UPORABA MEHANIZACIJE V KMETIJSTVU Na prvem kangresu kmetijskih inženirjev in tetuiikov Jugoslavije je podal reieiat »O pioblemih uporabljanja mehanizaciie v kmetijstvu« inz. Mauiicije Maga&ič, Ob-javljamo nekaj podatkov iz reieiata in obnavljamo odstavke, ki govorijo o uporablja-nju mehanizacije v kmetijski proizvodnji in nalogah, ki fjti imajo s tem v zvezi kme-tijski strokovnjaki in znanstveno taziskovalne ustanove. M&hanizacija aašega kmetijiStva ne ustvarja saru« pogojev za povečanje de-lovne storiJnosti, temveč vsiljuje tudi po-trebo po raavoju novik dejavnos.ti (obra-tov zti predelavo kuaetijsk.ih pridelkov, delavaic, uslužnostniih obratov Ln podob-no), vpliva na nastajaaje velikib. obdeio-Taluih kompleksov, vodi k večji specia.li-zaciji posestev in pomaga, da se od pri--delovauja vsakovrstnih pridelkov prehaja k manjšem-u števiJu ku.Hur ua večjih po-vršinah. Navajamo podatek iz referata, kaf bi pri nas pointnila uvedba raehani-zacije sanio ua eneni sektorju. Znano je dejstvo. dfl je velikodržav z inehanizaeijt) kmetijstva skoraj popolnoina izločilo ko-nje iz proizvodnje i-n tako omogočik* na-glo i,n zuat.no povečanje števrla produk-tivne živine. Za konjsko krmo porabimo pri nas približno 10 odstotkov orne zeiii-lj« iu travnikov. Ce bi števiio konj zmanjšali za polovico. bi osvobodili pn-bližno 500 tisoč ha površin. na katerih bi lahko pridelali najmanj približno sto ti-soč vatronovprese/kov koruze ali 75 tisoč vagonov tržnega presežka pšenice. Če bi krave in vole. ki jih v vrsti [jodročij naše države še Tecino v velikem številu (raifiu-najo, da je takih 430.000) uporabljajo za kmetijska dela. zame.njali s stroji. bi se znatno povečala proiavodnja mleka ia mesa. Uporabljanje mehanizacije pri pridelovanju Skapščinska resolucija o perspektivnetn planu kmetijskega razroja določa, da ino ramo na povečanje proizvod-Dje in na kre-pkev družbenih sil na vasi ^ledati kot ua enoten proces. Ko gre za konkretno ob-delavo tega osnovnega uačela naše poli-tike na vasi, morarao upoštevati nekaiere razlike, ki so v sedanji razvojni etapi na-šega kmetijstva med velikimj socialistič-niini gospodarstvi in kmetijskimi zadru-gami. Poveča,nje prd&UiktiviiosU uioramo drugače obravnavati ua velikili kraetij-skiii poseštvih. drugaoe pa na individual-nem posestvu. kamor prodirajo družbena sredstva in vplivajo prek zadrug. Na kme-tijskiih posestvih je mehanizaciia mno.so lažja, inedteai ,ko vsiljuje pri zadrugah majhua pasest ne samo vprašanje sestave strojev, temveč tudi vrsto drugih proble-mov, ki so pov&zani z organizacijskimi oblul;anii medseboJDih razmerij med za-arugami in proizvajalci. Na velikem po-sestvu je najvažnejša 6im večja zamenja-Ta človeškesra dela s stroji. medtem ko naletimo v kmetijski zadrujri ua proizva-jalca z zelo različnimi pridelovalnimi po-goji :n različnimi zahtevami v zvezi z uporabljanjem strojev. Medtem ko ,je osnov.na naloga velikih socialističnib go- spodarstev, vsaj za sedaj, iizvajaiaje kom-pleksiie mehanizacije osuornili kultur, s>t> v razvojn razmerij ined zadrugo in pro-izvajalcem različne možnostd (kooperaci-ja, zakup in nakup zeauljišča) in rešitve v vsaiki omenjeni kategoriji razmerij, Drugaino izvajanje mehanizaeije terjaj« zakupna razmerja, drugaono pa raztnerja v kooperacij.i.. V zakupneni razmerju iina zadruga svobtKine roke glede eelotne or-ganizacije proizvodinega prooesa, medtein ko mora, ko gre za kooperacijo, računati s tem, kateri proizvodni proces bo opravil prokvaja.Iee — lastnik zemljišča. Lzkušnje kažejo, da je pri vrstuem redu za nakup strojev za zadrugo računati s tem. da se v proizvodajo uvajajo pred-vsein stroji ig prikijučna orodja za dela, ki jih ni mogoče ka,kovostno opraviti z vprego m roko, vzporedno s tem pa je irehd me.hanizirati tiste face v proizrod-nem procesu, ki so naj.bolj odTisne od oasa in zahtevajo nag^lo akcijo v kratkjh. agrotehničniii rokih. Zato morajo naše zuaostveiut; razisko-valne ustanove dati čitnprej odgovor ne samo, kakšna sestava strojev uajbolj ustreza koopcraciji z lndi-vidualnim proiz-vajalcem, temveo tudi katera in kakšna priključna orodja naj predvsean uporab-ljajo s tfaktorjein. katera dela pa naj prepiLStimo proizivajalcu, da jih opravi pod vod«tvom kmetijskega str hitreje in bolj stueLo usm«nti k večjemu številu težkih strojev, ker naj postanejo glaTni nosilei osaovnih del, od katerih so od-visni nspehi v proizvodnji. Delovna storilnost in sestava strojev Letošaje leto lahko akarakteriziranio za leto okrepljene mehanizaeije predvsem našili velikih soeialLstičnih gospodarstev. N*i poraslo znatno samo šievilo traktor-jev. temveč smo se lotilj iaradi uvedbe priključnega orodja sistema Ferguson iu-di raehanizacije del. ki smo jih doslej opravljali pretežno ročno ali z vprežnimi orodji. Va preokret v mehanizaciji veli-kih socialističnih gospodarstev je vplival na delovno storilnost pri najvažnejših po-Ijedekkih kulturah. Objavljamo tabelo. k| kaže. koliko smo v primerjavi z Ame-riko in Dausko orientacijsko v povprečju porabili delovnih ur na stot: ZDA.............. Danska ....... ...... Pov.prečje v žitorodnem rajonu 1. 1956: v zasebneni lastnijiskeni sektorju . . . aa posestvih........... na upravi >Belja« z-a 1. 1957..... Iz navedenih podatkov vidiino. da snio dosegli pri pjeniei vidne uspehe v delovm storilnosti. Hkrati pa je razvidno tud.i znatno zaos-tajanje v delovni storilnosti pri koruzi im sladkorni pesi. posebno pa pri krmnih ras-tlinaih. Podatki nam dajejo jasen od'govor na vprašanje, kara je treba usineriti delo naše domaoe industrij«, znaHstveno razjisko-valnih usta.nov in orga-nizarij, ki vodijo mehajiizacijo. Na naših. vodilnih socialističnih posest-vih čedalje bolj občutiino pomanjkanje kategorije težkih traktorj«v, posebno za osnovna dela, brez katerili si ne moremo zamisliti visokega pridelka. ProizvajaLne zadragc v Severni itaJijd so na pruner opremljene s 40 odstotki težkih traktorjev 50 do 70 HP, naše povpreono kmetijsko posestvo žitorodn-ega področja pa jih ifna 15 % sikuptnega števMa traktorjev. Ce pravilno izvajajno globoko orainjc na 50cin. predsetveuo o'ra>nj/. sistematiza-cijo zemljiš^ itd.. odpade vsako razpraT-Ijanje g-lede rentabilnosti težkih strojev. Zato je y nadaljnji politiki glede tneha-nizacije naših velikih socialističnih gospo-darstev eden izmed osnovnih činiteljev poveča-nje števila težkih strojev. in to ka-tesorije 60 do 70 in V) HP ker#lahko s takimi traktorji v najkrajšem časn ustva-rimo globlji kulturni «loj zemlje kot osnovo za velike pridelke. Mehanizacija pri posaraeznih kulturah Letol.nje izkušnje iz žetve žita kažejo. da je mogoče z u.porabljanjem kombajna prihraniti na hektar najmanj fi do 7 de-lavcev i,n da se ie zato -vovprečna norma potrebne delorne s^ile na h»ktar zmanj-šala od približno 12 delovnih dni na pri- Pšenica Koruza Slad. pesa Lucerna 1,25 2,7 0.75 — 3,7 — 1.3 — 12 19 3,8 b.5 17,0 5,7 1.88 5,73 1,99 0,69 bližno 5 do 7-delomib. dni. Pri tem znaša finančni prihranek 3 do 4 tisoč din na hektar, pri čeraer nismo upoštevali pri-bližiio 5 odstotuega razmeta, do katerega pride. 5e ne delamo s kombajnom. Pri pridelovanju koruze zahtevata po-sebno TeLiko delovn« sile obd^elava in spravljanje. Pri sedanjem načinu okopa-vaaja (tri oko|>aTanja in 1 redčenje), po-trošimo povprečno na hektar 0.75 vpreg in 153 človeških delovnih doi. Ce opra-vimo ta postopek s traktorskim kultrva-torjem. bomo porabili le 0.52 traktorskih( delovnih dai in 11.5 človeških delovnih dni. Pri sedanjem načinu spravljanja ko-ruže porabimo v povprečju na hektar 1.8 vprežnih in 18.7 ročnih deiovnih dni, če pa opravljam*> spravljanje s piker-haske-rom (aineriškim konibajnom za koruzo), bi v povjprečju porabil-i le O."5 traktorskih in 1,0 človeških delovaih dni. Pri obdelavi slad.korne pese prav taJco lahko dose/emo velike prihraake pri de-lovoi siii. Pri redčenju sladkorne pese ra-bimo na primer 21 delavcev ua hektar; 6e bi opravili enako delo s traktorskim »bu-ketiranjem<. bi porabili le 0.16 traktor-skih in 0.66 človeških dni. Pomernbne raz-li-ke v prihranku delovne siJe dobimo pri puljenju in prevozu sladkorne pese. Po sedanjein načinu dela porabimo 6,66 vprežnih in 30.65 floveških delovnih dni, z uporabo traktorskega ruvalnika in me-hanizirantm nakladanjeni in razklada-njem zmanjšamo delovn« silo na- 3.26 traktorskih delovnih dni in 15,18 člove-5kih delovnih dni. Z mehanizirano saditvijo kro.mpirja ka-kor tudi z mehanmranim izkopavanjem (Ronec na 15. strani) UPORABA MEHANIZACIJE V KMETIJSTVU (Nadaijevaiije s 14. stra.ui) krompirja dosežemo prav tako velik pri-hranek pri delovni sUi. Pri sedanjein ua-6inu saditve krompirja za traktorskiirn plugom porabimo povprcčno 0,62 truktor-skih in 6,3 človeških delovuih diiii. Ce pa uporabimo av-tomatične sadilnike, bonio v poviprečju porabMi lr 0.5 traktorskih rn 1,33 eloveš-kih del-oviiih dni. Z izfeopava-njem krornpirja z vprežnimi izkopahiiki OLT porabi.ni© s prevozom in sortiranjern 0.44 traiktor&kiih, 3,23 vprcvinili in 17,"7 člo-veških dui. Če pa uporabimo traktorski kultivator s trierji za izkopavanje krom-pirja ia incbanteiramo prevoz ter sorti-lanje, porabimo le 1,23 traktorskih,^ 0,1*5 vprežnih tn 14,44 človeškiJi delovnih dni. Na socia'Hstičnih gospodarsivih je najslab-še rešen proMem zaTarovanja kakovost-nega sena in silaže. brez tega pa ni ua-prčdne živinoreje. Samo z dobro mehani-zdrano opreimo e»i lafoko mgotovimo več riu boljšo ikrmo. Mehanizacija transporta Od drugjh d-el iiaj posebej ojnenimo zek> drag prevoz i-n trosemje blevskega gnoja. Veliko števik> vpreg, potretbatiuiii za te operacije, je posebno obremeojevaJo kstno ceno našik glavjaih pol jedelski h kanUu-r. Zaradi proizvodinje tiraiktarskih *riJcolic in vprežnih voz z g. kaikor tudi drage kmeiijske pridelke. Ceprav smo vložili v uporabljanje koin-pleksne mehanizaciie zna^ten trud. se ven-darle pojavljajo nekaipre pomainjkliivost; smbjektiTne narave. Ni malo šieviio so-eiaijsti^nih sospodarstev. ki kupujejo pre-cej velMcih strojev. ne da bi poprej prp-ijckuisi^a iti preverila, ali bi stroji ustirezajo