Uredništvo:	,jk>. t j! r
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
« «
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dppisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Telefonska iteviik. ss. i	Celje, v sredo, dne 14. julija 1909.
Čekovni raöun 48.817.
Štev. 157.
Prazne besede.
Klerikaici so izdali manifest, v katerem z bombastičnimi frazami opisujejo slovenskemu ljudstvu svoje postopanje proti Bienerthovi vladi. Ne bomo citirali, konstatiramo samo, da so gospodje vso stvar tako zasukali, kakor bi jih v vsem tem boju vodila edino le skrb za koristi kmetskega ljudstva, katere so bile baje v veliki nevarnosti, ako bi bila odobrena trgovinska pogodba z Romunsko in ako bi se bile sklenile pogodbe s Srbijo, Črno goro in Bolgarsko ter z južnoameriškimi državami. Pravijo, da jim je baron Bienerth ponujal po 6 milijonov kron na leto za dobo 10 let v povzdigo živinoreje, ako' umaknejo svoje nujne predloge, to pa da je bilo odločno premalo. Zahtevali so, naj se izda zakon o zavarovanju proti ognju in toči in o zavarovanju živine, naj se osnujejo deželne zavarovalnice in naj se jim prepusti v ta namen ves zemljiški davek, češ, da bi samo na ta način bil kmet odškodovan za škode, katere bi mu prizadele trgovinske pogodbe s prej omenjenimi državami. Vlada jim ni hotela tega dati. Človek bi mislil, da bodo vsled tega nadaljevali svojo obstrukcijo. Pa to ni bilo tako. Ko jim je vlada odbila vse njih gospodarske zahteve in jim tudi v vseučiliškem vprašanju ni hotela ugoditi, so se začeli pogajati s strankami — in so se že tako daleč sporazumeli, da bi bili umaknili vse svoje nujne predloge, ako bi se bile vladne stranke mogle odločiti za to, da bi bile glasovale za Šusteršičev nujni predlog proti ogrski agrarni banki za Bosno in Hercegovino! Proti tej banki in proti odkupovanju bosanskih kmetov z nje pomočjo je sklenil naš parlament že dve resoluciji, ta bi bila samo po številu že tretja, razlikujoča se od prvih dveh le po par krepkejših izrazih. Praktičnih posledic za bosansko kmetsko prebivalstvo bi pa tudi sprejetev tretje resolucije ne pomenila. Ako hoče avstrijska vlada čuvati koristi bosanskih kmetov proti ogrski banki, ji bodeti prvi dve so-
LI STE K.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 86
Češki spisal Svatopluk Če oh. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
XII.
„Moj bog, kdo pa tukaj „kun-ka"?" se je oglasil nad gospodom Broučkom znan glas in ko je dvignil glavo, je zagledal nad seboj osuplo obličje gospoda Würfla, sklonjeno nad odprtim sodom.
„O za Kriščevo voljo — gospod Brouček!" je ostrmel krčmar in je sklenil roki nad glavo. „Križani Bog, kako pa so prišli v sod?" (Gospod Würfel včasih po starem, častivrednem načinu še onika.)
Gospod Brouček ni odgovoril : gle-
glasno sprejeti resoluciji tudi zadostovali. Ako bi pa vlada te volje ali tega poguma ne imela, našel bode avstrijski parlament sredstva in pota, jo k temu prisiliti, da respektira njegove sklepe ali pa odstopi. To je vse, kar more storiti avstrijski parlament sedaj, ko je priklopljenje Bosne in Hercegovine odobril, več bi ta4i-Šusteršičev nujni predlog ne bil dosegel. Ako bi bil ta nujni predlog sprejet, bili bi obstrukcijonisti umaknili svoje nujne predloge in zbornica bi bila odobrila trgovinsko pogodbo z Romunijo, dala bi vladi pooblastilo, da sklene pogodbe z balkanskimi in južnoameriškimi državami in prizadene tako našemu kmetskemu prebivalstvu vse one škode, o katerih mu klerikalci vedno pripovedujejo. Vse to pa brez vsake odškodnine! Še pred par dnevi jim je ponujala vlada za to 54 milijenov, ali kakor pravi klerikalni manifest, celo 60 milijonov.
Sedaj pa bi bil načelnik Slovenske ljudske stranke in glavar obstrukcije pripravljen žrtvovati za 60 milijonov koristi avstrijskih kmetov za par krepkih besed v resoluciji na korist — bosanskim kmetom! Če je dr. Šusteršič prepričan, da bode naše kmetsko prebi-> valstvo po trgovinskih pogodbah z balkanskimi državami tako hudo oškodovana, da mu pred par dnevi tudi 60 milijonov odškodnine ni zadostovalo, kako je to, da je bil par dni kasneje pripravljen žrtvovati to veliko odškodnino za par besed problematične vrednosti v obrambo bosanskih kmetov?
Ta vzgled nam žive pojasnjuje vso nemoralnost in zavmjivost političnih barantij. Kaže nam pa objednem, da politikom te vrste ni v resnici prav nič ležeče na koristih svojih volilcev in da so vedno pripravljeni je žrtvovati za utešenje svoje osebne nečimer-nosti. In ti ljudje imajo pogum govoriti o hinavcih in demagogih!
Končno še to. Obstrukcija je zmagala — zasedanje je zaključeno in na jesen bode premena sistema, ne samo ministerstva, neizogibna. Ta zmaga obstrukcije je bila pa čisto odveč, kajti
dal ga je le topo, kakor da bi ne vedel, kje je in kaj se z njim godi.
„Rajši vendar izlezite, gospod Brouček; saj je tam polno mrčesa", ga je izpodbudil skrbni Würfl.
Toda gospod Brouček je medtem oprezno dvignil le glavo in se je boječe ozrl okoli. Opazil je sicer kos srednjega veka, to se pravi okrogli, romantični stolp Mihulko, toda ničesar druzega iz srednjeveških pojavov, ki so ga še pred kratkim obdajali. Spoznal je, da je sicer v praznem sodu, toda nikdar ne pri sramotnem odru in pred gorečo grmado na srednjeveškem staromestnem trgu v sredi med grozečimi trumami husitskimi, ampak na tihem dvoru prijazne „vikarke".
Globoko si je oddahnil, kakor bi se mu zvalil težak kamen od srca, in s pomočjo Würflovo je zlezel oprezno iz soda. Imel je ude kakor zlomljene
Bienerthov sistem nam je bil sicer po vseh porazih v parlamentu in v odsekih ter v gosposki zbornici že nemogoč. Na jesen, ko se bode razpravljalo o novih davkih, o posojilih itd. bi se bil moral Bienerth umakniti. Tako dolgo bo pa vkljub „slavni zmagi" obstrukcije tudi še živel in nam bode v tem kratkem času morda baš vsled te „slavne zmage" prizadjal še več škode kakor bi nam jo bil sicer.
Tako se nam kaže ves^ta junaški boj klerikalno-agrarne obstrukcije proti političnim mrtvecem kot boj don Qui-xota z mlini na veter. Ker je pa naše ljudstvo politično neizobraženo in nerazsodno, bodo klerikalni demagogi vendar kovali tudi iz tega politični kapital. To je pa najbolj žalostna stran cele te historije.
Občni zbor narodne založbe.
Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor zadruge narodne založbe v Celju, ki je največji trn v očeh slovenskih klerikalcev in naših Nemcev. Zadruga \e imela sicer že svoj redni občni zbor in je podala račune o svojih podjetjih zadružnikom in javnosti. Toda načel-stvo je bilo mnenja, da je bilo treba sklicati izvanredni občni zbor z ozirom na finančni položaj „Narodnega dnevnika" in „Narodnega lista", ki sta last zadruge. Treba je bilo ta položaj pre-rešetati, ker je dobro, da si je javnost o njem na jasnem pred zaključkom leta, ko bodo morale biti vse priprave za izdajanje listov v prihodnjem letu že gotove. Zelo primeren je bil ta občni zbor zlasti z ozirom na dogodke zadnjih tednov.
Kadarkoli naši Nemci niso imeli stvarnih razlogov, da bi ovrgli narodno obrambno delo našega vrlega časopisja, kričali so v svet o „strašni pasivnosti" „Narodnega dnevnika". Njihovi zvesti zavezniki, klerikalci, istotako niso poznali zadnji čas tečnejše dušne paše nego vzuujati nezaupanje zoper finančni položaj naših časopisov in prerokovali so našemu časopisju smrt že nešteto-
in glava mu je bila težka. Tudi njegova obleka je bila vsled nečistega soda vsa umazana.
„Lepi so, lepi!" je konstatiral očitajoče gostilničar. „In zdi se mi, da so vlovili tudi krasen nahod. I no, saj ni nič čudnega — celo noč v mokrem sodu!"
„E, tega sem dobil v spalnici ali pri mrzlem prenočišču v Žižkovu", se je jezno odrezal gospod Brouček.
„V spalnici? Na Žižkovu?" je osuplo ponavljal gostilničar in je gledal gosta, kakor da bi dvomil, ali ima eden kolešček preveč ali enega premalo.
Toda gospod Brouček ni hotel za sedaj prav ničesar povedati, ampak se je ozrl „po svojem klobuku, ki je tudi ležal k sreči za sodom na tleh, v prav slabem položaju.
Würfel je odpeljal gospoda Broučka
<>(<! ■: t; 001 ■ :
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12-50 četrtletno ... K »>'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse drugè dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten n&tis primeren popust.
Posamezna Itev. stane 10 h.
Leto I.
krat. Kakor se nam zdi, je začela do zorevati celo v glavicah nekaterih narodnjakov, ki plašč po vetrh obračajo, kolosalna ideja pridobiti si tihih zaslug z uničenjem naprednega časopisja. — Prišli smo celo jako Čednim spletkam na sled, na katere se bode še prilika spominjati, ko bodo postale brezpredmetne. Klerikalec najde v svoji iznajdljivosti ljudi, ki so vseg;a sposobni. V tem resnem trenutku èe jé preteklo nedeljo vršil občni zbor nàrodne založbe, kjer se je podäl zadružnikom točen račun o stanju našega časopisja, kjer se je natočilo vsem čisto vino brez prikrivanja in brez optimizma. V kolikor je dveurni temeljiti razgovor namenjen v podrobnostih za javnost, se ga še dotaknemo v prihodnjih številkah. Danes le povdarjatno, da je zavladalo splošno prepričanjte, da imajo naši Nemci in klerikalci v eni točki prav, da namreč ni mogoče, da bi naše časopisje moglo uspevati le Is s v o j j m i rednimi dohodki. Vendar seje pa na drugi strani ravno tako odločno in soglasno zavzemalo staliSče, da kljub temu mora naše časopisje nadaljevati neskrajšano svoje delo za narodni napredek in se ozreti pravočasno z a izvanrednimi dohodki. Tako delajo Nemci, kojih denarni zavodi vzdržujejo „Štajerca", tako delajo klerikalci s pomočjo Bonifacijevega in Pijevega društva. Mi sicer na denarne «avode ne moremo računiti, saj vemo, kako so naprednemu časopisju nenaklonjeni, le od nas zahtevajo podporo. Treba je zato apelirati na premožne posameznike narodnjake. Storile so se res od strani malega števila občudovanja vredne žrtve, toda na nedeljskem občnem zboru narodne založbe se je soglasno sklenilo, da se mora skusiti pridobiti tudi v širših vrstah občinstva izredno oporo. Z velikim navdušenjem je bil sprejet sklep, da treba uvesti posebno narodno zbirko za utrditev časniškega zaklada narodne založbe in so se navzoči zadružniki zavezali z moško besedo agitirati z vso močjo, da se dobi še to
v gostilniško sobo in je poklical tudi gospo Würflovo, na kar sta ga oba začela vpraševati kakor za stavo, da bi <»i s tem olajšala svoje začudenje nad izvanrednim dogodkom. Slednjič je prišlo gostilničarju na misel to, o čemur sipo se zmenili že v drugem poglavju. Gospod Brouček je najbrže ponoči po poti zašel in ni šel skozi predsobo na ulico, ampak je zabredel na nasprotno stran k stopnjicam, po katerih je menda prišel po kakem čudnem naklučju na dvor in v stari, do-služeni sod, ki stoji tam v kotu, na gorenjem koncu odprt in kamor se na-teka dežnica. Drugače se to baje ni moglo zgoditi; edino ko bi bil gospod Brouček zopet zašel na mesec in od tam vsled kake privlačne sile padel nazaj naravnost v omenjeni sod.
(Dalje prih.)
poletje najmanj 100 podpornikov, ki bi darovali vsak po 100 kron. Tndi se je že oglasilo lepo število podpornikov z izjavami. Delo se bode neumorno nadaljevalo in poročamo več prihodnjič.
Politična kronika. -
v Bilanca XIX. zasedanja. Državni zbor je zasedal od 10. marca do 10. julija. V teh štirih mesecih bili sta rešeni dve državnineobhodnosti in sicer: kontigent rekrutov in državni proračun za 1909. Od vseh ostalih pred log so bile sprejete v tretjem čitanju: predloga o podržavljenju železnic, zakon o kužnih boleznih med živino in zakon o delavni dobi v trgovskih obr-tib. Vrhu tega so bile 6. tm. izvršene volitve v delegaciji; to so aktiva tega zasedanja, Temu nasproti stoji pasiva obsegajoča 51 nerešenih vladnih predlog, od katerih imenujemo najvažnejše: ves finančni načrt Bilinjskega o saniranju državnih in deželnih finano, trgovinska pogodba z Romunskim, po-oblastilni zakon za sklenitev trgovinskih pogodb s Srbijo, Bolgarijo, Črno goro, Grško in s prekmorskimi državami, zavarovanje proti nezgodam v stavbinskih obrtih, zakon o socijalnem zavarovanju oziroma proglasitev perma-nence odseka za socijalno zavarovanje, da bi nadaljeval svoje delo tudi za časa parlamentarnih počitnic ter permanenca finančnega odseka; poročilo o predlogu Glombinjskega o odpravi carine na uvoz žita itd. Pri taki bilanci bi bilo pač treba napovedati konkurs. Toda kdo naj ga proglasi ? Država kot celota, nje sedanja vlada ali parlamentarizem? Država kot celota ima svoje rekrute in svoj proračun in če bi jih parlament ne bil dovolil,, bi si je bila preskrbela s pomočju § 14. Pasivna bilanca poda s vso svojo težo na ostala dva-činitelja: na vlado in na parlament. Da parlament ni prišel do plodnega dela sta kriva v prvi vrsti vlada ' in vladne stranke, ki niso ves čas parlamentarne delavnosti storile niti koraka, da bi se približale opoziciji, ki je bila številno ravno tako močna, včasih celo močnejša kot vladne stranke, katere so samo s 'pomočjo glasov ministrov in predsednika zbornice dobile po par glasov večine. Pod uplivom tega vladnega justamenta je tudi zabredel en del opozicije v podobno smer. Iz te kratkovidne samopošnosti na eni in na drugi strani so navstale posledice, pod katerimi trpi cela država. Tako ni mogoče več dalje; državne finance so v neredu, kronovine stoje pred gospodarskim polomom, klerikalno-centralistično ministerstvo pa ne more ovladati parlamenta, ki je po svoji večini nekleri-kalen, necentralistiški in demokratičen. V resnici že skrajni čas, da se temeljito premeni sistem v Avstriji ter se poskusi vstvariti parlamentarno vlado in federalizirati ustavo; z nemškimcen-traliznom in birokratično vlado ne pojde več dalje.
v Dr. Šusteršičeva nestrpnost. V seji Slovanske jednote je bilo konsta-tirano tole: Dr. Lueger je v seji še-storice stavil ponudbo, da naj bi se Bienerthov kabinet rekenstruiral in naj bi se prepustilo nekoliko portfeljev „Slovanski jednoti". Dr. Šusteršič se je temu odločno uprl,* zahtevajoč, da se morajo ti partfelji prepustiti edino le češkim agracem in slovenskim klerikalcem ter da vse druge v Slovanski jednoti združene stranke pri tem ne smejo priti v poštev.
v Slovanska jednota. Včeraj so imele vse neobstrukcijonistiške :tranke Slovanske jednote sejo o kateri se ofici-jelno poroča: Neobstrukcijonistiške str. Slovanske jednote so se zbrale danes na posvetovanje o parlamentarnem ^položaju ter so sklenile, da ostanejo tudi
v brezparlamentarni dobi v medsebojni zvezi. V ta namen je bila izvoljena še-storica, v kateri so gg. Hlibovicki, dr. Hruban, prof. Masaryk, Maštalka in dr. Ploj. Ta odbor bo imel v kratkem sejo.
Češki klerikalci so imeli sejo, v kateri so se posvetovali o parlamentarnem in političnem položaju. Izrekli se svoje obžalovanje na tem, da ni predsedništvo Slovanske jednote ob za-ključk zasedanja sklicalo seje. Poročilo o postopanju neobstrukcijonistiških str. Slovanske jednote je bilo vzeto z odobravanjem na znanje. Naroča se poslancem, da ostanejo ves čas z volilči v živi zvezi.
v Turčija. Parlament je sprejel adreso v odgovor na prestolni govor. Adresa bode izročena sultanu dne 23. tm. na dan narodnega praznika.
Kretsko vprašanje. Štiri obrambne velesile so izročil Visoki porti noto, v kateri pravijo, da vmaknejo svoje čete dne 26. tm. Vsaka teh velesil odpošlje tja stacijsko vojno ladijo v obrambo otomanske zastave in mohamedanskih Krečanov. Izdana bode proklamacija ua prebivalstvo, katerega prepis pošiljajo ob enem turški vladi. Sedanje stanje ne smatrajo velesile za definitivno; o nadaljui vsodi Krete se bodo pa tudi v bodoče še s Porto pogajale. KončUO svetujejo velesile Krečanom in kretskim oblastvom, naj bodo modri in previdni ter naj pazijo, da se vzdrži red in mir in da se ne krši varnost mohamedancev.
Dnevna kronika. ;
v Dr. Šusteršič je predmet naj-ostrejših napadov v nemških liberalnih in nacijonalnih listih. „Grazer Tag." in „Tagespost" sta prinesla celo uvodnike, v katerih mu očitata celo afero o žlindri z vsemi posledicami v parlamentu. Grda je vsa ta stvar in je pustila na dr. Šusteršiču neizbrisljjv madež. O tem ni dvoma. Toda s tem, da jo Nemci sedaj tako na široko pretresajo, bodo dosegli popolnoma nasprOteu efekfc, kakor |ele; povečali bodo samo neza-služeni pomen poglavarja slovenskih klerikalcev. Gospoda se boji, da bi dr. Šusteršič končno ne dosegel to, za čemur stremi, odkar je našel svoje vert sko in politično prepričanje in strgal vodstvo slovenskega klerikalizma na se, boje se, da bi postal minister. Smešen je patos iz ust nemških nacijonalcev in liberalcev s katerim se bore proti tej ministerski kandidaturi. „Tagespost" pravi, da se pač večkrat primeri, da postane kdo minister, tudi brez potrebne strokovne in splošne izobrazbe, da je pa v interesu vladne autoritete, da se vzdrži vsaj neka „moralna normalna mera" za ministerske kandidate" ter dokazuje, da Šusteršič te mere nima. Vse lepo in prav, vprašamo samo, kedo je najbolj kriv, da je bila v Avstriji ta „moralna normalna mera" zgubljena, da se o moralni vsposobljenosti za ministerske portfelje sploh ne vpraša več? So li nemški nacijonalci in liberalci tako kratke pameti, da ne vedo več, kako je dr. Schreiner postal minister, kako se natecajo najrazličnejši njih veljaki ne samo za ministerske frake in plače in penzije ampak tudi za vplivne slržbe v ministerstvili, v bankah in raznih korporacijah? So li šele sedaj spoznali, ko so dobili v dr. Šusteršiču sebe vrednega in sebi ravnega konkurenta, da je za „vladno autori-teto" zelo nevarno, ako se pri oddajanju ministerskih portfeljev, uglednih in uplivnih mest v državni upravi in v korporacijah gleda samo na zveze, politični vpliv in podobne stvari, da se pa na moralno kvalifikacijo kandidatov prav nič ne misli. Dobro je, da so končno prišli do tega spoznanja. Da jim pa bodemo mogli verjeti, da to resno mislijo, svetujemo jim, naj denejo vse svoje ministre in načelnike državne uprave, vse predsednike bank, družb, korporacij itd. na vago, naj jim preiščejo jetra in obisti in naj^brez milosti odstranijo vse, kar ostane izpod „moralne normalne mere." Efekt bo naravnost presenetljiv! Malokdo bo ostal na svojem mestu, a to bode vsaj enkrat pošten začetek „velikega čiščenja", ki nam je že tako silno potrebno v vseh strokah javnega življenja. Gospo-
dje se bodo kar čudili, koliko „žlindre" je ;ovsod in kako hvaležni jim bodo avstrijski narodi, da so jo končno, odstranili s površja in jim tako zopet omogočili prosto dihanje. Nadelo torej in sicer s vso strogostjo in s pravo „nemško temeljitostjo", skrajni čas je že. —
v „Vseučiliškl odsek dunajskega dijaštva" priznavajoč vsenemškemu poslancu Maleku veliko Vslugo za njegoye tevtonsko-kulturne napade v parlamentu povodom imunizacije brošure „Slovenska visoka šola v Ljubljani" mu je poslal eu izvod omenjene brošure z napisom : „Besten Dank für — zwar grobe — Reklame!".
v Meščanska vojna v Perziji. Iz Teherana je došla v London vest, da so revolucijonarji naskočili glavno mesto in ga s pomočjo nezvestih sultanovih čet tudi vzeli. Šah je zbežal baje v angleško poslaništvo. Zadnja rešitev za sultana so pogajanja z uporniki vendar pa je razširjeno mnenje, da so dnevi vlade sedanjega sultana šteti. Ruske čete korakajo od kaspiŠkega morja z veliko naglico proti Teheranu.
v Boj za rusinsko vseučilišče. Nek shod rusinskega dijaštva je sklenil z vsemi močmi nadaljevati boj za rusinsko vseučilišče v Lvova.
v Madžarsko časopisje vse ostro obsoja izgrede proti ogrskim zastavam v Rumüniji. Uradna rumunska korespondenca sicer zanika te izgrede.
v Italjanski visokošolci pred sodiščem. Včeraj se je vršila pred okr. sodiščem v 8. dun. okraju obravnava proti nekaterim italj. visokošolcem, katerih so se udeležili znanih izgredov italj. dij. na dunajskem vseučilišču dne 28. nov. pret. 1. Obsojenih je bilo 9 visokošolcev na denarne globe od 20 do 40 K. Neki visokošolec Mamegletto je bil objednem obsojen zaradi nekega ponočnega izgreda na 30 K globe. Zagovornik je navajal kot blažilni razlog razburjenje in okolščino, da so se dijaki borili za svoje ideale; sodnik pa je odgovoril, da se nikdo ne pretepa z gorjačami za ideale.
v Informativni tečaj o svobodnem modernem risanju priredi „Hrv. društvo za unapredjenje vzgoja" 5., 6. in 7. sept. v Zagrebu.	. ,
Štajerske novice.
a Dr. Benkovičeva „ljubezen" do kmetov. Dolgo časa je rabil znani „zastopnik" naroda dr. Benkovič, da se je poskusil prati v „Straži" zaradi tistih sitnih 400 krone! Ne vemo, ali je še tako navdušen od'svojega uspeha pri volitvah štaj. delegatov ali pa od uspehov „Slov. kluba" pri obstrukciji, da je popolnoma pozabil, kaj smo mu pravzaprav očitali. Našo notico „Straža" samo — potrjuje. Iz cele dolge „Stra-žine" klobase nam je treba citirati samo ta stavek: „Samo ob sebi um-ljivo, da za svoje osebno posredovanje pri namestništvu, oziroma ministerstvu (dr. Benkovič v zadevi regulacije Save pri Mihalovcu) ni niti vinarja zahteval. (Čudno, da pride ljudski zastopnik na take izgovore!); ampak le za svoje posredovanje kot zastopnik pri o gl e d u in z a pis m e n e vloge Štiristo kron za jeden ogled in za pismene vloge — no, ni slabo! Seveda je g. dr. Benkovič v „Straži" slučajno pozabil omeniti, da se gre za 400 K; ni namreč popularno omeniti takih svotic, ako je človek kmečki poslanec in tribun siromašnega ljudstva!
a Slovenci, posvečajte se poštni službi ! Sedaj ko se je končalo šolsko leto za dijake na srednjih šolah, je najprimernejši čas, da priporočamo fantom in starišem, naj bi mislili na poštno službo. Dobili smo tozadevno od narodnega poštnega uradnika sledeči dopis:
„Veste, srce me boli, ko slišim govoriti naše dijake, da se nočejo posvetiti uradniškemu stanu, a najmanj pošti. Vsak hoče postati edinole aka-demični izobraženec, ako pa to ne gre pa kak pisar. Kdor dovrši z dobrim uspehom 4. razred srednje šole ali 2.
letnik učiteljišča, lahko vsak prosi za sprejetje k pošti. Tudi abiturijenti bi naj bolj pristopali k poštni službi. Začetek je seveda v gmotnem oziru težek, a se tudi zboljša. Slovenskih poštnih uradnikov povsod primanjkuje na Slovenskem. Sedaj so pa razmere naravnost kričeče. Slovenski poštni uradnik poleg nemških nima miru. Godi se mu kakor turškemu kristjanu. Ne sme iz-pregovoriti vpričo njih s kom drugim niti besedice slovenski, že mu prepovejo govoriti „španski" jezik. Jaz za svojo osebo moram skorq, obupati v tem nemčurskem gnezdu. Ko bode več slovenskih poštnih uradnikov na naši zemlji, tedaj se bodem štel srečnega v svojem stanu. Vi pa, slovenski po-sklanci dregajte, da tudi pridejo slovenski poštni uraduiki službovat na našo zemljo!"
Pridružujemo se popolnoma mnenju g. dopisnika. Naravno je, da se nekaterim slovenskim gg. poštnim uradnikom mora slabo goditi, ako zajdejò med same zagrizeno nemške tovariše. In je še nekaj druzega: ti nemški poštni uradniki pomagajo pomnoževati in krepiti nemški živelj na naši zemlji, nam v narodno in gospodarsko škodo. Slovenci, iščite si kruha pri vseh domačih uradih!
a Deželna poslanca Ozmec in Meško — na dslu. Pred kratkim se je vršil občni zbor orm. okr. zastopa-katerega se pa kmečki posi. Meško, dasi je član, ni — udeležil. Imel je najbrže važnejše politične posle kakor da bi se udeležil tako malenkostnega zborovanja. — V Ptuju je sklical okr. glavar posvetovanje zaradi podporne akcije proti pomanjkanju krme. Bil je navzoč tudi dež. posi. Ozmec, a je cel čas — molčal. Lepi začetki „delovanja" teh vzornih „kmečkih" poslancev!
a Odborova seja polit, društva „Naprej" se vrši danes zvečer točno ob 8. nn v „Sokolskem domu": ~ o Slovensko trgovsko društvo v Celju je sklenilo prirejati posebne družabne večere, da goji družabno življenje med svojimi člani. — Prvi družabni večer se vrši že to soboto v „Skalni kleti" in potem vsako soboto.
o Delavsko podporno draštvo v Celju priredi to soboto zabavni večer v društvenih prostorih. Nastopi prvič društveni tamburaški zbor.
a Klub naprednih slovenskih akademikov v Celjn je sklenil prispevati za Ciril - Metodov obrambni sklad 1000 K (5 X 200 K). Objednem poživlja vsa narodna društva, da store isto. Žii eli posnemovalci!
a Slov.-nemški gimnaz. razredi v Celju. V izpopolnjenje našega poročila o stanju slov.-nemšk. gimnaz. razredov bodi omenjeno, da je bilo sedaj julija pri sprejemnih izpitih že sprejetih 32 učencev. Številka' vzbuja upanje na boljši obisk v prih. letu.
a Poziv na usmiljena srea! Včeraj zjutraj so našli mrtvega delavca Žličarja v hiši gospe Kapusove pod smodnišnico v Sp. Hudinji. .Legel je v nedeljo večer z dvema svojima sinčkoma spat, v ponedeljek zjutraj je pa bil mrtev. Bil je edina opora svoje redbine, ki je sedaj pahnjena v veliko revščino; žena je že dve leti bolana, 4 otroci pa so majhni in ne morejo ničesar prislužiti. Obračamo se zato na usmiljena srca za kakršno koli podporo. Darove sprejema in izkazuje uredništvo „Nar. Dnevnika". — Darovala sta gg. L. F. in V. S. vsak po 1 K, skupaj K 2' —.
a Iz Celja. Poročilo v pondelj-kovi številki našega lista o nemšku-tarskem napadu na podstarosto celjskega sokola v noči od nedelje na pondeljek moramo v toliko dopolniti, da je napadeni ugrabljeno čepico tudi brez policije dobil nazaj. Toliko v po-
jasnilo, da si ne bode kedo mislil, da si dajo celjski sokoli brez odpora od nemškutarskih fakinov trgati svoje sokolske znake. To si naj zapomni tndi celjska policija, pa še kedo drngi!
o Iz Vranskega. V soboto 10. t. m, so napravili celjski slovenski abi-tnrijenti v družbi celjskih narodnih gospic izlet na Vransko. Veliko je bilo zanimanje v trgu za gg. abiturijente. Takoj pri sprejemu v trgu so jih obsipale narodne gospice vranske s šopki in okrasile z lipovimi venci. Zvečer pa so priredili mladi gospodje v salonu g. Brinovca veselico, ki je bila izborno obiskana ter je podala gg. abiturijen-tom dokaz simpatij, katere uživajo pri vranskem prebivalstvu. Nastopili so v moškem in mešanem zboru. Zlasti je ugajala nežna Adamičeva pesem: Lipa zelenela je. Za njimi je krasno zapel pevski zbor vranske Ciril-Metodove podružnice pod vodstvom g. Jakšeta dve pesmi, eno slovensko, eno hrvaško. — Nato pa je stopil na oder potovalni učitelj Ciril-Metodove družbe g. Pre-koršek ter je govoril gg. abituri j entom, opozarjajoč jih zlasti, da so sinovi malega. ubogega naroda ter da sedaj kot taki temu narodu marsikako lahko pomagajo z narodnim delom za boljšo bodočnost našo. Viharno ploskanje je sledilo lepim besedam. — Naposled se je igrala precizno dvodejanska igra „Tri vile"1, ki je nudila Vrančanom mnogo zabave in užitka. Po igri pa se je mladina zasukala in rajala do ranega jutra. — Bil je skratka lep večer, ki gotovo ostane vsem udeležencem, kakor tudi gg. abiturijentom v najprijetnejšem spominu.
a Iz Mozirja. 6. Rudolf Pevec, trg. v Mozirju, je razposlal sledeča vabila: Vaše blagorodje! Neprijetnosti in mnoga neopravičena plačila pri raznih nemških bolniških blagajnah so nas privedla do sklepa, da ustanovimo r fcratkem samostojno narodno bolniško blagajno. Veliko število slovenskih zavarovalcev jamči, da zamore ista dobro uspevati, samo uvaževati moramo odločnost, ustrajnost in delavnost ter opustiti tukaj vse osebnosti in nasprotovanja. Vabljeni ste vsi iz vašega kraja, kateri ste pri tem intere-sirani delodajalci, da pridete dne 25 julija t. 1. na Rečico k gosp. Čujež-u točno ob 3. uri popoldne k razgovoru in določitvi. Narodna dolžnost veleva, da pridete vsi brez izjeme. — Opomba uredništva: Spoštujemo dobro voljo in navdušenje g. Pevca in pa pripravlj. odbora, samo dvomimo, če bi bila taka ustanovitev sedaj, ko se pripravlja splošno socijalno zavarovanje in reforma boln. blagajn po državi, vobče dovoljena, »'otem utegne biti ves trud in napjpr zastonj.
v Požar. V noči od sobote na nedeljo jè okoli polnoči začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Košarja p. d. pri Kraljičevih v Kraljevcih pri Sv. Jurjn ob Ščavnici. Domači so vsi spali in tudi sosedje so že vsi legli k počitku.*Zato dolgo ni bilo nikogar na licu mesta in ogenj se je hitro razširil. Še le čez kake tri ure je prišla jurjevška požarna bramba, ki pa je mogla obraniti samo hišo in poslopja sosedov. K tej nesreči se je še pridružila druga: Ko se je gospodinja vzbudila, je šla živine spuščat iz hleva; pri tem se vsuje strop in nesrečnica je bila v trenutku vsa v plamenu. Dobila je tako hude opekline, da je par ur za tem umrla. Zapušča štiri majhne otroke. Škoda je precejšnja. Sumi se, da je zažgala hudobna roka.
a Požarja. V soboto je pogorela hiša z gospodarskim poslopjem posestnika Rašla v Vintarovcih bi. Sv. Barbare nižje Mar. Ogenj je izbruhnil ob 3. uri zj. in se je speča Rašlova rodbina komaj rešila. — 9. julija je uda-
rila strela v neko poslopje g. Kron-vogla v Biškem vrhu. Pogorela je strehah
a Vlom ob belem dnevu. V
Gradcu je vlomil nekdo v stanovanje neke Dunajčanke in odnesel dragocenega zlatega okrasja za 25 tisoč kron. Policija nima še nobenega sledu. Razpisano je 2 tisoč kron nagrade za onega, ki spravi lastnici dragocenosti nazaj.
a Iz Slov. Bistrice. Slovenec, ki je stopil te dni v čakalnico postaje „mesto Slov. Bistrica" se je moral čudom vprašati, če je postala ta reklamni prostor za nemške šulferajnske slavnosti. V tej čakalnici je namreč visel ves pretekli teden velik lepak vabeč na šolsko slavnost, ki ga je priredila tukajšnja šulferajnska šola dne 11. t. m. Skrajni škandal pa je, da se je udeležil te pangermanske slav nosti gospod kaplan Dobršek, da, celo sodeloval je pri njej. Vsem spod-nještajcrskim Slovencem bode še v živem spominu, ko so pobirali slove-njebistriški Slovenci denar za svojo narodno godbo. In ta takozvana narodna godba je bila, ki je igrala na čelu demonstracijskega sprevoda, katerega so priredili po mestu ob tej priliki Nemci s pangermansko zastavo. Nočemo pri-dejati nobenega komentarja, ampak naj sodi o tem slovenska javnostfsama.
a Deželne toplice Rogaško-Slatino je obiskalo do 5. jul. 1665 oseb.
a Velik politični shod v Središču. Prihodnjo nedeljo se vrši v Središču ob 3. uri pop. javen shod Narodne stranke na trgu pred občinsko hišo. Govorita g. dež. poslanec dr. Vekoslav Kukovec in g. dr. Anton Božič o važnih tekočih političnih in gospodarskih vprašanjih. Za shod vlada veliko zanimanje ne-le med središkimi tržani, ki so se ob deželnozborskih volitvah tako odlično postavili za g. dr. Kukovca temveč tudi med somišljeniki v sosednjih krajih. Shoda se nameravajo udeležiti tudi bratje Hrvati iz Varaždina.
o Iz Ptuja. Dne 11. julija t. 1. je ženska podružnica C. M. uprizorila ljudski igrokaz „Na Osojah". Zahvaljuje se najiskreneje vsem, kateri so kakorkoli pripomogli, da je igra tako dobro uspela. Srčna hvala gre pa posebno gospicam in gospodom, ki so kaj točno izvedli svoje uloge. Posebno pohvalno omeniti je treba Ano, simpatična je bila gospodinja, ljubki pa sta bili Micka in Neža, a dobra je bila Mreta. Matija je bil res cel „vaga-bund", Valentin „fejst" , hlapec, jako dober je bil župnik, imenitna hlapca pa Tilen in g. B., mnogo, mnogo smeha pa so izvabili Šimenec, piskrovezec, imenitni berači in cerkovnik ter kar kar je tacega! Torej vsem skupaj še enkrat srčna hvala in upamo, da nam i v prihodnje ostanete zvesti, ter se ne ustrašite ne dela ne truda, saj je vse za narod naš slovenski! — Odtor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ptuju.
a Iz Ljutomera. Veselo vest či-tamo v časnikih. Naša stranka hoče združiti in organizirati mladino. Tega se veselimo tudi me mladenke narodne stranke; rade bi stopile tudi me v krog bojevalcev in sobojevalcev. Ali nas sprejmete? Danes le te vrstice v prvi poskus. — V nedeljo 11. julija vpri-zorilo je podporno društvo tukajšnje Franc - Jožefove šole predstavo — deloma po šolarjih te šole deloma po udih otroškega zbora, katerega vodi znani učitelj — glasbenik gospod Zacherl. V ogromni množini zbrano občinstvo je občudovalo izborno šolan otroški zbor — pri Kosijevi spevoigri — „Slava domovini", pa tudi male umet-nice-igralke, ki so se nam predstavile
v šaloigri „Čašica kave". —Res, čast in hvala vsem sotrudnikom! Pri vsem bi si le nsojali staviti vprašanje, zakaj se je režija gledališke igre izročila umirovljeni učiteljici, — strastni klerikalki ? Je-li nima Franc-Jožefova šola svojih učiteljic ? Gotovo jih ima. Zakaj se torej prezirajo? Tozadevnega pojasnila si žele — ljutomerske napredne mladenke.
a Jakobov sejem v Ormožu se letos ne vrši 26. julija temveč 2. avg. v a Nemško posojilnico za Slov. Bistrico in okolico so ustanovili minulo soboto. Ravnatelj je stavbai Ver-solatti.
a Sneg je zapadel zgornještaj. planinah vse višje vrhove. Včeraj in predvčerajšnjim je bilo mrzlo kakor v novembru. V Eisenercu so imeli 7° C.
a Planinske vesti iz Savinskih Alp. Dne 7. t. m. je v Savinskih planinah strahovito deževalo kakor še menda nikoli. Slap pod Rinko je tako močan, da se pod njim komaj pride čez potok na slovensko stezo. V kratkem se napravi potrebna brv. Tu še leži mnogo snega od plaza, ki je razdrobil verando. Hudourniki so pokvarili pot proti slapu, gorske steze so v dobrem stanju, samo pot v Turškem žlebu je zelo pokvarjena ter se v kratkem popravi. Žice in železne stopnice šele zdaj mole iz snega. — Letos je bilo v Logarski dolini mnogo plazov: eden je pritetel iz zadnjega, dva iz prednjega Okrešlja in dva od Mrzle gore. Zadnja dva sta prevrgla bukovje čez stezo ter je Savinska pgdružnica S. P. D. pustila drevje presekati in odstraniti. — Frischaufov dom je izborno prezimil in ga oskrbuje od 1. julija g. Fortunat Herle. Letos je že bilo 24 turistov v njem. Pred kratkim šo ^prignali živino na Okrešelj in se dobi zdaj tudi mleko in surovo maslo. — Dne 10. t. m. so se raz.Mrzle gore desno od Hudega praska odtrga vale felikanske skale, da je od slapa kvišku j^ila megla iz prahu. — Slovenski turisti naj ne pozabijo obiskati romantično Logarsko dolino in krasen Frischaufov dom na Okrešlju.
Kranjske novice.
o Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani pristopi k obrambnemu skladu Ciril-Metodove družbe z zneskom 200 K.
o češki dijaki pridejo v jeseni povodom shoda narodnoradikalnega di-jaštva pod vodstvom „Sväza českoslo-vanského studentstva" v Ljubljano.
o Občni zbor „Prosvete" se vrši začetkom septembra v Ribnici.
o Poginilo je v Ljubljani nem ško delavsko društvo brez delavcev, imenovano „Verband Trutzburg deutscher Arbeiter Germania in Laibach". Škoda za „krasno" ime!
o Državna obrtna šola v Ljub Ijani je, kakor se poroča v včerajšnjemu „Slov. Narodu" z Dunaja, vsled dovoljene državne podpore zagotovljena in se prične poslopje graditi še letos.	__j,
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Politična poročila.
o Berlin, 14. junija. (Brz. „N. D.")
—	„Reichsanzeiger" je priobčil danes uradno odstop dosedanjega kancélarja Biilowa in imenovanje pl. Bethmann-Hollwega za njegovega namestnika. Objednem objavlja nekatere spremembe v visokem uradništvu in ministerstvih.
o London, 14. julija. (Brz. N. Dn.)
—	Položaj v Teheranu je od včeraj nespremenjen. — Življenja in imetja
Evropejcev se doslej še ni nikdo dotaknil. Nacionalistični uporniki zahtevajo, da mora sedanji šah na vsak način odstopiti. Kje je sedaj šah skrit, se ne ve.
o Berlin, 14. julija. (Brz. N. Dn.) Napetost med Grčijo in Turčijo zaradi kretskega vprašanja se je po poročilu Voss. Ztg." tako poostrila, da je vojna vsak hip mogoča. Mladotnrki hočejo na vsak način z zmagovito vojno dvigniti v reakcijonarnem mohamedanskem svetu svoj ugled.
o Pariz, 14. julija. (Brz. N. D.) V tukajšnjih parlamentarnih krogih se govori, da je negotovo, če pride sedaj ruski car na Francosko ali ne, ker je Hartingova afera ruski vladi sila neprijetna. (Ruski revolucijonarec Bur-cev, kateri je letos po zimi razkrinkal plačanega vohnna ruske vlade „revolu-cijonarca" . Azeva, je poslal francoskemu pravosodnemu ministru Briandu pismo, v katerem mu naznanja, da sedanji šef ruske tajne policije v Parizu Arkadije Harting ni nikdo drugi ko bivši ruski revolucijonarec Landersen alias Heckelmann, kateri je napravil 1. 1890 atentat na carja Aleksandra III. v Parizu in bil obsojen na 5 let ječe, seveda in contumaciam, ker je Landersen ušel. Burcev je zahteval, naj se Hartinga zapre, da kazen odsluži. — Rusko poslaništvo v Parizu je izjavilo, da je treba za identiteto Harting-Landersenovo tehtnejših dokazov, vendar da pa hoče vse storiti, da se stvar razkrije. Medtem nadaljuje Burcev svoja odkritja o organizaciji ruske tajne policije v „Matinu", ki vzbujajo veliko senzacijo. Jaures misli prihodnji pondeljek v državni zbornici zahtevati odstranitev vseh ruskih policistov iz Francije. Op. uredn.)
z London, 14. jul. (Brz. „Nar. D.") Gosposka zbornica je odklonila predlog o upeljavi splošne vojaške obveznosti.
z Budimpešta, 14. julija. (Brz. „N-Dn.") Nekateri madžarski državni poslanci so sila ogorčeni nad insulti na ogrske zastave na Rumunskem. Sklenili so zahtevati, da se skliče državni zbor, ako vlada ne da zadovoljivih pojasnil.
Različne novice.
z Dunaj, 14. julija. (Brz. „N. D.") Cesar Franc Jožef se je odpeljal danes zjutraj ob 8. uri s kolodvora v Pen-zingu blizu Schönbruna na 8 tedenske počitnice v Ischl.
z Belgrad, 14. julija. (Brz. „N. D.") Tu sem je došel prof. Masaryk, da še nanovo zbira materijal za svoj dele-gacijski govor o veleizdajskem procesu v Zagrebu.
Fo svetu.
z Samomor blaznega milijonarja.
Vinski veletržec in milijonar Weickl v Solnogradu se je vrgel 13. julija po hudem boju s slugo raz strehe svoje hiše in je obležal z razbito glavo na cesti.
z Oblak se je utrgal v mehikanski državi Orizabi. Cez 100 ljudi je v po-vodnji zgubilo svoje življenje.
z Prošnjo za pomiloščenje znanih žrtev madžarskega šovinizma v Czer-novi je vložil sedaj na cesarja pravi povzročitelj — madžarski škof Parvy. Ogrsko pravosodno ministerstvo je prošnjo priporočilo.
z Silne nevihte so imeli 13. julija v celi Italiji. V Liguriji je več ur razsajala toča; na poljih in kulturah je mnogo škode.
Književnost.
o Anton Kaspret: Tiranstvo giaščaka Frana Taha in njegovega sina Gabriela. (Posebni odtisk iz časopisa za zgodovino in narodopisje. Maribor 1909. — Cena? Naši Zapiski so v zadnjem zvezku 1 prinesli lepo razpravo dr. Kidriča: Po-
mote in potvare za razne potrebe, kjer se klasično dokaže, kako so razni klerikalni „učenjaki" neko slnčajno pomoto Šafafikovo nekritično preplonkali in jo izrabljali, samo da bi zatemnili pomen Trubarjevega literarnega nastopa. Admontski knjižničar Muchar je namreč 1. 1831 objavil, da se nahaja v ondotni knjižnici rokopis iz 14. stoletja, kjer je Oče naš, Češčena Marija, Vera itd. napisano v „domačem" jeziku. Šafafik je mislil tu slovenščino, in dasi ga je naš Čop svaril, je vendar ta napaka šla od knjige do knjige, v raznih dodatkih kot dobrodošel dokaz, da se je že davno pred Trubarjem pisala po samostanih slovenščina, dočim so bili Trubar in njegovi sodelavci zakrknjeni nemškutarji. Imenitno, kaj ne? Toda admontski odlomki so, kakor je dr. Kidrič dognal na licu mesta, žal — nemški!
Veleizdajski proces v Zagrebu.
94. dan razprave dne 13. julija. Nadaljevanje zaslišanja Gj.
N a s t i č a.
Priča Nastič govori nadalje o po. drobnostih pri črnogorskem procesu. Ko je opozoril črnogorsko vlado, da pridejo bombe, še ni imel nobenega dokaza za teroristično akcijo v roki; še-le tedaj, ko mu je poslal Milan Pri-bičevič revolucijonarni statut in pismo, je imel istega v rokah. O Nenadoviču pravi, da je človek brez višjih motivov, ki se da prosto izrabljati. Pisal mu je nekoč pismo, „da se bode maščeval kot telo brez duše in glava brez idealov." To pismo se je pozneje izrabilo proti njemu. Nato pripoveduje, kako ga je hotel izrabiti stotnik For-ner, član gen. štaba v Sarajevu, za vohuna. Ker pa ni prišlo do sporazumljenja, ga je s 30 kronami odpravil, katerih pa Nastič ni sprejel. (Dr. Hinkovič: Je bilo premalo!) Pripoveduje na to, da po njegovem prepričanju takrat bosanska vlada (.vkljub banjalu-škemu procesu) še ni imela nobenih dokumentov za velikosrbsko0-propagando v Bosni v rokah. Njegova korespondenca je prišla vsled krivde nekega Bocariča v javnost. Baje je vedel srbski poslanik v Cetinju, kake dokumente ima Nastič o mahinacijah Bel-grada proti Črni gori v rokah, zato so ga po listih napadali. — Do njegovega pričanja v Cetinju ga je vodil samo patrijotizem. Javil se je za pričo da svet vidi, da zarote ni skoval črnogorski dvor, da se osveti nad napred-
nimi elementi v deželi, temveč bel-grajski krogi. — Dobil je pa od črnogorskega brigadirja Vukoviča — 3.000 kron za — obrambo proti raznim napadom. — Pripoveduje na to, kako je iskal založnika za svojo brošuro „Finale" in kako se je klatil po Hrvaškem, Ogrskem in Dunaju v spremstvu dveh policajev, ki sta ga konečno pripeljala tudi v Zagreb, da ga internirata v hotelu pri caru avstrijskem. —•* Zagovarja nato Raucha, češ da on ni spletal tega procesa proti srbskim samo-stalcem in pripoveduje o svoji tožbi »roti dunajskemu odvetniku Hofmoklu, kateri je dejal, da je homoseksualen. Stvar še ni končana. Glede revolucionarnega statuta pravi, da izvira iz srbskega zunanjega ministerstva. Statut ni plod fantazije temveč ideje celega revolucijonarnega kluba. V njem se zrcalijo ideje Pašičeve, pomagati srb-stvu s pomočjo madžarskih košutijan-cev. — Pripoveduje o uredniku „Slov. Joga" Jovanoviču, kako je pisal v pismih mesto „bombe" biblijoteka. O Masaryku se izraža, da je lahkoveren in da ga je opojil Belgrad s svojimi mistifikacijami. (Splošna veselost.) Po odmoru pripoveduje Nastič, da je pisal Val. Pribičeviču, naj vpliva na „Srbo-bran", da popravi svoje trditve o Na-stiču, drugače bode objavil reči, ki mu ne bodo ugodne. V. Pribičevič je odgovoril, da je to pismo nesramno in ga je poslal „Srbobranu". Nastič kaže kopijo pisma kakor tudi pravi, da ima kopije pisem kapetana Vasiča, Ljube Jovanoviča in dr. in naj mu zagovorniki prinesejo nasprotna dokazila. Na to je rekel obt. Adam Pribičevič: Nam ni bilo treba vseh teh pisem za razne operacije kakor Nastiču. — Nato je čital Nastič takozvani revolucijonarni statut. Razprava se danes nadaljuje.
' ■ i Tržne cene.
13. julija.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 32'50 za december 30*75, za mare 30'75, za maj 30'75. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23'85, nova kampanja K 22'80. Tendenca mirna. — Vreme: oblačno.
Budimpešta, 13. julija. Pšenica za oktober K 1376, pšenica za april K 14*02, rž za oktober K 10"08, oves za oktober K 7*64, koruza za julij K 7'88 koruza za avgust K 7'98, ogrščica za avgust K 14'30. Pšenice se malo
ponuja. Kupčija je majhna, tendenca mirna. Pšenica za efektivin ostalo se vzdržalo. Vreme: hladno in vetrovno.
Budimpešta, 13. julija. Svinj a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 142 do 143 vin., mlade, srednje 143 do 144 vin., mlade, lahke — do — vin.; zaloga 30.327 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 168.—, namizna slanina 148.—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 13. julija:
Promet slabši. Pšenica in rž dosegla nekoliko zboljšanja v kurzu. — Efektivno blago nespremenjeno.
Stanovanje
obstoječe iz 1 lepe, velike sobe, kuhinje, podstrešja, drvarnice ter nekoliko vrta, se odda s 1. avgustom. — Več pove upravništvo „Nar. Dnevnika". 70 i
Išče se
«MMMMMMM
'/■•((O t
veščo obeh deželnih jezikov za toba-,karno proti položitvi 200 K kavcije. Ponudbe naj se pošiljajo s sliko na naslov: Gospa Pernat, Spodnja Hudinja pri Celju. 332 2-2
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—55
101 40-19
Steckenpferd-lilijno mlečno milo
n:ijmileje kožno milo Kakor tudi proti soln-čnim pegam!
— Dobiva se povsod! —
najboljši
poFtland-cement
po zelo nizki ceni, kakor tudi vse druge staybinske potrebščine priporoča - -
trgovino z železnino »Merkur', P. IBajdič, Celje.
ile; .'t onti «üjai'i si
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadrnga ®® z omejeno zavezo v Gaberjn pri Celju
__
DOM"
pet od sto (B*/.)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun al^na hranilne (vložne) knjižice in jih 9bprd||^Petno po
Hranilne knjižice drugih denarnrn zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na rafal © O © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © c
1
Prta jtižnoftajersta KatnnoscsHa
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavba-nih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
•HP. t!! Ot
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjer, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:»
Brušenje, pulir anje in
strnganje kamena s stroji.
riWWTi! „lüiffi
industrijska družba. SI
Brzojavl: ,Kamnoseška in-družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
rneličnih marmornih vrst gra-t in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišš
:::	'(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst t vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::: lavanje napisov t iste. :::