti" poseben odstavek (CS 36) in v celotnem 3. poglavju o človeški dejavnosti podrobneje obrazloži naloge Cerkve v svetu dela (CS 33—39). Neodvisno od teoloških vidikov in poudarkov tudi današnje zanimanje za človeka, njegove pravice in dolžnosti, nujnost socialnega vprašanja silijo Cerkev, da se vse bolj zanima za . svet dela. Papež Janez Pavel II. je v svoji okrožnici o delu to še posebej poudaril. Tudi če Cerkev mora priznati, da je v zgodovini delovnemu človeku, dela in socialnemu vprašanju, kakor ga pozna 19. in stoletje, posvečala premalo pozornosti, danes nima nobenega razloga za kake občutke manjvrednosti. Socialni nauk Cerkve, posebno še kakor so ga (NADALJEVANJE NA 8STRANI.) The Toronto Sun, Tuesday Ajuii S, l!>H3 11 PETER W0RTHINGT0N Face of treason In this age of burgeoning espionage revelations — each one more shocking than the last — Michael Straight, former editor and publisher of the Nevv RepubJic, has finally admitted his role in a 5fr-year tale of treason that continues to ročk Britain. Straight was from a famous blue chip American family who went to Cambridge in the mid-1930s and became friends with the likes of Guy Burgess and Donald Maclean and was recruited to work for the Soviets by Anthony Blunt, vvho died the other day. In 1963 Straight was the one who blew the whistle on Blunt and told ali to the FBI and British Intelligence. Straight tells his dismal story in a new book, After Long Silence An excerpt appeared in the March issue of Harper's magazine vvhich, perhaps more than any previous account, explains the climate of treason that corrupted the '30s. Straight says Harold Laski (the teacher Trudeau once said influenced him most at London School of Economics) got him into Cambridge in 1934 despite his lack of academic creden-tials. In describing his metamorphosis from socialist idealist to communist sympathizer to Soviet agent, Straight gives a vivid portrait of the times, and of the effete, elitist narcissism that infected that generation of traitors. By way of sidelight Straight recalls how hardline commu-nists and Soviet recruiters discouraged marriages to "bour-geoise" women, bccause such women were harder than upper class vvomen to persuade that treason was a manifestation of ideahsm. Straight was never punished for his betrayals even though he'd worked for the Soviets in the U.S. State Department and withm the Roosevelt administration. Blunt recruited him for Stalin He was unscathed by the McCarthy era, but his conscience troubled him and he decided to confess aH in 1963, after rejecting President Kennedy's offer to make him chairman of the Advi-sory Council on the Arts. He told how Sir Anthony Blunt, then art advisor to the Queen, had recruited him to work for the Soviets in 1937 while both were at Cambridge. Straight says he confessed "Because our government finally decided to support the arts." What a pathetic, disgusting admis-sion. Arrogant and self-indulgent to the end. As interesting as Straighfs account is for reflecting the atti-1 tude of the silver-spoon elite of that era, more interesting are his remarks about another communist and Soviet agent vvho is largely unknown but who, in his way, may be the most signifi-cant and destructive spy of his time — James Klugman, who I recruited Maclean among others. Klugman died in 1977 and the London Times called him one of the "most distinguished leaders of the anti-Fascist movement of the '30s" whose commitment was to the "international vvork-ing class movement and the Communist Party...." As much as any, Klugman was responsible for Tito winning in I Yugoslavia and Britain abandoning and betraying its ally, General Mihailovich and his Chetniks. Klugman was a major vvith I SOE tSpeeial Operations Executive) in Cairo, the link for aiding ! the Nazi resistance movement in Yugoslavia. In his explosive 1978 book Patriot or Traitor? about the anti-, communist Mihailovich whom Tito executed, author David Martin notes that messages from British liaison officers vvith Mihailovich were blockea or altered in Cairo to indicate that the | Chetniks were aiding Nazis rather than fighting them. False,, but the Foreign Office vvas persuaded to svvitch to Tito. In an extraordinary expose of the forced repatriation of over tvvo miliion refugees and exiles to Stalin and certain death after VVorid War II, Nikolai Tolstoy in Scalin's Sccret \Var tells how Klugnian at SOE HQ iii Cairo "did not neglect opportunities to} injure Mihailovich's cause and boost Tito's." BBC part of the campaign Tolstoy vvrites: "Mihailovich's successes over the Germans vvere apparently vvithheld from the British, vvhilst Tito s activi-ties vvere correspondingly exaggerated. Similarly, BBC broad-casts on the subject vvere mysteriously slanted in favor of Tito." (When Tito broke vvith Stalin, Klugman broke vvith Tito and attacked him in a book From Trotsky to Tito). Author Martin may not have realized the full extent of Kiug-man s treason and deceit. But journalist Chapman Pincher did in his startling book Their Trade is Treachery vvhich makes a powerful čase that Sir Roger Hollis, head of M16, Britain's intelligence service, vvas in fact a Soviet spv. Pincher's evidence has' never been convincing]y refuted or repudiated. Pincher calls Klugman a "sinister communist agent" who never confessed and vvas never brought to account. Several of the university students he recruited into treason committed sui-cide vvhen they realized the enormity of their deed. ' Straighfs seemingly candid confession recalls hovv Klugman vvas a brilliant, impassioned študent at Cambridge who seerned to exert an almost sexual appeal over Straight and others. They were ali members of the Cambridge University Socialist Society vvhich vvas "dominated by a Marxist core" and vvas the servant of the British Communist Partv vvhose emissary vvas Klugman. "On ali issues vve cared about, militant sočialists and com-munists held the same opinions," recalls Straight. One wonders, from afar, how "idealism" could be linked vvith Stalin. One vvonders hovv the Klugmans, Blunts. Philbys, Macleans, Burgesses, Straighfs and others slipped so easily into treason. What started 50 years ago is stil) unravelling. One vvonders about today. More than aging Nazi vvar crimi-nals, one sometimes vvishes the Canadian government vvere as concerned vvith catching and exposing traitors and spies in our midst vvho stili seek to impose an alien ideology on our country. V."ho are our Anthonv Biunts and Michael Strajghts? Tliey exLst, bul aš vet no one is lalking tousiness ONTARIJSKA MLADINA JE PRIPRAVLJENA DELATI hfito? To poletje, če potrebujete pri Vašem poslu pomoč, zaposlite mlade ljudi. Ontarijska mladina je pripravljena delati in Ontario bo pomagal plačati njihove plače. Ce zagotovite delo mladim v starosti od 15 do 24 leta letošnje poletje bo Ontario plačal Vam $1,25 za vsako uro do vsote $50 na teden, za vsakega posameznika. Ta pomoč je dana do višine 4000 ur zazaposlitev na kakršnemkoli mestu, za katerega se odločite da potrebujete novo pomoč. OYEP je priljubljen načrt. Denar je na razpolago v omejeni višini, zato se čimprej prijavite. Prijave sprejemamo do 10. junija 1983 ali do dneva, ko so finančne možnosti izčrpane. Za natančna pojasnila, za vprašalne pole in informacije kličite, ali prosite da Vaš bodoči poslodajalec stopi v stik z: To je: The OntarioYoath Employment Program - OTEP Uporabite lahko OYER, če: , če ste bili aktivno poslovno udeleženi, ali ste imeli aktivno kmetijo najmanj eno leto v Ontario pred 11. apr. 1983. • Če imate možnost 25 do 40 ur na teden nudite delo pod vodstvom za dobo 8 po 20 zaporednih tednov. • če vpostavite novo delo k že obstoječemu med 11. aprilom in 16. oktobrom. Delojemalci morejo uporabiti OYER, če: • Če so stari 15 do 24 let • Če živijo in morejo delati v Ontario • Če niso v sorodu s delodelajcem Lani je OVEP pomagal o.ntarijskim kmetovalcem in delodajalcem poiskati delo več kot 50,000 mladim ljudem. ONTARIJSKA VLADA— DELA ZA POMOČ LJUDEM Ministry of Municipal Affairs and Housing ©Ontario Claude Bennett, Minister William Daviš, Premier OYEP Ministry of Municipal Affairs and Housing Subsidies Branch Queen's Park Toronto. Ontario M7A 2R8 Toronto - 20. aprila — Minister za zdravstvo Ontarijske vlade G. Larry Gros-sman naznanja podporo $1,5 miljona za Ontarijsko organizacijo ..Canadian Mental Health Association" za razvoj obveščanja programa ki obstoja za ob-čestvene razmere in usluge v pogledu umskega zdravstva „Mental Health Week" se začenja s prvim majem 1983. Iz slovenske zgodovine... B.C.Novak s Mal o značaju starih Slovanov Povrnimo se k Malovemu znanstvenemu članku „Nova pota slovenske historiografje" (čas, XVII) iz leta 1923 in si še oglejmo,, kaj pravi Mal o življenju in značaju starih Slovanov, kar se seveda nanaša, vsaj neposredno, tudi na Slovence. Takole prične Mal s svojim razmišljanjem: „... oglejmo si še na kratko, kaj je z očitano bojno nezmožnostjo in kizmetsko vdanostjo v neizobežno usodo, ki jo Peiskerijanci očitajo starim Slovanom. Mar res niso poznali nobenega orožja razen dveh ali treh sulic in so bili v resnici plašljivi kakor ptica v šumi ali žaba ob vodi? „Slično kakor Germani so tudi Slovani radi vstopali v vojaško na-jemniško službo, kjer so si neredko pridobili slave in blaga. Iz virov moremo posneti, da so se poleg Obrov in Arabov ravno Bizantinci prav često posluževali slovanskih pomožnih čet ter se pogosto s pridom okoriščali z njihovimi posebnimi bojnimi navadami in zvijačami." (Čas, XVII. str. 201) Mal na to našteva nekaj primerov iz teh najstarejših virov. Slično kot pri drugih primerih v omenjeni razpravi iz leta 1923 tudi tukaj mnogokrat navaja samo primere, ne da bi imenoval vir,ali pa naznači v skupni opombi celo vrstvo virov in za nekatere tudi r^esto, Ikjesejih lahko> najde v Kosovem Gradivu. Ker so primeri važni le v toliko v kolikor so podprti z viri, zato sem za vsak primer poiskal pravi vir, seveda v kolikor je bilo mogoče, in ga navajam v oklepaju. Ker pa imam trenutno pri roki le Kosovo Gradivo, sem se moral omejiti na vire, ki se nahajajo v tej zbirki. Oglejmo si torej nekaj tej primerov. Za leto 537 poroča Prokopij, daje dobil bizantski poveljnik Belizar v vojni z Goti v Italiji na pomoč 1600 konjenikov, med katerimi je bilo največ Hunov (Bulgarov), Slovenov in Antov. (Glej Kos, Gradivo, I., št. 22, str. 15). Torej so Slovani služili tudi v bizantinski konjenici. Prokopij tudi omenja Slovane v zvezi z obleganjem mesta Auxium (danes Osimo blizu Ancone v Južni Italiji) leta 539. Ko je hotel Belizar zvedeti zakaj se Goti v obleganem Auxiumu nočejo predati, je obljubil bogato negrado Slovenu, ki bi bil pripravljen ujeti živega Gota, da bi od njega zvedel za vzrok trdovratnega odpora. Sloven, ki se je odlikoval po svoji moči in hrabrosti je rekel, da bo to lahko storil na tistem mestu, kjer raste trava pod zidovjem. Ker so bili lačni, so Gotje prihajali tja in jedli travo. Na vse zgodaj se je Sloven približal zidovju, se skril v grmovju ter pokril svoje telo z nekoliko trave. Ko se je zdanilo je prišel tja neki Got in začel hitro nabirati travo. Sloven ga nenadoma napade od zadaj, prime ga močno črez sredo z obema rokama in ga prinese v bizantinski tabor. Sloven je uporabil stari način bojevanja svojega rodu, da se vojščaki skrijejo med skalovje in grmovje ter preže na sovražnike. Na ta način so Sloveni napadali tudi Bizantince in druge barbare ob Donavi, kjer so njihova bivališča. (Glaj Kos, Gradivo, I., št. 27, str. 19-20). Prokopij tudi poroča, da je krajevni bizantinski poveljnik Tullijan leta 546 uporabil 300 Antov, da je z njimi zasedel ozki prelaz in preprečil gotski vpad v Lukanijo. Ante pa je uporabil zato, „ker so ti barbari posebno izvrstni, da se vojskujejo po takih krajih, ki so težko pristopni". Ko so Goti napadli prelaz, so bizantinci premagali sovražnike, med njimi pa so se posebno odlikovali Anti, ki so pobili mnogo Gotov. (Glej Kos, Gradivo, i., št. 35, str. 30]. Mal nato uporabi zgodovino, ki jo je spisal Agathias Scholasticus doma iz Male Azije. Agathias je umrl pred letom 582, njegova zgodovina, nekakšno nadaljevanje Prokopijevih del, pa opisuje dobo od 552. do 558. Tudi Agathias poroča o Slovanih, ki so se odlikovali v bizantinski vojski. Tako omenja stotnika Dabrageza [Dobrogosta], ki je bil celo bizantinski poveljnik v vojni med Bizantinci in Perzijci leta 554-555. Dabragezas je bil po rodu Ant. [Glej prav tam, /., št. 56, str. 51]. V isti vojni se je hrabro boril in odlikoval tudi Sloven Suarunas [Svaruna] [Glej isto tam /., št. 58, str. 53]. Ko Mal navaja vse te dokaze, premalo podčrta, da se je vse to vršilo predno so prišli Slovani v stik s Obri. Torej se niso svoje vojaške izvež-banosti naučili od Obrov temveč so jo že preje poznali in se naučili vojskovanja od svojih sosedov. Slovani pa so stopali v bizantinsko vojaško službo tudi po prihodu Obrov. Tako je bil leta 692 neki Ne bul poveljnik slovanskih pomožnih čet v bizantinski vojni proti Arabcen v Ciliciji v Mali Aziji. Še istega leta je prestopil s svojimi 20.000 možmi na arabsko stran. Arabci so jih naselili na otoku Cipru kot koloniste. [Čas, XVII, str. 202, in str. 202, op. 38). Mal nato pobija Hauptmannovo trditev, da so Slovani poznali kot orožje le ščit in sulico in da zato ne najdemo mečev in drugega orožja v slovenskih grobovih. Mal prizna, da so stari Slovani sprva uporabljali primitivni način vojskovanja in so bili tudi primitivno oboroženi. To razvidimo iz Prokopija in Mavrikija. Zadnji je napisal svoje delo okoli leta 630. Takole piše o tem Mal: „Prokopij trdi o Slovenih in Antih, da so lepe, visoke rasti in jako hrabri; nad sovražnika gredo večinoma peš, držeč v roki ščit in sulico, oklepa pa da ne opašejo skoro nikoli. Dalje pravi, da se v prejšnijh časih Sloveni niso upali niti oblegati mest, niti se bojevati na ravnem polju; od Mavrikija pa izvemo, da so posebno radi napadali v zasedah in soteskah (prim. zgoraj Belizarjeve Slovene!) ter rabili lesene loke in kratke, ostrupljene puščice. Če so se skrivali med grmovjem in skalovjem, se ogibali ravnega polja, ali če so vsili poskakali v vodo ter skozi trstike dihali, ne smemo tega devati na rovaš njihove strahopetnosti, marveč je bila to njihova dobro preračunana zvijača in bojni način. Saj menda nikdo ne bi hotel vojakom svetovne vojne očitati bojazljivosti, ker so se skrivali po globokih podzemskih strelskih jarkih! Ob prvem srečanju z Bizantinci razem tega še niso poznali ne njihovega orožja, ne bojnih navad, saj so celo trdili, da njihova dežela ne pozna niti železa, in nam bo zato tudi umevno, da še pozneje tega za nje tako dragocenega orožja niso radi polagali mrličem v grobove: orožje je bilo Slovanom pravica živih." (Čas, XVII, str. 202). Vendar Slovani so se hitro naučili bizantinskega načina bojevanja ter se privadili tudi uporabljati njihovo orožje. Kot dokaz za to navaja Mal Ivana iz Efeza in Mihaela Sirskega, ko nadaljuje svoja izvajanja: „Čujmo le Ivana iz Efeza, kako toži, da so Sloveni pleneč, moreč in požigajoč obogateli, da imajo zlata, srebra, konjskih čred in mnogo orožja, vojskovanju pa so se priučili celo bolje kakor Romajci (Bizantinci). Zato objektivni zgodovinar ne bo nikoli mogel slediti prof. Hauptmann, ki iz kronike Mihaela Sirskega pač povzame pasus, da se Sloveni nekoč niso upali izza gozdov in obvarovanih krajev ter „niso poznali nobenega orožja razen dveh ali treh sulic", nadaljevanje pa, da so se namreč pozneje Jzkazali v umetnosti vojskovanja", kratko-malo utaji, ker njegovi teoriji ne odgovarja..." [Prav tam, str. 202-203]. In malo dalje: „čo k temu pristavimo še ponosit Davritov odgovor oblastnim ors-kim poslancem, ki sem ga zgoraj navedel potem se res začudeno vprašujemo, kako da more sploh kdo govoriti „o suženjskih srcih in možganih." [Prav tam, str. 203]. Že preje omenjeni Davritov [Dauritas] odgovor se je glasil: „Navaje-ni smo, da si lastimo tuje zemlje, ne pa, da bi si drugi osvojili našo. Taka bode naša navada, dokler bo kaj boja in kaj mečev." [Glej Kos, Gradivo, I., št. 82, str. 90). ■ Jugoslovanski škofje so bili na svojem rednem obisku pri papežu Janezu Pavlu II. Na zaključni avdijenci 18. marca je podpredsednik jugoslovanske škofovske konference nadškof dr. Alojzij Šuštar povabil pape?a, naj pride obiskat tudi katoličane v Jugoslaviji in jih "potrdi v veri, upanju in ljubezni, v krščanskem fivljenju, in v zvestobi Kristusu in Cerkvi." Papež v svojem odogovoru škofom ni omenil obiska, pohvalil pa je ustanovitev mešane komisije pravoslavnih in kat"ol i čanov, ki bo delala za zedinjenje ter izrazil globoko spostovanje do muslimanov v Jugoslaviji. ■SIN ne pomeni samo "greh" v angleščini, ampak kot kratica še marsikaj več. V Kanadi pomeni SIN številko, ki jo dobi vsaka oseba, ki ima kaj opravka z drŽavo (Social Insurance Number). Ker ima tako država vse podatke o osebah na komputerju, se mnogi boje, da bi bilo možno zlorabiti take podatke (n.pr o boleznih, o preteklih obsodbah, itd.) tudi po nepoklicanih. V ZDA pomeni SIN kratice za špansko televizijo, ki sluzi nad 3 milijonom španskim gospodinjstvom. Začeli so jo pred 22^1eti z eno TV postajo, danes pa imajo že 199 pridruženih postaj. Španski t*l eviz i jski programi, treba posebej plačati 4ek za osrednjo Slovenijo, med Savo ln Dravo, drugje so redki ali pa jih sploh ni (npr. na Primorskem ln v Slovenski Benečiji), medtem ko bo priimki na -nik značilni za Koroško (izhajajoči seveda iz nordijske in tudi splošnogermanske končnice -ing) in priimki na -ar za Gorenjsko. Še danes tudi ni posebno težko po antropoloških značilnostih prepoznati prebivavce npr. iz vzhodne Štajerske, Savinjske doline,' z Gorenjskega, Dolenjskega ali lz Primorske. Tudi kar zadava etnografske značilnosti (pesmi, praviJioe, šege, noše), dajejo še danes sklepati na akupno naselitev preblvavstva, ki je že prej bivalo skupaj, aaj so npr. določane prastare pesmi, šege ali noše (kratka krila itd.) značilne samo za določena področja, kar pač ni aamo vpliv poznejših mod, saj potem bi ta|ce noše bile značilne bolj ali manj za vsa področja in bi bile pomešane med seboj. Tako je opaziti pri določenem slovenskem prebivavatvu tudi večje nagli en je za živopisane noše kakor pri drugih (posebno ostro nasprotje je vladalo, kar zadeva ljudsko nošo, med Prleki na severni strani Drave in Polanoi na južni strani Drave; prleške ženske bo nosile še io nedavnega kratka in zelo nabrana krila in obleke živih barv. med- Ptujike-m tem ko so nosile ženske južg^ji^gjftve, na polju, dolga krila in so imele rajši temne,Jbarve). Iz vsega tega se da tudi sklepati, da se je preselilo v Norik prebivavstvo s precej obširnega ozemlja, ki Je segalo vse na Moravsko ln Slovaško, kar potrjujejo poleg Jezikovnih in drugih sorodnoBti tudi etnične značilnosti in skupno narodno ime s Slovaki (Slovensko, Slovaki). Iz pisanih zgodovinskih virov (Prokopij) vemo, da so gotski poveljniki med gotsko-bizantinsko vojno v Italiji še nabirali vojake za svojo vojsko tudi mad Noriki in brni v Noriku. Prvo ae je najbrž nanašalo na prebivavstvo Notranjega Horika, ki je spadal h gotski državi, drugo pa na prebivavstvo Obrežnega, severnega Horika, k| bo se ljudje že označevali za Korane ali v polatlnjeni obliki za Korentane ali Karantane. Gotovo je dobro informirani bizantinski fetj-ner zgodovinar razlikoval med obojimi ln stvar ja morala biti v njegovem času politično in ozemeljsko tako da se mu ni zdelo potrebno, da bi jo šele razlagal. V svoji knjigi "Gotska vojna" pa Prokopij še vedno govori tudi o Bugijcih v gotski vojski v Italiji, ko piše o izvolitvi rugijskega i poveljnika Brarika sa gotakega kraljai "BugiJci so gotsko ljudstvo, a nekdaj ao bili neodvisni. Teoderik Je bil tisti, ki si jih je napravil sa prijatelje, skupaj z drugimi narodi, in ao bili vključeni v gotski narod ter so se udeležili vseh njegovih operacij proti sovražnikom. Vendar se nikakor niso mešali s tujimi ženskami, tako da so si skozi generacije ohranili nedotaknjeno ime svojega naroda." Prokopij, natančen kot vedno, je torej dobro opazil posebno narodno identiteto vandalskih Bugijcev nasproti Gotom (h Gotom jih seveda prišteva samo politično-vojaško, kot gotske zaveznike). To je zapisal Prokopij v drugem poglavju tretje knjige svoje "Gotske vojne" in sioer v osmem letu gotske vojne, t.j. leta 543. Iz njegovega zapisa ae da logično sklepati, da se je rekrutirala ta rugijska vojska iz Vandalov v Noriku ln da se je mudila v Italiji samo začasno, zaradi zavezništva z Goti, kajti ni si mogoče misliti, da bi se poklicna vojska, ki jf£ desetletja, t.j. od Prederikovega časa, bivala v Itali- Cerkev nalogo, da oznanja in opozarja, da ima človek vrednost sam v sebi, ker je oseba, ustvarjen po božji podobi in poklican v božje življenje. Delo je v službi človeka in ne človek v službi dela. Tudi tisti ljudje, ki ne morejo delati — otroci, ostareli, bolniki, invalidi — imajo svoje dostojanstvo in svojo človeško vrednost v družbi in pred Bogom. Skrb za tiste, ki še ne morejo ali ne morejo več delati, je ena temeljnih socialnih dolžnosti in dolžnost krščanske ljubezni do bližnjega. Cim bolj prevladuje v družbi in javnem mnenju ekonom: ski vidik o delu in le ekonomsko presojanje človeka, tem bolj se mora Cerkev zavzemati za popravke in preseganje takega stališča. 8. Samo ob sebi umevno je, da mora Cerkev delovnega človeka učiti tudi tistih oblik krščanskega življenja, ki presegajo delo in ne izvirajo iz dela samega ali so celo v nekem nasprotju z njim. To so molitev in življenje iz vere v zakramentih, prenašanje trpljenja, ljubezen do bližnjega, svoboda za nravne in verske vrednote in dolžnosti, svoboda za Boga in za hojo za Kristusom v upanju na večno življenje.Tudi delavni človek ne sme pozabiti,da ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz božjih ust. Tudi zanj velja, da mu nič ne pomaga, če si pridobi ves svet, na svoji duši pa škodo trpi. Velikega pomena je, da Cerkev te resnice posreduje na pravi način in v celotnem božjem načrtu st varjenja, odrešenja in človekove dopolnitve v dokončnem srečanju z Bogom. ji, ne "mešala s tujimi ženskami" ln da bi vojaki tako vztrajali pri svoji narodnosti. Vojaki so pač prihajali iz Obrežnega Norita in se tja vračali k svojim družinam, ko so končali vojaško službo, lz Norika pa so prišli drugi,in tako ves čas gotske vojne. Pri vsem tem je treba upoštevati tudi tedanje politične probleme, s katerimi so imeli opraviti Vandali. Ko se je začela gotska vojna, Je bil njihov kralj Prederik (Friderik) zaveznik gotskega kralja Teoderika, ki Je bil verjetno njegov stric. Toda to zavezništvo pač ni veljalo za iz Skandinavije priseljene Herule, katerih "delodajavec" je bil Teoderikov sovražnik Odoakar. Tako si je lahko predstavljati, da so se BugiJci lahko prosto naseljevali v Severnem ali Obrežnem Noriku, kot gotski zavezniki, ni pa bilo to dovoljeno Herulom, ki so morali oBtati onstran Donave, saj jim Teoderik in Prederik nista mogla zaupati, ker so ravno Heruli predstavljali glavnino in najbolj zanesljivo silo Odoakarjeve vojske in Je bilo več kot verjetno, da bi se tudi tisti Heruli, ki bi prišli z rugij-sko vojsko v Italijo, tam pridružili Odoakarju. Tako je takrat najbrž nastal nekak politični prelom med staro-naseljenimi Vandali in njihovimi lz Skandinavije priseljenimi sorodniki. Heruli ao morali na drugi strani Donave čakati na razvoj dogodkov. Počasi so vzeli stvari v lastne roke in si izvolili tu£i lastnega -kralja", kajti Prederik je pač hotel veljati predvsem za "noriškega" kralja. Novozasedeno ozemlje je imelo za njega v vsakem pogledu večji pomen kot prejšnje ozemlje onstran Donave. Imelo Je večjo politiSno veljavo ln ugled kot starjt, tjgledna rimska provinca, na njem so obstajala prava rimska mesta, |jih na ozemlju onstran Donave nI bilo, med svojimi podložniki je imel tudi Bimljane, kar je povečavalo njegov ugled, in novo narodno ozemlje je bilo zaradi bližine Italije in naprednejšega gospodarstva tudi gospodarsko važnejše. Pravno se Frederlk gotovo ni odpovedal oblasti na ozemlju severno od Donave, tam manj, ker je pač zelo verjetno, da se niso vsi staronaseljeni Vandali preselili v Norik, ampak da jih je precejšen del ostal v stari domovini, kot je bilo to pri vseh selitvah. Iz teh vandalsko-herulskih prebivavcev je torej po vsej verjetnosti obstajalo ljudstvo, na katero so naleteli Langobardi pri svoji selitvi iz severne Nemčije ln čigar vojsko pod vodstvom kralja Bodalfa ho premagali, ne da bi bili mogli svojo zmago tudi izkoristiti, in so morali pustiti rugijski Norik na svoji desni ter se obrniti na vzhod, proti Panoniji, ki je ostala zaradi gotske (gepidske) vezanosti v Italiji brez prave zaščite. Polastili so se njenega zahodnega dela. Druga politična zadeva, ki je vplivala na vandalsko (slovensko) naseljevanje v Noriku, je bila situacija v Italiji, v gotskem vodstvu. Dokler je vladal v Italiji kralj Teoderik, je bila Van-dalom kot njegovim zaveznikom pač odprta po\ v Obrežni Norik, kateremu se je bil odpovedal že Odoakar in katerega tudi Teoderik ni več prišteval k svoji državi. Ni ga brigalo, če so si ga prilastili Vandali, saj jim ga je bil prepustil že Odoakar in Teoderik ni imel nobenega vzroka in namena, da bi se ga skušal spet polastiti, posebno glede na sorodstvo in zavezništvo s Jjederikom, saj so veljali, po Prokopiju, noriiki Vandali politično že za "gotsko ljudstvo" in njihova vojska za del gotske vojske. Toda južni, Notranji Norik je še vedno spadal k rimski državi in Teoderik se mu gotovo ni hotel odpovedati, ker je veliko dal na to, da je dedič rimske države. To je pomenilo, da je hotel tam ohraniti take razmere, kot so vladale prej pod rimsko oblastjo, in da se torej Vandali niso smeli množično naseljevati v njem. To se je pač spremenilo šele po Seoderikovi smrti in po začetku vojne med Goti in Bizantinci leta 535. Tedaj so se odprla Van-dalom-Slovencem vrata tudi v Notranji Norik, saj ni šlo več za ohranitev kake vsaj simbolne rimske države, katero je v vsakem pogledu nasledila gotska oblast v Italiji, ki je bila v vojni z "rimsko", t.j. z vzhodnorimsko državo. Gotska oblast ni imela več interesa na Norlku kot rimski provinci, ampak je videla v njem samo še provinco gotske države. Vandali kot zvesti gotski zavezniki in "gotsko ljudBtvo" so bili torej več kot dobrodošli v njem. S tem je nastopil trenutek vandalske kolonizacije tudi južnega Norika, vse do njegove južne meje ob Dravi in Savi. lo je bil najbrž tudi tisti čas, ko se je velik del preostalega rimljanskega prebivavstva umaknil tudi iz južnega Norika bodisi v Italijo in Istro, bodisi - iz bolj severnih delov - proti Salz-burgu, ki je bil tedaj že pod frankovsko oblastjo, frankovaki kralji pa so bili nevtralni v vojni med Goti in Bizantinci, v glavnem pa prijaznejši Bizantincem kot Gotom, ker so se teh kot sosedov bolj bali kakor daljnih Bizantincev in so bili ljubosumni na njihovo moč in osvojitve. Hotra-n/em Vendar vandalska, t.j. slovenska naselitev v tNoriku ni mogla potekati niti bogvekako hitro niti množično. Že prej zasedeno ozemlje Obrežnega Norika je bilo obsežno, poleg tega je moral biti vandalsko-slovenaki narod že precej izčrpan od vojne v Italiji, enako kot Goti. Velik del zdravih mlajših moških je bil zdoma, v vojski. Tako je salo verjetno potekalo zasedanje Notranjega, t.j. južnega Norika bolj počasi ln slovenska naselitev je bila prva desetletja le redka. Središče noriško—vandalske *ttc"ai »c države je ostalo^verjetno še naprej nekje v severnem Norlku, najbrž nekje med današnjim Steyrom in VBcklabruckom v Gornji Avstriji, kamor Je verjetno že Frederlk prenesel svojo rezidenoo, torej direktno južno od nekdanje rezidence svojega deda in očeta severno od Donave. S časom, posetco po zaključku gotske vojne v Italiji, ko so se preživeli vandalski vojaki vrnili domov, pa se Je selitev -seoeofa. >*eatt'v»o-v Notranji Norik gotovo pospešila in je morala biti precej gostaj_ že pred selitvijo Langobardov v Italijo leta 368, da se ti sploh niso poskušali polastiti južnega Norika vsaj kot izhodišča za svoje operacije v Italiji, Očitno se jim Je zelo mudilo, ali pa so bili v dobrih odnoBih s Slovenci in so priznavali njihovo oblast nad Norlkom. Najbrž pa je bilo res oboje. To potrjuje zgodovinski vir (Pavel Diakon), ki pravi, da je odšlo z langobardskim kraljem Alboinom v Italijo tudi precej Norikov, prebivavoev Norika, to pa so mogli biti tedaj le Slovenci. Pustolovska žiliea in oL želja po plenu sta jih gnala, da so se pridružili langobaijski vojski, ki je šla čez njihovo ozemlje, gotovo po poprejšnji pogodbi med Alboinom in slovenskim kraljem. Takratni kot tudi prejšnji in poznejši vandalsko-slovenski vladarji so se gotovo imenovali knezi (iz vsem nordijskim narodom skupne besede konung, iz česar je nastalo pri Slovencih knez, po fonetični spremembi končnice -uru? v -ez), toda konung oz. knez je pomenil*' leto kot latinska beseda rez (kralj) ln btr jo tudi tako prevajali. Istočasno pa so najbrž uporabljal* tudi besedo kralj (iz Jari - poglavar). Zavzetje ln poselitev tako velikega ozemlja, kot sta ga pred- 2 stavijala Obrežni in Notranji Norik, vsaj kakih 60.000 km, je bil seveda velik podvig, tembolj, ker se oevajanje in našeljeva-nje ni ustavilo na mejah Norika, ampak je seglo tudi čez, v pravo Italijo, t.j. v Istro in na Primorsko, vse do Furlanske nižine, čeprav za trajno šele pozneje, v 7. ali celo 8.stoletju. Vandali-Slovenci so bili tako edini narod, ki se mu je v času preselje-vanja narodov posrečilo, da je ne le prodrl na tla prave Italije, ampak je tam tudi ostal vse do današnjih dni. Vsi drugi narodi, ki so to poskušali, so bili ali uničeni, kot npr. Goti, ali asimilirani kot Langobardi, ali pa odbiti (Franki, Alemanl, Huni in drugi). Glede na to, da Vandalov^Slovencev, ki so v teku selitve v Norik prestopili Donavo, ni moglo biti več kot kakih 150.000, kvečjemu 200.000, je bila prvotna slovenska poseljenost Norika pač zelo redka. Prišteti pa ji je seveda treba tisto prejšnje prebivavstvo, ki ee ni umaknilo pred novimi naseljenci. Takih Btaronaseljenoev pa je moralo biti veliko manj. Kljub temu so pustili 8Vo jo sled v slovenščini ^Sudi v slovenski duhovni in materialni ljudski kulturi, kot dokazujejo številne značilne bese- . firecari, de ^ slovanskem jeziku, npr. prosili iz lat.' , posoditi iz , pastir iz pastor itd. pa tudi stare ljudske pesmi, ljudska arhitektura, posebno na Primorskem^in še marsikaj. V teku nekaj generacij sta se oba dela prebivavstva popolnoma spojila med seboj razen v istrskih obmorskih mestih, ki so ostala še dolgo pod bizantinsko oblastjo in kulturnim vplivom. Zanimivo je, da so Vandali-Slovenci prevzeli od rimljanskega prebivavstva v deželi izraze za ovčerejo (ovca, oven, jagnje, pastir), iz česar se da sklepati, da sami niso bili veliki ovčerejci. To je lahko imelo več vzrokov, predvsem pa dvaj sqmi so bili predvsem poljedelci, ovce pa zahtevajo za pašo velik odprt prostor in lahko napravijo veliko škodo na poljih; poleg tega so v veliko oviro na dolgih pohodih, ker Jih ni mogoče hitro gnati naprej in potrebujejo dosti časa za pašo. Niti po naselitvi ovčereja nikoli več ni imela velike vloge v gospodarstvu slovenskega naroda. Tudi tam, kjer so jih redili, npr. v alpskih krajih, so bile črede majhne, navadno le po nekaj ovc pri vsaki hiši ln še to zgolj zaradi volne, ne zaradi mesa. Ponekod, npr. na Ptujskem polju, so predstavljale ovce skoro eksotično žival in njeno meso je veljalo na splošno za neužitno oziroma stud vzbujajoče. Očitno pa Je bila ovčereja razširjena pri rimljanakih staronaseljencih. Staronaseljenci seveda niso bili vsi pravega rimljanskega, t.j, romanskega pokolenja. Med njimi so gotovo daleč prevladovali prvotni keltski prebivavoi in v teku zadnjih stoletij priseljeni Germani (veliko jih je ostalo tam od časa klmbro-tevtonskega vpada). čutili so se bolj Noričane kot Bimljane in njihovo "noričan-stvo" je poudarjeno tudi na kamnitih nagrobnih spomenikih. Njihova imena in priimki so bili na splošno keltskega ig germanskega izvora, a polatlnjenl. Tudi njihove noše niso bile rimljanske, ampak prilagodene srednjeevropskemu in alpskemu podnebju. Toda kulturno so spadali med visoko razvite rimske province in so bili do zadnjega lojalni rimski državljani. Hed njimi je bilo naseljenih preoej italijanskih in celo severnoafriških trgovcev, ki pa so se najbrž že ob hunskem vpadu umaknili v Italijo. Novonaseljen-ci so imenovali staronaseljencfe "Ajdi^ kSr^siv&da ni pomenilo "pogan", ampak "tujec", in te besede niso uporabljali samo za žive rimljanske sodeželane, ampak tudi za njihove prednike. S tem si je razložiti številne "Ajdovske gradoe" v deželi, obrambne tabore najbrž še iz hunskega časa, pa tudi razne "Ajdovščine", kar je morda prvotno pomenilo "kraj, kjer so bivali Ajdi", torej razvaline. Tako "ajdovščino" Je predstavljalo tudi središče nekdanje flmone, od katere so ostale najbrž po hunskem razdejanju samo razvaline, saj se je izgubilo celo ime mesta. Novo ime je dalo mestu ogromno barje v bližini, nordijsko Lovlant' fcuvlMffi^fff3"^' česar je nastalo Lublan(d)a.Od tega je dobila ime tudi Ljubljanica, "reka, ki priteče iz nizke zemlje", iz močvirja. Tudi razva- (PtLu) line rimskega mesta Poetoviojna meji Norika in Panonije so imenovali novonaseljenci Hajdin (današnje ime Hajdina je birokratska popačenka, vsiljena po prvi svetovni vojni). Tam so ohranjene še danes razvaline dveh Mitrovih templjev. Drugo ime, ki so ga uporabljali novonaseljenci za rimljanske staronaseljence, Je bilo Lahi, okrajšano iz Vlahi, prvotno Valhi. . Tako so imenovali stari Nordijci vsa ljudstva keltskega in latinskega izvora. Da se je ohranilo ravno na tleh današnjega slovenskega ozemlja največ sledov o nekdanjem rimljanskem prebivavstvu, si je pač razlagati s tem, da v času, ko so Slovenci zasedali te kraje, Sa tamkajšnje staronaselJence ni bilo več tako važno, ali bežati ali ne, kajti tudi v Italiji jih ni čakalo pod Goti ali Bizantinci nič dobrega, o čemer so bili gotovo kar dobro poučeni od trgovcev, vojakov in misijonarjev ter drugih potnikov, ki so hodili mimo. Pri naselitvi po vsej verjetnosti ni prihajalo do kakega nasilnega izpodrivanja staroselcev. Že iz "Življenja sv. Severina" Parliament Hill ceremony Kurelek mural un ve i led A sianificant work of ari bythewell-known Canadian artist VVilliam Kurelek has been acquired by the Canadian government At a ceremony altended by repre-sentatives of Canadas Ukrainian community. Public Works Minister Romeo LeBlanc and Minister of State — Multiculturalism. Jim Fleming, unveiled a permanent exhibition of VVilliam Kureleks The Canadian Pioneer in the Railway Committee Room on Parliament Hill The six-panel mural. measuring 1.5 by 7 4 metres. depicts Kurelek s interpretation of the history of Ukrainian immigration to Canada The ceremony. vvhich included the formal presentation of the work to the House of Commons. underlined the important role that Canadians of Ukrainian descent have played m the countrv s history Each of the six panels shovvs a ditferent aspect of the Ukrainian expertence. from the oppression and povertv they suffered in their native homelana through the voyage to a new land. to the hard labor in establishing a home. to the rigors of the Canadian vvinters and the pride in a successful prairie farm Five of the six panels were purchased by the Government of Canada from The Passion of Christ W Kurelek Art Collection (formerly tne Niagara Falls Art Gallery Kurelek Art Collection) in Niagara Falls. Ontario. for $350.000 The sixth panel in the mural was donated by the owners of the gallery Tne Ukrainian Pionee' will hang in the House of Commons Raiiway Committee Room Ethnic studies bursary memorial to Dr. Helling A memorial bursary fund for the development of ethnic studies in Canada has been established in the name of Dr. Rudolf A. Helling at the University of Windsor. Dr. Helling, described as a "bold, outspoken social critic" by the VVindsor Star. died in September. 1982 at the University of Trier in Germany. He vvas to have been a consultant on ethnic relations while on his one-year sabbatical leave from the University of VVindsor. He vvas the first head of an independent sociology and anthropology department at VVindsor. Donations to the bursary fund can ho matfp in Dr Hfliiinn'* namp — DR. RUDOLF HELLING ™ through the University of VVindsor m awards office. Born in Germany, Dr. Helling ™ attended the University of Bonn and b Wayne State University in Detroit JJ where he received his bachelor and m doctoral degrees. JJJJ In 1973 he was elected president of b the VVindsor Multicultural Council and was among the first members of the ^ Ontario Advisory Council on Multi-culturalism. He was awarded the ~ Queen's Silver Jubilee Medal the ■m same year. — In 1965 Dr. Helling produced a h controversial and revealing report for ^ the Ontario Human Rights Commis-2 sion on racial and ethnic attitudes in ™ VVindsor, following a two-year study of mm the black. Chinese and Italian popu- lation. Duh veje. .. Dom lipa Rože cveto. DreDevaio Dtiči. M. ....Rože cveto, prepevajo ptiči, odmevajo v. dalji pomladni glasovi......Otroci pa rastejo, zapuščajo domače livade in v soncu bleščeče zelene bregove ob šumečih pomladnih vodah... Odhajajo v delovni svet velikih mest preko morja si boljšega kruha iskat.... Se odmeva v njih srcih domača pesem in beseda, od nje živijo in si ustvarjajo dom. V hitrosti časov se znajdejo sredi tuje pustinje in iščejo sledov na domače poti,... In duh veje...nas objame, prevzame s polno lepoto visoke slovenske proze in poezije... zbudi v mladini ljubezeb do slovenske pesmi in glasbe... Tako smo doživeli v Torontu začetkom marca posebni kulturni program, kjer je nastopila naša mladina v novem pevskem zboru "Skrjanček", v dekliškem kvartetu, v folklorni skupini "Nagelj" ob spremljavi domačih glasbenikov in sodelovanju starejših kulturnih delavcev. Prireditelj kulturnega mozaika "Duh veje,..." g. Vilko Cekuta je razdelil program v tri dele: življenje, mladost, ljubezen. Iz slovenske literature je izbral dela Franceta Prešerna, Simona Gregorčiča, Ivana Cankarja, Frana Milčinskega, Karla Mauser-ja, Antona Linharta (Zupanova Micka, prva slovenska igra) in jih po recitatorjih predstavil občinstvu. Pevski zbor "Skrjanček", ki ga vodi g. Drago Ložar, je doživel krstno predstavo. 28 mladih fantov in deklet, ki se od jeseni 1982 zbira-jom k tedenskim pevskim vajam, zaslužijo priznanje.Res še nimajo tistega elana, ki ga dosegajo ustanovljeni pevski zbori, vendar je v tej pevski skupini bogastvo svežih mladih glasov, predvsem pa ljubezen in zvestoba domači pesmi. To so nosilci bodoče slovenske kulturne dejavnosti v Torontu. Pravtako gre pohvala, g. Dragotu Ložarju, ki kot eden najstarejših kulturnih delavcev na glasbenem (pevskem) polju, kljub oddaljenosti (St. Catharines) še najde časa in moči za oblikovanje zbora "Skrjanček". V prvem nastopu so zapeli dve pesmi v njegovi priredbi (Skrjanček, Kuharica) in koroško Ob Dravci. In duh veje... ter zbudi še eno žlahtno rožo, vokalno skupimo Francke Zejn, ki razveseli poslušalce s pesmimi: Tam doli za našo vasjo.- Triglav moj dom in Slovenka čem ostati. Spremljal je s harmoniko Vili Bostjančic. Folklorna skupina Nagelj (ustanovitelj Ciril Soršak) je ena najstarejših slovenskih kulturnih skupin v Torontu. Odtod že čez dvajset let veje duh slovenske plesne folklore, ki je ponesla naše ime širom Kanade. Njihov nastop v kulturnem mozaiku je kot šopek cvetja v domači hiši: nagelj, roženkraut, rožmarin... Vsa čast fantom in dekletom za njihovo vztrajnost in ljubezen do slovenske marodne noše. V višje sfere pevske umetnosti nas je povedel g. Blaž Potočnik, ki je ob klavirski spremljavi (Jože Osnana—New Toronto, Marjetka Adamič Marija Pomagaj) zapel dve koroški. Iz kulturnega bogastva naše zemlje je g. Cekuta zbral nekaj Pripravljalni odbor Doma Lipa je na občnem zboru 30. januarja letos v newtorontski dvorani po posameznih odsekih poročal o stor- biserov, jih vložil v krono slovenske torontske mladine, da ob žaru in toploti domače besede in pesmi ogrejejo hladna srca, zaživimo v plemenitem duhu, ki večno poje o življenju, mladosti in ljubezni... Vsem nastopajočim iskrena hvala! Mladim pevcem in pevkam zbora "Skrjanček" pa ves pogum z željo, da se njihove vrste pomnože, da njihov glas doseže še mnogo fantov in deklet iz rodu, čigar govorica je pesem in domovina nebesa... Naj kot škrjanček nad poletnim poljem visoko pod nebo leti pesem, hvalnica Stvarniku za vso širno lepoto slovenske kulturne tradicije, da bo v naših domovih, v našem mladem rodu še dolgo vel duh s slovenskih kulturnih poljan... Anica Resnik jenem delu v 1. 1982. Občnega zbora se je udeležilo okrog 100 oseb. V predsedniškem poročilu (Peter Cekuta) je obseženo najvažnejše celoletno delo za Dom Lipa. V 1.1982 smo vpeljali dva načina denarne akcije: modna revija in pešhoja (walkathon), ki je prinesla v gradbeni sklad dvajset tisoč dolarjev. Organizatorji in pokrovitelji so člani finančnega pododseka doma Lipa (predsednik Lojze Babič) in lovsko društvo Alliston (gg. Miro Rak in Jože Avsenek). Predsednik Peter Cekuta je v 1.1982 pripravil za ontarijsko ministrstvo za socialne in družbene zadeve poročilo, ki obsega sociološki, finančni in pro-gramni pregled bodočega starostnega doma. To poročilo je bilo sprejeto in odobreno. Tako so bila odprta vrata za gradnjo in prošnjo za hipotečno posojilo pri federalni vladi. Udeleženci občnega zbora so imeli na ogled gradbene načrte za Dom Lipa,ki jih je pripravilo podjetje Simon Daviš, kjer deluje naš rojak arhitekt Franc Leveč. Celotno gradnjo bo vodil stavbenik Jože Katelic, V zadnjih stopnjah so načrti za pravni prepis in sprejem pri urbanističnem uradu občine Etobicoke. Pravtako je v teku prošnja za hipotečno posojilo. Koncem meseca marca bomo odplačali ostanek dolga na zemlji 52 Neilson Drive. Za gradnjo pa potrebujemo zgodnjo rešitev prošnje, kjer bi Domu Lipa mnogo pomagale slovenske osebnosti, ki se nahajajo bliže merodajnih oblasti. Njihova pomoč v smislu pravilne predstave o potrebah slovenskega starostnega doma je sedaj Domu Lipa nujno potrebna. Upajmo, da bodo te vrste le našle kje ugoden odmev, da bo Dom Lipa postal realnost in zavetje mnogih, ki željno čakajo tega stanovanja. Prireditve Doma Lipa: 17. marca — Modna revija v New Torontu. 22. Maja — Drugi slovenski vvalkathon (pešhoja) Toronto City Hali— Bolton— lovska farma Alliston. 17. julija — Piknik na Slovenskem letovišču. V jeseni — Bazar in družabni večer. Kličemo in vabimo vse Slovence, vseh let, da sodelujejo pri pešhoji. Kdor more naj hodi in si sam izbere daljave:sto km od torontske mestne hiše, potem so mejniki 45,30,20,10 km. Kdor se ne čuti sposobnega za dolge poti,naj se javi kot sponsor (pokrovitelj) Na Walkathonu naj se združi mladina vseh naših društev, mladi po letih in mladi po srcu. Hoja je zdrava telesna vaja, obenem pa bomo opravili veliko dobro delo in preskusili svoje moči. Priprave za drugi slovenski vvalkathon so v polnem teku. Za pojasnila kličite sledeče: Lojze Babič 255—9328, Miro Rak 255—4429, Lojzka Svetina 248—1637. Za informacije in darove Domu Lipa se poslužujte naslova: Dom Lipa, 52 Neilson Drive, Etobicoke, Ontario, M9C 1V7. Cultures ra-aznovrstnih zadrug v 30 državah. Poedinci so prispevali 6.371 poedine zadruge in kreditne zveze 43.601 $ Tn laikov, sodeloval cev pri je poraslo v enem letu o letu 1981 na 20 v letu Naslovi člankov so bili dani tudi v latinščini, z v angleščini. * V zadnjem desetletju je raslo prebivalstvo v Kanadi hitreje na deželi kot pa v mestih. Dočim se je mestno prebivalstvo v letih 1971-1981 povečalo za 3"i, je naraslo prebivalstvo v krajih pod 1000 prebivalcev za 6.9"':. Podoben razvoj so opazili pri zadnjem ljudskem žtetj.u 1980 tudi v ZDA. » V petletnem obdobju 1976-81 je zapustilo provinco Guebec kakih 200.000 oseb, med njim 131.000 angleško govorečih Kvebečanov. * Po časopisnih poročilih sta pristali obe strani, poljski režim in Vatikan, na omejitve, ki so omogočile obisk papeža Janeza Pavla II meseca junija na Foljsko. Vatikan je pristal, da to papež obiskal maršala Jaruzelskega in da se bc odpovedal ooisku Gdanska, refim pa ne bo cenzuriral papeževih govorov in ne bo preti morebitnemu papeževemu obisku Walesa. Minister za večkuiturnost Hon. J. Fleming 22. aprila je obiskal predstavnike torontskih občil (listi, radio, TV) katerim je obrazlagal preračun in odgovarjal na stavije*-na vprašanja. V imenu vseh se mu je zahvalil predsednik Etnične tiskovne zveze za Ontario G. V. Mauko, naš urednik. jT_n_njT.ru- .n.r.nj-.r r.p rj— i—i—n"n—n—i—i— ~ -------irnnn'-'"----- . .. . . . . ........ - — - -------.rM-M.—— — — ................................................ .................. M F'o podatkih najnovejše izdaje knjige Canadian Fact Book on F'overty 19B3 (avtor je ekonom David Rose) je bilo v Kanadi leta 1980 745.000 družin in 1,041.000 oseb, ki so živele v revščini. V odstotkih izraženo pomeni 12.2"/. družin, in skoraj 40"/. (39.67.) oseb, ki žive same. V desetletju 1969 - 1979 je med revnimi najbolj naraslo število družin, ki jim načeljuje žena. Naraslo je tudi število tistih, ki imajo sicer delo, ki pa je tako slabo plačano, da se ne morejo otresti revščine. Znižalo pa se je število starih, ki žive v revščini; verjetno na račun tega, da stopajo v pokoj ljudje, ki so že plačevali v pokojninski sklad, ko so delali, dočim jih je bilo preje več takih, ki še niso imeli te prilike, ker takrat še niso bili uzakonjeni pokojninski skladi. Kljub temu je med osebami starimi nad 65 let, ki Sive sami (v glavnem vdove) še vedno veliko revežev. Osebe stare 65 let ali več predstavi j a j o 457. od vseh revežev, ki žive sami zase. | Kari Mar;< je napovedal, da bodo po nujnih zgodovinskih zakonih velika podjetja požrla mala. Čeprav je v ZDA precejšnje število gospodarskih kolosov, je zadnje čase stavilo majhnih podjetij zelo naraslo. Leta 1950 so ustanavljali po 93.000 novih podjetij v ZDA, leta 1982 pa po 600.000 na leto. ■ V ZDA je narasla delavna sila v obdobju 1970 - 1978 za 187., toda odstotek oseb, katerih delo je v glavnem obdelava in-formacij, je narasel mnogo močneje: upravniki in ravnatelji — 58% (upravniki v zdravstvu celo 118%), državni uslužbenci 76%, bančni uradniki 83%; inženirji pa samo 3%. H: Ko so ustrelili predsednika ZDA Lincolna, je poteklo pet dni, preden so izvedeli za ta dogodek v Londonu. Ko pa je bil nastreljen predsednik Regan, je zvedel za dogodek časnikar Henry Fairlie, ki je tipkal na svojem pisalnem stroju samo nekaj hiš od dogodka, od svojega prestojnika v Londonu preko telefona. H Izpiti absolvirancev .srednjih šol v ZDA kažejo, da znajo vedno manj. Povprečne točke 1. 1965 so bile 473 za govorno spsobnost in 496 za matematiko, leta 1980 pa so bile odgovarj aj oče številke samo se 424 oziroma 466. Ker opravljajo šole svojo nalogo tako slabo, porablja tvrdka IBM približno pol milijarde dolarjev letno za Šolanje svojih uslužbencev. fl Federalna vlada je prispevala 300.000 $ za ustanovitev posebne stolice za keltske študije na univerzi sv. Frančiška Ksaverija v Antigonishu. Antigonish Highland Society in univerza bosta tudi prispevala enako vsoto. Federalna vlada je že preje prispevala enake vsote za študij ukrajinske, madžarske in akadijske kulture na drugih univerzah. Za podpis dogovora sta bila v Antigonishu namestnik: predsednika federalne vlade Al 1 an J. MacEachen in minister za večkuiturnost Jim Fleming. Univerza ima zelo bogato knjižnico keltske kulture kot tudi veliko zbirko magnetofonskih posnetov še živeče keltščine v tem delu Kanade. Univerza bc nudila v bodoče Master degree v keltskih' studi j ah. BJohn Naisbitt omenja v svoji knjigi Megatrends (Werner Books, 1982) med primeri novih smeri v medicini, da je priznala zavarovalnica Blue Cross/Blue Shield za zavarovanje celostno zdravljenje raka kot ga prakticira Slovenec dr. Ivan Podobnikar v Columbusu. Seveda ne omenja, da je dr. F'odobnikar Slovenec. Bv mestu Brownsville, Te;;as, izdajajo dovoljenje babicam za priznano izvrševanje babiškega poklica. V mestu se rodi 80% otrok s pomočjo babic in ne zdravnikov. Edino država Mississippi v ZDA ne pozna šolske obveznosti otrok, kar pomeni, da smejo starši šolati otroke sami ali poskrbeti za kako drugo zasebno obliko šolanja. Kljub temu, da je v vseh drugih država obiskovanje šol že uzakonjeno, se dviga število staršev, ki sami šolajo svoje otroke - po neuradnih cenitvah se je Število takih družin v nekaj letih dvignilo od 10.000 na cel milijon.