Jahresbericht des STUaTSBYMNaSIUlHS in Rudolfswert für das Schuljahr 1911/1912 Inhalt: Ustavoznanstvo Avstrijsko - ogrske države. Von Professor Dr. Viktor Tiller. Schulnachrichten. Vom Direktor. Rudolfswert. Verlag der Lehranstalt. — Druck von J. Krajec’ Nachfg. fÄ M 1 i m 1 I ü '4\ H i$l m TT VERZEICHNIS der in den Jahresberichten des Rudolfswerter Gymnasiums erschienenen Abhandlungen. 1855. P. Engelbert Knific, Kurzgefaßte Goschichte von der Entstehung der Stadt Neustadtl und des Gymnasiums. 1856. P. Bernard Vovk, Arithmetische Progressionen. 1857. P. Ladislaus Hrovat, Zu Hektors Charakteristik. 1858. „ „ „ Über das aoristische Perfekt in Folgesätzen nach einem Teinpus hist, im Hauptsatze. 1859. P. Rafael Klemenčič, War Österreich nach dom Tode des letzten Babenbergers ein Erbgut seiner Verwandten oder ein erledigtes Reichslohen ? 1862. P. Ladislaus Hrovat, Slovenski genitiv. 1863. a) P. Rafael Klemenčič, Welchen historischen Wert hat die livi- anische Erzählung von der Vertreibung der Gallier aus Rom und der Wegnahme dos Lösegeldes durch den Diktator M. Furius Camillus, 365 a. u. c. ? b) P. Ladislaus Hrovat, Časoslovje latinskega jezika.' 1865. n n » a) Hieronim, čegav je ? b) Pogojni stavki latinski, c) Begriff — kako pa slovenski ? 1866. P. Ignatius Staudacher, Popotvanje našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa ob času njegove triletne učitve, kronologično zloženo po štirih evangelistih, in popotvanja sv. apostejjna Pavla. 1867. P. Ladislaus Hrovat, Pravila za pisavo. 1868. P Rafael Klemenčič, Chronologische Darstellung der wichtigeren die Stadt Rudolfswert betreffenden Daten, mit besonderer Berücksichtigung des Franziskaner-Konventes. 1869. P. Ladislaus Hrovat, Vvod v Sokratovo Apologijo. 1870. P. Stanislaus Škrdbec, O glasu in naglasu našega knjižnoga jezika. 1871. Adalh. Meingast, Bemerkungen über den Ablativus absolutus im Lateinischen. 1872. a) Dr. A. Böhm, Die geologischen Verhältnisse der Umgebung von Rudolfswort. b) L. Künstele, F. W. Schnoidewins und Ad. Schölls Standpunkte in der Frage über die Motive und den Plan der sophokleischen Tragödien. Fortsetzung s. Umschlag Seite 3. Jahresbericht des K. R. STBÜTSGYMNÜSIUMS in Rudolfswert für das Schuljahr 1911/12. ■ Inhalt: IJstavoznanstvo Avstrijsko-ogrske države. Von Professor Dr. Viktor Tillcr. Schulnachrichten. Vom Direktor. Rudolfswert. Verlag der Lehranstalt. — Druck von J. Krajec’ Nachfg. Ustavoznanstvo Avstrijsko-ogrske države. Von Professor Dr. Viktor Tiller. A. Razvoj Avstrijsko-ogrske države. Naša država se je razvila iz majhne deželice tekom več stoletij v veliko in mogočno državo. Pri tej razpravi se ne bomo ozirali na vse dežele, ki so sploh kedaj spadale pod nase cesarstvo, ampak omejiti se hočemo le na dežele in pokrajine, v katerih še sedaj vlada slavna habsburška rodovina. Oton I. Veliki je premagal 1. 955. Madjare v bitki blizu Augsburga in obnovil nekdanjo Vzhodno marko ali krajino (Ostmark), ki je bila le zahodni del od Karola Velikega okoli 1. 800. ustanovljene „Vzhodne dežele“ ali „Obrske provincije“, katero so Madjari 1. 907. razdejali. Vzhodna marka se je tedaj razprostirala po sedanjem Dolenjem Avstrijskem, južno od Donave med rekama Anižo in Traisen in severno od Donave med reko Veliko Rodel severnozahodno od Linča in lepo donavsko dolino Wachau. Cesar Oton II. je podelil 1. 976. Vzhodno krajino mejnemu grofu Leopoldu I. Svetlemu iz rodovine Babenberžanov, ker ga je ta podpiral v boju proti bavarskemu vojvodi Henriku Prepirljivcu. Vzhodna krajina je tedaj merila približno petino vojvodine Kranjske in je jedro, iz katerega se je razvila naša država. Že Leopold I. je razširil meje Vzhodne marke do Dunajskega lesa. Za vlade njegovega naslednika Henrika 1. Močnega se nahaja za Vzhodno marko vprvič 1. 996. ime Ostarrichi (Österreich). Henrik I. je dobil tudi 1. 1002.pokrajino med rekama Liesing in Piesting in Dunajskim lesom in nekatere pokrajine na levem bregu Donave med rekama Kampo in Moravo. Adalbert 1. Zmagoviti si je pridobil 1. 1048. v vojni zoper Ogre ves vzhodni del sedanje Dolenje Avstrije ob obeh bregovih Donave do Litave in Morave in posestva ob češki in moravski meji. Tako so imeli tedaj Babenberžani razen jugovzhodnega dela skoraj vso sedanjo Dolenjo Avstrijo. Henrik II. Jasomirgott je dobil 1.1156. Gorenjo Avstrijo (razen okrožja reke Jun in nekaterih drugih manjših posestev) od cesarja Friderika I., ki je istega leta povzdignil Vzhodno krajino v vojvodino. Zato pa je odstopil Bavarsko Henriku Levu. Henrik II. je bil torej prvi avstrijski vojvoda in si je izvolil Dunaj za svojo prestolnico. — Henrika II. sin Leopold V. 1* Krepostni je podedoval po smrti štajerskega vojvode Otokarja IV. (VI.) 1. 1192. Štajersko, ki je bila že 1. 1180. postala vojvodina; cesar Henrik VI. mu je podelil to vojvodino v fevd. Tedanje Štajersko se je tudi razprostiralo črez Traunsko okrožje na Gorenjem Avstrijskem, t. j. črez pokrajino med rekami Trauno, Donavo in Anižo, a ni obsegla krajine ob Savinji na sedanjem južnem Štajerskem, katera se je še le polagoma priklopila Štajerski. — Leopold VI. Veličastni je kupil graščino Raabs na Dolenjem Avstrijskem in mesti Linz in Wels na Gorenjem Avstrijskem. Tudi je dobil 1. 1229. od brižinskega škofa Gerolda več pokrajin med Mokronogom, Škocijanom in Rudolfovem v fevd. Friderik II. Bojeviti je dobil po svoji drugi ženi Neži, hčerji andeclis-meranskega vojvode, več posestev ob dolenjem Innu (Schärding na Gorenjem Avstrijskem), na Primorskem in na Kranjskem in se je zato imenoval od 1. 1232. „gospod Kranjske“ (dominus Carniole). Friderik II. Bojeviti je padel blizu Dunajskega Novega mesta v vojni zoper Ogre 1. 1246., v bitki ob Litvi. Ž njim je izumrl rod Babenberžanov v moški vrsti in v Avstriji je nastalo medvladje, katero je trajalo do 1. 1282. Za medvladja je vladal na Avstrijskem in na Štajerskem češki kralj Premisel Otokar II., ki je dobil 1. 1269. po smrti zadnjega Sponheimovca Ulrika III. Koroško in skoro vso Kranjsko, ki se imenuje od 1. 1261. večkrat „Carniolia et Marcliia“, ozemlje ob hrvaški meji pa vobče Slovenska marka (Windisclie Mark). Rudolf I. HabsburŠId je premagal l. 1278. Otokarja pri Dürnkrutu na Moravskem polju in podelil l. 1383. na državnem zboru v Augsburgu sporazumno z nemsldmi knezi Avstrijsko, Štajersko, Kranjsko in Slovensko marko svojima sinovoma Albrehtu in Rudolfu, leto pozneje pa na željo stanov samo Albrehtu 1. Tako je postal Rudolf Habsburški utemeljitelj naše države. Albreht II. Modri ali HromLjc pridobil po smrti koroškega vojvode Henrika 1. 1335. Koroško, katero je bil prejel kot fevd Henrikov oče Meinhard Tirolski 1. 1286. od Rudolfa Habsburškega v znak hvaležnosti za pomoč v boju zoper Otokarja II. Ker je bil zastavil Rudolf I. Meinhardu tudi Kranjsko in Slovensko marko, sta prišli ti deželi zdaj zopet pod Avstrijo. Za časa Albrehta II. in njegovega naslednika Rudolfa IV. Ustanovnika je nastala nemška naselbina na Kočevskem. L. 1364. se imenuje Rudolf IV. Ustanovnih že „vojvoda kranjski“. L. 1365. je ustanovil v Slovenski marki ob Krki Rudolfovo (Novo mesto) ter mu podelil razne privilegije in svoboščine, tako da je to mesto kmalu postalo središče Dolenjske. L. 1363. je dobil Rudolf IV. večji del današnje Tirolske od Marjete Maultasch, hčerke tirolsko-koroškega vojvode Henrika in si nadel naslov „grof tirolski“. Po smrti zadnjega goriškega grofa Alberta IV. iz istrske vrste 1. 1374. sta dobila vsled pogodbe Rudolfa IV. habsburška brata Albreht III. in Leopold III. Istrsko grofijo s Pazinom in nekatere pokrajine zapadno od Beškega zaliva in v Slovenski marki, n. pr. Metliko, Črnomelj in Višnjo goro. Te pokrajine sta priklopila Kranjski. L. 1375. je kupil Leopold III. grofijo Feldkirch z Bregenskim lesom na Predarlskem, 1. 1394. pa Albreht III. Bludenc in Montafonsko dolino na Predarlskem. L. 1382. pa se je Leopoldu III. prostovoljno podal Trst z okolico, da se je rešil beneške oblasti. Friderik III. (V.) je podelil 1. 1453. članom habsburškega rodu naslov „nadvojvoda“. L. 1451. je pridobil Bregenc in 1. 1457. vsa avstrijska posestva celjskih grofov, ki so bili izumrli z Urhom II. 1. 1456. L. 1471. je kupil Beko od te daj n ega posestnika Wallsee-ja ter jo združil z notranjskimi deželami, a Marija Terezija jo je združila z Ogrsko. Od 1. 1848. do 1870. je spadala Reka k Hrvaški, od 1. 1870. pa spada k Ogrski. Maksimilijan I. je podedoval po smrti zadnjega goriškega grofa Lenarta 1. 1500. vsled mnogih starih pogodb BistriŠIco dolino (Pustertal) vzhodno od soteske Mühlbach z mestom Lienz na Tirolskem, grofovino Goriško z Gradiško in Idrijo. V bavarskem nasledstvenem prepiru je dobil 1. 1505. Kufstein, Kitzbüchel in Battenberg na severnem Tirolskem in v vojni z Benečani 1. 1518. Bovereto, Biva, Ala, Peutelstein in Ampezzo na južnem Tirolskem. Fe)-dinand I. je pridobil vsled dedinskih pogodb po smrti svojega svaka Ludovika II., kralja češkega in ogrskega, ki je padel l. 1526. v bitki pri Mohaču zoper Turke, Češko, Moravsko, Šlezijo, Ogrsko, Hrvaško in Slavonijo. Ferdinand I. se po pravici imenuje „drugi ustanovitelj Avstrijske države", ker je združil alpske dežele s sudetskimi in karpatskimi deželami. Navzlic vsem pogodbam se je Ferdinand še dal voliti za kralja na Ogrskem in Češkem, češki stanovi so Ferdinanda I. obče priznali, na Ogrskem pa je narodna stranka izvolila Ivana Zapoljo za protikralja. Vsled tega je ostal Ferdinandu le severozahodni in zahodni del Ogrske in večji del Hrvaške; Turki so si osvojili Budo in srednje Ogrsko; na Erdcljskcm in vzhodnem Ogrskem pa so vladali knezi iz različnih rodbin. Za vladanja Ferdinanda II. I. 1627. je postala Češka dedna dežela habsburške dinastije, za vladanja Leopolda 1. I. 1687. pa Ogrska. Leopoldu I. je prepustil knez Mihael II. Apafi 1. 1697. proti primerni odškodnini vzhodno Ogrsko in Erdeljsko, ki je postala 1. 1765. velika kneževina, 1. 1867. pa se je združila z Ogrsko. V miru v Karlovcih 1. 1699. je pridobil Leopold I. še turški del Ogrske, izvzemši Banat, in ostali del Hrvaslce in velik del Slavonije. Karl VI. je dobil od Turkov v požarevskem miru 1. 1718. Banat in ostali del Slavonije. Marija Terezija je obdržala po šleskih vojnah v hubertsburškem miru 1. 1763. od Slezije samo vojvodine Opavo, Krnov (Jägerndorf) in Tešin t. j. sedajno avstrijsko Šlezijo. Pri prvi delitvi Poljske 1. 1772. je dobila Galicijo in Vladimirijo in 13 Spiskih mest na severnem Ogrskem. Turčija ji je odstopila 1. 1775. Bukovino, ki je od 1. 1849. samostalna kronovina. Potem si je pridobila po bavarski nasledstveni vojni v tešinskem miru 1. 1779. okrožje reke Inn t. j. pokrajino med Innom, Donavo in Salico na zahodnem Gorenjem Avstrijskem. Cesar Franc II. je dobil 1. 1797. v kampoformijskem miru Beneško, zahodno Istro in Dalmacijo, 1. 1803. pa je dobil vsled sklepov regensburške državne deputacije (ReichsdeputationshauptschluLI) Tridentinsko in Brik-sensko škofijo. Za izgube v požunskem miru je dobil cesar Franc I. 1. 1805. Salzburško, ki je od 1. 1849. samostalna kronovina. Po francoskih vojnah je prišla v avstrijsko oblast republika Dubrovnik (1. 1815). Ferdinand I. je posedel 1. 1846. Krakovsko republiko z okolico ter jo sporazumno z Rusijo in Prusko združil z Galicijo. Naš cesar Franc Jožef 1. je združil z našo državo 1. 1873. otočje Pelagruž (Pelagosa) v Dalmaciji, 1. 1878. Ada Kaleh pri Ršavi, in Špiž (Spizza), najjužnejše mesto v Dalmaciji. L. 1878. je po naročilu berolinskega kongresa naša vojska zasedla Bosno in Hercegovino. Od tega leta upravlja naša država obe deželi, 5. oktobra 1. 1908. je naš cesar uveljavil pragmatično sankcijo za Bosno in Hercegovino. B. Najvažnejši državni osnovni zakoni. A. Pragmatična sankcija (Pragmatische, Sanktion) Karola VI. z dne 19. aprila 1713. določuje, da so avstrijske dežele nerazdeljive, in urejuje prestolonasledstvo po načelu prvorojenstva in linearnega nasledovanja v moški vrsti in, če ta izumrje, tudi v ženski vrsti habsburškega rodu. B. Pragmatikalni patent (Pragmatilcalpatent) z dne 11. avgusta 1804, s katerim si je cesar Franc II. nadel naslov „cesar avstrijski“ (kot tak: Franc I.) in Avstrijo povzdignil v dedno cesarstvo. C. Oktoberski diplom z dne 30. oldobra 1860., št. 336 drž. zale., s katerim je cesar Franc Jožef 1. v Avstriji uvedel ustavo (Konstitution), po kateri deli zakonodajno oblast z deželnimi zbori in z državnim zborom. D. Februarski patent z dne 36. februarja 1861., st. 30 drž. zak., vsled katerega so se prikrajšale pravice deželnih zborov in se je dala večja veljava državnemu zboru. E. Decemberski zakoni z dne 31. decembra 1867. in sicer: 1) Državni osnovni zakon št. 141 drž. zak., s katerim se osnovni zakon o zastopu cesarstva z dne 36. februarja 1861. preminja. 2) Državni osnovni zalcon št. 142 drž. zale. o splošnih pravicah državljanov za kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru. 3) Državni osnovni zalcon št. 143 drž. zakon o uredbi državnega sodišča. ' 4) Državni osnovni zakon št. 144 drž. zak. o sodniški oblasti. 5) Državni osnovni zakon št. 145 drž. zak. o rabi ali uživanju vladne in izvršujoče oblasti. 6) Državni osnovni zakon št. 146 drž. zak. o tem, katere reči so vsem deželam avstrijskega cesarstva skupne in kako se bodo obravnavale. F. Državni zakon z dne 2. aprila 1873., vsled katerega niso več deželni zbori volili poslancev, ampak so se vpeljale neposrednje volitve v poslansko zbornico avstrijskega državnega zbora. Poslanska zbornica je imela po tem zakonu 353 poslancev, od katerih je volilo 85 veleposestvo, mesta 110, trgovinska in obrtna zbornica 21 in kmetske občine 131. G. Volilni zakon z dne 4. oMobra l. 1882. določuje pravico za državni zbor. Volilno pravico imajo samosvoji državljani moškega spola, ki so vsaj 24 let stari in niso izključeni od volilne pravice. Samo v veleposestvu lahko volijo tudi 24 let stare samosvoje ženske. Za volilno pravico v veleposestvu se zahteva določena svota davkov, ki pa ni v vseh deželah enako velika. V skupini mest in trgov, pa imajo tisti avstrijski državljani pravico voliti, ki plačujejo vsaj 5 gl. cesarskega neposrednega davka (tako-zvani „Fünfguldenmänner“). H. Volilni zakon z dne 14. junija 1.1896., št. 168 drž. zak., s katerim se je uvedla peta volilna skupina. Ta skupina je volila 72 poslancev, tako da je imela tedaj poslanska zbornica 425 poslancev. I. Zakon z dne 5. deccmbra 1896., št. 222 drž. zale., s katerim so imeli v skupini mest in občin tisti avstrijski državljani volilno pravico, ki so plačevali vsaj 4 gl. cesarskega neposrednega davka. J. Zakon z dne 26. januarja 1907., št. 16. drž. zak., s katerim se je uvedla sedanja občna, enaka in direktna ali neposredna volilna pravica pri volitvah v poslansko zbornico državnega zbora. C. Ustava Avstrijsko-ogrske države. Po državnem osnovnem zakonu z dne 21. decembra 1867. se naša država imenuje „Avstrijslco-ogrska država“ in je stvarna enota ali realna unija (Realunion) na dualistiČni podlagi, ker sestoji iz dveh državnih polovic, ki imata skupnega vladarja in nekatere skupne zadeve, od katerih pa ima vsaka svojo ustavo in svojo upravo. Ta dva dela sta: A. V državnem, zboru zastopane kraljevine in dežele (Avstrijske dežele). Te dežele so: Kraljevine Češka, Dalmacija, Galicija in Vladimirija z veliko vojvodino Krakovsko, nadvojvodini Avstrijsko pod Anižo in Avstrijsko nad Anižo, vojvodine Salzburška, Štajerska, Koroška, Kranjska, Bukovina in S lesk a, mejna grofija Moravska, poknežena grofija Tirolska in Predarlska in Primorsko, katero sestoji iz treh delov in sicer iz mejne grofije Istrske, poknežene grofije Goriške in Gradiške in mesta Trsta z okolico. B. Dežele ogrske krone (Ogrske dežele): Kraljevini Ogrska in Hrvaška in Slavonska in Ogrsko Primorje t. j. Keka z okolico. Tretji del naše države tvorita Bosna in Hercegovina, katerima je dal naš cesar dne 17. februarja 1. 1910. tudi ustavo. I. Državni glavar. Cesar avstrijski, kralj češki i. t. d. in kralj ogrski ima naslov „Cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo“ in je svet, nedotakljiv in neodgovoren. Cesar in kralj mora biti rimsko-katoliške vere in postane polnoleten z dovršenim 18. letom. Vladar ima v obeli državnih polovicah poseben dvor in stoluje na Dunaju in v Budapešti. Cesar ima sam iz-vrševalno (eksekutivno) oblast, katero izvršuje po svojih državnih uradnikih. Vladar je vrhovni vojni gospodar, napoveduje vojsko in sklepa mir, zaveze in pogodbe z inozemskimi državami (razen trgovinskih pogodb in takih državnih pogodb, ki državo ali dele države obremenjujejo, v kar morata pritrditi oba državna zastopa). Pri nastopu svojega vladarstva prisega vladar na ustavo, in sicer v avstrijskih deželah v navzočnosti obeh zbornic državnega zbora, da bode trdno vladal po osnovnih zakonih v državnem zboru zastopanih kraljestev in kronovin in v soglasju s skupnimi državnimi zakoni, na Ogrskem pa prisega ob venčanju s krono sv. Stefana. Vladar deli z ljudskimi zastopi zalconodajalno (legislativno) oblast; vsak zakon postane veljaven šele s cesarjevo sankcijo ali potrditvijo. V cesarjevem imenu se izvršuje sodniška oblast, v njegovem imenu se objavljajo sodniške razsodbe; vladar'ima pravico obsojence deloma ali popolnoma pomilostiti. Denar ima cesarjevo sliko. Vladar podeljuje plemstvo, naslove in odlike za zasluge; pod njegovo rodovniško oblastjo so člani cesarske rodovine, ki imajo naslov nadvojvode, nadvojvodinje in cesarska in kraljeva visokost. Cesar ima trojni naslov in sicer polni ali veliki, srednji in mali naslov. Polni in veliki naslov sc glasi: FRANC JOŽEF I., po božji milosti cesar avstrijski, kralj ogrski in češki, kralj lombardski in beneški, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski, kralj jeruzalemski i. t. d.; nadvojvoda avstrijski, veliki vojvoda toskanski in krakovski; vojvoda lotarinški, salzburški, štajerski, koroški, kranjski in bukovinski; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski, vojvoda gorenje-šleski in dolenje-šleski, modenski, parmski, piačenski in gvastalski, osve-timski in zatorski, tešinski, furlanski, dubrovniški in zaderski, pokneženi grof habsburški in tirolski, kyburški, goriški in gradiški; knez tridentinski in briksenski; mejni grof gorenj e-lužiški in dolenje-lužiški in istrski; grof bohenemški, feldkirški, bregenški, sonenberški, i. t. d.; gospod tržaški, kotorski in Slovenske krajine; veliki vojvoda Srbske i. t. d. i. t. d. Srednji naslov: FRANC JOŽEF I., po božji milosti cesar avstrijski, kralj ogrski in češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salzburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-šleski in dolenje-šleski; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski i. t. d. i. t. d. Mali naslov: FRANC JOŽEF I., po božji milosti cesar avstrijski, kralj češki i. t. d. in apostolski kralj ogrski. II. Državnopravno razmerje med obema državnima polovicama. Skupne zadeve. Delegacije. Po pragmatični sankciji so dežele naše države nerazdeljive in imajo skupnega vladarja. Vendar pa je imela Ogrska nasproti avstrijskim deželam glede na ustavo in upravo precejšno samostalnost, katero je zgubila 1. 1848., ko so se Madjari uprli in hoteli ločiti od Avstrije. Vsled pogodbe z Avstrijo 1. 1867. se je ponovila ogrska ustava in so se uravnale državnopravne razmere med Avstrijo in Ogrsko. Obe državni polovici sta združeni po vladarski osebi in po nekaterih skupnih zadevah, pri katerih deli vladar zakonodajno oblast z delegacijama. Po avstrijskem osnovnem zakonu z dne 21. decembra 1867. in po do-tiČnem ogrskem osnovnem zakonu so sledeče zadeve skupne kraljestvom in deželam, zastopanim v državnem zboru, in pa deželam ogrske krone: 1) Vnanje zadeve, t. j. vodstvo zunanje politike, diplomatično in trgovinsko zastopstvo napram vnanjim državam, in naredbe o mednarodnih pogodbah, odobravanje mednarodnih pogodb, vkolikor je po ustavi potrebno, se pridržujejo zastopstvoma obeh državnih polovic in sicer avstrijskemu in ogrskemu državnemu zboru; 2) vojne zadeve in sicer skupna armada in vojna mornarica, izvzemši dovoljevanje števila vojaških novincev in zakonodajstvo o načinu, kako se izpolnjujejo dolžnosti vojaške službe, kar spada v področje državnega zbora; 3) finančne zadeve zastran skupnih izdatkov in zlasti določitev skupnega budgeta (Budget) ali proračuna dohodkov in stroškov. Razen tega naj se sledeče zadeve ne sicer vkupno opravljajo, vendar po enakih, od časa do časa dogovorjenih načelih ali vodilih ravnajo: 1) Trgovinske zadeve, zlasti carinsko zakonodajstvo; 2) zakonodajstvo o indirektnih ali posrednjih davkih, kateri so v tesni zvezi z obrtniškimi izdelki (n. pr. davek na pivo, žganje in sladkor); 3) urejevanje denarstva (Münzwesen) in denarne mere (Münzfuß); 4) naredbe glede takih železnic, ki sc dotičejo koristi obeh državnih polovic; 5) upravljanje brambnega ali vojnega sistema. Dogovor o takih rečeh, ki sicer niso skupne, ki se pa imajo po skupnih načelih uravnavati, se tako vrši, da avstrijsko in ogrsko ministrstvo sporazumno izdelata predlog zakona, ali pa tako, da obe državni zastopstvi vsako iz svoje srede izvolita deputacijo; ti deputaciji izdelata potem predlog zakona pod vplivom dotičnih ministrov; v vsakem slučaju se pa potem predlog po ministrstvih priobči obema državnima zastopstvoma, soglasni sklepi obeh državnih zastopstev se potem predlože cesarju v sankcijo. Po drugem teh dveh načinov je treba zlasti ravnati, kadar gre za dogovor o razmerju ali kvoti (Quote), po kateri se imajo razdeliti stroški za skupne zadeve med obema polovicama. To razmerje določuje posebna od cesarja potrjena pogodba med avstrijskim in ogrskim državnim zborom za določeno število let (doslej za 10 let). V slučaju, da se državna zbora ne zedinita o donesku k skupnim stroškom, določi cesar to razmerje za eno leto. Za leto 1912 znašajo skupni stroški 470,923.322 K. Do 31. decembra 1917. plačujejo avstrijske dežele 63-6°/0, ogrske dežele 36'4°/o skupnih stroškov. Vendar se porabijo za pokritje skupnih stroškov najprej skupni carinski dohodki; šele za ostanek plačajo avstrijske dežele 63'6°/o> ogrske dežele pa 36‘4%. Delegaciji, kateri sta bili ustanovljeni po zakonu z dne 21. dec. 1867., štev. 146 drž. zak. imata zakonodajno oblast glede na skupne državne zadeve in se delita v avstrijsko in ogrsko delegacijo. Vsaka delegacija ima po 60 članov in sicer voli po 20 Članov gosposka zbornica in zbornica veli-kašev, po 40 Članov pa avstrijska poslanska zbornica in ogrska poslanska zbornica. Delegate avstrijske poslanske zbornice volijo poslanci posameznih kronovin in sicer: češkega . 10 iz Bukovine . 1 Dalmacije 1 „ Moravske 4 Galicije . 7 „ Sleske 1 Avstrije pod Anižo . . . 3 „ Tirolskega . 2 Avstrije nad Anižo . . . 2 „ Istre . 1 Salzburškega . . . . . 1 „ Predarelskega . . . . 1 Štajerskega . . . . . 2 „ Goriške in Gradiške . 1 Koroškega . 1 „ Trsta 1 Kranjskega . . . . . 1 Poslovni red delegacij. Cesar sklicuje vsako leto delegaciji, ki se shajata to leto na Dunaju, drugo pa v Budapešti. Delegaciji izvolita iz svoje sredine predsednika, podpredsednika, tajnike in druge funkcijonarje. Avstrijska in ogrska delegacija zborujeta vedno ločeni, vsaka zase v posebnih sejah, in si priobčujeta pismeno svoje sklepe. Za sklepčnost je treba, da je razen predsednika navzočih vsaj 30 delegatov, da pa storjen sklep obvelja, se zahteva brezobzirna večina glasov vseh pričujočih. V slučaju, da se obojni sklepi ujemajo, se predlože cesarju v sankcijo. Ako se pa delegacijski sklepi o kakem predlogu ne ujemajo ter ni mogoče doseči enakih sklepov in tudi trikratno pismeno naznanilo sklepov nima nobenega uspeha, tedaj se združita obe delegaciji v polno sejo in glasujeta brez vsake debate. V teh skupnih sejah mora biti navzočih najmanj dve tretjini članov vsake delegacije. Ko bi bilo iz ene delegacije več članov navzočih kakor iz druge, zdrži se glasovanja toliko članov številneje zastopane delegacije, da imata potem obe delegaciji enako število glasov. Delegaciji, kakor tudi skupna vlada, imata pravico predlagati zakone in na odgovor poklicati skupno ministrstvo. Delegaciji imata nadalje pravico, skupnemu ministrstvu ali kateremu članu istega staviti vprašanja ali interpelacije in od njega zahtevati odgovora in pojasnila. Člani skupnega ministrstva pa imajo pravico, udeleževati se vseh posvetov delegacije ter zagovarjati svoje predloge. Delegati so kot člani avstrijskega in ogrskega državnega zbora imuni (immun) ali nedotakljivi in neodgovorni. D. Ustava Avstrijskih dežel. I. Občne pravice In dolžnosti avstrijskih državljanov. 1. Pravice. Občne pravice avstrijskih državljanov določuje „državni osnovni zakon z dne 31. decembra l. 1867., štev. 142'drž. zak. o občnih pravicah državljanov za kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru“. Radi velike važnosti naj sledi doslovno navedeni zakon z nekaterimi razjasnujočimi opazkami. Zakon se glasi: Vzvidelo se Mi je s privolitvijo obeh zbornic državnega zbora izdati nastopni državni osnovni zakon o občnih pravicah državljanov ter zaukazati tako: Člen 1. Za vse deželane v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel velja občna avstrijska državljanska pravica. Zakon določa, pod katerimi pogoji se dobiva, izvršuje in izgublja državljanska p'avica. Avstrijski državljan je dolžen državi zvestobo in pokorščino, država pa mu ščiti osebo in imetek in pospešuje njegovo blagostanje. Avstrijsko državljanstvo imajo a) vsi prebivalci avstrijskih dežel, katerih stariši so že bili avstrijski državljani, b) ženske, ako se omože z avstrijskim državljanom, c) inozemci, kateri so izrecno prosili in bili sprejeti za avstrijske državljane. V Avstriji živeči inozemci, ki nimajo državljanske pravice, tudi nimajo volilne pravice in ne morejo biti uradniki, uživajo pa varstvo zakonov. Državljani dobe še le s 24. letom vse državljanske pravice. Vsak avstrijski državljan sme imeti obenem tudi ogrsko državljanstvo. Z možitvijo z ogrskim državljanom ne izgubi avstrijska državljanka avstrijskega državljanstva. Člen 2. Pred zakonom so vsi državljani enaki. Vsi državljani uživajo enako varstvo zakonov brez ozira na veroizpoved ali narodnost, pleme-nitniki in meščani, kmetje in delavci, bogatini in siromaki. Do cesarja Jožefa II. so bili kmetje ponekod še dedni podložniki in niso imeli tistih pravic, kakor drugi stanovi. Jožef II. je 1. 1781. odpravil dedno podložništvo (Leibeigenschaft, Erbuntertänigkeit) ter si prizadeval uvesti enake pravice za vse prebivalce. Kmetje so bili odslej le graščinski podložniki ali tlačani. Tlaka se je odpravila leta 1848. na predlog Hansa Kudliha in graščaki so dobili za svoje izgube primerno odškodnino. Člen 3. Javne službe so vsem državljanom v enaki meri pristopne. Inozemci morajo dolnti avstrijsko državljanstvo, če hočejo stopiti v kako javno službo. Brez ozira na vero in stan imajo vsi državljani pravico do javnih služb, ako imajo za to potrebno izobrazbo in zmožnost. Medtem ko so v prejšnjih časih n. pr. le plemenitniki dobivali nekatere javne službe, se morejo sedaj tudi kmetski sinovi povzpeti do najvišjih služb, ako imajo posebne zmožnosti in zasluge za državo. Člen 4. Svobodna selitev osebe in imetka v držam ni nikakor omejena. Vsem državljanom, ki stanujejo v kateri občini in tam plačujejo davek od realnega (nepremičnega) posestva, obrta ali dohodkov, pristoja pod istimi pogoji kakor občanom aktivna in pasivna volilna pravica v občinski zastop. Svobodna selitev je od države omejena le po vojaški dolžnosti. Odhodnina se sme pobirati le v slučajih reciprocitete (vzajemnosti). Vsak državljan ima torej pravico, naseljevati se s svojo rodbino kjerkoli v državi, nakupovati zemljišča in izvrševati svoj obrt ali trgovino. Občina nima pravice, državljanom zabranjevati bivanje in naselitev v dotični občini. V smislu svobodne selitve se sme vsakdo odreči avstrijskemu državljanstvu, ostaviti državo ter se s svojo rodbino in s svojim imetjem naseliti koderkoli mn drago. Ne smejo se pa v inozemstvo izseljevati oni moški, kateri še niso prosti vojaščine. Člen 5. Lastnina je nedotakljiva. Razlastitev (Expropriation) proti posestnikovi volji je dovoljena samo v slučajih in po načinu, kjer in kakor jih določuje zakon. Država sme državljanom lastnino jemati le v nekaterih slučajih, katere določuje razlastitveni zakon. Taki slučaji so n. pr. v vojski, pri elementarnih nezgodah, pri izvršitvi javnih naprav, železnic, cest, mostov, prekopov, vodovodov, rudokopov i. t. d. Dotičnik dobi za to popolno odškodnino; razlastitev je torej le neprostovoljna prodaja. Člen 6. Vsak državljan sme v vsakem kraju državnega ozemlja bivati, si pridobivati posestva vsake vrste ter ž njimi svobodno razpolagati in pod zakonitimi pogoji izvrševati vsak obrt. Po zakonu in iz vzrokov javne blaginje so dovoljene mrtvi roki omejitve pravice, si pridobivati posestva in ž njimi razpolagati. Dokler so bili kmetje dedni podložniki, niso imeli te pravice. Šele izza časa Jožefa II. smejo kmetje prodajati in kupovati posestva, menjati svoja bivališča, prepuščati svoje imetje po lastni volji, oženiti se ter otrokom voliti katerikoli poklic i. t. d. Kot nesvojni so morali prej za vsak tak korak prositi graščinsko oblast dovoljenja. „Mrtvo roko“ zovemo javne ali zakonito priznane družbe in ustanove neomejenega obstanka, ako se njih imetje odteguje občnemu prometu in delitvi po podedovanju. Zlasti pripadajo sem cerkvene in samostanske ustanove. Člen 7. Vsako podložništvo in tlačanstvo je za vedno odpravljeno. Vsaka po pravnem imenu deljene lasti na posestva vpisana dolžnost ali dajatev (davščina) je odkupna, v prihodnje pa se ne sme nobeno posestvo obremeniti s takšno neodkupno dolžnostjo. Ko se je odpravilo 1. 1781. dedno podložništvo, so bili sicer kmetje osebno prosti, a ostali so še podložniki svojih gospodarjev in so jim morali plačevati desetino od svojih pridelkov in jim delati tlako. Šele julija mesca 1. 1848. se je odpravila tlaka. Člen 8. Osebna svoboda je zagotovljena. Obstoječi zakon z dne 27. oktobra 1862., drž. zah. štev. 87 za varstvo osebne svobode se s tem proglaša kot del tega državnega osnovnega zakona. Vsak protizakonito ukazani ali podaljšani zapor nalaga državi dolžnost, da odškoduje oškodovanca. S tem členom se jamči državljanom, da jih ne smejo samovoljno zapirati. Državljan se sme zapreti navadno le v slučaju, če se ga zasači pri izvrševanju zločina ali pregreška, ali pa vsled sodniškega ukaza, če je dotičnik na sumu, da je izvršil kak zločin ali pregrešek. Redarji ali orožniki ga smejo v takih slučajih zapreti, a potem ga morajo v 48 urah izpustiti iz zapora ali pa ga izročiti pristojni oblasti. Za vsak dalj trajajoči ali protizakonito ukazani zapor je odgovoren dotični uradnik, država pa mora po nedolžnem zaprtemu dati zadoščenje in odškodnino. Člen 9. Hišna pravica je nedotakljiva. Obstoječi zakon z dne 27. oktobra 1862., drž. zale. štev. 88 v varstvo hišne pravice se s tem razglaša kot pravi del tega osnovnega državnega zakona. Vsled te določbe ne sme nihče prodirati v naše stanovanjc ali v njem bivati. Hišna preiskava se navadno le vrši, če se je dotičnemu odvzela tudi osebna svoboda. Navadno se zahteva za hišno preiskavo sodniško naročilo ali vsaj pismeno dovoljenje onih organov, ki dajo izvrševati hišno preiskavo. Varnostni organi smejo hiše preiskovati brez naročila, če se je zoper koga izdal zaporni ukaz, ali če so dotičnega zalotili pri izvrševanju kaznivega dejanja, ali pa če ima pri sebi stvari, po katerih se lahko sodi, da se je udeležil kaznivega dejanja. Za protizakonito izvrševanje hišne preiskave je odgovoren dotični uradnik. Člen 10. Pismom se jamči nedotakljivost, zaplenjenje pisem, razen v slučaju zakonitega zapora in hišne preiskave, je le dovoljeno v vojnam basu ali na podlagi sodnega povelja po obstoječih zakonih. Nikdo ne sme odpirati in brati pisem, ki so drugim namenjena. Odpiranje tujih pisem je torej kaznjivo dejanje. Javnim oblastim je le izjemno dovoljeno pisma ustavljati v slučaju vojne, da se s tem zabranjuje izdaja vojnih načrtov in drugih tajnosti, kar bi moglo državi škodovati. Tudi pri zaporih in hišnih preiskavah sme dotična oblast ustavljati pisma. Člen 11, Pravico, vlagati prošnje, ali petidjsko pravico ima vsakdo. Peticije ali prošnje pod skupnim imenom smejo oddajati le zakonito priznane družbe in društva. Peticijska pravica daje posamezniku, pa tudi vsem od države priznanim družbam in društvom pravico, da vladi, državnemu zboru in drugim zastopom predlagajo prošnje, pritožbe in predloge. Ta pravica je omejena po določilu glede na skupno ime in na število peticijo oddajajočih oseb, ki jih ne sme biti več kakor deset. Člen 12. Avstrijski državljani imajo pravico, zborovati in ustanavljati društva. Izvrševanje te pravice urejajo posebni zakoni. Državljani imajo pravico, snovati društva za različne namene. Društva delimo v politična in nepolitična. Politična društva so ona, ki se bavijo z obravnavanjem javnih zadev, tako n. pr. z volitvami in drugimi državnimi zadevami. Politična društva ne smejo imeti podružnic in nikake zveze z drugimi avstrijskimi ali inozemskimi društvi. Člani takih društev ne smejo nositi posebnih znamenj. Inozemci, ženske in mladoletni ne morejo biti člani političnih društev. Nepolitična društva služijo različnim namenom. Takim društvom prištevamo n. pr. zabavna, podporna, obrtna, planinska, znanstvena društva itd. Vsled pravice zborovanja smejo državljani prirejati javne shode, da se posvetujejo o skupnih in javnih zadevah. Društvene in javne shode, njih namen, kraj in čas zborovanja je vsaj tri dni prej naznanjati dotični politični oblasti (okrajnemu glavarstvu, magistratu, policijskemu ravnateljstvu), ki sme poslati na shod enega ali več zastopnikov. Predsednik dotičnega društva ali shoda je dolžan skrbeti za zakonito postopanje in red pri zborovanju. Predsednik sme zabranjevati ali ustavljati besedo govornikom, pri neredih pa razpustiti sejo ali shod. Tudi vladni zastopnik ima iste pravice ter sme sejo ali shod razpustiti. Člen 13. Vsakdo ima p'avico z besedo, s pismom, tiskom ali slikami svoje mnenje v zakonitih mejah izražati. časopisje se ne sme devati pod cenzuro, a tudi se ne sme omejevati po koncesijskem sistemu. Do leta 1848. je bila cenzura zelo stroga. Zaradi cenzure so zahtevale oblasti, da se jim predlagajo spisi pred tiskom. Tako so se tiskali in prišli v javnost le od oblasti odobreni spisi. Sedaj se pa predlagajo državni oblasti v odobrenje že tiskani časopisi in knjige. Koncesijski sistem je omejitev tiskovne svobode; za izdavanje časopisov je treba posebnega vladnega dovoljenja, ki ga more vlada po svoji volji dati in odreči. Vladi je dovoljeno zaplenjevati tiskovine in časopise, ki bi mogli škodovati javnemu redu in varnosti, ne da bi sodno postopala zoper izdajatelja in pisatelja dotičnih spisov. To je objektivno postopanje. Vendar pa mora zaplenjenje tiskovin opravičiti sodni odlok. Vlada pa lahko izdajatelja in pisatelja ali odgovornega urednika toži pred porotnim sodiščem. To je subjektivno postopanje. Člen 14. Popolna verska in vestna svoboda je vsakomur zajamčena. Uživanje državljanskih in 2)olitičnih pravic je neodvisno od veroizpo-vedanja; vendar se ne smejo kratiti državljanske dolžnosti po veroizpovedanju. Nikdo se ne sme siliti k cerkvenemu opravilu ali k udeležitvi cerkvene svečanosti, ako ni podrejen po zakonu v to opravičeni oblasti. Državljani si smejo prostovoljno izbirati veroizpoved, in sicer morajo odrasli naznaniti prestop k drugi veri dotični oblasti, t. j. okrajnemu glavarstvu ali magistratu. Zaradi prestopa k drugi veri ali zaradi verskega prepričanja se ne sme nihče kaznovati. Navadno slede otroci veroizpove-danju svojih starišev in si ne morejo sami voliti veroizpovedi. Po dovršenem 14. letu pa si lahko vsak državljan prostovoljno voli veroizpovedanje. Ako so stariši različnega veroizpovedanja, se vzgajajo dečki v očetovi veri, deklice pa v veri svoje matere. Vendar pa lahko posebne pogodbe v takem slučaju drugače ukrenejo, če pa je eden izmed starišev katoliške vere, potem se morajo po katoliškem cerkvenem pravu vsi otroci vzgajati v katoliški veri. Prestopijo stariši k drugi veri, tedaj menjajo vero le otroci do 7. leta. Otroci med 7. in 14. letom, torej v dobi šolske dolžnosti, ostanejo šc pri prejšnji veri ter smejo pristopiti k drugi veri še le s 14. letom. Člen 15. Vsaka zakonito priznana cerkev in verska družba ima pravico skupne javne božje službe, urejuje in upravlja samostalno svoje notranje zadeve, ostane v posestvu in uživanju svojih za bogočastje, nauČne in dobrodelne namene določenih zavodov, ustanov in zalog, podvržena pa je, kakor vsaka družba, občnim državnim zakonom. V Avstriji so sledeče verske družbe zakonito priznane: Katoličani vseh treh obredov (latinskega, grškega in armenskega obreda), staro-katoliki, luteranci avgsburške in helvetske veroizpovedi, unitarci, pravoslavni, armensko-gregorjanska cerkev in izraeliti. V Bosni in Hercegovini je tudi 600.000 mohamedancev, ki imajo enake pravice kakor prejšnji. Člen 16. Privržencem zakonito ne priznane veroizpovedi je dovoljena domača božja služba, da le ni niti protizakonita, niti nenravna. Zakonito ne priznane veroizpovedi torej nimajo pravice skupne javne božje službe. Člen 17. Znanstvo je svobodno in svoboden je znanstveni pouk. Pravico, ustanavljati učilišča in vzgajališča ter učiti v njih, ima vsak državljan, kateri je po zakonitem načinu dokazal svojo sposobnost za to. Domači pouk ni podvržen taki omejitvi. Za verski pouk v šolah naj skrbi dotična cerkev ali verska družba. Država ima glede na vse šolstvo pravico najvišje voditve in najvišjega nadzorstva. Vsakdo sme torej hoditi v javne sole, da si tam pridobi potrebno omiko. Tudi verske družbe smejo ustanavljati šole. Zasebne šole so pod- rejene šolskim zakonom in morejo dobiti pravico javnosti, ako popolnoma ustrezajo dotičnim zakonitim zahtevam. Vsak državljan ima pravico samostojno raziskovati različne znanstvene stroke in svoje mnenje in uspehe ustmeno ali pismeno objavljati, ne da bi ga mogla država ovirati na ta ali oni način. Člen 18. Vsakemu je na voljo dano, izvoliti si svoj poklic ter se zanj izobraziti, kakor in kjer hoče. Dedni podložniki si niso volili sami svojega poklica; to je namreč določeval njih graščak ali gospodar. Sedaj si pa sme vsakdo sam voliti poklic in se zanj pripravljati po svoji volji. Svobodnost poklica je posledica enakopravnosti pred zakonom in svobode znanstva, kakor tudi pravice, da so državljanom pristopne vse javne službe. Člen 19. Vsa narodna plemena v državi so enakopravna in vsako pleme ima nedotakljivo pravico, svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti. Država priznava enakopravnost vseh deželnih jezikav v šoli, v uradu in v javnem življenju. V deželah, v katerih stanuje več narodnih plemen, naj bodo javna učilišča urejena tako, da se vsakemu teh plemen dado potrebni pomočiti za izomiko v svojem jeziku in da ne bode nihče siljen, učiti se katerega drugega deželnega jezika. Po členu 19. je državljanom zajamčena narodna enakopravnost; z ozirom na število narodnosti, ki bivajo v naši državi, je to državna potreba. Vsak državljan ima pravico, vlagati pri oblastih prošnje in tožbe v deželnih jezikih, ki se rabijo v dotični deželi, in zahtevati, da se vloge pravilno obravnavajo in rešijo. Deželni jeziki so v Avstriji: nemški, češki, poljski, rusinski, rumunski, italijanski, slovenski in lirvatski. V deželah, kjer prebiva več narodov, naj bodo javna učilišča tako urejena, da se vsakdo lahko izobražuje v svojem jeziku. Člen 30. O dopustnosti začasne in krajevne suspenzije v členih 8, 9, 10, 12 in 13 določenih pravic po odgovorni vladi določuje zakon z dne G. maja 1869., št. 66 drž. zale. 2. Dolžnosti. Osnovni zakoni so dragoceno darilo naše ustavne države. Vsakega državljana sveta dolžnost je torej, da osnovne državne zakone natanko pozna, da jih spoštuje in se točno po njih ravna. Država jamči svojim prebivalcem velike pravice, a državljani imajo tudi napram državi velike dolžnosti, katere je treba vestno izpolnjevati, da se zajamči in pospešuje blaginja državljanov. 1. Prva in najimenitnejša dolžnost avstrijskega državljana je zvestoba Mi pokorščina presvetlemu cesarju. Naši zakoni varujejo posebno Njegovo Veličanstvo in cesarsko obitelj; zoper cesarja in cesarsko obitelj naperjene zločine, pregreške in prestopke kaznuje zakon ostreje nego druge. Vsako početje, ki bi cesarja na zdravju ali svobodi oškodovalo in ga izkušalo spravljati v nevarnost ali pa omejevalo vladarske pravice, je zločin veleizdaje. Dolžnost vsakega državljana je, da zabranjuje take zločine, pregreške in prestopke. Duhovščina in učiteljstvo imata sveto dolžnost in največ prilike, da ljudstvo v tem oziru poučujeta in vzbujata avstrijska patriotska čuvstva. 2. Državljanova dolžnost je, da je pokoren zakonom in naredbam oblasti, ki v cesarjevem imenu izmsujejo zaJcone. Vsakega državljana dolžnost je, da dobro pozna zakone in naredbe, katerih se mora držati. V mnogih slučajih pa človeku že zdrav razum kaže, kaj sme storiti in kaj mu je prepovedano. Zakoni ne priznavajo izgovora: „Dotični zakon mi ni bil znan.“ Vsak državljan bodi podložen višjim oblastim in spoštuj njih naredbe. Zgodi se sicer včasih, da je kaka naredba protizakonita in v škodo temu ali onemu državljanu ali pa da prekorači uradnik oziroma varstveni organ svoj delokrog. Tudi v takih slučajih bodi pokoren dotični naredbi in se ne ustavljaj oblastim. Če se ti godi krivica, pritoži se potem pri pristojni višji oblasti! 3. Plačuj točno in vestno različne davke. Ljudstvo smatra navadno davke za težko breme; poučevati se ga torej mora, da država brez davkov ne bi mogla obstati in tudi posameznik ne bi bil varen svojega življenja in imetja. V izobrazbo ljudstva potrebuje država duhovnikov in učiteljev. Da se ohrani mir in red v državi, potrebujemo uradnikov, varstvenih organov in vojakov. Za prospeh gmotnega blagostanja, za poljedelstvo, rudarstvo in kupčijo je treba cest, železnic, plovnih rek, prekopov i. t. d. Vse te naprave koristijo državi in posamezniku, a bi ne bile mogoče, ako ne bi državljani plačevali različnih davkov in dajali za to potrebnega denarja. 4. Vsakega državljana dolžnost je, da zastavi v sili svoje življenje za cesarja in domovino. V to svrho je uvedena občna vojna dolžnost, katero izpolnjuj vsak za vojaštvo sposobni državljan. Vojna dolžnost traja dvanajst let in se začenja z edenindvajsetim letom. Končno pa je še treba v črni vojski služiti do dvainštiridesetega leta. II. Ljudsko zastopstvo. Ljudsko zastopstvo v avstrijskih deželah je trojno: 1. Skupno zastopstvo za vse avstrijske dežele ali državno zastopstvo: državni zbor (Reichsrat). 2. Posebno zastopstvo za vsako posamezno deželo ali deželno zastopstvo: deželni zbmi (Landtage). 3. Občinsko in okrajno zastopstvo: občinski zastopi (Gemeindevertretungen) in okrajni zastopi (Bezirksvertretungen). 1. Državni zbor. V državnem zboru so zastopane vse avstrijske dežele. Državni zbor zboruje na Dunaju in se deli v gosposko in poslansko zbornico. Člani gosposke zbornice (Herrenhansmitglieder) so: 1. vsi doletni avstrijski nadvojvode; 2. doletni glavarji tistih avstrijskih plemenitaških rodbin, ki so znamenite po obsežnem veleposestvu in katerim cesar podeli dedno državnozborsko dostojanstvo; 3. vsled svojega cerkvenega dostojanstva vsi nadškofje in škofje s knežjim dostojanstvom; 4. odlični možje, ki so si pridobili zasluge za državo ali cerkev, znanost ali umetnost, in katere cesar imenuje za dosmrtne člane gosposke zbornice; njih število je po volilnem zakonu z dne 26. januarja 1907 omejeno (numerus clausus) in ne sme biti manjše kakor 150 in ne večje kakor 170. Predsednika in podpredsednike gosposke zbornice imenuje cesar. Poslanska zbornica (Abgeordnetenhaus) šteje po omenjenem volilnem zakonu 516 poslancev, ki so izvoljeni na 6 let na podlagi splošne, enake in direktne ali neposredne volilne pravice. Po preteku 6 let, ali če se poslanska zbornica razpusti, se vrše nove volitve. Število poslancev je za posamezne kraljevine in dežele tako določeno: Za Češko 130 za Bukovino 14 „ Dalmacijo 11 „ Moravsko 49 „ Galicijo in Vladimirijo . 106 „ Šlesko 15 „ Avstrijo pod Anižo . . 64 „ Tirolsko 25 „ Avstrijo nad Anižo . . 22 „ Predarlsko 4 „ Salzburško 7 „ Istro 6 „ Štajersko 30 „ Goriško in Gradiško . . 6 „ Koroško 10 „ Trst in njegovo okolico 5 „ Kranjsko 12 Vsak volilni okraj voli enega poslanca. Volilni okraji v onih deželah, v katerih stanuje več narodov, so razdeljeni po narodnostih. Tako ima n. pr. Štajersko 23 nemških in 7 slovenskih volilnih okrajev, Kranjsko 11 slovenskih in 1 nemškega, Koroško 9 nemških in 1 slovenskega, Istra 3 laške, 2 hrvatsko-slovenska in 1 hrvatskega, Goriška in Gradiška 3 slovenske in 3 laške, Trst z okolico 4 laške in 1 slovenskega. Aktivno volilno jrravico ima vsaka oseba moškega spola, ki je najmanj 24 let stara, po določilih volilnega reda za državni zbor ni izvzeta 2* ali izključena od volilne pravice in stanuje v tisti občini, v kateri ima volilno pravico, na dan razpisa volitve najmanj že leto dni. Pasivno volilno pravico ima vsaka oseba moškega spola, ki ima aktivno volilno pravico, avstrijsko državljanstvo vsaj tri leta in je do- vršila 30 let starosti. Od aktivne in pasivne volilne pravice so izvzeti trajno ali časno aktivno službujoči častniki, vojaški duhovniki, moštvo oborožene sile, oziroma orožništva. Vojaški uradniki imajo samo aktivno volilno pravico. Od volilne pravice so izključeni: 1. Vse osebe, ki niso samosvoje, ampak so pod očetovsko oblastjo, varstvom ali skrbstvom. 2. Tisti, ki žive od javne milodarnosti ali občinskih novcev. 3. Osebe, ki so v konkurzu, do konca konkurza. 4. Osebe, katerim je sodišče odtegnilo očetovsko oblast. 5. Osebe, ki so bile obsojene zaradi kaznivih dejanj, za dobo kazenskih posledic. Volilne upravičence vsake občine mora občinski predstojnik (župan) v abecednem redu vpisati v posebnih volilnih imenikih. Politična okrajna oblast pregleda imenike volilcev in odloča o reklamacijah. Imeniki morajo biti razgrnjeni v občinskem uradu štirinajst dni, da se morebitne napake popravijo. Samo tiste osebe imajo volilno pravico, ki so v volilnem imeniku. Reklamacije zoper imenik volilcev lahko vlože tiste osebe, ki imajo v dotičnem volilnem okraju volilno pravico, ker so sprejeti za volitev neupravičeni ali ker niso sprejeti volilni upravičenci. Volilcem se dostavijo izkaznice in glasovnice, na katerih mora biti uradni pečat cesarskega političnega oblastva ali občinskega urada v mestih z lastnim ustavom ter kraj in čas volitve označen. Vsaka druga ne oblastveno izdana glasovnica je neveljavna. Volilna pravica se mora izvrševati le osebno. Vsak volilni upravičenec ima pravico samo do enega glasu. Volitev je tajna. Tisti je izvoljen, ki ima zase več nego polovico vseh oddanih veljavnih glasov. Ako se ni dosegla absolutna večina glasov, se ukrene ožja volitev. Pri ožji volitvi se morajo volilci omejiti na tisti dve osebi, ki sta imeli pri prejšnji volitvi zase relativno največ glasov. V nekaterih kronovinah je volilna dolžnost, kakor na Nižjem Avstrijskem, Gorenjem Avstrijskem, Salzburškem, Predarlskem, Kranjskem,1) Moravskem in Sleskem. Tiste volilne upravičence, ki se brez tehtnega vzroka ne udeleže volitve, kaznuje politična oblast. Na Moravskem sc volilci istega volilnega okraja po svoji narodnosti vpišejo v posebne imenike in volijo po narodnostih ločeni („Nationaler Kataster“). ‘) Na Kranjskem obstaja volilna dolžnost tudi za dožolnozborsko, v Ljubljani pa tudi za občinske volitve. V več narodno jako mešanih okrajih v Galiciji se volita po dva poslanca in po dva namestnika v vsakem volilnem okraju. V področje državnega zbora spadajo vse zadeve, ki se nanašajo na pravice, dolžnosti in koristi, ki so vsem v državnem zboru zastopanim kraljevinam in deželam skupne in niso pridržane delegacijama. V področje državnega zbora spada torej: 1. glede zunanjih zadev: pretehtovanje in odobravanje trgovinskih pogodb in takih državnih pogodb, ki cesarstvo ali kateri del cesarstva obtežujejo ali posameznim državljanom dolžnosti nakladajo, ali po katerih bi se ozemlje v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel predrugačilo; 2. glede vojaštva: sklepati o vseh zadevah, ki se tičejo tega, kako, po katerem redu in doklej bode veljala dolžnost vojaške službe, zlasti pa vsako leto dovoljevati število mož, ki se imajo vzeti v vojake, in pa postavljati splošne določbe z ozirom na priprego, oskrbovanje in nastanje-vanje vojske ali armade; 3. glede ustavopravnega razmerja: a) dajati zakone v obliki, kako se bodo obravnavale tiste zadeve, katere so se v dogovoru z deželami ogrske krone določile, da so skupne; b) dajati zakone o zadevah, tičočih se dolžnosti in razmerij, ki jih imajo posamezne dežele med seboj; c) dajati zakone, ki se imajo izdati za izvršitev državnih osnovnih zakonov o občnih pravicah državljanov, o državnem sodišču, o sodni, vladni in iz-vrševalni oblasti; d) dajati zakone o glavnih potezah za uredbo sodnih in upravnih oblastev; 4. glede notranje uprave: a) dajati zakone o državljanstvu in domo-vinstvu, o policiji zastran tujcev in o potnih listih, kakor tudi o ljudskem štetju; b) o verskih razmerah, o pravici, ustanovljati društva in sklicevati shode, o tisku in obrambi duševne lastnine; c) postavljati načela za pouk v ljudskih šolah in gimnazijah, potem dajati zakone o vseučiliščih; d) dajati zakone zastran zdravstva, kakor tudi zastran odvrnitve kužne bolezni in živinske kuge; 5. posebno glede narodnega gospodarstva: a) urejevati denarstvo, denarni kov in bankovstvo (Geld-, Münz- und Zettelbankwesen), carinske in trgovske zadeve, kakor tudi telegrafe, pošte, železnice, brodarstvo in druga državna občila; b) dajati zakone o kreditu, bankah, privilegijih in obrtu, izvzemši zakonodajstvo o pravici točenja ali propinacije (Propinationsrecht), potem dajati zakon o meri in uteži, o obrambi za marke in izdelke; 6. glede pravosodstva: dajati zakone o kazenskem pravosodstvu in o policijskih kaznih, kakor tudi o civilnem pravu, izvzemši zakonodajstvo, o notranji uredbi javnih knjig in o takih zadevah, katere po deželnih ustavah in po tem osnovnem zakonu spadajo v področje deželnih zborov, dalje dajati zakone o trgovskem in meničnem pravu, o pomorskem, rudarskem in fevdnem pravu; 7. glede finančnih zadev: določevati proračune državnega gospodarstva in pretresati sklenjene račune (Budgetrecht), vsako leto dovoljevati davke, ki se naj pobirajo, dajati zakone zastran samoprodajnih reči (Monopole) in vladarskih pravic ali regalov (Regalien), najemati posojila, preobračati sedanje državne dolgove, prodajati, izpreminjati in obteževati nepremično državno imetje in sploh opravljati vse finančne zadeve, katere so skupne kraljestvom in deželam zastopanim v državnem zboru. Državni poslanci uživajo imuniteto (Immunität) ali nedotakljivost in niso odgovorni za svoje glasovanje, za svoje govore so pa odgovorni samo državnemu zboru. Noben član državnega zbora se ne sme med zasedanjem zaradi kaznivega dejanja brez dovoljenja zbornice zapirati ali sodnijsko preganjati, izvzemši slučaj, da so poslanca pri izvrševanju kaznivega dejanja zalotili. V vsakem slučaju pa ima sodišče sodnje postopanje proti poslancem naznaniti državnozborskemu predsedniku in na zahtevanje zbornice jih iz zapora izpustiti, oziroma sodnje postopanje za dobo celega zasedanja opustiti. Državni zbor ima po zakonu z dne 25. julija 1867 tudi pravico avstrijske ministre zaradi kršitve zakonov ali ustave na odgovor poklicati in jih obtožiti. O obtožbi odločuje posebno državno sodišče (Staatsgerichts-hof), ki je sestavljeno iz 24 neodvisnih in zakonov veščih avstrijskih državljanov, ki niso člani državnega zbora in ki so voljeni napol od obeh zbornic državnega zbora na 6 let. Vsaka zbornica državnega zbora voli nadalje po 5 članov v pri-gledno leomisijo za državne dolgove (Staatsschulden-Kontrollkommission). Ta komisija mora skrbeti za ustavno upravljanje državnih dolgov, mora vsako leto poročati državnemu zboru o svojem delovanju in dvakrat na leto sestaviti izkaz o stanju državnih dolgov, ki se objavlja v uradnem delu „Wiener Zeitung“. Poslovni red državnega zbora. Cesar sklicuje vsako leto državni zbor. Poslanska zbornica voli sama predsednika in 5 podpredsednikov. Predsednik otvarja poslansko zbornico in jo zaključuje po dovršeni nalogi ali po cesarjevem naročilu. Za časa zasedanja državnega zbora dobe poslanci 20 kron na dan (dijete, Diäten), in odškodnino za vožnjo. Tem dohodkom se poslanci ne smejo odreči. Ministri in predsedniki osrednjih uradov imajo pravico, se udeleževati vseh posvetov državnega zbora in zagovarjati svoje predloge. Vsaka zbornica sme ministrom zastaviti vprašanja, od njih zahtevati pojasnila (n. pr. o vnanjem položaju) in izraziti vladi svoje mnenje v obliki adrese ali po resolucijah ali sklepih. Zalcone predlagati imajo pravico vlada in obe zbornici državnega zbora. Navadno se zakon najprej predlaga v poslanski zbornici, če se predlaga kak zakonski predlog v poslanski zbornici, sklenejo poslanci navadno, da sc izroči dotični predlog kakemu odboru (odseku) v posvetovanje. če je odbor dovršil posvetovanje, potem šele obravnava tak predlog cela poslanska zbornica. Da sklep državnega zbora obvelja, mora biti v poslanski zbornici 100 Slanov, v gosposki zbornici pa 40 članov navzočih in v obeli zbornicah mora zanj glasovati absolutna ali nadpolovična večina pričujočih. Le pri predlogih, ki nameravajo predrugačiti ta osnovni zakon, kakor tudi državni osnovni zakon o občnih pravicah državljanov, o ustanovitvi državnega sodišča, o sodni oblasti in pa o rabi vladne in izvršujoče oblasti, je treba za sklepčnost teh predlogov navzočnosti najmanj polovice poslancev in dve tretjinske večine glasov. Zakonski predlog, ki je sprejet v poslanski in gosposki zbornici se predloži cesarju v sankcijo. Po cesarjevi potrditvi in po podpisu (Kontrasignierung) enega ministra se razglasi zakon v uradnem delu „Wiener Zeitung“ in v državnem zakoniku (Reichsgesetzblatt) in zadobi veljavo takoj ali z dnevom, katerega določi cesar. Ako bi se v času, kadar državni zbor ni zbran, pokazala potreba zakonske odredbe, sme se taka odredba s cesarskim ukazom pod odgovornostjo skupnega ministerstva izdati (§ 14. državnega osnovnega zakona). Vendar pa se ne sme vsled takega ukaza ustava izpremeniti ali pa državni zaklad trajno obtežiti in se mora ukaz predložiti državnemu zboru v prvih 4 tednih zasedanja. Če se to ne stori, ali če ena ali druga zbornica državnega zbora dotične odredbe ni odobrila, mine postavna moč take odredbe. 2. Deželni zbori. Deželni zbori so zastopi posameznih avstrijskih dežel in zborujejo navadno v dotičnih glavnih mestih. V Avstriji je 17 deželnih zborov. Vsaka avstrijska dežela ima po en deželni zbor, samo Tirolska in Pred-arlska dva, in sicer enega za Tirolsko in enega za Predarlsko, Primorsko pa tri in sicer enega za Goriško in Gradiško, enega za Istro in enega za Trst z okolico. Tržaški občinski svet zboruje v dobi zborovanja deželnih zborov tudi kot deželni zbor. Člani deželnih zborov so: I. Osebe, ki so že po svojem dostojanstvu deželnozborski poslanci in sicer nadškofje, škofje, na Tirolskem tudi štirje voljeni zastopniki opatov in proštov in vseučiliščni rektorji (takozvani virilni glasovi, Virilstimmen). II. Od ljudstva za dobo 6 let voljeni poslanci. V deželni zbor volijo sledeče volilne skupine: 1. veleposestvo, 2. mesta, trgi in obrtni kraji, 3. trgovske in obrtne zbornice, 4. kmetske občine, 5. splošna volilna skupina na Nižjem Avstrijskem, Gorenjem Avstrijskem, Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Predarlskem in Moravskem. V tej skupini volijo volilci prvih štirih volilnih skupin in tudi vsi vsaj 24 letni državljani brez ozira na davek, torej vsi tisti, ki volijo tudi v državni zbor. Prva, druga in tretja volilna skupina voli pismeno, direktno in tajno, četrta in peta volilna skupina volita v nekaterih deželah ravno tako, v drugih pa ustmeno in indirektno ali po volilnih možeh. Na 500 prebivalcev pride eden volilen mož in ti volilni možje volijo potem šele poslanca. Poslance iz volilnega razreda velikega posestva volijo direktno posestniki tistih v deželni deski (Landtafel) vknjiženih posestev, za katera plačujejo davek, ki je v različnih kronovinali različen in znaša 100—500 kron, od katerega zneska pa znaša zemljarina (zemljiški davek, Grundsteuer) najmanj štiri petine. Poslance iz volilne skupine mest, trgov in obrtnih krajev in kmetskih občin volijo neposredno vsi tisti občani, ki imajo občinsko volilno pravico v občinah s tremi volilnimi razredi in spadajo v prvi in drugi razred. V občinah, kjer sta samo dva volilna razreda, volijo tiste po velikosti letnega cesarskega neposrednega davka razvrščene osebe, ki plačujejo prve dve tretjini vsega v občini plačanega davka. V nekaterih deželah pa volijo v drugi in četrti volilni skupini vsi občinski volilci, kateri plačujejo najmanj po 8—10 K cesarskega neposrednega davka. Poslance v tretji volilni skupini volijo Člani trgovske in obrtne zbornice in njih namestniki. Pogoji za volilno pravico v deželni zbor so v obče isti kakor za državni zbor. Aktivno volilno pravico ima vsak samopravni avstrijski državljan moškega spola, ki je dopolnil 24. leto svojega življenja, samo v volilnem razredu velikega posestva se med volilce štejejo tudi svoje-pravne ženske. Izvoljen poslanec mora imeti avstrijsko državljanstvo, vse avstrijske državljanske pravice, starost 30 let in aktivno volilno pravico vsaj v enem izmed prvih 4 razredov dotične dežele. Vsak volilec sme samo v enem volilnem kraju in praviloma samo osebno voliti. Izjemoma je dovoljeno volilcem v veleposestvu voliti po pooblaščencu, ki bodi sam volilec v veleposestvu. Samo ženske in vojaške osebe v aktivni službi izvršujejo svojo volilno pravico le po pooblaščencih, ki pa morajo imeti volilno pravico v dotičnem volilnem razredu. Deželni zbori imajo različno število poslancev in sicer: Dežele in kronovine Deželni predsedniki Število dežel, odbornikov Cerkveni do- j stojanstveniki Vseučiliščni rektorji Iz veleposestva j| Iz mest in trgov | Iz trgovskih in 1 obrtn. zbornic || ja 3 S.o S® s-g /A ° bi Iz občne vo- 1 lilne skupine | _ cd §* Ji c» Dolenje Avstrijsko . Deželni maršal 6 2 i 16 15 4 31 58 127 Gorenje Avstrijsko . « « 7 i — 10 19 2 22 14 69 Salzburško Deželni glavar 5 i — 5 16 11 6 39 Štajersko « C 7 2 i 12 28 6 28 10 87 Koroško < « 4 1 — 10 10 3 15 4 43 Kranjsko < « 5 1 — 10 10 2 16 11 50 Goriška in Gradiška C « 4 1 — 6 5 2 10 6 30 Istra « « 5 3 — 5 14 2 15 8 47 Tirolsko « « 6 3+4' i 10 16 34 — 68 Predarlsko « < 6 1 — 5 1 14 5 26 Češko Deželni nadmaršal 8 4 2 70 8 7 — 79 242 Moravsko Deželni glavar 8 2 — 30 46 53 20 151 Šlesko C « 4 1 — 9 12 9 — 31 Galicija Deželni maršal 6 8 2+22 44 31 14 — 161 Bukovina Deželni glavar 8 1 1 13 — 2 28 18 63 Dalmacija Deželnozbor. predsed. 5 2 — 10 1 1 20 — 43 Trst z okolico zastopa občinski svet (mestni svet, Stadtmagistrat), ki ima 80 članov. Kranjski deželni zbor ima po volilnem zakonu z dne 26. avgusta 1908, št. 15 dež. zakonika enega virilista in sicer knezoškofa ljubljanskega in 49 voljenih poslancev. Cesar skliče deželni zbor vsako leto vsaj enkrat v posvetovanje o deželnih zadevah ter ga more vsak čas razpustiti in razpisati nove volitve. Deželnega poglavarja, ki se imenuje deželni glavar (na Nižjem Avstrijskem, Gorenjem Avstrijskem in v Galiciji deželni maršal, na Češkem deželni nadmaršal, v Dalmaciji deželnozborski predsednik) in njegovega namestnika imenuje cesar izmed deželnih poslancev na šest let. Deželni glavar otvarja po cesarju sklicani deželni zbor, vodi deželni zbor in ga sklepa, kadar so naloge dovršene ali kadar dobi najvišje povelje. Pri vstopu v deželni zbor obljubujejo poslanci namesto prisege deželnemu glavarju, da bodo zvesti in pokorni cesarju, da se bodo držali zakonov in da bodo vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Deželni poslanci uživajo glede na nedotakljivost iste pravice kakor državni poslanci. ') 4 voljeni zastopniki opatov in proštov. *) Predsodnik akademije znanosti v Krakovom in rektor tehnike v Lvovu. V področje deželnega zbora spadajo: I. Vse navedbe: 1. glede obdelovanja zemlje; 2. glede javnih stavb, katere se plačujejo iz deželnih sredstev; 3. glede dobrodelnih zavodov, kateri se zakladajo iz deželnega imetja; 4. glede deželnega proračuna in obračuna. II. Natančnejše naredbe v mejah splošnih zakonov: 1. glede občinskih zadev; 2. glede cerkvenih in šolskih zadev; 3. glede priprege, oskrbovanja in nastanitve vojske. III. Naredbe o drugih zadevah, katere se tičejo deželne koristi ali potrebe in katere se po posebnih odredbah odkaznjejo deželnemu zastopa. Kazen tega je deželni zbor tudi sklican, da izreče svoje mnenje, kako razglašeni splošni zakoni in naredbe odgovarjajo deželni koristi. Deželni zbor razpolaga nadalje z deželnim imetjem in sme v pokritje stroškov pobirati na prave cesarske davke deželne doklade do 10°/o> za višje doklade je treba cesarskega privoljenja. Sklepi deželnega zbora, po katerih bi se deželno imetje prodalo, stalno zadolžilo ali zastavilo, potrebujejo cesarske potrditve. Dalje sklepa, kateri znesek se deželnemu odboru za vedno dovoli, oziroma, samo za kaka posebna gospodarska opravila; nastavlja tudi deželne uradnike in sluge ter določa, kako morajo ti svojo službo opravljati. Seje deželnega zbora so javne. Vlada predlaga deželnemu zboru zakonske predloge o deželnih zadevah, vendar ima to pravico tudi deželni zbor. Za sldepanje v deželnem zboru je treba, da je nad polovico vseh članov navzočih, in za veljavnost sklepa zadostuje nadpolovična večina navzočih poslancev. Če je število glasov enako, ne obvelja v razpravi stoječi predlog. Za sklepe o nasvetovanih izpremembah deželnega reda je treba navzočnosti vsaj treh četrtin vseh članov in pritrditve vsaj dveh tretjin navzočih poslancev. Od deželnega zbora sprejeti deželni zakon se predloži cesarju v potrditev ali sankcijo. Po cesarjevi potrditvi se razglasi zakon v deželnem uradnem listu (na Kranjskem v „Laibacher Zeitung“) in v deželnem zakoniku (Landesgesetzblatt), ki izhaja v dotičnih deželnih jezikih in ima seveda le za dotično deželo veljavo. Deželni odbor je upravni in izvrševalni organ deželnega zbora in se voli izmed deželnozborskih poslancev. Načelnik deželnega odbora je deželni glavar, v njegovi odsotnosti pa po deželnem glavarju določeni odbornik. Deželni odbor ima razun deželnega glavarja 4—9 odbornikov. Kranjski deželni odbor ima n. pr. razen deželnega glavarja šc 5 odbornikov, in sicer volijo enega poslanci velikega posestva, enega poslanci mest in trgov ter trgovske in obrtne zbornice, enega poslanci kmetskih občin, enega poslanci splošnega volilnega razreda ter enega vsi zbrani deželni poslanci iz srede deželnega zbora. Deželni odbor podpirajo pri poslovanju zato nastavljeni deželni uradniki. Funkcijska doba deželnih odbornikov se sicer neha z razpustom deželnega zbora, vendar pa poslujejo deželni odborniki še tako dolgo, da novovoljeni deželni zbor voli novi deželni odbor. Deželni odbor pripravlja vse, česar je treba za seje deželnega zbora, in preiskuje, če so novi deželni poslanci prav izvoljeni ali ne, ter poroča o tem deželnemu zboru, kateri ima verifikacijo novoizvoljenih poslancev. 3. Občinski zastop. Vsa zemlja avstrijskih dežel je z malimi izjemami (cesarski gradovi s pripadajočimi vrti in gaji) razdeljena v politične ali selske občine (Orts-gemeinden). Občani (Gemeindemitglieder) so: 1. domačini (Gemeindeangehörige), to so tisti avstrijski državljani, kateri imajo v dotični občini domovinsko pravico, 2. občinsld družnild (Gemeindegenossen), to so tisti občani, ki so sicer brez domovinske pravice v dotični občini, pa stalno stanujejo v občini in imajo tamkaj ali kako hišo ali kako zemljišče, ali plačujejo od svojega v občini izvrševanega obrta ali od svojega zaslužka ali od kakega drugega dohodka v občini predpisane direktne davke, in 3. Častni občani (Ehrenbürger), to so tisti avstrijski državljani, ki so si za državo, deželo ali za občino pridobili zaslug in katerim je občina brez ozira na njih bivališče podelila častno občanstvo. Občani, ki stanujejo po mestih in trgih, se imenujejo meščani in tržani, častni občani pa častni meščani in tržani. Občani imajo pravico, da v miru prebivajo v občini. Oni so deležni občinskih dolžnosti in bremen. Občinski domačini imajo vrh tega še pravico, če ubožajo, da občina zanje skrbi po njihovi potrebi. Meščanom in tržanom je pridržana pravica do ustanov in naprav, samo zanje napravljenih. Častni meščani, tržani in občani imajo iste pravice kakor občinski deležniki, toda brez njihovih dolžnosti. Vsi drugi, kateri niso občani, se imenujejo vnanji (Auswärtige); pa tudi vnanjim ne sme občina kratiti prebivanja v svojem ozemlju, dokler oni in njih družine žive brez madeža in dokler občinski milodarnosti niso nadležni. Občinski zastop (Gemeindevertretung) zastopa občino v njenih zadevah in obstaja iz občinskega odbora (Gemeindeausschuß) in občinskega predstoj-ništva ali starejsinstva (Gemeindevorstand). Število članov občinskega odbora je v različnih občinah po številu prebivalstva različno. Po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. štev. 32 obstaja na Kranjskem občinski odbor v občinah, ki imajo manj kot 100 volilcev, iz 9 članov, v občinah, ki imajo 100—300 volilcev, iz 12, v onih, ki imajo 301—600 volilcev, iz 18 (kakor n. pr. v Novem mestu), v onih, ki imajo 601—1000 volilcev, iz 24, in v občinah, ki imajo nad 1000 volilcev iz 30 članov. Za nameščanje zadržanih ali manjkajočih odbornikov naj sc izvoli v vsaki občini najmanj pol toliko namestnikov, kolikor je odbornikov. Občinski odbor voli iz svoje srede občinsko starejsinstvo, ki sestoji iz župana in iz vsaj dveh občinskih svetovalcev. Ljubljanski občinski zastop se imenuje občinski svet (Gemeinderat) in obstaja po zakonu z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 31. iz 45 občinskih svetovalcev in ravno toliko namestnikov. Pri občinskih volitvah imajo aktivno volilno pravico vsi občani. Nadalje imajo pravico voliti tudi država, dežela, javni zakladi, to-zemske ustanove, zavodi, korporacije, društva in družbe, ako jim je vsaj eno leto predpisan v občini davek, ki je podvržen občinskim dokladam. Navadno so volilni upravičenci po davčni vsoti razdeljeni v tri volilne razrede (kakor n. pr. na Kranjskem), v manjših občinah sta tudi samo dva volilna razreda. V prvem volilnem razredu volijo razen častnih občanov1) in jurističnih oseb (Juristische Körperschaften) naj višji davkoplačevalci, ki plačujejo tretjino skupne davčne vsote v občini. V drugem razredu imajo volilno pravico: 1) Davkoplačevalci, ki plačujejo po visokosti davkov drugo tretjino davčne vsote. 2) Sledeče osebe moškega spola brez ozira na davčno vsoto, če imajo vsaj že eno leto svoje redno bivališče v občini in če že niso vsled visokosti davkov vpisani v prvem volilnem razredu, in sicer: a) duhovniki, ki so nameščeni v dušnem pastirstvu, ali ki so stalno ali začasno upokojeni; h) dvorni, državni, deželni uradniki in uradniki javnih zakladov in c. kr. državnih železnic v aktivni službi in v pokoju; c) upokojeni častniki (avditorji, vojaški zdravniki, vojaški računovodje) in vojaški duhovniki v pokoju in v razmerju izven službe, kakor tudi aktivno službujoči, upokojeni in v razmerju izven službe stoječi vojaški uradniki; d) doktorji in magistri, kateri so dosegli svojo akademično stopnjo na kakšnem avstrijskem vseučilišču, pooblaščeni civilni tehniki in rudniški inženirji ter oni tehniki, kateri so prestali na kakšni tuzemski tehniški visoki šoli stroge izkušnje; 1) Po novom občinskem volilnom rodu na Kr Mij ukom častni občani nimajo volilno pravico. e) stalno nameščeni voditelji, nadučitelji in učitelji na ljudskih in meščanskih šolah in na višjih učiliščih nameščeni ravnatelji, profesorji in učitelji; vse te osebe tudi, če so stalno ali začasno upokojeni. 3) Stalno nameščene, stalno ali začasno upokojene učiteljice na ljudskih in meščanskih šolah, če vsaj že eno leto stanujejo v občini. 4) Tiste osebe moškega in ženskega spola, ki imajo vsaj že dve leti svoje redno bivališče v občini in katerim se je v tem času vsaj že eno leto sem v občini predpisalo najmanj 20 K na neposrednih davkih, ki niso podvrženi občinskim dokladam. V tretjem volilnem razredu volijo: 1) Vsi tisti volilci, ki imajo volilno pravico v prvem in drugem volilnem razredu. 2) One osebe moškega in ženskega spola, ki stanujejo vsaj že dve leti redno v občini in katerim se je v tem času vsaj že eno leto sem v občini predpisalo manj kakor 20 K na neposrednih davkih, ki niso podvrženi občinskim dokladam. 3) Sploh vse tiste osebe moškega spola, ki imajo vsaj že tri leta svoje redno bivališče v dotični občini. Volilna pravica se praviloma osebno izvršuje. Vendar pa veljajo sledeče izjeme: 1) za ženo, ki živi v zakonu, voli njen mož, za druge samosvoje ženske pa njih pooblaščenci,1) ki pa morajo v vsakem slučaju 24 let stari biti; 2) osebe, ki so odšle iz občine po občinskih ali drugih javnih poslih, lahko postavijo pooblaščence, da zanje volijo; 3) ravno tako lahko izvršujejo svojo volilno pravico po pooblaščencih posestniki v občini se nahajajočih zemljišč ali obrtnih podjetij, kateri prebivajo v drugi občini; 4) za državo, deželo, ustanove, zavode in javne zaklade volijo brez pooblastila tisti, katere za to postavijo njih upravni organi; 5) za korporacije, društva in družbe volijo tudi brez pooblastila tisti, ki jih morajo po določilih zakona ali pravil na zunaj zastopati. Ako pa jih več oseb zastopa, določijo izmed sebe enega, ki naj za nje voli. Vsak občan, ki ima pravico biti izvoljen, mora izvolitev sjrrejeti, ako je izvoljen pravilno za odbornika ali namestnika ali za svetovalca. Izvolitev v občinski zastop lahko odklanjajo: 1) duhovniki in javni učitelji; 2) aktivni dvorni, državni, deželni in javnih zakladov uradniki in služabniki; 3) vojaki; 4) nad 60 let stare osebe; ') V Ijubljani pa morajo po novem volilnem rodu tudi žensko osebno izvrševati volilno pravico. 5) osebe, ki so bile pretekla zadnja tri leta pred volitvijo občinski svetovalci, za prihodnja tri leta; 6) osebe, ki imajo na sebi kakšno telesno hibo, katera bi jim branila opravljati navadne dolžnosti, ali ki trajno hudo bolehajo; 7) osebe, ki so vsled svojih navadnih opravil pogosto ali dalje časa vsako leto z doma. Kdor brez zakonitega vzroka ne sprejme izvolitve v občinski odbor ali noče po sprejeti izvolitvi dalje poslovati, zapade globi, katero odmeri deželni odbor lahko do 200 K, ako ga občinski zastop naprosi. Globa gre v občinsko blagajnico. Odborniki, namestniki in Člani starejšinstva- se volijo za tri leta in ostanejo tudi po preteku treh let tako dolgo v službi, dokler niso novi zastopniki izvoljeni. Odstopniki se zopet lahko volijo, če jim zakon ne brani. Župan in svetovalci morajo pri nastopu službe predstojniku okrajnega oblastva ali njegovemu namestniku vpričo občinskega pdbora obljubiti, da bodo cesarju zvesti in pokorni, da se bodo zakonov držali in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. — Odborniki in namestniki opravljajo brezplačno službo. Občina lahko sklene, ali naj župan in občinski svetovalci iz občinskih dohodkov dobivajo kako nagrado. Vsem občinskim zastopnikom se povrnejo le stroški, katere imajo pri poslovanju. Občina ima domače in izročeno področje. Domače občinsko področje je tisto, v katerem sme občina, držeč se obstoječih državnih in deželnih zakonov, sama zase po svoji volji ravnati in gospodariti. V domače področje spada sploh vse, kar so posebno tiče občinske koristi in kar lahko občina v svojih mejah in po svojih močeh oskrbuje in izvršuje. V domači občinski delokrog posebno spadajo: 1) Svobodno gospodarstvo z občinskim imetjem in občinskimi zadevami. 2) Občinsko redarstvo, zlasti: a) skrb za varnost osebe in lastnine; b) skrb za vzdrževanje občinskih cest, potov, trgov, prostorov in mostov, za varni in lahki promet po cestah, ulicah in vodah, za vzdrževanje prekopov ali kanalov, javnih vodnjakov, vodovodov, javnih kopališč in drugih občinskih naprav; c) poljska policija; d) nadzorovanje živil in tržnega prometa, posebno pa nadzorovanje mere in uteži; e) zdravstveno redarstvo; f) nadzorovanje poslov in delavcev in skrb, da se izvršuje poselski red; (/) nravstveno redarstvo; hJ stavbinska policija; i) požarna policija. 3. Dajati ženitovanjske zglasnice. 4. Skrb za občinske dobrodelne zavode in preskrbovanje občinskih ubožcev. 5) Po zakonu uravnani vpliv do srednjih šol, katere vzdržuje občina, potem do ljudskih šol in skrb, da se šole ustanavljajo, vzdržavajo in za-kladajo po določilih dotičnih zakonov. 6) Poskus, poravnati ljudi, ki se pravdajo med seboj, po občinskih zaupnikih. 7) Izvrševanje prostovoljne prodaje premičnin in prostovoljnega dajanja v zakup nepremičnin dražbenim potom. Iz višjih državnih ozirov se smejo po nekaterih občinah zlasti v velikih mestih in v obmejnih krajih nekatera opravila krajne policije po zakonu izročiti posebnim cesarskim organom (n. pr. policijskemu ravnateljstvu, policijskemu poverjeništvu). Izročeno občinsko področje je tisto, ki naklada občini dolžnost, da sodeluje za namene javne uprave. To področje določujejo splošni zakoni in v mejah teh deželni zakoni. Izročeno področje je mnogostransko in ga nahajamo več ali manj v vseh strokah javne uprave. Tako sodeluje občina n. pr. pri novačenju, volitvah, pobiranju davkov i. t. d. Mesta s svojim zakonom ali statutom niso podrejena občnemu občinskemu zakonu in imajo glede na izročeno občinsko področje posebne pravice. Občinski zastop upravlja tudi za dotično mesto obenem posle okrajnega glavarstva ter ima zato posebne uradnike ali magistrat. Župana v takih mestih potrjuje cesar. Taka mesta so n. pr. Dunaj, Gradec, Celovec, Ljubljana, Trst, Gorica, Maribor, Celje, Ptuj, Rovinj i. dr. Ljubljana ima po zakonu z dne 5./VII1. 1887, dež. zak. št. 22. in z dne 17./X. 1910, dež. zak. št. 31. poseben volilni red in poseben občinski red. StroŠIci za občinske potrebe se pokrivajo z občinskimi dohodki in občinskimi dokladami. Občinski odbor sme namreč v pokritje občinskih stroškov tudi pobirati občinske doklade. Take doklade so: Doklade k direktnim davkom ali k užitnini, doklade in davki, ki niso doklade k davkom, in dela za občinske potrebe. Občinske doklade sme občina pobirati le do 15% direktnih državnih davkov ali užitnine, doklade nad 15% določuje deželni odbor, doklade nad 50% direktnih davkov ali nad 30% užitnine so pa odvisne od dovoljenja deželnega odbora in od pritrditve političnega deželnega oblastva. Na Štajerskem, Češkem in v Galiciji so uvrščeni med občinami in deželnim zborom okrajni zastopi (Bezirksvertretungen), ki imajo občinam podobno področje, samo da se njih področje razteza na ves okraj (sodni okraj). Oni nadzorujejo občine v nekaterih rečeh, ki sicer spadajo v delokrog deželnega odbora. Okrajni zastopi lahko tudi za svoje okraje ustanavljajo dobrodelne zavode, okrajne hranilnice, zavarovalnice proti toči i. t. d. Okrajni zastopi oskrbujejo okrajne ceste, mostove in druga občila. V pokritje okrajnih stroškov smejo okrajni zastopi pobirati okrajne doklade. V okrajni zastop volijo razen pete volilne skupine iste volilne skupine kakor za deželni zbor. Okrajni zbor je izvoljen na Štajerskem in Češkem za tri leta, v Galiciji na 6 let. Predsednik okrajnega zastopa se imenuje okrajni načelnik, volijo ga člani okrajnega zastopa, potrjuje ga pa cesar. Okrajni zastop voli tudi iz svoje srede okrajni odbor, ki je za okraj to, kar je občinski svet za občine, in ki upravlja vse notranje zadeve, ki se tičejo skupne koristi celega okraja. V nekaterih deželah, n. pr. na Nižjem Avstrijskem in Kranjskem, nimamo sicer okrajnih za-stopov, pač pa se več občin združi v tako zvane skladne okraje, tako n. pr. imamo okrajne cestne odbore, okrajne zdravstvene svete i. t. d., ki so večinoma sestavljeni iz odposlancev ali delegatov dotičnih občin. E. Ogrska ustava. Ogrski državni zim- (Reichstag) v Budapešti ima zakonodajno oblast za dežele ogrske krone in se deli v zbornico magnatov ali velikašev (Magnatentafel) in v zbornico reprezentantov ali poslancev (Repriisen-tantentafel). Člani zbornice velikašev so: 1) Vsi doletni nadvojvode; 2) vsi doletni člani onih rodbin, ki imajo dostojanstvo velikašev in od svoje hiše ali od svojega posestva plačajo najmanj (5000 kron davka; 3) cerkveni dostojanstveniki rimsko-katoliške cerkve latinskega in grškega obreda; 4) cerkveni dostojanstveniki grško-iztočne cerkve; 5) cerkveni dostojanstveniki, oziroma uradniki protestantsko - reformirane cerkve, potem protestantske cerkve augsburške veroizpovedi in cerkve unitarcev; 6) kraljevski baroni (Bannerherren, barones regni), grof požunski in oba varuha krone; 7) prvi in drugi predsednik kraljevske kurije in predsednik kraljevskega sodnega stola; 8) trije poslanci hrvaško-slavonskega deželnega zbora; 9) reški guverner; 10) nadalje lahko imenuje vladar 50 zaslužnih ogrskih državljanov v zbornico velikašev, in sicer vsako leto k večjemu 5 oseb. Zbornica poslancev šteje 453 poslancev, in sicer volijo mesta 81, županije 332, 40 poslancev pa pošilja hrvaško-slavonski deželni zbor. Hrvaški poslanci glasujejo samo v onih rečeh, ki so skupne Ogrski in Hrvaški. Aktivno volilno pravico imajo vsi ogrski državljani, ki so najmanj 20 let stari in imajo gotovo posestvo ali gotove letne dohodke ali gotovo izobrazbo. Na Ogrskem nimajo torej občne, direktne in enake volilne pravice. Poslanec je lahko vsak volilec, ki je 24 let star in razume ogrski jezik. Poslanci se volijo na 5 let. Delokrog ogrskega državnega zbora je sličen delokrogu avstrijskega državnega zbora. F. Ustava Hrvaške in Slavonije. Kraljevina Hrvaška z Dalmacijo in Slavonska je bila od VII. do XII. stoletja samostojna država pod narodno dinastijo. Ko je izumrla narodna dinastija, se je združila Hrvaška 1. 1102. z Ogrskim kraljestvom. Od 1. 1527. vladajo Habsburžani na Ogrskem in Hrvaškem. Hrvatje so se že 1. 1712. izrekli za pragmatsko sankcijo in sklenili, da priznajo ono nadvojvodinjo kot svojo kraljico, ki bode vladala v Avstriji, na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem in stolovala na Dunaju. L. 1868. je sklenila Hrvaška z Ogrsko nagodbo (pogodbo), ki se je pozneje v poedinostih popolnila. Po tej nagodbi velja sedaj sledeče razmerje med Hrvatsko in Ogrsko: Kraljevina Ogrska, zedinjena z Erdeljskim, in kraljevina Dalmacija, Hrvatska in Slavonija tvorijo nasproti Avstriji in inozemstvu eno in isto državno skupino. Hrvaška in Slavonija imata popolno avtonomijo ali samoupravo za notranje zadeve, za bogočastje in nauk ter za sodstvo. Na Hrvaškem in v Slavoniji je službeni jezik v zakonodajstvu, pri upravi in pri sodstvu hrvaški. V skupni ogrski državni zbor pošilja hrvatsko-slavonski deželni zbor (sabor) 43 poslancev in sicer 40 v poslansko zbornico in 3 v zbornico magnatov; vrhtega so hrvaški magnati člani zbornice velikašev. Hrvaški poslanci imajo pravico govoriti v ogrskem državnem zboru v vseh rečeh, ki so skupne Ogrski in Hrvaški. V ogrsko delegacijo pošilja Hrvaška 5 članov in sicer 4 iz poslanske zbornice in 1 iz zbornice velikašev. Zakone za avtonomne posle sklepa hrvaško - slavonski deželni zbor (sabor), katerega skliče Njegovo Veličanstvo v Zagreb. Hrvaško-slavonski deželni zbor obstaja po zakonu z dno 39. septembra 1888 iz virilnih glasov in iz 90 na pet let voljenih poslancev iz volilne skupine mest in deželnih okrajev. Virilisti so: nadškof v Zagrebu, metropolit v Karlovcih, katoliški in pravoslavni škofle, prior vranski, 8 velikih županov, župan turopoljski in polnoletni člani knežjih, grofovskih in baronskih rodovin, ki 'majo osebno pravico glasovanja v deželnem zboru, ki znajo hrvaško in plačajo najmanj dvatisoč kron davka. Virilistov ne sme biti več kot polovica vseli voljenih poslancev. Aktivno volilno \yra\nco imajo neomadeževani '» polnoletni hrvaški domačini, ki so ali davkoplačevalci ali aktivni ali 3 umirovljeni uradniki, duhovniki ali učitelji, upokojeni častniki ali doktorji kake fakultete; dalje imajo volilno pravico vsi ogrsko - hrvaški skupni uradniki, ki služijo na Hrvaškem in niso hrvaški domačini. Pasivno volilno pravico imajo z nekaterimi izjemami vsi volilci. Torej tudi na Hrvatskem ni občne, direktne in enake volilne pravice. Po pogodbi iz 1. 1868. se je priznala celokupnost ali celota troedine kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije; a upravno še ni združena Dalmacija, ki pripada k avstrijski polovici in pošilja svoje zastopnike v državni zbor na Dunaju in v deželni zbor v Zadru. Avtonomne posle upravlja kraljevska deželna vlada v Zagrebu. Na čelu hrvatske vlade stoji ban, katerega imenuje cesar, oziroma ogrski kralj na predlog kr. ogrskega ministrskega predsednika. Ban je odgovoren cesarju in hrvatsko-slavonskemu deželnemu zboru. Pri vladi v Budapešti zastopa Hrvatsko poseben minister za Hrvatsho brez portfelja (Portefeuille), ki je odgovoren skupnemu ogrskemu državnemu zboru, ter tvori zvezo med njegovim Veličanstvom in avtonomno vlado kraljevine Hrvatske in Slavonije. Prispevek za (obema državnima polovicama, dalje Ogrski in Hrvatski) skupne zadeve se z ozirom na davčno moč od časa do časa postavno določuje med ogrskim državnim zborom in hrvaškim deželnim zborom. Reka je „posebno z Ogrsko spojeno telo“ (separatum sacrae regni coronae adnexum corpus), ima lastno upravo in spada neposredno pod kr. ogrsko ministrstvo, katero zastopa v Reki ogrski guverner ali upravitelj. G. Ustava Bosne in Hercegovine. Po sklepu berolinskega kongresa 1. 1878. upravlja Bosno in Hercegovino c. in kr. skupni finančni minister, ki je odgovoren delegacijama. Upravne posle izvršuje njemu podrejena deželna vlada v Sarajevu, kateri načeluje kot deželni poglavar (Landesschef) vojni poveljnik v Bosni; za posle deželne uprave mu je pridcljen civilni adlatus. S cesarskim pismom z dne 5. oktobra 1. 1908 je vladar anektiral Bosno in Hercegovino. Z najvišjo odločbo z dne 17. februarja 1. 1910 so bili za Bosno in Hercegovino izdani sledeči ustavni zakoni: Deželni ustav (Landesstatut), volilni red in deželni red za deželni zbor, društveni zakon in zborni zakon in zakon o okrajnih svetih. Ti zakoni tvorijo skupaj ustavo Bosne in Hercegovine. Po ustavi sta Bosna in Hercegovina „enotna in posebna upravna dežela“ in imata za deželne posle poseben deželni zbor. Deželni zbor obstaja iz 20 virilistov in 72 na 5 let izvoljenih poslancev. Virilisti so: NajviŠji cerkveni dostojanstveniki pravoslavne, mohamedanske in katoliške cerkve, predsednik nadsodišča, predsednika odvetniške ter obrtne in trgovske zbornice in župan deželnega stolnega mesta Sarajevo. Volilci volijo ločeni po veroizpovedih v treh kurijah in sicer v skupini veleposestva, mest in trgov in krajevnih občin. Volilna pravica je torej občna, direktna, pa ne enaka. Deželni zbor odločuje o deželnih zadevah civilnega in kazenskega prava, uprave i. t. d., razen o tistih zadevah, ki so skupne Avstriji in Ogrski, ali ki se upravljajo po skupnih načelih. Bosna in Hercegovina imata torej v deželnih rečeh avtonomijo ali samoupravo, vendar pa je ta avtonomija omejena, ker morata vladnim predlogom in sankciji od deželnega zbora sprejetih predlogov pritrditi avstrijska in ogrska vlada. Glede tistih zadev, katere so skupne Avstriji in Ogrski, ali ki se upravljajo po skupnih načelih, se v Bosni in Hercegovini tudi ustavno vlada, a ustavno samo v zmislu Avstrije in Ogrske, ne pa Bosne in Hercegovine. Iz tega torej sledi, da Bosna in Hercegovina nista enak tretji del naše države, ampak provincija ali pokrajina iste z dalekosežno avtonomijo, ki pa je omejena po obeh državnih zborih in delegacijah kakor tudi po obeh vladah. Pregled zakonodajnih zastopstev. Avstrijsko - Ogrsko. Delegaciji. Poslovna doba: eno leto. Avstrijska delegacija. 60 od avstrijskega državnega zbora voljenih poslancev. Gosposka zbornica voli 20, poslanska 40 članov. Avstrijsko. Državni zbor. Poslovna doba: šest let. Gosposka zbornica: člani deloma viri-listi, deloma dedni, deloma za dobo življenja imenovani (zadnjih 150-170). Poslanska zbornica: 51G voljenih Slanov. — Volilna pravica: splošna, enaka in direktna. 16 deželnih zborov za posamezne dežele in mesto Trst z okolico. Poslovna doba: šest let. Ena zbornica. Število članov je v različnih kraljevinah različno. Deloma virilisti, deloma voljeni člani. Ogrska delegacija. 60 od ogrskega državnega zbora voljenih poslancev. Zbornica vcli-kašev voli 20, poslanska 40 članov. Ogrsko. Državni z b o r. Poslovna doba: pet let. Zbornica velikašev: Člani deloma virilisti, deloma dedni, deloma za dobo življenja imenovani (BO) in 3 člani hrvat,- slavonskega deželnega zbora. Poslanska zbornica: 453 voljenih poslancev. — Volilna pravica: po plačevanju davkov in po gotovi socijalni službi omejena. 40 članov voli hrvatsko - slavonski doželni zbor. Deželni zbor za Hrvatsko in Slavonijo. Poslovna doba: pet let. Ena zbornica. 90 voljenih poslancev in virilisti. Viri-listov ne sme biti več kot polovica vseh voljenih poslancev. Bosna in Hercegovina. Deželni z b o r. Poslovna doba: pet let. Ena zbornica. 20 virilistov, 72 voljenih članov. Dodatek. Število državnih poslancev po volilnih okrajih na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem. Štajersko. Mesto Gradec: 1. I. Občinski okraj (notranje mesto)...............................1 2. II. in III. občinski okraj (St. Leonhard in Geidorf); nadalje krajna občina Waltendort' (sodni okraj Gradec okolica).................1 3. V. in VI. občinski okraj (Gries in Jakomini).....................1 4. IV. občinski okraj (Lend); nadalje krajne občine Andritz, Eggenberg, Gösting, Gratwein, Judendorf-Straßengel, St. Stefan am Gratkom (sodni okraj Gradec okolica)..................................1 Nadalje mesta, trgi In občine (krajne občine): 5. Marijino Celje, Allenz (iz sodnih okrajev istega imena), Bruck ob Muri, Kapfenberg (sodni okraj Bruck ob Muri), Frohnleiten, Deutsch Feistritz, Ubelbach trg (sodni okraj Frohnleiten), Kindberg trg, Kind-berg okolica, Krieglach, Mitterdorf, Wartberg (sodni okraj Kindberg), Ljubno (Leoben), St. Peter pri Ljubnem, Trofaiach (sodni okraj Ljubno), Mürzzuschlag, Langenwang (sodni okraj Mürzzuschlag)..................1 6. Eisenerz (sodni okraj Eisenerz), Donawitz, Vordernberg (sodni okraj Ljubno), Fohnsdorf, Kumpitz, Zeltweg (sodni okraj Judenburg), Selztal (sodni okraj Rottenmann)............................................1 7. St. Gallen, Gröbming, Schladming, Irdning, Rottenmann, Mautern, Oberzeiring, Obdach, Knittelfeld, Murau (iz sodnih okrajev istega imena); Ausse, Altaussee, Reitern (sodni okraj Aussee), Judenburg, Unzmarkt, Weilikirchen (sodni okraj Judenburg), Neumarkt, St. Lambrecht, Oberwölz mesto, St. Peter am Kammersberg (sodni okraj Oberwölz), Admont, Liezen (sodni okraj Liezen)..................1 8. Hartberg, Fehring, Friedberg, Birkfeld, Radgona, Pöllau, Vorau (iz sodnih okrajev istega imena), Feldbach, Gleichenberg zdravilišče, Gnas (sodni okraj Feldbach), Fürstenfeld, Burgau (sodni okraj Fürstenfeld), Weiz, Passail, St. Rupprecht ob Rabi (sodni okraj Weiz), Gleisdorf, Pischelsdorf (sodni okraj Gleisdort), Voitsberg, Köflach, Lankowitz, Tregist (sodni okraj Toitsberg)..........................................' 1 9. Maribor (sodni okraj Maribor)..........................................1 10. »Stainz, Ivnica (Eibiswald), Cmurek (Mureck), Gornja Radgona (iz sodnih okrajev istega imena), Arvež (Arnfels), Lučane (Leu-tschach) (sodni okraj Arvež), Lipnica, Straß, Ernož (Ehrenhausen) (sodni okraj Lipnica), Lonč (Deutsch Landsberg), Groß St. Florian, Schwanberg (sodni okraj Lonč), Wildon, Št. Jur ob Stiefingi (sodni okraj Wildon), Ptuj, Breg (sodni okraj Ptuj), Št. Lenart v Slovenskih Goricah (sodni okraj Št. Lenart), Pobrež, Razvina (sodni okraj Maribor) 1 11. Ormož, Sevnica, Laški trg, Brežice, Ljutomer, Slovenska Bistrica, Slovenji Gradec, Šoštanj (iz sodnih okrajev istega imena) Marenberg, Muta, Vuzenica, Gornja Vižinga, Gortina, Sobota (sodni okraj Marenberg), Rogatec, Slatina zdravilišče (sodni okraj Rogatec), Studenec, Sv. Lovrenc nad Mariborom (sodni okraj Maribor), Celje, Vojnik (sodni okraj Celje), Konjice, Vitanje trg (sodni okraj Konjice), 1 Nadalje sodni okraji brez krajnih občin volilnih okrajev št. 2, 4 do 11 in brez krajnih občin Kapla in Schloßberg (sodni okraj Arvež) volilnega okraja št. 30: 12. Mürzzuschlag, Kindberg, Aflenz, Mariazell, St. Gallen, Birkfcld 1 13. Bruck ob Muri, Frohnleiten, Ljubno, Eisenerz, Mautern . . 1 14. Liezen, Rottenmaun, Irdning, Aussee, Gröbming, Schladming, Oberzeiring, Oberwölz.............................................................1 15. Murau, Neumarkt-, Judenburg Obdach, Knittelfeld . . . . 1 16. Voitsberg, Stainz...................................................1 17. Gradec okolica ........................•.................................1 18. Lonč, Eibiswald, Arvež..............................................1 19. Lipnica, Wildon, Kirchbach..........................................1 20. Fehring, Cmurek, Radgona............................................1 21. Fiirstenfeld, Feldbach..............................................1 22. Gleisdorf, Weiz ...................................................... 1 23. Hartberg, Friedberg, Vorau, Pöllau .......................1 24. Maribor severni del (levo od Drave) Št. Lenart, Ljutomer, Gornja Radgona.................................................................. 1 25. Maribor južni del (desno od Drave) Slovenska Bistrica, Konjice...........................................................................1 26. Ptuj, Ormož ...........................................................1 27. Celje, Vransko ........................................................1 28. Rogatec, Šmarje, Kozje ................................................1 29. Brežice, Sevnica, Laški trg.........................................1 30. Marenberg, Šoštanj, Slovenji Gradec, Gornji Grad; nadalje krajni občini Kapla in Schloßberg (sodni okraj Arvež).............................1 Koroško. 1. Mesto Celovec (iz sodnega okraja istega imena) . . . . Nadalje sodni okraji: 2. Celovec brez krajne občine Celovec................................. 3. Borovlje, Dobrlavas, Železna kapla, Pliberk........................ 4. Velikovec, Svinec, Stari dvor...................................... 5. Volšberk (Wolfsberg), Št. Pavel, St. Lenart........................ 6. Št. Vid, Breže (Friesach), Krka.................................... 7. Feldkirchen, Rožek, Milštat........................................ 8. Beljak............................................................. 9. Šmohor, Paternjon, Podklošter (Arnoldstein), Trbiž, Kotje . 10. Špital, Greifenburg, Vogliče, Zgornja Bela, Sovodje . . . Kranjsko. 1. Mesto Ljubljana (krajna občina).................................... Nadalje sodni okraji: 2. Ljubljana brez krajne občine Ljubljana............................. 3. Radovljica, Kranjska gora, Tržič................................... 4. Kranj, Škofja Loka................................................. 5. Kamnik, Brdo....................................................... 6. Vrhnika, Logatec, Idrija, Cerknica................................. 7. Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož . . . . 8. Litija, Višnja gora, Radeče..................................... 9. Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje............................. 10. Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk brez krajne občine Smuka, nadalje krajne občine Banja Loka, Fara, Osilnica (sodni okraj Kočevje) 11. Metlika, Novomesto brez krajnih občin volilnega okraja št. 12, Črnomelj brez krajne občine Planina................................. 12. Kočevje brez krajnih občin volilnega okraja št. 10; nadalje krajne občine Poljane, Čermošnice (sodni okraj Novomesto), Planina (sodni okraj Črnomelj), Smuka (sodni okraj Žužemberk)....................... Istra. Sodni okraji: 1. Buje, Piran; nadalje krajne občine, Koper, Milje (sodni okraj Koper)................................................................ 2. Motovun, Poreč, Rovinj; nadalje krajni občini Vodnjan, Šen-vinčenat (sodni okraj Vodnjan).............................................. 3. Pulj; nadalje krajne občine Mali Lošinj, Osor (sodni okraj Lošinj)..................................................................... 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 4. Podgrad; nadalje krajne občine Dekani (Pasja vas), Dolina, Mareziga, Očisla-Klanec, Pomjan (sodni okraj Koper)........................ 5. Buzet, Pazin, Labinj; nadalje krajne občine Barbara (sodni okraj Vodnjan)............................................................. 6. Volosko, Cres, Krk; nadalje krajna občina Veliki Lošinj (sodni okraj Lošinj)....................................................... Goriško in Gradiško. 1. Krajna občina Gorica (sodni okraj Gorica) ....... Nadalje sodni okraji: 2. Gorica brez krajnih občin Gorica in Ločnik........................ 3. Ajdovščina, Komen, Sežana......................................... 4. červinjan, Tržič (Monfalcone)..................................... 5. Kormin, Gradiška; nadalje krajna občina Ločnik (sodni okraj Gorica).....................*........................................ 6. Tolmin, Cerkno, Kanal, Kobarid, Bovec............................. Trst in okolica. Mesta Trst: 1. II. in VI. občinski okraj (Staro mesto in sv. Jakob) . . . 2. III. in IV. občinski okraj (Novo mesto in Barriera Nouva); nadalje predmestji Greta in Skorklja....................................... 3. V. občinski okraj (Barriera Vecchia) in predmestje Kadinj 4. I. občinski okraj (St. Vid) in predmestje Zgornja Kjarbola Nadalje: 5. predmestja tržaška — brez predmestij, imenovanih v volilnili okrajih št. 2., 3. in 4. — in okolica tržaška ............................ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Število voljenih deželnih poslancev po volilnih skupinah in okrajih na Kranjskem. 1. Veleposestvo: Kranjsko...........................................................10 2. Mesta, trgi in obrtni kraji: 1. Deželno stolno mesto Ljubljana 2 volilna okraja in sicer: a) volilni okraj mesto Ljubljana 1, b) volilni okraj mesto Ljubljana 2. Volilni okraj mesto Ljubljana 1 tvorijo mestni okraji II., III. in V. (Št. Jakobski okraj, Dvorski okraj. Predkraji: Hauptmanca, Hradeckega vas, Ilovica, Karolinška zemlja, Orlove ulice, črna vas, Dolenjska cesta)..........................................................2 Volilni okraj mesto Ljubljana 2 tvorijo mestni okraji I., IV. in VI. (Šolski okraj, Kolodvorski okraj, Udmat).............................2 2. Mesto Idrija ...................................................1 3. Kranj, Škotja Loka...........................................1 4. Tržič, Radovljica, Kamnik....................................1 5. Postojna, Vrhnika, Lož.......................................1 6. Novomesto, Višnja gora, Črnomelj, Metlika, Kostanjevica, Krško, Kibnica............................................................1 7. Kočevje......................................................1 3. Trgovska in obrtna zbornica: Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani..........................2 4. Kmetske občine: 1. Ljubljana, Vrhnika...........................................2 2. Kamnik, Brdo.................................................1 3. Kranj, Tržič, Škofja Loka....................................2 4. Radovljica, Kranjska gora....................................1 5. Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, Bistrica, Cerknica . . 2 6. Vipava, Idrija...............................................1 7. Novo mesto, Kostanjevica, Krško...............................1 8. Trebnje, Višnja gora, Žuženberk, Mokronog, Litija, Radeče 3 9. Kočevje, Ribnica, Velike Lašče................................2 10. Črnomelj, Metlika.............................................1 5. Občna volilna skupina. 1. Deželno stolno mesto Ljubljana (krajevna občina) . . . . 1 2. sodni okraj Ljubljana (brez krajevne občine Ljubljana) . . 1 3. sodni okraj Radovljica, Kranjska gora, Tržič..................1 4. sodna okraja Kranj, Škofja Loka...............................1 5. sodna okraja Kamnik, Brdo................................. . . 1 6. sodni okraji Vrhnika, Logatec, Idrija, Cerknica . . . . 1 7. sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož 1 8. sodni okraji Litija, Višnjagora, Radeče.......................1 9. sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje . . 1 10. sodni okraji Kočevje, Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk . 1 11. sodni okraji Novo mesto, Črnomelj, Metlika....................1 Literatura. Apih-Potočnik, Zgodovinska učna snov za ljudske šole. Izdala Slovenska Šolska Matica. Ljubljana 1900 —1906. Bezencny, Die Thronreden Sr. Majestät des Kaisers Franz Josef I. bei der feierlichen Eröffnung und Schließung des österreichischen Reichsrates. Wien 1908. Bosnische Verfassungsgesetze. Von Griegi. AVien 1910. Deželni zakoniki za vojvodino Kranjsko. Državni zakoniki. Ferdinandy, Staats- und Vervvaltungsrecht des Königreichs Ungarn und seiner Nebenländer. Übersetzt von Schiller. Hannover 1909. Hannak, Österreichische Vaterlandskunde für die oberen Klassen der Mittelschulen. 16. Auflage. Laibach 1910. Hrvatski zakoni: Zakon od 28. svibnja (maja) 1910 o izbornem redu za sabor kraljevina Hrvatske, Slavonije i Dalmacije. Priredil Sala-vazy. Zagreb 1910. Huber-Dopsch, Österreichische Reichsgeschichte. 2. Auflage. Wien 1901. Katechismus der österreichischen Staatsverfassung. Wien 1900. Krautmann, Österreichische Staatsbürgerkunde. Wien 1908. Landesgesetzblätter für das Herzogtum Krain. Mayer, Geschichte Österreichs. 3. Auflage. 2 Bände. Wien 1909. Mayerhofer, Handbuch für den politischen Verwaltungsdienst. 8 Bände. Wien 1896. Mischlcr-Ulbrich, Österreichisches Staatswörterbuch. 2. Auflage. 4 Bände. Wien 1905—1909. Občinski red in občinski volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano. Ljubljana 1910. Občinski red in občinski volilni red za vojvodino Kranjsko. Priredila Pogačnik in Tomažič. Ljubljana 1910. Österreichische Bürgerkunde. Patriotische Volksbuchhandlung in Wien. Österreichische Gesetze: XIX. Die Staatsgrundgesetze I. und II. Teil. Von Giegl. Wien 1909 und 1911. Orožen, Ustavoznanstvo. Ljubljana 1899. Orožen, Zemljepis Avstrijsko-ogrske države (Domoznanstvo) za četrti razred srednjih šol. Ljubljana 1907. Pirc-Komatar, Zgodovina srednjega in novega veka do westfalskega mira za višje razrede srednjih šol. Ljubljana 1910. Rauchberg, Österreichische Bürgerkunde. Wien 1911. Reichsgesetzblätter. Ungarische Verfassungsgesetze. Von Steinbach. Wien 1906. Ustavno zakonoslovje. Sbirka ustavnih zakona i propisa valjanih za kraljevine Hrvatsku i Slavoniju. Zbral in uredil Smrekar. Zagreb 1901. Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. VII. zvezek. Zbral in uredil Lapajne. Ljubljana 1910. Žolger, Der staatsrechtliche Ausgleich zwischen Österreich und Ungarn. Leipzig 1911. Schulnachrichten. I. Personalstand des Lehrkörpers und Lehrfächerverteilung. a) Veränderungen. Aus dem Lehrkörper schieden: Professor Julius Krek, dem mit dem Min.-Erl. vom 17. Juni 1911, Z. 14553, intim, mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 3. Juli 1911, Z. 4296, eine Lehrstelle am k. k. I. Staatsgymnasium in Laibach verliehen wurde. Professor Dr. Yinzenz Šarabon, dem mit dem Min.-Erl. vom 17. Juni 1911, Z. 21,841, intim, mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 3. Juli 1911, Z. 4294, eine Lehrstelle am k. k. I. Staasgymnasium in Laibach verliehen wurde. Professor Johnnn Maselj, dem mit dem Min.-Erl. vom 17. Juni 1911, Z. 21.842, intim, mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 5. Juli 1911, Z. 4295, eine Lehrstelle am k. k. II. Staatsgymnasium in Laibach verliehen wurde. Aus dem Lehrkörper schied auch der Supplent Franz Zidar nach einjähriger Lehrtätigkeit. In den Lehrkörper traten ein: Der Supplent am k. k. I. Staatsgymnasium in Laibach Dr. Viktor Tiller, welcher mit Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus u. Unterricht vom 17. Juni 1911, Z. 21.841 zum wirklichen Lehrer für das Staatsgym-nasiiim in Rudolfswert mit der Rechtswirksamkeit vom 1. September 1911 ernannt wurde. (Intim, mit Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 5. Juli 1911, Z. 4295). Der Supplent am k. k. II. Staatsgymnasium in Laibach Anton Lovše, Welcher mit Erlaß des k. k. Min. für Kultus und Unt. vom 17. Juni 1911, Z. 21.842 zum wirklichen Lehrer für das Staatsgymnasium in Rudolfswert •uit der Rechtswirksamkeit vom 1. September 1911 ernannt wurde. (Int. mit Erl. des k. k. L. Sch.-R. vom 6. Juli 1911, Z. 4295). Der Supplent am k. k. I. Staatsgymnasium in Laibach Dr. Martin Gorjanec, welcher mit Erlaß des k. k. Minist, für Kultus und Unterricht vom 29. August 1911, Z. 35.103 zum wirklichen Lehrer für das Staatsgymnasium in Rudolfswert mit der Rechtswirksamkeit vom 1. September 1911 ernannt wurde. Intim, mit Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 4. September 1911, Z. 5931). Der approbierte Lehramtskandidat Dr. Jakob Kelemina, welcher mit Erlaß des k. k. L.-Scli.-R. vom 3. Juli 1911, Z. 4129 zum Supplenten für das Rudolfswerter Gymnasium bestellt wurde, wurde laut Erlasses des k. k. L.-Sch.-R. vom 21. September 1911, Z. 6379 behufs Einführung ins praktische Lehramt dem Anstaltsdircktor Fr. Krožnik zugewiesen. Zur weiteren Verwendung wurden mit Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 21. September 1911, Z. (5442 für das Schuljahr 1911/12 als Supplenten Dr. Josef Rožman, Franz Stopar und Peter Prosen belassen. b) Beurlaubungen. Professor Kogumil Remec wurde mit Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 19. August 1911, Z. 27.828 behufs Leitung der zweiklassigen slowenischen Handelsschule in Laibach für die Dauer des Schuljahres 1911/12 beurlaubt. c) Stand am Schlüsse des Schuljahres. Für die obligaten Lehrfächer: Name und Charakter „ s S r« '1 t! => m Lehrfach und Klasse V __ _e= ~ a w Bl B “O m 'S* ^ 1 Franz Brežnik, Direktor der VI. Rangsklasse, zugleich Leiter der gewerblichen Fortbildungsschule Griechisch VII. 4 2 Dr. Cvriil Ažman, w i rk 1 i ch or G y in n as i al 1 ehrer, Woltpricster Religion I.—VIII. 20 3 Josef Germ, wirklicher Gymnasiallehrer, Kustos der Lehrmittelsammlung für den Zeichenunterricht — Zeichnen I,— IV. — Schreiben I.a u.b 17 4 Dr. Martin Gorjanec, wirklicher Gymnasiallehrer III. b Latein III. b — Griechisch III. b — Slowenisch III. b, V. u. VI. 18 5 Rudolf Južnič, Professor, Kustos <1. Lehrerbihliothok III. a Latein III. a — Griechisch 111. a li. VIII. 16 6 Karl Kunc, Professor, Kustos des physikalischen Kabinottes VII. Mathematik II., III. b, V. u. VII. — Physik III. b, u. VII. 18 7 Anton Lovše, Professor V. Latein V. — Deutsch I. a, II. — Slowenisch III. a 19 8 Martin Majcen, Professor I. a Latein I. a. — Deutsch III. a. — Slowenisch I. a VII. und VIII. 19 9 Michael Markič, Professor der VIII. Itangsklasso VI. Latein VI. — Griechisch V. und VI. 16 10 Bogumil F^emec, Professor, Mitglied des Landesschulrates — beurlaubt — 11 Max Sever, Professor IV. Latein IV. u. VIII. — Griechisch IV. 15 12 Amat Škerlj, Professor II. Latoin II. und VII. — Slowenisch 11. 14 13 Dr. Viktor Tlller, Professos, Kustos (1er geographischen Lehrmittelsammlung VIII. Geographie I. a, IV., V., VI. u. VIII. — Geschichte IV., V., VI. und VIII. 18- Name und Charakter B ! ra ^ ”2 o e Lehrfach und Klasse 4» _ _C3 ’■= 3 — a £ VS 14 Dr. Milan Šerko, provisor. Gymnasiallehrer, Kustos des naturhistorischen Kabinettes, Mitglied des Ortssoliul- und Gemeinderatos — Naturgeschichte I. a u. b, II., V. VI. — Mathematik I. b — Physik IV. 17 15 Dr. Josef Rožman, suppliorender Gymnasiallehrer — Mathematik I.a, III. a, IV. VI. u VIII. Physik III. a u. VIII. — Propädeut. VII. (1)21 (11) 22 16 Peter Prosen, supplierendor Gymnasiallehrer, Kustos der slowenischen Schülerbibliothek I. 1) Latein I. b — Doutscli I. b u. III. b — Slowenisch I. b und IV. 22 17 Franz Stopar, suppliorender Gymnasiallehrer, Kustos der Untorstützungsfonds-Bibliotliek — Geographie I. b, II., III. a und b — Gcschichte II., III. a u. b, VII. — Turnen I. a u. b, II. 23 18 J)r. Rudolf Kelemina, supplierendor Gymnasiallehrer, Kustos d. deutschen Schiilerbibliothok — Deutsch IV —VIII. — Propaodoutik VIII. 18 Für die nicht obligaten Lehrgegenstände: Name und Charakter « Lehrgegenstand _ta 1 ~ N -s g CE 1 Dr. Cyrill Ažman, wirklicher Gymnasial lehrer Italienische Spraolie 2 2 Josef Germ, wirklicher Gymnasiallehrer Zoiclmon V.—VIII. Klasse 3 3 Rudolf Južnič, Professor Stenographie a) slowonisclio b) deutsche 2 2 4 Franz Stopar, 8upplierender Gymnasiallehrer Turnen III.—VIII. Klasso in 2 Abteilungen 4 5 Anton Lovže, Professor SchiessUbungen doi; VII. Klasso 1 6 Dr. Milan Šerko, provisorischer Gymnasiallehrer Schiossllbungon der VIII. Klasso 1 7 Ignaz Hladnik, Kapitelorganist Gosang in 2 Abteilungen 4 Gymnasialdiener: Edmund Schott. Aiishilfsdioner: August Ferlič. II. Lehrverfassung. Obligate Lehrgegenstände. Mit Beginn des Schuljahres 1911/12 trat der neue Normallehrplan des Gymnasiums (Min. Verordnung vom 20. März 1909, Z. 11.6G2) in der VII. Klasse in Wirksamkeit, aber die Bestimmungen bezüglich des Aufgabenwesens wurden bereits in allen Klassen durchgeführt. Das Schönschreiben ist laut Verordnung des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 29. Jänner 1910, Z. 49.538 ex 1909 für die Schüler der I. Klasse obligater Gegenstand. Der Unterricht im Turnen, welches im Schuljahre 1911/12 für die Schüler der ersten und zweiten Klasse obligat war, wurde nach dem neuen Lehrpläne (Min. Verordnung vom 27. Juni 1911, Z. 25001) erteilt. Stundenübersicht pro 1911/12. Lehrgegenstände I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. Summe Religionslehre 2 2 2 2 2 2 2 2 16 Lateinische Sprache 8 7 6 6 6 6 5 5 49 Griechische Sprache — — 5 4 5 B 4 B 28 Deutsche Sprache 5 5 4 4 3 3 3 3 30 Slowenische Sprache 3 2 3 2 2 2 2 2 18 Geographie 2 2 2 2 1 1 — — 10 Geschichte — 2 2 2 3 4 3 3 19 Mathematik 3 3 3 3 3 3 3 2 23 Naturgeschichte 2 2 — — 3 2 — — 9 Chemie und Physik — — 2 3 — — 4 I. 3 II. 4 I. Sem. 12 II. Sem. 13 Propaedeutik 2 2 4 Freihandzeichnen 3 3 2 2 — — — — 10 Schreiben 1 1 Turnen 2 2 4 31 30 31 30 28 28 28 I. 27 II. 28 I. Sem. 233 II. Sem. 234 Oa zur T. und III. Klasse Parallelabteilungon bestanden, botrug die Gesamintzahl dev wöchentlichen Lohrstumlcn im I. Semestor 295, im II. Semoster *296. Unterrichtssprache. Die Unterrichtssprache war in den Klassen des Untergymnasiums slowenisch, ausgenommen die deutsche Sprache, bei welcher man sukzessive, entsprechend der Gewandheit der Schüler im Gebrauche der deutschen Sprache, zur deutschen Unterrichtssprache überging. In den Klassen des Obergymnasiums wurde Religion in der V., VI. und VII., Mathematik in der V. und VI., Naturgeschichte in der V. und VI. und die slowenische Sprache in allen Klassen slowenisch unterrichtet, dagegen bediente man sich beim Unterrichte der übrigen Lehrgegenstände der deutschen Unterrichtssprache, entsprechend dem Erlaße des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 1. Oktober 1909, Z. 39.330. III. Lehrbücher, welche im Schuljahre 1912/13 dem Unterrichte in den obligaten Lehrfächern zugrunde gelegt werden. A. Religion. I. Kl.: a) Veliki katekizem. Pr. 80 h; b) Stroj, Liturgika. Pr. 1 K 40 h. — II. Kl.: wie I. — III. Kl.: I. Sem. Stroj, Liturgika. — II. Sem. Karlin, Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi. Pr. 2 K. — IV. Kl.: Karlin, Zgodovina razodetja božjega v novi zavezi. Pr. 2 K. — V. KI.: Dr. Svetina, Resničnost katoliške vere. Pr. 2 K 80. — VI. KI.: Dr. Pečjak, Dogmatika. Pr. 2 K 80 h. — VII. Ki.: Dr. Pečjak, Moralka. — VIII. Kl.: Dr. A. Medved, Cerkvena zgodovina. K. Latein. Sprache, a) Grammatik: I.—III. Kl.: Pipenbacher. Pr. 3 K 20 h. — IV. Kl.: Tominšek, Latinska slovnica. Pr. 3 K 20 h. — V. Kl.: Schmidt, Lateinische Schulgrammatik oder eventuell Kermavner, Lat. slovnica. — VI.—VIII. Kl.: Schmidt, Latein. Schulgramm. — b) Übungsbuch: I. Kl.: Pipenbacher, Latinske vadbe zal. razred. — II. Kl.: Pipen-bacher, Latinske vadbe za II. razr. — III. KI.: Požar, Latinske vadbe za III. r. — IV. Kl.: Požar, Latinske vadbe za IV. r. — V. Kl.: Hauler, Latein. Stilübungen für die oberen Klassen der Gymn., 1. Abt. Pr. 2 K 20 h, eventuell: Brežnik, Lat. vadbe za V. in VI. g. r. Pr. 1 K80 h. — VI. Kl.: Hauler, wie in der V. — VII. Kl.: Hauler, Lateinische Stilübungen für die ob. Kl. 2. Abt. — VIII. Kl.: Hauler, Latein. Stilübungen für die ob. Kl. 2. Abt. — c) Autoren: III. Kl.: KoSan, Latinska čitanka. Pr. 1 K 50 h. — IV. Kl.: Prammer, C. J. Ciosaris comment. de belk' Gallico. Pr. 2 K 30 h. — V. Kl.: Sedlmayer, Ausgew. Gedichte d. P. Ovidius Naso. Pr. 1 K 40 h. Zingerle, Titi Livii ab urbe cond. I. Pr. 2 K 20 h. — VI. Kl.: Scheindler Sallustii Crispi beli. Jugurth. Pr. 70 h. Klouček, Vergils Aeneis (nebst ausgew. Stücken aus den Buk. u. Georg.) Pr. 2 K. Nolil, Ciceros Reden gegen Katilina. Pr. 1 K 20 h. — VII. Kl.: Klouček, wie in VI.; Schiche, Aus Ciceros philos. Schriften. Pr. 2 K; Kukula, G. Plinii Secundi epistolae selectae. Editio minor. Pr. 80 h. — VIII. KI.: Müller Christ, Tacitus Historien. Preis 2K 40 h; Petschenig, lloratius Flaccus. Auswahl. Pr. 1 K 80 h. C. Griech. Sprache. III. Kl.: Tominšek, Grška slovnica. Pr. 3 K; Grška vadnica. Pr. 3 K 50 h. — IV. Kl.: wie in III. — V. KI.: Curtius-Hartel, Griech. Schulgrammatik, bearb. v. Weigl. Pr. 2 K 60 h; Schenkl, Griech. Elementarbuch; Schenkl-Kornitzer, Chrestomathie aus Xenoplion. Pr. 3 K. 20 h; A. Th. Christ, Homers Ilias in verkürzter Ausgabe. Pr. 1 K 80 h. — VI. Kl.: Grammatik, wie in V.; Schenkl, Übungsbuch für d. ob. Kl. Pr. 2 K 10 h; Chresthomathic aus Xenoplion, wie in V.; A. Th. Christ, Homers Ilias, wie in V.; Holder, Herodoti hist. lib. VIII. Pr. 95 h. — VII. Kl.: Grammatik, wie in V.; Übungsbuch, wie in VI.; Wotke, Demosthenes ausgew. Reden. Pr. 1 K 60 h; A. Th. Christ, Homers Odyssee in verk. A. Pr. 2 K 50 h. — C. Huemer, Chrestomathie aus Platon. Pr. 3 K 60 li. — VIII. Kl.: Grammatik, wie in V.; Chrestomathie aus Platon nebst Proben aus Aristoteles von Huemer Pr. 3 K 60 h; Sophokles Oedipus auf Kolonos von Schubert -Hütter. Pr. 1 K 50 h. — A. Th. Christ Homers Odyssee. Pr. 2 K 50 h. D. Deutsche Sprache. I. Kl.: Končnik und Fon, Deutsches Lesebuch I. Band. Pr. 3 K. — II. Kl.: Willomitzer, Deutsche Grammatik. Pr. 2 K 40 h; Štritof, Deutsches Lesebuch f. d. I. u. II. Kl. — III. Kl.: Willomitzer wie in II.; Štritof, Deutsches Lesebuch für die III. Kl. 2. verbesserte Auflage. — IV. Kl.: Willomitzer, wie in II.; Štritof, Deutsches Lesebuch für die IV. Kl. 2. Auflage mit Ausschluß der 1. — V. Kl.: Willomitzer, wie in II.; Lampcl-Langer: Grundriß d. deutsch. Lit. I. Pr. 1 K. — Lampel, Lesebuch V. (ohne mittehochdcutschen Text). 6. Auflage. Pr. 2 K 80 h. — VI. Kl.: Willomitzer, wie in II.; Lampel, Lesebuch, II. Teil. 7. Aufl. Pr. 3 K 20 h. — Langer, Grundriß II. Pr. 1 K 44 h. — VII. Kl.: Willomitzer, wie in II.; Lampel-Langer, Lesebuch, Hl. Teil. 4. Auflage. Pr. 3K 10 h. — Langer, Grundriß III. Pr. 1 K 20 h. — VIII. Kl.: Willomitzer, wie in II.; Lampel, Lesebuch, IV. Teil. 3. Aufl. Pr. 3 K 20 h; Langer, Grundriß IV. Pr. 1 K 90 h. E. Slowenische Sprache. I. Kl.: Janežič-Sket, Slovenska slovnica IX. Auflage mit Ausschluß der früheren. Pr. 2 K 60 h; Sket-Wester, Slovenska čitanka za I. g. r. Pr. 2 K. — II. Kl.: Slovnica, wie in I.; Sket- 4* Wester, Slov. Čitanka za II. g. r. Pr. 1 K 60 h. — III. KI.: Slovnica, wie in I.; Sket, Slovenska čitanka za III. gimn. razr. Pr. 1 K 60 h. — IV. Kl.: Slovnica, wie in I.; Sket, Slovenska čitanka za IV. gimn. razr. Pr. 1 K 60 li. — V. Kl.: Slovnica, wie in III.; Sket, slov. berilo za V. in VI. r. sr. š. Pr. 3 K 20 h. — VI. Kl.: wie in V. — VII. Kl.: Slovnica, wie in I.; Slovenska slovstvena čitanka. Pr. 3 K; Sket, Staroslovenska čitanka. Pr. 3 K. — VIII. Kl.: wie in VIL F. Geographie und Geschichte. I. Kl.: Pajk, Zemljepis za I. g. r. Pr. 1 K 80 h; Kozenn, Geographischer Schulatlas, nur 41. u. 42. Auflage, neu be-arb. von Heidrich und Schmidt. Pr. 8 K. — II. Kl.: Bežek, zemljepis za II. in III. razr. Pr. 2 K 40 h; Kozenn, wie in I.; Mayer-Kaspret, Zgodovina starega veka. Pr. 2 K 30 h; Putzger, Historischer Schulatlas. Pr. 3 K 60 h, oder: Kiepert, Atlas antiquus. Pr. 4 K. — 111. KI.: Kozenn, wie in I.; Bežek, wie in II.; Putzger wie in II.; Mayer-Kaspret, Zgodovina novega veka. Pr. 1 K 60 h. — IV. KI.: Atlas von Kozenn, Putzger, wie in II.; Mayer-Kaspret, Zgodovina novega veka. Pr. IK6OI1; Orožen, Domovinoznanstvo. Pr. 2 K 20 h. — V. Kl.: Gindely-Tupetz, Gesch. des Altertums; Kozenn, wie in IV.; Putzger wie in II.; Müllner, Lehrbuch der Geographie f. d. V. Kl. — VI. Kl.: Gindely-Tupetz, Geschichte des Altertums, wie in V.; Gindely-Tupetz, Lehrbuch der Geschichte, II. Teil und Gindely-Tupetz, III. Teil. Pr. 2 K 50 h; Müllner, Lehrbuch der Geographie f. d. VI. Kl.; Atlanten wie in V. — VII. Kl.: Gindely-Tupetz wie in der VI. Kl.; Atlanten wie in V. — VIII. Kl.: Zeehc-Heiderich-Grunzel, Österreichische Vaterlandskunde; Atlanten, wie in V. G. Mathematik. I. Kl.: Matek-Peterlin, Aritmetika za nižjo stopnjo. Pr. 2 K 60 h; Mazi, Geometriški nazorni nauk. Pr. 1 K. — II. Kl.: Matek-Peterlin wie in I. Mazi, Geometrija za 2. razred. — III. Kl.: Matck-Peterlin, wie in I. Kl.; Mazi, Geometrija za III. razred. — IV. u. V. Kl.: Matek, Aritmetika in algebra za IV. in V. r. Pr. 3 K 20 h; Matek-Mazi, Geometrija za IV. in V. razred. Pr. 3 K 30 h. — VI. Kl.: Adam, Logarithmentafeln. Pr. 1 K 20 h; Matek, Aritmetika in Algebra za VI., VIL in VIII. razr. Pr. 2 K 80 h; Matek, Geometrija za VI., VII. in VIII. razr. Pr. 3 K. VII. Kl.: Wie in VI. — VIII. Kl.: Močnik-Neumann; Hočevar, Geometrie; Hočevar, Geometrische Übungsaufgaben; Adam, Logarithmentafeln wie in VI. II. Naturgeschichte. I. Kl.: Macher, Prirodopis živalstva. Pr. 2 K 50 h; Macher, Prirodopis rastlinstva. — II. Kl.: wie in I. — IV. KI.: Dr. V. llerle, Mineralogija in kemija. Pr. 2 K 20 h. — V. KI.: Poljanec, Mineralogija in geologija za višje gimn. Pr. 2 K 80 h; Macher, Botanika za višje razrede. Pr. 4 K 30 h. — VI. Kl.: Gräber -Latzei, Leitfaden der Zoologie. Pr. 3 K 80 h; event. Poljanec, Prirodopis živalstva. K. Physik. III. Kl.: Senekovič, Fizika. 3. Auflage. Pr. 3 K 60 h. — IV. Kl.: wie in der III. — VII. Kl.: Rosenberg, Lehrbuch der Physik für die oberen Kl. 5. Auflage. Pr. 5 K 60 h. — VIII. Kl.: wie in VII. L. Philos. Propädeutik. VII. Kl.: Höfler, Grundlehren der Logik. Pr. 2 K 90 h. — VIII. Kl.: Höfler, Grundlehren der Psychologie. Pr. 3 K. M. Wörterbücher. III. Kl.: Košan, Latinsko-slov. slovarček. — IV. Kl.: Rožck, Latinsko-slov. slovnik. — V.—VIII. Kl.: Stowasser, Lat.-deutsches Wörterbuch; Heinichen, Lat.-deutsches Wörterbuch; Menge, Griechisch-deutsches Wörterbuch; Schenkl, Griechisch-deutsches Wörterbuch; Gemoll, Griechisch-deutsches Wörterbuch. N. Hilfsbücher. A. Novakovič, Srbske narodne pesmi. (Kosovo.) — J. Pajk, Izbrane srbske narodne pesmi. — Ilešič, Hrvatska knjižnica. IV. Absolvierte Lektüre. I. a Klasse. Deutsch: Končnik-Fon, Deutsches Lesebuch: Nr. 1—100 (ausgenommen Nr. 74). Memoriert: Nr. 10, 21, 34, 51, 66, 85, 97. Slowenisch: Skct-Wester, Slovenska čitanka za prvi razred: Št. 2,6, 8, 11, 12, 14, 16, 23, 25—27, 36, 37, 39—41, 43, 46—49, 53—55, 63, 67, 74—76, 79—81, 83, 85, 89, 93—96, 99, 101—103, 106, 107, 109, 111, 114, 119—121, 125, 127, 134, 137—147, 153—158, 164. Jurčič, Jurij Kozjak, slovenski janičar. Stritar, Pod lipo. Memoriert: Št. 8, 14, 16, 26, 46, 89, 137, 145, 165. I. b Klasse. Deutsch: Končnik-Fon, Deutsches Lesebuch I.: 1—9,11—18, 20—27, 29—36, 38—46, 48—57, 59—97, 99—101, 103—109, 111—126. Memoriert: Nr. 66, 74, 85, 111. Slowenisch: Skct-Wester, Slovenska čitanka I.: Št. 2—8, 10—14, 17, 20, 22—25, 29, 30, 33, 36—39, 41, 47, 51, 52, 56-58, 61—66, 74, 75, 79, 87—89, 92, 95—98, 101, 105, 110, 111, 113, 115, 118, 120—125, 131. Memoriert: Št. 6, 54, 73, 78, 82, 109, 114. II. Klasse. Deutsch: Anton Štritof, Deutsches Lesebuch für die I. und II. Klasse: Nr. 68, 161, 163, 167, 178, 183—186, 190, 191, 197, 200, 201, 213, 215, 220, 221, 231, 234, 244, 253, 257, 259, 267, 272, 283, 293—295, 298, 306. Memoriert: Nr. 199, 211, 214, 235, 275, 288, 305. Slowenisch: Sket-AVester, Slovenska čitanka II.: Št. 1, 7, 9—11, 14, 15, 21—25, 27, 28, 33, 36—38, 40, 41, 45-49, 51—54, 56—62, 64, 65, 68—82, 86, 90—97, 99, 101, 104—107, 110, 114, 118, 121—124. Memoriert: Št. 1, 10, 33, 53, 68, 75, 96, 118. III. a Klasse. Latein: Košan, Latinska čitanka, A) Cornelius Ncpos: De Miltiade, De Tliemistocle, De Lysandro, De Epaminonda, De Hamilcare. — B) Q. Curtius Rufus: Alexander Cydno flumine corpus abluens gravi morbo im-plicatur, sed a Philippo medico sanatur; Alexander Jovis Hammonis ora-culum adit; Alexander Susis potitus matri Darei magnam praestat reve-rentiam; Alexander ira incensus Clitum basta transfigit; Alexander gravi vulnere afficitur; De Morte Alexandri. Memoriert: Ziemlich Alles. Deutsch: Štritof, Deutsches Lesebuch, III.: Nr. 4, 7,9, 14, 23, 25—28, 30—33, 36, 45, 49, 52, 53, 66, 67, 74, 75, 77—80, 90—93, 109, 115, 118, 121—122—126, 132, 137, 139,142, 152, 154, 156, 158. Memoriert: Nr. 9, 23, 25, 28, 66, 77, 122, 124, 132, 158. Slowenisch: Sket, Slovenska čitanka III., Št.: 2, 5, 6, 7—13, 18, 20, 22, 25—27, 31-33, 36—42, 44-48, 50—55, 58—61, 63, 65, 68—75, 77, 79, 81—88, 92, 94, 96-101, 103. Memoriert: Št. 17, 19, 28, 46, 62, 76, 89, 95, 98, 100. III. b Klasse. Latein: Kosan, Latinska čitanka, A) Cornelius Ncpos: De Miltiade, De Themistocle, De Lysandro, De Epaminonda. — B) Curtius Rufus: Quomodo Alexander nodum Gordii solverit; Alex. Cydno flumine corpus abluens gravi morbo implicatur, sed a Philippo medico sanatur; De pugna apud Issum commissa; Al. Jovis Hammonis oraculum adit; Al. Susis potitus matri Darei magnam praestat reverentiam; Al. ira incensus Clitum basta transfixit; De morte Alexandri. Memoriert von jedem Kapitel etwas. Deutsch: Štritof, Deutsches Lesebuch, III.: Nr. 4, 5, 7, 8, 11, 14, 26, 34, 37, 39, 42, 43, 49-51, 53, 67, 70, 71, 78, 88, 89, 94, 100, 116, 119, 121, 126, 128, 130, 131, 133, 135, 139, 141—145, 154, 156, 159. Memoriert: Nr. 25, 28, 77, 91, 121, 132, 158. Slowenisch: Sket, Slovenska čitanka III.: Št. 2—100. Memoriert: Št. 28, 30, 38, 43, 74, 76, 89, 100. Lektüre: Alešovec, Ne v Ameriko. IV. Klasse. Latein: Csesar, De bello Gallico, 1. I., IV., VI. (einzelne Stellen aus dem Stegreife). Memoriert: I, 1, 13 u. 14. Privatlektüre: lib. II. 1—15 (5 Sch.), 15—29 (4 Sch.), 29—35 (3 Sch.); lib. III. 1-7 (1 Sch.), 7—16 (2 Sch.), 1-20 (1 Sch.), 20—29 (3 Sch.); lib. V. 1—23 (2 Sch.), 57—68 (2 Sch.), 68—80 (3 Sch.). Deutsch: Štritof, Deutsches Lesebuch, 2. Aull.: Nr. 1—4, 6—11, 13, 23, 37, 46, 52, 54, 58, 65, 71, 75, 76, 78, 80. Memoriert: Hektors Abscliicd, Der Schatzgräber, Der Kampf mit dem Drachen, Des Feuers Macht, Hofers Tod, Das Hochzeitlied, Der Ring des Polykrates, Mein Lieben, Das Wunschglöcklein von Veldes. Redeübungen über Selbsterlebtes oder Gelesenes. Slowenisch: Sket, Slovenska čitanka IV.: Št. 5, 8, 11—14, 17, 21, 30, 32, 36, 40, 45, 48, 51, 56, 59, 65, 77, 80. Memoriert: Nr. 9, 29, 39, 41, 85, 87. V. Klasse. Latein: T. Livii ab urbe condita libri I. und XXI. (Auswahl). Ovidius, Metamorphosen und Fasti (Auswald). Memoriert: Die vier Weltalter vv. 1—36. Griechisch: Xenophon, Anabasisl—III. und eine Auswahl aus IV—VII. Homer, Ilias 1. I u. II. Memoriert: Ilias 1. I. vv. 1—52. Deutsch: Anschließend an Langers, Grundriß der deutschen Literaturgeschichte wurde als Schul- bezw. Privatlektüre gelesen: Das Nibelungenlied (Ausgabe von 0. Henke), das Gudrunlied (W. Hübbe), Auswahl aus den höfischen Epikern des deutschen M. A. (Hagen und Leuschau Bd. I., II.), Walther von der Vogclweide (Samhaber); Auswahl aus der Lyrik des XIX. Jahrb. von Spieß. Memoriert: Müllers Vineta, Heines Grenadiere, Leise zieht durch mein Gemüt, Lenaus Schilflieder, Bitte, Herbstklage. Slowenisch: Volks- und Kunstepik. Beispiele aus dem Lesebuche. (Slovenska Čitanka von Sket, Nr. 1—70 und Uvod 1—10). Memoriert: Nr. 44—46, 51, 53—55. Privatlektüre: Trdina, Bajke in povesti in Auswahl. Meško, Slike in povesti, I. Teil. VI. Klasse. Latein: Sallust, Bellum Jugurthinum (Auswahl). — Cicero, I. Rede gegen Catilina. — Vergil, Aeneis 1. I., II., IV., VI. (Auswahl). Memoriert: Aeneis üb. I. vv. 1—33. Griechisch: Homer, Ilias, 1. III, VI, XVI, XVIII, XXII (Auswahl). — Herodot, 1. VIII. (Auswahl). Memoriert: Homer, Ilias 1. VI. vv. 390—432. Deutsch: Auswahl aus dem Lampelschcn Lesebuche, außerdem als Schul- bzw. kontrollierte Privatlektüre: Minna von Barnhelm, Emilia Ga-lotti, Gütz von Berlichingen, Egmont, Räuber. Memoriert: Simon Dach „Der Mensch hat nichts so eigen“; Klopstocks Oden: Der Jüngling, Die beiden Musen. Slowenisch: Poetik. A) Epik: Roman, Novelle, Erzählung. Dazu Beispiele gelesen: Jurčič, Deseti brat, Kersnik, Jara gospoda. B) Lyrik: Beispiele aus S. Gregorčič (Ausgabe der Družba sv. Mohorja). C) Dramatik : Schauspiel, Tragödie, Komödie etc. Dazu Beispiele: Medved, Ka-cijanar, Shakespeare, Beneški trgovec. — Krst pri Savici von Prešeren. Srbske narodne pesmi: Novakovič, Kosovo. VII. Klasse. Latein: Cicero, de off. I, 12—24, 20—36, 61—81, 85—89; II, 73—79; III. 40—57; de re publ. I, 36—63; ausgewählte Kapitel aus dem 111. Buch de nat. deor. — Vergil, Aen. II. und IV, Auswahl aus dem II. Teil. — Plinius, Briefe, Ausgabe von Kukula, Nr.: 1, 8, 13, 21, 28,29,34,41, 58. Memoriert: Vergil, Aen. IV, 178 —188. Griechisch: Homers Odyssee lib. I. 1—74, V.—X. — Demosthenes I. olynth. Rede, die Rede vom Frieden. — Platos Apologie des Sokrates. Memoriert: Homers Odyssee lib. I. 1—20, IX. 68—90. — Demosthenes I. olynth. Rede § 25 u. 26. Deutsch: Auswahl aus dem Lampelschen Lcsebuche, außerdem als Schul- bezw. kontrollierte Privatlektüre Iphigenie auf Tauris, Torquato Tasso, Hermann und Dorothea, Wallenstein, Maria Stuart. Memoriert: Goethes Mignon, Adler und Taube, Grenzen der Menschheit, Zueignung. Slowenisch: Prešeren, Sonetje. Mencinger, Abadon. Auswahl aus der Slovenska slovstvena Čitanka und Staroslovenska Čitanka von Dr. Jakob Sket. Auswahl aus Dragotin Kette, Murn-Aleksandrov u. Oton Zupančič. Memoriert: Prešeren, Sonetni venec, Slovo od mladosti; Jenko, Trojno gorje; Stritar, Mladini. VIII. Klasse. Latein: lloraz, Oden: I, 1, 4, 7, 9, 10, 11, 14, 18, 22, 31, 37; II. 3, 10, 14, 16, 18; III. 1, 2, 9, 13, 18, 21, 29, 30; IV. 3, 7, 9; Epod. 2, 13; Sat. I. 1, 9; II. 8. Tacitus, Auswahl aus den An. I. Teil. Memoriert: Oden I, 1, 22; II, 3, 10, 14, 16, 18; III, 1, 9, 30. Privatlektüre: Horaz, die in der Schule nicht gelesenen Oden (1 Sch.); ars poetica (1 Sch.); Satiren (1 Sch.); Tacitus, Germania (1 Sch.); Auswahl aus den An. II. Teil (1 Sch.). — Aus dem Stegreife: einzelne Stellen aus Livius, Cicero, Tacitus. Griechisch: Sophokles Elektra von Schubert-Hüter. Memoriert: V. 472—515 u. V. 1232—1272. Homer, Odyssee, Gesang XX. u. XXI. Deutsch: Auswahl aus dem Lampelschen Lesebuche, außerdem Wilhelm Teil, Jungfrau von Orleans, König Ottokars Glück und Ende, Faust. I. als Schul- und kontrollierte Privatlektüre. Memoriert: Das Lied von der Glocke. Slowenisch: Auswahl aus der Slovenska slovstvena čitanka von Dr. Skct. Prešeren, Poezije. Oton Zupančič, Samogovori. Auswahl aus Levstik, Stritar, Cankar, Medved, Kette und Murn-Aleksandro v. V. Themen für die schriflicheii Arbeiten. a) In der deutschen Sprache. V. Klasse. Schulaufgaben: 1. Ein Tag aus meinem Leben. — 2. In Erwartung der Weihnachten. — 3. Solon. — 4. Siegfrieds Leben und Tod. — 5. Der Ausgang des Nibelungenliedes. — 6. Parzival (Charakteristik). Hausaufgaben: 1. Die Axt im Haus erspart den Zimmermann. •— 2. Die Wallfahrt nach Kevlaar (Inhalt und Gliederung). — 3. Der Nutzen des Waldes. — 4. Walters Deutsche Sitte (Besprechung). Vorträge: Barborič: Emil Ertl, Die Leute vom blauen Gugucks-hause; Bele: lloffmann, Meister Martin der Küfner und seine Gesellen; Benedik B.: Rosegger, Das Ereignis in der Schrun; Benedik St.: Ludwig van Beethoven; Bloudek: Handel - Mazetti, Meinrad Helmbergers denkwürdiges Jahr; Bučar: Otto Ludwig, Der Erbfdrster; Budna: Kosegger, Nottaufe; Cesar: L. Anzengruber, Treff-Aß; Cvelbar: Die Geschichte von Landstraß; Dular: Margarethe von Biilow; Glücksuhr von Wölfis; Gebauer: Schiller, Die Braut von Messina; llorvat: Rosegger, Das Felsenbildnis; Jare: Rosegger, Die Pfingstnacht; Kozoglav: Shakespeare, Julius Cäsar: Kolbezen: Ganghofer, Das Geheimnis der Mischung; Kvas: Odinismus und Sittlichkeit; Lovšin: Marie von Ebner-Eschenbach, Die Spitzin; Mazele: Rosegger, Peter Mayr, der Wirt an der Mahr; Mlaker: Der letzte Raubritter in Krain; Orešček: 11. von Kleist, Michael Kohlhaas; Podgoršek: Ein Kampf in den Lüften („Das Neue Universum“); Prali: A. Smitthenner, Friede auf Erden; Pristau: Ninive einst und jetzt; Skušek: Von Himmel und Hölle, von R. von Volkmann; Štukelj: Grillparzer, Die Ahnfrau: Zakrajšek: Weber, Dreizehnlinden; Žlajpah: Max Schmidt, Das Geschwisterkind; Rogina: Handel- Mazetti: Jesse und Maria. VI. Klasse. Schulaufgaben: 1. Der Kampf um die Vorherrschaft im mittelländischen Meere einst und jetzt. — 2. a) Olm’ Fleiß kein Preis; b) Die kulturellen Bestrebungen der Karolinger. — 3. Beatus ille . . . (Nach Hallers „Alpen“). — 4. Die Ekposition in Minna von Barnhelm. — 5. Der Prinz und Marinelli. — 6. Götzens tragische Schuld. Hausaufgaben: 1. Allerheiligenstimmung. — 2. Irin (Inhalt und Aufbau). — 3. Wanderung durch eine mittelalterliche Stadt. — 4. Friedrich Barbarossa. Vorträge: Ajdič: Lessing, Emilia Galotti; Andolšck: Othello, Der Mohr von Venedig; Bloudek: W. A. Mozart; Eršte: Stifter, Bergmilch; Gerčar, Heyse, Andrea Delfin; Gregore: Goethe, Die Leiden des jungen Werther; Guzelj: Der Einfluß der Kreuzzüge auf die deutsche Literatur; Hočevar: Gottschec und Gottscheer; Jakša: Hauffs Leben und Werke; Kastelic: Fr. Halm, Die Marzipan-Liese; Kristan: Die Hochrenaissance; Kuder: Die Gymnastik der Griechen; Lavrič: Schiller, Kabale und Liebe; Lobe: Der Sieg der Dampfturbine über die Kolbenmaschine; Petrič: Martin Luther; Pirec: Albrecht Dürer; Rifelj : Kunst- und Volksmusik in Krain; Skuk: Aus dem Leben des Fra Giovanni da Fiesole; Struna: Ibsen, Ca-tilina; Škoda: A. v. Droste-Hülshoff, Die Judenbuche; Trost: Darwins Lehren; Turk: Robert Burns; Zajec: Über die französische Revolution: Zupančič: Vulkanische Ausbrüche. VII. Klasse. Schulaufgaben: 1. Gebeugt nur zeigt der Bogen seine Kraft. — 2. Historia vitac magistra. — 3. Iphigenie. — 4. Mit welchen Eindrücken scheiden wir von Tasso? — 5. Hermann und Dorothea (Die Begebenheiten des V. Gesanges). — 6. Der Maschine Segen und Fluch. , Hausaufgaben: 1. Schillers „Räuber“ ein Erzeugnis der Sturmes und Dranges. — 2. Goethes „Meine Göttin“ (Inhalt und Gliederung). — 3. Es bildet ein Talent sich in der Stille, sich ein Charakter in dem Strom der Welt. — 4. Die Veränderung der Erdoberfläche durch Menschenhand. Vorträge: Amon J.: Kleist, Prinz von Homburg; Amon L.: Miss Sara Sampson; Furlan: Goethes Egmont; Gorenc: Minna von Barnhelm (Aufbau und Charaktere); Hostnik: Zur Geschichte des Hexenwesens; Jerin: Grillparzer, Ein Bruderzwist im Hause Habsburg; Kambič: Schiller, Maria Stuart; Kljun: Goethe, Italienische Reise; Komljanec: Ein Wink zum Lesen der Klassiker; Koporc: Franz Schubert als Liederkomponist; Kunstei: Brentano, Aus der Chronika eines fahrenden Schülers; Mrgole: Grillparzer, Das goldene Vlies; Pakiž: Hamlet als Melancholiker; Petavs; Grillparzer, Der Traum ein Leben; Schneider; Schillers Lyrik; Smola: Aus Schillers Jugendjahren; Springer: Uber den Krieg und Frieden; Škofič: Die Chemie des menschlichen Körpers; Urbas: Wilhelm Fischer, Die silberne Nacht; Valitar: Goethes Balladen; Zupančič: Die leitenden Gedanken in Ibsens „Kaiser und Galiläer“. VIII. Klasse. Schulaufgaben: 1. Die Natur in Schillers „Spaziergang“. — 2. Wilhelm Teil (Der Mann und sein Werk). — 3. Vor dem Semesterschluß. — 4. Der König Ottokar bei Grillparzer. — 5. a) Die Gestalt des Gebildeten; h) Über die Luftschiffahrt. — 6. Maturitätsarbeit. Hausaufgaben: 1. Orestes. — 2. Mein Lieblingsheld aus der Weltgeschichte. — 3. Johanna und Montgomeiy (Besprechung von Sch. s., Jungfrau von Orleans II, 6—8). — 4. Freigewähltes Thema. Vorträge: Bukovec: Land und Leute in Schillers „Wilhelm Teil“; Frančič: Otto Ludwig und seine Maccabäer; Fux: Hebbel, Die Nibelungen; Gajski: Shakespeare, Macbeth; Golob: Lessing, Nathan der Weise; Gorge: Kleist, Das Käthchen von Heilbronn; Gruntar: Shakespeares Julius Cäsar; Jerse: Zacharias Werner, Der vierundzwanzigste Februar; Kramarič: Shakespeares Leben und sein Hamlet; Kres: Moli&re, Der Geizige; Mcvžel: Anzengruber und das vierte Gebot; Pečnik: Grillparzer, Sappho, Plot: Adolf Müllner, Der neunundzwanzigste Februar; Rak: Shakespeare, Kaufmann von Venedig; Rosina: Hauptmann, Die versunkene Glocke; Schweiger: Bürgers Leben und Werke; Öiraj: Tiecks Märchen; Zupančič: Shakespeare, Coriolanus; Žarkovič: Calderon, Der wundertätige Magus. Dr. Kelemina. b) In der slowenischen Sprache. V. Klasse.||[S ch ul arbeiten: 1. a) Jesen na Dolenjskem; b) Zopet v žolo. — 2. Naravne prikazni v narodni pesmi. — 3. a) Dolina v megli; b) Vsak pometaj pred svojini pragom. — 4. a) Če gledam zvezdnato nebo! b) Ti yan nuzQcpng ärd'ol cpditnor %Oor6s. — 5. a) Moji sorodniki; b) Kreposti razmakni srce na stežaj, a skrbno ga strasti zakleni! — 6. Pegam in Lambergar (Dispoz. naloga). Hausarbeiten: 1. a) Pri nas doma; b) Jeklen značaj, dolžnosti spolnjevanje, najvišja prava dika je moža (Gregorčič). — 2. Rošlin in Verjanko (Dispoz. naloga). — 3. Ob Krki. — 4. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje. Dr. M. Gorjanec. VI. Klasse. Schularbeiten: 1. a) Kar storiš za se, to že s tabo zgine, kar storiš za narod, ostane vselej (Gregorčič); b) Slovenska kmečka gostilna. — 2. a) Značaj Kvasa in Marijana v Jurčičevem „Des. bratu“; b) Kak pomen ima sestanek Marijana s Kvasom za razvoj dejanja v Jurčičevem „Des. bratu“. — 3. a) Kakšen milieu nam slika Krstnik v povesti „Jara gospoda“; b) Nulla dies sine linea! — 4. Iz Medvedovega „Kacijanarja“: a) Značaj Kacijanarja; b) Značaj obeh Zrinjskih. — 5. a) Na delo! Delo je življenje, brezdelje v živem je trohnenje; b) Porzia v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“ (Oris značaja). — 6. Gorje ti, človek, in gorje, če zjeda zel spomin srce! (Iv. Jenko). Hausarbeiten: 1. Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim solncem sužnji dnovi (Prešeren). — 2. a) Brez muke in moke (Razlaga nar. pregovora); b) Poezija dolenjskih goric. — 3. Shylok v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“ (Oris značaja). — 4. Bistvo in razdelitev liričnega pesništva. Dr. M. Gorjanec. VII. Klasse. Schularbeiten: 1. O posameznih vrhuncih v razvojni črti slovenskega slovstva. — 2. Tudi nesreča ima svoje dobre strani (Iz Napoleonovih izrekov). — 3. Vsebina domovinskoljubezenskega vrha v Prešernovem Sonetnem vencu. — 4. Ogenj mladosti bodi tak, da ostane žrjavica za starost (Mencinger, Abadon). —1 5. Kompozicija in osnovna ideja Mencingerjevega Abadona. (Po navodilu). Hausarbeiten: 1. Vseli mrtvih dan (Slika). — 2. Oblika Prešernovega Sonetnega venca. — 3. Prvi cvet — zadnji sneg (Kontrast v naravi). — 4. Prosto izbrana naloga. — 5. Trojno gorje Jenkovo — pretresljiva slika usode sirotnega slovenskega dijaka. Vorträge: 1. O Kettejevih poezijah (Amon Josef). — 2. Simon Gregorčič (Urbas). — 3. O literarni zgodovini ogrskih Slovencev (Zupančič). — 3. Oton Župančič, čez plan (Mrgole). — 4. Slamnikarstvo v Mengšu in okolici (Valitar). — 5. Ivo Vojnovič, Smrt majke Jugoviča (Springer). Dav. Majcen. VIII. Klasse. Schularbeiten: 1. Zgrabi pomlad, brate moj, zgrabi jo! Veje so polne, vabijo, vabijo, Zdaj je čas! (Oton Župančič). — 2. Na podlagi katerih razlogov se da opravičevati nastop Atencev proti Sokratu? — 3. (a Kuj me, življenje, kuj! če sem kremen, se ra/iskrim, če jeklo, bom pel, če steklo — naj se zdrobim (Oton Župančič); b) Mačeha je tujina (Oton Župančič). — 4. Je li bila abecedna vojska v Prešernovih časih res le pravda za oslovo senco? — 5. Zrelostne naloge. Hausarbeiten: 1. Vseh mrtvih in vseh živih dan (Kontrastna slika). — 2. Dolenjska stran v svitu Jurčičevih spisov. — 3. Vsebinska analiza Vodnikovega Zadovoljnega Kranjca. - 4. Prosto izbrana naloga. — 5. Slovo od gimnazije (Pismo profesorju). Vorträge: 1. Dolenjski pisatelji in njih vpliv na razvoj slovenskega slovstva (Žarkovič). — 2. Slovenci v Napoleonovi dobi (Zupančič). — 3. O razvoju filozofije (Schweiger). — 4. Sienkievvicz in njegova dela (Rak). — 5. Dostojevski in njegova dela (Pečnik). — 6. Svetovni nazor, izražen v Mencingerjevem Abadon (Mevželj). Dav. Majcen. VI. Vermehrung der Lehrmittelsammlungen. A) Lehrerbibliothek. I. Durch Ankauf: Verordnungsblatt des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht, Jg. 1911. — Zeitschrift für üsterr. Gymnasien. Jg. 63. — Zeitschrift für das Rcalschulvvesen, Jg. 37. — Österreichische Mittelschule, Jg. 26. — Mitteilungen der k. k. geographischen Gesellschaft, Jg. 55. — Monatshefte für Mathematik und Physik, Jg. 23. — Jagic, Archiv für slawische Philologie, Bd. 33. — Ljubljanski Zvon, Jahrg. 32. — Slovan, Jg. 10. — Dom in Svet, Jg. 25. — Popotnik, Jg. 33. — Carniola, Neue Eolge, Jg. 3. — Euphorion, Jg. 18. — Planinski vestnik, Jg. 18. — Časopis za zgodovino in narodopisje, Jg. 10. — Publikationen der Matica Slovenska, Glasbena Matica und der Slovenska Šolska Matica für das Jahr 1911. — Mayers Grosses Konversationslexikon, 23. Bd. Jahres-Supplemcnt 1910/11. — Lehrplan und Instruktion für den Unterricht im Turnen nebst Weisungen zur Durchführung des Jugendspiels an den Gymnasien und Realschulen. Wien 1912. — Dr. Ljudevit Pivko, Telovadne igre. I. del. Marburg 1911. — Vorschriften über die Prüfung für das Lehramt an Gymnasien und Realschulen, Mädchenlyzeen u. s. w. in Österreich. Wien 1911. — Prüfungsvorschrift für das Lehramt an Mittelschulen mit Einschluß der Mädchenlyzeen. — Dr. Albert Halma und Dr. Gustav Schilling, Die Mittelschulen Österreichs. Sammlung der Vorschriften. I. u. II. Bd. — Eduard Stettner, Wozu studiert man noch heutzutage Latein und Griechisch? Wien 1907. — Josip Hartinger, Hrvatsko - Slovenska seljačka buna godine 1573. Esseg 1911. — Dr. Franz Martin Mayer, Geschichte Österreichs mit besonderer Rücksicht auf das Kulturleben. Wien 1909. — Dr. Heinrich Rauchberg, Österreichische Bürgerkunde. Wien 1911. — Österreichische Biigerkunde, Handbuch der Staats- und Rechtskunde in ihren Beziehungen zum öffentlichen Leben. — Dr. Anton Bezecny, Die Thronreden Sr. Majestät des Kaisers Franz Josef I. bei der feierlichen Eröffnung und Schließung des Österreich. Reichsrates. Wien 1908. — Otto Forst, Ahnenverlust und nationale Gruppen auf der Ahnentafel des Erzherzogs Franz Ferdinand. Wien 1912. — Ivan Grafenauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. und H. Bd. Laibach 1911. — Dr. Paul Goldscheider, Lesestücke und Schriftwerke im Deutschen Unterricht. München 1906. — Učitelj V Boju Proti Alkoholizmu. II. zv. Laibach 1911. — Ivan Štrukelj und Rudolf Horvat, Učitelj V Boju Proti Alkoholizmu. Laibach 1911. — Astronomischer Kalender für 1912. III. Folge. 2. Jg. Wien 1912. — Loosar, Versuche aus der Wärmelehre. — Beli rojaki von Engelbert Gangl. II. Durch Geschenke: a) Des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht: Zeitschrift für deutsches Altertum, Jg. 54. — Zeitschrift für österr. Volkskunde, Jg. 17. — Österreichische botanische Zeitschrift, Jg. 62. — Jahreshefte der österr. archäologischen Gesellschaft. b) Der k. k. Landesregierung: Landesgesetzblatt. c) Der Leonova družba in Laibach: Čas, Jg. 6. d) Der Verlagsbuchhandlung Holder in Wien: Josef Scemüller, Deutsche Laut- und Formenlehre. Wien 1911. e) Peter Bohinjec: Zgodbe fare Škocijan pri Dobrovah. Rudolfswert 1911. Geschenk des Verfassers. f) Leopold Pettauer: Das Schloß Wagerisberg in Krain und seine Besitzer. Laibach 1911. Geschenk des Verfassers. g) Des Lyzeums in Brünn: Vesna v Brnß. Jubilejni panuitnik. 1870.—1886.—1891 —1911. h) Der Lloyddirektion in Triest: 75 Jahre Österreichischer Lloyd 1836.—1911. Triest 1911. i) Des k. k. Schulbücherverlagcs in Wien: Behelf für das freiwillige Schießwesen von Engelbert Stütz. III. Durch Tausch: 430 Programme österr.-ungar. Lehranstalten; 567 Programme reichsdeutscher Anstalten. Stand der Lehrerbibliothek am Endo des Schuljahres 1911/12: 6408 Werke und 22.229 Programme. Rud. Južnič. B) Schülerbibliothek. Deutsche Abteilung. Durch Ankauf: d’ Albon Baron Eugen, Vom Kaiser; Heller Hermann, Erzherzog Franz Ferdinand; Fraungruber Hans, Hoch Habsburg; Smolle Leo, Aus sturmbewegter Zeit; Fraungruber Hans, Österreichs Walhalla; Ritter Gustav A., Illustrierte Länder- und Völkerkunde; Samter Dr. Heinrich, Das Reich der Erfindungen; Rulemann Theodor, Die Wunder der Physik; Rulemann Theodor, Die Wunder der Elektrizität; Mache Dr. Karl, Cervantes, Das Leben und die Taten des scharfsinnigen Edlen Don Quijote; Achenbach Viktor, Das große Buch der Liebhaberkünste; Leisching, Julius, Die Wege der Kunst. Durch Geschenke: Des Herrn Oberlandesgerichtsrats i. R. Rizzoli: Stilgebauer Edward, Klassischer Humor der Weltliteratur; Knigge, Über den Umgang mit Menschen, hrsg. von Dufresne Jean; Wolff Julius, Der fliegende Holländer. — Der Verlagsbuchhandlung Cotta (Schulausgaben deutscher Klassiker): Anzengruber, Das vierte Gebot, hrsg. von Koppitz. — Des Freytag sehen Verlages (Schulausgaben): Shakespeare, Julius Cäsar, hrsg. von Hruschka Alois; Rosegger, Peter Mayr, Der Wirt an der Mahr, hrsg. von Latzke Dr. Rudolf; Jakob Julius David, Der Übergang, hrsg. von Latzke Dr. Rudolf. Josef Freiherr von Eichendorff, Aus dem Leben eines Taugenichts, hrsg. von Lackner Dr. Josef; Wilhelm Fischer, Das Licht im Elendhause und Die silberne Nacht, hrsg. von Gawalowski K. W.; Friedrich Spielhagen, Hammer und Amboß, hrsg. von Pohl Josef; Tiecks Märchen, hrsg. von Hladny Dr. Ernst. — Des Graes er sehen Verlages (Schulausgaben): Wilhelm Fischer, Frauendienst und Klemens Brentano, Aus der Chronika eines fahrenden Schülers (2 Expl.) hrsg. von Walheim Dr. Alfred; Heinrich von Kleist, Der zerbrochene Krug, hrsg. von Krauss Hermann (2 Expl.); Annette von Droste-IIülshotf, Die Judenbuche und Friedrich Hahn, Die Marzipan-Lise, (2 Expl.) hrsg. von Pirker Dr. Max; Zacharias Werner, Der vierundzwanzigste Februar und Adolf Miillner, Der neunundzwanzigste Februar, hrsg. von Koppitz Dr. Alfred. (2 Expl.) Dr. J. Kelemina. Slowenische Abteilung. Durch Ankauf: Zvonček 1. 1912. — Dom in Svet 1. 1912. — Vrtec 1. 1912. — Angcljcck 1. 1912. — Mentor 1. 1911/12. — Koledar družbe sv. Mohorja 1912. — Zgodbe sv. pisma, 17. snopič, Celovec 1911. — Alcsovec: Nc v Ameriko, ljudske knjižnice XVI. zv. (Ljubljana 1912). — Dickens: Povest o dveh mestih, ljudske knjižnice IX. zv. — Urbanus: Knjiga: o lepem vedenju, Ljubljana 1910. — Jurčič, Deseti brat, slov. večernice 65. zv. — Trunk Jurij: Na Jutrovem, Celovec 1911. — Meško Ksaver: Mladim srcem, Celovec 1911. — Pivko Ljudevit dr.: Telovadne igre, I. del, Maribor 1911. — Mali protialkoholni katekizem za male pa tudi za velike ljudi, Ljubljana 1911. — Planinski vestnik 1. 1912. Durch Geschenke: K. k. Landesgerichtsrat Emil Rizzoli: Vrhovec: Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih 1886; Verne: Potovanje okoli sveta v 80 dneh; Orožen: Vojvodina Kranjska, Ljubljana 1902; Krsnik J.: Zgodovina avstrijsko - ogrske monarhije. Peter Prosen. C) Geographisch-historische Lehrmittelsammlung. Durch Geschenke: Wandtafel für den Unterricht im Kartenlesen, von A. Pichlers Witwe & Sohn. — Die neuen Hochstrassen in den Dolomiten, von der Buchhandlung Urban Horvat. — 14 Ansichtskarten aus den österr. Alpenländern, vom Herrn Schriftsetzer Karl Horvat. — 16 Ansichtskarten aus den österr. Alpen- und Karstländern, vom Kustos (der geographischhistorischen Lehrmittelsammlung). Stand der Sammlung am Schlüsse des Schuljahres: 97 Wandkarten, 4 Atlanten, 333 Bilder, 30 Ansichtskarten und 2 Stereoskopapparate; zusammen 466 Stücke. Dr. Viktor Tiller. D) Das naturhistorische Kabinett. Durch Ankauf: 1. 4 Wandtafeln von Prof. Paul Pfurtscheller: a) Che-lonia, b) Myriopoda (Lithobius), c) Teleostei (Perca fluviatilis), d) Aves (Columba domestica: situs viscerum). 2. Weichselbaum-Henning: Schädigung lebenswichtiger Organe durch Alkoholgenuß. 3. Syrnium aluco. Durch Geschenke: 1. Falco peregrinus, Geschenk des Herrn Vladimir Vojska. 2. Vanellus cristatus; Anas creca; Podiceps auritus; Corvus fru-ligelus; Picus Martius; Astur palumbarius; Gcschcnke des Herrn Karl Barborič. 3. Otocoris alpestris, Geschenk des Schülers der I. a Klasse F. Gebauer. 4. Taenia solium; Coluber austriacus; Anguis fragilis; Geschenke des Primaners Germovšek. 5. Kreislauf der Stoffe, eine Freihandzeichnung des Quintaners Bol. Bloudek. 6. Putorius ermineus, Geschenk des Herrn Prof. Dr. C. Ažman. Für alle Geschenke besten Dank. Dr. Milan Šerho. E) Das physikalische und chemische Kabinett. Durch Ankauf: Demonstrations-Voltmeter; Demonstrations-Amperrc-meter. Looser: Versuche aus der Wärmelehre. K. Kunc. F) Lehrmittel für das Freihandzeichnen. Durch Ankauf: 1. 50 Ansichtskarten, Farbenphotos nach Lumiere, Pliotochromien und Dreifarbendrucke nacli Aquarell- und Oelbildern. — 2. 12 Schachteln ä 50 Kartons für gepreßte Blätter und Zweige. — 3. 60 Glaskästchen für Schmetterlinge und Käfer. Durch Geschenke: 1. 26 Diagramme (190 X 120cm) für den Elementarunterricht im Zeichnen, angefertigt vom Fachlehrer. — 2. 16 Dreifarbendrucke nach Ölbildern verschiedener Wiener - Künstler, Geschenk des Schülers der VI. Kl. J. Kristan. — 3. Mutter mit Kind, Dreifarbendruck nach einer Skizze von Prof. V. Hynais, Geschenk des Fachlehrers. Jos. Germ. VH. Maturitätsprüfungen. A) Nachtrag zu dem Berichte über die Maturitätsprüfung im Sommertermine 1911. Die mündliche Prüfung wurde unter dem Vorsitze des k. k. Landes-schulinspcktors, Herrn Franz Hubad, am 6., 7. und 8. Juli 1911 abgehalten. Der Prüfung unterzogen sich 20 öffentliche Schüler der VIII. Klasse. Approbiert wurden a) als reif mit Auszeichnung.........................3 b) als reif........................................15 Einer wurde auf ein halbes und einer auf ein Jahr reprobiert. B) Reifeprüfung im Herbsttermine. Die mündliche Prüfung wurde am 23. September 1911 unter dem Vorsitze des Anstaltsdirektors Franz Brežnik abgehalten. Der Prüfung unterzog sich ein öffentlicher Schüler der VIII. Klasse, welcher im Sommertermine krankheitshalber verhindert war die Prüfung abzulegen. Er wurde auf ein halbes Jahr reprobiert. C) Reifeprüfung im Februartermine 1912. Der schriftlichen Prüfung, welche am 8. und 9. Februar abgehalten wurde, unterzog sich der im Herbsttermine 1911 auf ein halbes Jahr l’eprobierte Kandidat Zaletel Rudolf. Themen für die schriftliche Reifeprüfung. Übersetzung aus dem Griechischen ins Deutsche: \ Demosthenes, Kranzrede 8—10. Mskhnr tov t' i&lov ßlov . . . xal vvvi na^dcr^sads. Slowenischer Aufsatz: a)čem iščimo v naši dobi pravi napredek? b) Avstrija — država gospodarskega napredka. c) Volja in moč —• odločilna činitelja v življenju mladega akademika. Der Kandidat wählte das letze Thema. Die mündliche Prüfung wurde am 10. Februar 1912 unter dem Vorsitze des Anstaltsdirektors Franz Brežnik abgehalten. Derselben unterzogen sich die Kandidaten Jelačin Vladimir und Zaletel Rudolf. Beide wurden approbiert. Verzeichnis der im Sommer 1911 und im Februar 1912 approbierten Abiturienten*: Post-Sr. || Name Geburtsort u. Vaterland i-a cP Dauer der lijmn.isi.il-Sludien Von sämtlichen Approbiert, erklärten sich zu zunraden 1 Borovička Ludwig Pola, Küstenland 1993 8 unbestimmt 2 Brežnik Viktor Laibach, Krain 1893 8 Jus 3 Glowacki Kasimir Dubravica, Dalmatien 1890 9 Konservator. 4 Hladnik Stanislaus Rudolfswert, Krain 1893 8 Technik 5 Klemenčič Laurenz St. Veit b. Sittich, Krain 1891 9 Medizin 6 Kunst Alois Heilenstein, Steiermark 1890 9 Technik 7 Majerle Anton Tschcrnembl, Krain 1891 8 Technik 8 Pagon Franz Sclce, Küstenland 1888 10 Marinckomm. 9 Pucelj Johann Reifnitz, Krain 1890 10 Theologie 10 Safošnik Jakob Pleterje b. Pettau, Steierm. 1888 9 Theologie 11 Selan Anton Dobrunje, Krain 1891 8 Theologie 12 Stefanovič Emil Rudolfswert, Krain 1891 9 Jus 13 Škerlj Stanislaus Rudolfswcrt, Krain 1893 8 Philosophie 14 Šuštar Laurenz Stob b. Domžale, Krain 1889 8 Theologie 15 Turk Viktor Podhosta b.TüpIitz, Krain 1891 9 Theologie 16 Učakar Franz • Špitalič, Krain 1889 10 unbestimmt 17 Zalokar Vinzens St. Kanzian, Krain 1892 9 Jus 18 Zupin Ludwig Velike Brusnice, Krain 1891 9 Theologie 19 Jelačin Vladimir Laibach, Krain 1892 8 Abitur. Kurs 20 Zaletel Rudolf Laibach, Krain 1890 9 Elsenbahnw. Schriftliche Reifeprüfung im Sommertermine 1912. Zu den schriftlichen Prüfungen, welche am 3., 4., 5. und 7. Juni 1912 vorgenommen wurden, erschienen 20 öffentliche Schüler der VIII. Klasse. Die Themen der schriftlichen Prüfungen lauteten: *) Fette Schrift bedeutet Reife mit Auszeichnung. I. Deutsche Sprache: a) Die wertvollsten Eindrücke aus meiner Beschäftigung mit der deutschen Literatur. b) Der geistige, politische und wirtschaftliche Aufschwung unseres Vaterlandes unter der Herrschaft Kaiser Franz Josefs I. c) Die heutige Kultur im Kampfe gegen Raum und Zeit. Das erste Thema wählten 6, das zweite 5 und das dritte 9 Schüler. II. Slowenische Sprache: a) Prešeren in moderna slovenska lirika. b) Pomen nove železniške zveze iz Novega mesta do morja za razvoj južnih dežel naše monarhije. c) Lažje je prenašati sovraštvo mnogih nego zaničevanje nekaterih. Das erste Thema wählte 1, das zweite 17 und das dritte 2 Kandidaten. III. Griechische Sprache: Sophokles Oedipus auf Kolonos V 1—32. IV. Lateinische Sprache: Tacitus Historien I, C. IB. Die mündliche Prüfung wird am 12. Juli 1912 beginnen. Das Resultat derselben wird im Jahresberichte pro 1912/13 mitgeteilt werden. VIII. Chronik. Das Allerhöchste Geburtsfest Seiner Majestät des Kaisers wurde am 18. August 1910 durch einen Festgottesdienst in der Kapitelkirche gefeiert, an dem der Anstaltsdirektor teilnahm. Nach dem Gottesdienste sprach der Anstaltsdirektor bei der politischen Behörde vor mit dem Ersuchen die alleruntertänigsten Glückwünsche zum achzigsten Geburtsfeste an die Stufen des Thrones gelangen zu lassen. Die Einschreibungen und Aufnahmsprüfungen für die I. Klasse wurden vor den Ferien am 5. Juli, nach den Ferien am 16. September vorgenommen. Am 17. September fand die Aufnahme der Schüler in die II.—VIII. Klasse statt. Die Nachtrags- und Wiederholungsprüfungen wurden vom 16. bis 19. September abgehalten. Am 18. September fand die Eröffnung des neuen Schuljahres statt. Um 8 Uhr wurde in Gegenwart des Lehrkörpers, der Schüler und zahlreicher Eltern und Elternstellvertreter in der Franziskanerkirche das ld. Geistamt zelebriert, woran sich daselbst die Absingung der Volkshymne anschloß. 6* Am 19. September wurden die wichtigsten Punkte der Disziplinarordnung und hygienischen Vorschriften den Schülern erläutert und eingeschärft. An diesem Tage begann der regelmäßige Schulunterricht. Vom 24. September angefangen wohnten die Schüler an jedem Sonn-und Feiertage dem feierlichen Scluilgottesdienste und der Exhorte in der Franziskanerkirche bei. Am 4. Oktober wurde das Allerhöchste Namensfest Seiner k. und k. Apostolischen Majestät des Kaisers Franz Josef I. in Gegenwart des Lehrkörpers, der Schüler und zahlreicher Eltern der Letzteren in der Franziskanerkirche mit einem Festgottesdienste und der Absingung der Volkshymne gefeiert. Am 18. und 19. Oktober empfingen die Schüler die hl. Sakramente der Buße und des Altars. Am 19. November, als dem Allerhöchsten Namenstag weiland Ihrer Majestät der Kaiserin Elisabeth, wohnten der Lehrkörper und die Schüler einem feierlichen Requiem in der Franziskanerkirche bei. Die Semestralprüfungen der Privatistinnen wurden vom 1. bis zum 6. Februar abgehalten. Das erste Semester schloß am 10. Februar mit einem Festgottesdienste und der Verteilung der Semestralausweise. Am 14. Februar begann das zweite Semester. Am 7., 8. und 9. März, ferner vom 8. bis zum 12. Mai inspizierte die Anstalt der k. k. Landcsschulinspektor, Herr Franz Hubad, und wohnte dem Unterrichte in allen Klassen im alten Gymnasialgebäude, dem Turnunterrichte und den fakultativen Schießübungen in der Turnhalle des neuen Gymnasialgebäudes bei. Am 22. Februar starb zu Seisenberg der strebsame Schüler der III. b Klasse Alois Pehani. An seinem Leichenbegängnisse beteiligten sich die Mitschüler unter der Führung des Klassenvorstandes Dr. M. Gorjanec und des Katecheten Dr. Cyrill Ažman. Die gesamten Schüler und Lehrer der Anstalt wohnten am 27. Februar dem für das Seelenheil des Verstorbenen gehaltenen Trauergottesdienste in der Franziskanerkirche bei. Am 23. März fand in Gegenwart Seiner Exzellenz des Herrn Landespräsidenten Freiherrn Theodor von Schwarz im städtischen Parke das Spatenstich - Fest für die Eisenbahnlinie „Rudolfswert-Möttling-Landes-grenze“ statt, bei dessen Vornahme der Sängerchor des Gymnasiums eine Kantate aus dem Psalm 126 und die Volkshymne sang. Vom 31. März bis 2. April fanden die österlichen Exerzitien unter der Leitung des Lazaristen-Ordenspriestcrs P. Alois Nastran aus Laibach statt und schlossen mit der zweiten hl. Beichte und Kommunion. Am 5. April starb zu Rožanec bei Tschernembl der Schiller der VIII. Klasse, Geršič Matthias, an dessen Leichenbegängnisse sich vier Lehrer der Anstalt und zahlreiche Schüler beteiligten. Am 12. April starb im Krankenhause der Barmherzigen Brüder in Kandia der Schüler der I. b Klasse Julius Valant, an dessen Leichenbegängnisse sich die ganze Anstalt beteiligte. Am 19. April wurde für das Seelenheil des Verstorbenen ein Trauergottesdienst in der Franziskanerkirche abgehalten. Am 9. Mai wurde die Maifahrt unternommen. Am 6. Juni beteiligte sich das ganze Gymnasium an der Frohn- leiclmamsprozession. Am 7. Juni inspizierte den Zeichenunterricht der Fachinspektor für den Zeichenunterricht, Herr Pazdirek Ladislaus, Professor am k. k. Staats- Realgymnasium in Graz. Am 12. und 13. Juni empfingen die Schüler zum dritten Male die hl. Sakramente der Buße nnd des Altars. Am 12. Juni ertrank beim Baden in der Gurk der Schüler der IV. Klasse, Anton Koporc, an dessen Leichenbegängnisse am 14. Juni sich die ganze Anstalt beteiligte. Am 24. und 25. Juni inspizierte der hochwürdige Herr Propst und Stadtpfarrer von Rudolfswert, Dr. Sebastian Elbert, als fürstbischöflicher Kommissär den katholischen Religionsunterricht in mehreren Klassen. Die Prüfungen der Privatistinnen und die mündlichen Versetzungsprüfungen wurden in der Zeit vom 20. Juni bis 1. Juli vorgenommen. Das Schuljahr wurde am 6. Juli mit einem feierlichen Gottesdienste und der Absingung der Volkshymne geschlossen. Hierauf folgte die Verteilung der Jahreszeugnisse. IX. Wichtigere Erlässe der k. k. Unterrichtsbehörden. 1.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus u. Unterricht vom 5. Juli 1911, Z. 20.457, womit gestattet wird, daß an den utraquistischen Gymnasien in Krain vom Schuljahre 1911/12 angefangen, auch die Mathematik sukzessive von der VI. bis VIII. Klasse unter Gebrauch der slowenischen Unterrichtssprache gelehrt werde (intim, mit Erlas des k. k. L.-Sch.-R. vom 20. Juli 1911, Z. 4571). 2.) Verordnung des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 27. Juni 1911, Z. 25.001, mit welcher ein neuer Lehrplan und eine neue Instruktion für den Unterricht im Turnen nebst Weisungen zur Durchführung des Jugendspieles an den Gymnasien und Realschulen für die männliche Jugend erlassen wird (intim, mit Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 21. Juli 1911, Z. 4574). 3.) Erlaß des k. k. Landesschulrates für Krain vom 26. Oktober 1911, Z. 6688, enthaltend Bestimmungen gegen die bei den Jugendspielen in letzterer Zeit aufgetretenen Mißbrauche. 4.) Erlaß des k. k. Landesschulrates vom 16. Novem. 1911, Z. 8092, betreffend die Befreiung der Schüler der III. und IV. Klasse vom griechischen Unterrichte. Gesuche um eine solche Befreiung können spätestens vier Wochen nach Beginn des Schuljahres eingebracht werden. 5.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 15. November 1911, Z. 47.541, betreffend die Bildung der Note aus dem Betragen im Jahreszeugnisse mit Rücksicht auf die Schulversäumnisse im I. Semester (intim, mit Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 29. November 1911, Z. 8196). 6.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 13. November 1911, Z. 32.630, wornach jene Schüler, welche aus dem Titel der Mittellosigkeit Fahrpreis-Ermässigungsanweisungen erhalten, bei der Benützung der Fahrbegünstigungsanweisungen durch eine mit der eigenen Unterschrift und dem Amtssiegel der Anstalt versehene Photographie den Identitätsnachweis zu liefern haben (intim, mit Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 22. November 1911, Z. 8221). 7.) Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 29. Dezember 1911, Z. 8828, betreffend die Gründung von Ortsgruppen des österreichisch. Flottenvereines. 8.) Erlaß des k. k. Ministeriums f. Kultus u. Unterricht vom 27. Dezember 1912, Z. 30.280, betreffend den Termin für die Überweisung des eingezahlten Schulgeldes an das k. k. Landeszahlamt (intim, mit Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 8. Jänner 1912, Z. 126). 9.) Erlaß des k. k. Landesschulrates vom 29. Dezember 1911, Z. 8828, betreffend den Beitritt zum österreichischen Flottenvereine. 10.) Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 16. Jänner 1912, Z. 354, betreffend die jährlich aufzustellenden besonderen Kurse für die Ausbildung von Schießinstruktoren für den fakultativen Schießunterricht an Mittelschulen. 11.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 1. Jänner 1912, Z. 31.068, betreffend den Verkauf nicht approbierter Lehrbücher (intim, mit Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 27. Jänner 1912, Z. 555). 12.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 3. Februar 1912, Z. 8661, wornach das I. Semester mit dem letzten Samstage vor dem 16. Februar schließt und der Unterricht des II. Semesters am Mittwoch darauf den 14. Februar, beginnt (intim, mit Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 7. Februar 1912, Z. 876). 13.) Mit Erlaß des k. k. Ministers für Kultus und Unterricht vom 25. Jänner 1912, Z. 41.566 ex 1911 wurde der Direktor am Staatsgymnasium in Marburg, Dr. Josef Tominšek, mit den Funktionen eines Fachinspektors für den Turnunterricht an Gymnasien und Realschulen, sowie Lehrer- und Lehrerinnenbildungsanstalten in Krain, im Küstenlande, in Dalmatien u. Südtirol für die Zeit vom 1. Febr. 1912 bis 1. Juli 1914 betraut. 14.) Das Normale des k. k. L.-Sch.-R. vom 15. März 1912 ordnet an, daß aus Anlaß der Aufhebung einer Anzahl von gebotenen Feiertagen in der Laibacher Diözese für das laufende Schuljahr keine Änderung in der bisherigen Ferienordnung eintritt und es bezüglich der Heiligung der in das Schuljahr fallenden nun aufgehobenen, gebotenen Feiertage bei der bisherigen Übung zu verbleiben hat. 15.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 22. Februar 1912, Z. 18.006 ex 1911, womit ein Normale, betreffend die Beurlaubung von Lehrern an Staatsmittelschulen, Lehrer- und Lehrerinnen-Bildungsanstalten, erlassen wird (intim, mit Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 4. März 1912, Z. 1470). 16.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 5. April 1912, Z. 944, womit zur Behandlung von Schülerstreiks an den Mittelschulen Weisungen gegeben werden (intim, mit Erlaß des k. k. Landesschulrats-Praesidiums vom 12. April 1912, Z. 33). 17.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 5. April 1912, Z. 14.822, betreffend die definitive Regelung der Dauer des Schuljahres sowie der Ferien an den Mittelschulen (intim, mit Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 20. April 1912, Z. 2785). 18. Der Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus u. Unterricht vom 11. April 1912, Z. 10.872, gestattet, daß vom Schuljahre 1912/13 angefangen ein zweiter unobligater Kurs für den Unterricht in der italienischen Sprache mit 2 wöchentlichen Stunden eröffnet werde (intim, mit Erlaß des k. k L.-Sch.-R. vom 22. April 1912, Z. 2835). 19.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 13. April 1912, Z. 51.125 ex 1911, wornach bei außerordentlichen Prüfungen an Mittelschulen, auch wenn an diesen das Turnen obligat eingeführt ist, von einer Prüfung aus diesem Gegenstände abzusehen ist (intim, mit Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 23. April 1912, Z. 2866). 20. Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 6. März 1912, Z. 1208, womit ein Normale, betreffend die wöchentliche Eintragung der Einzelnoten in den Klassenkatalog, gegeben wird. X. Zusammenwirken von Schule und Elternhaus. Da die Erziehungs- und Unterrichtstätigkeit der Schule nur dann gut gedeihen kann, wenn sie von den außerhalb der Schule wirkenden Miterziehungsfaktoren im Sinne der Schule unterstützt wird, war die Anstalt auch im verflossenen Schuljahre nach Kräften bestrebt, das Zusammenwirken von Schule und Haus zu fördern. Um den Eltern, beziehungweise deren Stellvertretern Gelegenheit zu bieten, sich über den Fortgang und das Betragen der Schüler zu informieren, wurden die Termine der Zensurkonferenzen, die Sprechstunden des Direktors und der Lehrer bekannt gegeben. Aber auch außer den festgesetzten Sprechstunden wurden im Konferenzzimmer und in der Direktionskanzlei über das Betragen und die Fortschritte der Schüler bereitwillig Auskünfte erteilt. Nach jeder Zensurkonferenz wurden über jene Schüler, die nach ihrem Verhalten, Fleiß und Leistungen Anlaß zu Tadel gaben, deren Eltern und Vormündern, bezw. verantwortlichen Aufsehern Zensurscheine ausgefolgt. Bei besonderen Vorfällen wurden die Eltern oder deren Stellvertreter zu eingehenden Besprechungen mit dem Klassenvorstande und dem Direktor eingeladen, um darüber zu beraten, wie einem wahrgenommenen sittlichen Gebrechen abgeholfen oder wie einer auffallenden Vernachlässigung in den Studien durch häusliche Nachhilfe oder gewissenhaftere Beaufsichtigung vorgebeugt werden könne. Um die Eltern und besonders die Quartiergeber mit den Forderungen hinsichtlich der Pflichten der Schüler in und außer der Schule bekannt zu machen, wurden den neueintretenden Schülern die vom k. k. Unterrichts - Ministerium genehmigten Disziplinarvorschriften, sowie die vom k. k. Landesschulrate genehmigte Instruktion für Kost- und Quartiergeber von Mittelschülern mit der Weisung übergeben, sie ihren Eltern, beziehungsweise ihren verantwortlichen Aufsehern zur Einsichtsnahme vorzulegen. Durch diese Vorkehrungen wurde auch im verflossenen Schuljahre ein recht erfreulicher Verkehr zwischen Schule und Haus bewirkt, der viel zur Förderung des guten Fortganges und zur Erzielung eines zufriedenstellenden sittlichen Betragens der Schüler beitrug. XI. Förderung der körperlichen Ausbildung der Jugend. Entsprechend dem Erlasse des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 8. Mai 1910, Z. 19.847 wurde der körperlichen Erziehung der Schuljugend besondere Aufmerksamkeit gewidmet. Zu Beginn des Schuljahres wurde in einer eigenen Konferenz eingehend darüber beraten, wie die körperliche Ausbildung der Schüler gefördert und für die Gesundheit derselben im Sinne des erwähnten Ministerialerlasses gesorgt werden solle. Besondere Aufmerksamkeit wurde der Revision der Studentenwohnungen gewidmet. Um die Mitte des I. Semesters hat eine aus dem Anstaltsdirektor, dem Bezirksoberarzt Dr. Johann Vaupotič, Prof. Dr. Cyrill Ažman und dem Profesor Dr. Tiller bestehende Kommission alle Studentenwohnungen besichtigt und vorkommende Ubelstände beseitigt. Uber den Befund wurde dem k. k. Landesschulrate ein Bericht erstattet. Das Turnen wurde seit Beginn des Schuljahres bis zum 25. Oktober 1912 in der Turnhalle des „ Sokol “ und vom 25. Oktober angefangen in der eigenen, modern eingerichteten Turnhalle des neuen Gymnasialgebäudes unter der Leitung des suppl. Gymnasiallehrers Franz Stopar nach dem Lehrpläne des k. k. Min. f. K. u. U. vom 27. Juni 1911, Z. 25.681 unterrichtet. Dasselbe war obligat für die Schüler der I. und II. Kl. Nicht obligat war dieser Unterricht für die Schüler der III.—VIII. Kl., welche in 2 Abteilungen zu je 2 wöchentlichen Stunden von demselben Lehrer unterrichtet wurden. Jugendspiele konnten aus Mangel an einem passenden Spielplatz nicht abgehalten werden. Vom Schuljahre 1912/13 angefangen wird die Anstalt ihren eigenen Jugendspielplatz beim neuen Gymnasialgebäude haben, wo Jugendspiele nach den Weisungen des Min.-Erlasses vom 27. Juni 1911, Z. 25.681 werden abgehalten werden. Der Betrieb des Eislaufes und Kodeins war im verflossenen Schuljahre infolge des milden Winters unbedeutend. Unter den Sportübungen erfreute sich bei den Schülern das Kahnfahren besonderer Pflege. Die spiegelglatte Oberfläche der Gurk zwischen dem Wehr der Stadtmühle und Ziegelhütten ist für den Rudersport besonders geeignet. Das Rudern ist aber auch eine ganz vortreffliche Turnübung für die Arme und die Lunge in reiner, staubfreier Luft. In hygienischer Beziehung wird ein öffentliches Warmbad in Rudolfswert sehr vermißt. Da die Stadt eine Wasserleitung besitzt, wäre eine Warmbadanlage mit geringen Kosten zu bewerkstelligen. Für die studierende Jugend wäre es eine große Wohltat, wenn dieser Wunsch bald in Erfüllung gehen würde. Das Baden und Schwimmen in der Gurk begann am 8. Juni, an welchem Tage die städtische Badeanstalt eröffnet wurde. Daher standen sieben Woclicn des Schuljahres dieser Erholung zu Gebote. Schwimmer gab es in der I. a Klasse unter 27 Schülern 9 oder 33-33 °/o I. b V) 11 221 11 13 11 59-09 °/o 11. n n 322 11 22 11 68-75 »/o III. a n n 303 n 20 11 66-66 % III. b 11 n 24 11 14 11 58-33 % IV. n n 44 n 34 n 75-55 % V. n n 281 n 241 n 86-24 % VI. n n 24 n 20 n 83-33 °/o VII. n n 21 n 19 ii 90-47 % VIII. n 20 D 18 n 90-- o/« im ganzen unter 2727 Schülern 1931 oder 70‘44°/o Das Radfahren betrieben unter 2727 Schülern 84 oder 30’— °/o ln den Ferien leben von 2727 Schülern 199 oder 72-89% auf dem Lande. In der ersten Hilfeleistung bei plötzlichen Unglücksfällen wurde der Jugend im Sinne des Erlasses des k. k. Landesschulrates vom 13. April 1910, Z. 1213 eine entsprechende Anleitung gegeben, aber eine fachgemäße und systematische Belehrung der Schuljugend in diesem Gegenstände muß auf jenen Zeitpunkt hinausgeschoben werden, bis die Frage der Bestellung von Schulärzten gelöst sein wird. Schüler-Ausflüge. Führung Tag Ziel Klasse 24. Febr. 1912 Dr. J. Rožman Besichtigung der elektrischen Anlage des Herrn Seidl in Prečna VIII. 17. März 1912 Dr. Milan Šerko Besuch d. Aufführung des Oratoriums »Assumptio Beatae Mariae Virginis“ vom P. Hugolin Sattner in Laibach. IV., V. u. VI. 9. Mai 1912 Dr. M. Gorjanec Maiausflug auf das Qorjanzgebirge. III. b 9. Mai 1912 Prof. Max Sever Maiausflug üb. Großlack nach Zaplaz — Rudolfswert IV. 9. Mai 1912 Prof. Peter Prosen Maiausflug üb. Großlack nach Zaplaz — Rudolfswert I. b 9. Mai 1912 Prof. M. Markič Maiausflug Uber Großlack auf den Kumberg, Sapotatal, Johannistal nach Rudolfswcrt VI. 9. Mai 1912 Prof. R. Južnič Maiausflug über Ponikve — Treffen nach Rudolfswcrt III. a 18. Mai 1912 Prof. Dr. Tiller und Prof. Fr. Stopar Ausflug zu geographischen Zwecken auf den Stadtberg I. a u. b 30. Mai 1912 Prof. Dr. Ažman und Prof. Dr. Tiller Instruktiver Schülerausflug des österr. Flottenvereines von Laibach n. Triest zur Besichtigung des „Stabilimento technico, Muggia, Capodistria, Grado und Miramar. 38 Schü- ler XII. Der fakultative Schießunterricht. Zu Beginn des Schuljahres 1911/12 haben sich zur freiwilligen Teilnahme an den Schießübungen aus der VII. Klasse 19 Schüler gemeldet und zwar: Amon Josef, Amon Leopold, Furlan, Gorenc, Hostnik, Kambič, Kljun, Komljanec, Koporec, Mrgole, Pakiž, Petavs, Schneider, Smola, Springer, Škofič, Urbas, Vahtar und Zupančič. Aus der VIII. Klasse 14 Schüler: Bukovec, Gajski, Gorše, Gruntar, Kramarič, Kres, Meršol, Mevžel, Pečnik, Rak, Rosina, Schweiger, Siraj und Zupančič; im ganzen somit 33 Gymnasiasten. Die gesamte Leitung des Schießunterrichtes hatte die Anstaltsdirektion. Den Schießunterricht der Schüler der VIII. Klasse leitete der Gymnasiallehrer Dr. Milan Šerko, den der Schüler der VII. Klasse der Gymnasialprofessor Anton Lovše; es wurde somit in zwei Abteilungen geschossen, die erste Abteilung (VIII. Kl. von 2 bis 3 Uhr, und die zweite von 3 bis 4 Uhr an jedem Samstag. Die ersten Stunden wurden für die Besprechung des Repetiergewehres und dessen Bestandteile, der Munition und Kapselschießeinrichtung verwendet. Ferner wurden den Schülern in den ersten Stunden die Ziel- und Schießregeln beigebracht. Weiters wurde auch der Zweck des Aufsatzes, die Bedeutung der tiefsten und Normalaufsatzstellung erklärt. Nach diesen Belehrungen fand das regelmäßige Kapselschießen in der Turnhalle des neuen Gymnasialgebäudes statt. Geschossen wurde in liegender und kniender Körperstellung mit dem Repetiergewehr M 95 und mit dem Repetierstutzen auf die Schießscheibe und im Monate Mai auch auf Figuren im Sandkasten. Die einzelnen Schüsse wurden im Trefferhefte, das für jeden Schüler angelegt wurde, möglichst genau markiert. Mit scharfen Patronen konnte auch heuer wegen Mangels einer Schießstätte nicht geschossen werden. XIII. Statistik der Schüler. 00 GM I - GM ^ CD 05 l > CO CN tH CO CM GM GM GM GM 00 CM O 0) Oft Summe iO l> CO tO 00 tH v* CD CO iO ■*< CD «H CNCMv*cOCNCOCMtHvHtH Ol CM CM CC lO (N H H CD CN CO l> CO CD CD CO tH tH CN CN CO CD tH CO GM GM GM vH CD iß CD CM CN CM iO CD CD ÖQ H rl 00 (M 00 GM 00 GM CM 00 iO CO CD CD © l> CO CO vH CO CN CO N CO t> © ** CM CN GM 00 GM oo CO GM CM -H 00 »O CD CM GM CM GM CTi C" i-O tH r-H CD GM GM GM GM 05 0005 rl-HrHrlHrHTHrlTHrH E E s C/) Sä 00 o CtS S _eo S M g -g ^ s ä s .s SiP&ls (M CO CO CO 05 CO 00 CO 00 CO 00 CO 00 CM O tH (M r> >*-» Qi & £ -fl Q <1> hn 6C 2 £ <“ u 'S O M-2 __ C3 • Cfl Cu 00 £ rQ Summe »O l> 00 v< CO CO CO CDt-KNWWCDtHCO tH gm I «x> rH CO !>• CO »O «H | CO | t> r-l 05 00 05 I I 00 l> I I O CO »O 05 I iO I> 05 CD CJ t/) (A tH tH l> CO I rH I 03 I I I I I I I ns« W X4 s § fl cq .aa O r*> CD P> (O o* c ca m D* n* rT O CD O rsi s* a* CD V! 3 s* S-C/i ^ 2. o zr =*£- X3 Max Sever Professor c 00 “O 2. š? P> IQ 3* a* 3* Rudolf Južnič Professor Stundenplan pro 1911/1912 der gewerblichen Fortbildungsschule in Rudolfswert. 1873. J. Poljanec, Obsežek Dcmostenovega govora Megalopoljskega. 1874. Fr. Šuklje, Tridesetletna vojska v svojih početkih. 1875. Fr. Sparmann, P. Hofmanus Peerlkampius qua ratione emendaverit satiras Horatianas, nonnullis ostenditur exemplis. 1876. a) J. Fischer, Über Abfassung der Lehrbücher. b) J. Ogorek, Horat. Carin. I, 28 ad dialogi similitudinem revocäri non posse demonstratur. 1877. J. Ögbrek, De Socrate raarito patreque familias. 1878. a) P. Ladislaus Hrovat, Slovenski dom. b) J. Ogorek, Wann hat Cicero die beiden ersten Katilinarischen Reden gehalten? c) J. Fischer, Bewegung der Schülerzahl. d) „ „ Über das Tellurium des Prof. Klemenčič. 1879. J. Ogorek, Wann hat Cicero die beiden ersten Katilinarischen Reden gehalten? (Schluß). 1880. Fr. Breznik, O Sokratovi metodi s posebnim ozirom na Platonovega Menona in o pojmu. 1881. Nik. Bonnemiller, Der Römerzug Ruprechts von der Pfalz und dessen Verhältnis zu Österreich insbesondere zu Herzog Leopold. 1882. J. Teutsch, Der absolute Genetiv bei Homer. 1883. Fr. Brelnik, Erziehung und Unterricht bei den Griechen. 1884. „ „ Erziehung und Unterricht bei den Römern zur Zeit der Könige und des Freistaates. 1885. O. Stanger, Die Platonische Anamnesis. 1886. J. Poljanec, Nekoliko o Srbskih narodnih pesnih. 1887. L. Koprivšek, Die Gegner des Hellenismus in Rom bis zur Zeit Ciceros. 1888. A. Derganc, Die Entdeckung des Hypnotismus und der mit demselben verwandten Zustände und der sogenannte animalische oder Lebensmagnetismus. 1889. V. Bežek, Jezik v Mat. Ravnikarja „Sgodbah fvetega pifma sa mlade Jjudi.“ 1890. B. Perusek, Zloženke v novej slovenščini. 1891. L. Koprivšek, Latinsko-slovenska frazeologija k L knjigi Caesar-jevih komentarjev de bello gallico za naše četrtošolce. 1892. J. Vrhovec, Ein Defraudationsprozeß aus dem Jahro 1782. 1893. J. Poljanec, Črtica o romantični poeziji srbski. Ženitev Maksima Črnojeviča. Narodna pesen. 1894. Fr. Novak, Samoznaki in okrajšave v slovenski stenografiji. 1895. Dr. J. Marinko, Božji Grob pri Grmu polog Novega mesta. 1896. L Fajdiga, Die atmosphärische Elektrizität und der Blitzableiter.1 1897. a) M. Petelin, Katalog der Lehrerbibliothek. b) Dr. Fr. Detela, Slavnostni govor ob stopetdesetletnici novomeške gimnazije. 1898. A. Virbnik, Katalog der Lehrerbibliothek (Schluß). 1899. a) M. Markič, Studien zur exakten Logik und Grammatik. b) Dr. Fr. Detela, Govor ob vladarski petdesetletnici 2. dec. 1898. 1900. M. Marlcic, Studien zur exakten Logik und Grammatik. 1901. H. Skopal, Über das Altarbild von Tintoretto in der Rudolfswerter Kapitelkirche nebst einer kurzen Charakteristik der Darstellungsweise dieses Meisters im allgemeinen. 1902. a) Dr. K. Pamer, Das k. k. Staats-Obergymnasium zu Rudolfswert. b) Dr. Fr. Detela, Professor P. Ladislav Hrovat. 1903—1906. Dr. K. Pamer, Das k. k. Staats-Obergymnasium zu Rudolfswert. (Fortsetzung.) 1907. L. Pettauer, Das k. k. Staats-Obergymnasium zu Rudolfswert. (Fortsetzung und Schluß.) 1908. D. Majcen, Simon Gregorčič, pesnik najplemenitejšega domoljubja. 1909. a) Fr. Breznik, Slavnostni govor ob vladarski šestdesetletnici 2. dec. 1908. b) Dr. J. Slebinger, O. Ivan Krstnik od Sv. Križa, slov. propovednik. 1910. Fr. Breznik, Schulnachrichten. 1911. Rudolf Južnič, Tavriška Ifigenija pri Evripidu in pri Goetheju. 1912. Dr. Viktor Tiller, Ustavoznanstvo Avstrijsko-ogrske države.