Štev. 28. V Ljubljani, 1. vinotoka 1901. XLI. leto. Učitelj ski Tovariš. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Vsebina: Po volitvah. — Risarski pouk na učiteljiščih. — Učiteljski pravnik. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Inserati. Po volitvah. i. Nič ni vreden poslanec, ki nima srca za ljudskega učitelja. Poslanec Ciril Pire. Te besede je izpregovoril g. Ciril Pire na volilnem shodu dne 16. kimovca v Kranju. Poznali smo že poprej g. C. Pirca, da je odkrit prijatelj ljudskemu učiteljstvu, a po volilnem shodu v Kranju se nam je pa še bolj priljubil. Pokazal je, da je vreden naslednik svojih dveh prednikov, g. ravnatelja Šubica in notarja Globočnika. Ta dva vrla prijatelja nove šole in naprednega učiteljstva sta čestokrat povdarjala, da je treba ljudskega učitelja najprej gmotno dobro podpreti, šele potem bo dobil potrebno zaupanje in veljavo med narodom, zakai naš kmet je še vedno mnenja, da „le petica da ime sloveče" in da „človek toliko velja, kar plača". Kedar bo imel naš ljudski učitelj tako plačo, kakoršno zbog svojega važnega poklica in stališča med narodom zasluži, takrat bo lahko pogumno nastopil ter bo na deželi najboljša zaslomba in opora vsaki napredni stranki, hkrati pa najboljša protisila proti usiljivemu in nadležnemu klerika-lizmu. Takih nazorov mora biti vsak napreden rodoljub in vsak pravi pristaš narodno-napredne stranke. Takih nazorov je tudi poslanec mestne skupine Kranj-Škoija Loka. To nam pričajo zgornje in pa tudi te-le besede iz njegovega volilnega shoda: „In kakor zahteva narodno-napredna stranka neodvisno narodno šolo, zato je tudi on za izdatno in opravičeno izboljšanje gmotnega položaja učiteljstva, zakaj ljudska šola je temelj omike in naobrazbe, ljudski učitelji pa so p i j o -nirji napredka". Dobrega prijatelja smo dobili učitelji tudi v poslancu Fr. Arko-tu. Gotovo bo tudi on povzdignil z največjim veseljem in navdušenjem svojo besedo, kedar se bo šlo za izboljšanje učiteljskega gmotnega stanja. Prepričani smo tudi, da bodo tudi vsi drugi poslanci narodno-napredne stranke stali slej kakor prej zvesto ob strani ljudskemu učiteljstvu. Letos bomo stopili kranjski učitelji zopet s precej obširno prošnjo pred deželni zbor. Posebno za zvišanje petletnic na 200 K se bomo morali prav krepko zavzeti. Opozarjamo okrajna učiteljska društva, da se že zarana začno posvetovati, kako bi bilo učiteljstvu dotičnega okraja poma- gati. Da se pa ne bodo prošnje posameznih učiteljskih društev križale, zato bo najbolje, da se vse te prošnje pošljejo deželnemu „Slovenskemu učiteljskemu društvu" v Ljubljani, katero bo na podstavi teh prošenj sestavilo eno samo prošnjo ter jo potem predložilo deželnemu zboru. Odbor „Slovenskega učiteljskega društva" pa prosimo, da izda v ta namen Čim preje primeren oklic na kranjska okrajna učiteljska društva. Le na ta način bo kaj uspeha. Prošnje posameznih društev oziroma krajev kar naravnost na deželni zbor bi bile bob v steno. Le v slogi in edinosti je moč in napredek. Torej v tem smislu na delo! Risarski pouk na učiteljiščih. Pod tem naslovom je objavil dunajski list „Zeitschrift ftir Zeichen- und Kunstunterricht" jako zanimiva Članka, iz katerih posnamemo nastopne najvažnejše stavke: „Ako hočemo risanje povzdigniti v ljudski šoli, je potrebno, da si učiteljski kandidat pridobi toliko spretnosti, da more na šolski tabli pred učenci narisati razne predmete nazornega nauka kakor tudi predmete iz realij. Da se pa to doseže, ne zadostuje, ako kandidatje rišejo le ornamente, risati morajo tudi po naravi n. pr. kaki list, cvetko ali sadež. Pri izbiri se je treba ozirati na nadarjenost in znanje kandidatov. Podlaga risanju po naravi je pa perspektiva in sicer kolikor je mogoče, risanje po posameznih modelih." Gojiti je treba tudi risanje na pamet, ali ne samo na ta način, da učenec iz spomina nariše ornament, ki ga je prej risal po predlogi ali po modelu. Primernejše naloge so: Nariši škaf, ki stoji na kuhinjskem stolu (mizi)! Ali — nariši na ogel postavljen kvadrat, ki je znotraj okrašen s cvetlicami." „V obče naj pa učitelj tako postopa, da a) v prvih letnikih sam veliko na tablo riše, kandidatje pa za njim na papir. (Risanje po predlogah naj se omeji, ker s tem se podpira lenoba ter se pogostoma primeri, da učenec eno risbo izdeluje po več mesecev, katero bi lahko v par urah izgotovil.) b) Vzadnjih letnikih pa morajo kandidatje prav veliko risati na šolski tabli, zakaj — ako učitelj sam ne riše spretno na tablo, tudi njegovi učenci ne bodo nikdar dobro risali!" —e— Učiteljski pravnik. Priobčuje „Pedagogiško društvo" v Krškem. (Dalje.) Ločitev od šole in vpokojevanje. Ako se je učitelju šola še tako prikupila, vendar pride čas, ko se mora začasno ali stalno od nje ločiti. Začasno se od nje loči, ako dobi n. pr. radi bolezni ali radi katerega drugega vzroka dopust, ali ako je bil su-spendovan ali začasno v pokoj dejan. Da ni učitelj na svojih dohodkih prikrajšan, kedar je dobil n. pr. radi bolezni dopust, to je naravno. Kedaj je učitelj suspendovan? O tem govorita § 55. in § 56. kranjske postave od 29. aprila 1873, katera smo že navedli, ko smo razlagali disciplinarno postopanje zoper učitelje. O začasnem vpokojevanju pa govori § 65. novega zakona o vpokojevanji. V pokojuje se ali stalno ali začasno. *) V poslednjem slučaju mora dotičnik, ko mine vzrok, iz kterega je bil postavljen v pokoj, po ukazu deželne šolske oblasti zopet delovati pri šolstvu, sicer izgubi pokojnino. Tudi v prvem pri-merljeju jenja pokojnina, ako v stanovitni pokoj dejani prevzame kako s plačo ustanovljeno deželno službo. Stalna ločitev od šole je stalno vpokojenje. Kdaj more nastopiti? 1.) Ako učitelj sam prosi. 2.) Ako šolske gospodske, deželni šolski svet na predlog ali brez predloga okrajnega šolskega sveta to uradno ukrenejo. Za tako ukrenite v pa morajo imeti razloge, in sicer zakonite razloge, katere navajaj 57 omenjenega zakona, namreč: 1.) zvesto izpolnjevanje službe in postaranje, 2.) težke telesne ali dušne slabosti, 3.) druge ozira vredne razmere, katere ga ovirajo, da učitelj ne more svoje službe opravljati. — Ako se hoče učitelj v pokoj djati službeno in brez prošnje, mora se v smislu ministrskega razpisa z dne 18. septembra 1893 iz vseh okoliščin dokazati njegova nezmožnost, sicer tako vpokojenje ne velja. Kako se odmeri pokojnina umirovljenemu učitelju? O tem govori §§ 60. do 64.**) Kdaj ne dobi pokojnine učitelj, ko se loči od šole? 1.) Ako se učitelj prostovoljno službi odpove ali samo-oblastno službo popusti (§ 58). 2.) Ako se učiteljica ali nadučiteljica brez dovoljenja okrajnega šolskega sveta omoži ali oženi začasni učitelj. Ako se učitelj prostovoljno službi odpove, ne sme brez dovoljenja deželne šolske oblasti zapustiti službe pred koncem šolskega leta in mora prošnjo vsaj četrt leta prej vložiti pri krajnem šolskem svetu in čakati, da je pravilno odpuščen (§ 59). Ker je bil prisegel tudi na ta §, dolžnost mu je, da se po njem ravna. Ako se ne ravna po tem, utegne zanj imeti tudi slabe pravne nasledke, razen ako je stopil v privatno življenje. Po § 53. drž. š. zakona z dne 14. maja 1869 se redkokedaj učitelj odstrani. Ta § veli namreč, da se mora tudi učitelj, ki ima že drugi izpit, siliti, ako je čisto za nič, da gre še enkrat k izpitu. Ako ga ne napravi, sme se odstraniti ali pa sme le začasno služiti, kakor to določi deželni šolski svet. *) Ako se kje šola opusti in se učitelja ne rabi, radi tega se ga ne sme v pokoj djati (upravno sodišče 8. oktobra 1891.). **) Šolske gosposke niso opravičene, učitelju nekaj službenih let spregledati, da bi večjo pokojnino dobival (min. odi. 1. decembra 1892.). Učiteljske vdove. Vdove brez otrok. 1.) Ako je imel učitelj pravico do pokojnine, ima jo tudi njegova vdova (§ 66). 2.) Če je bil zakon z umrlim možem sklenjen že v pokoju, ali če je bila zakonska združba brez moževe krivde pred njegovo smrtjo po sodnijsko ločena, vdova nima pravice do pokojnine (§ 70). 3.) Če je umrli mož spolnil že deseto leto (§ 62), dobi vdova penzijo, ktera se odmeri s 40 %. Toda ta pokojnina mora biti vsaj 600 K visoka zadnje števne letne plače, ktero je ranjki dobival. (§ 61.) (§ 69.) 4.) Ako se vdova zopet omoži, more si penzijo prihraniti za mogoči vdovski stan, ali dveletni znesek tiste penzije vzeti za odpravilo. (§ 71.) 5.) Vdova stanuje še četrt leta v prostem stanovanji ali potegne še prihodnji (74letni) plačilni obrok v denarji za stanovanje. 6.) Užitek od zemljišč, ki spadajo k šolam, t. j. k dohodkom pokojnega moža, gre vdovi le takrat, ako je bila smrt nastopila med 1. junijem in 31. oktobrom. Novi zakon o pokojninah pa se v celoti tako glasi: Zakon z dne 3 0. malega srpana 1900, veljaven za vojvodino Kranjsko, s katerim se prenarejajo nekatera določila zakona z dne 29. mal. travna leta 1873., dež. zak. št. 22, o uravnavi pravnih razmer učitelj stva na javnih ljudskih šolah vojvodine Kranjske, glede vpo-kojevanja učiteljskih oseb in preskrbljevanja njih ostalih. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: Člen I. §§ 57., 58., 59., 60., 61., 62., 63., 64., 65., 66., 68., 69., 70., 71., 72., 73., 74., 75., 76., 77., 78. in 79. zakona z dne 29. mal. travna 1. 1873., dež. zak. št. 22, so v svoji sedanji besedi razveljavljeni in se odslej glase tako: § 57. Član učiteljstva se vpokoji, ako se je po brezmadežnem službovanji preveč postaral, ali ako zaradi težkih telesnih ali duševnih hib ali drugih ozira vrednih razmer ni več sposoben opravljati svojih dolžnosti. Vpokojitev se izreče ali na prošnjo ali pa uradoma. Učitelji (učiteljice), kateri imajo šele po dovršeni službeni dobi štiridesetih let pravico do polnih vštevnih aktivitetnih prejemkov kot pokojnine, smejo, če so dovršili 60. leto starosti in 35. službeno leto, na svojo prošnjo biti stalno vpo-kojeni tudi brez dokaza nesposobnosti za službo, ki ga je sicer treba. § 58. Kdor se prostovoljno službi odpove, ali samooblastno službo popusti, zgubi pravico biti vpokojen. Za tako prostovoljno odpoved se jemlje tudi, ako se nadučiteljica ali učiteljica omoži brez dovolitve okrajnega šolskega oblastva, kakor tudi, ako se oženi učitelj, ki še ni deiinitivno nameščen, brez odobritve okrajnega šolskega oblastva. § 59. Kdor se prostovoljno odpove učiteljski službi ali vpokoji, sme brez posebnega dovoljenja deželnega šolskega oblastva izstopiti iz službe samo koncem šolskega leta, takrat mora pa tudi izprazniti uradno stanovanje in izročiti s službo združeno posest zemljišč, katerih užitek je presojati po § 78. \ § 60. Koliko dobiva učitelj (učiteljica) pokojninskega užitka (odpravnine ali penzije), se ravna po letni plači kakor tudi po službenih letih vpokojenca. § 61. Vštevna letna plača je tista, katero je užival učitelj neposredno tisti Čas, predno je bil vpokojen. Starostne doklade in pa opravilne doklade šolskih voditeljev je šteti za dele te letne plače. § 62. Všteva se tisti službeni čas, ki ga je kdo, prebivsi pre-skušnjo o učni usposobljenosti, služil na kaki javni šoli (§ 56. drž. š. zak.). Tudi po pretrganju se všteva že dosluženi čas, ako se dokaže, da pretrganja ni zakrivila ali provzročila do-tična učiteljska oseba. § 63. Tistim članom učiteljstva, kateri ob času, ko se vpokoje, še niso doslužili vštevne službene dobe desetih let (§ 62.), gre, ako iz šolske službe ne izstopijo, ker se prostovoljno odpovedo službi ali ker se po disciplinarnem potu odpuste iz službe, le odpravnina, katero je za službeno dobo do petih let odmeriti z enojnim, za službeno dobo črez pet let pa z dvojnim zneskom vštevnih službenih prejemkov. § 64. Člani učiteljstva imajo pravico do pokojnine, katera znaša po desetih brez pretrganja dovršenih službenih letih štirideset odstotkov, za vsako nadaljno leto pa dva odstotka, zadnjih vštevnih službenih prejemkov. Po službeni dobi štiridesetih let jim gredo torej kot pokojnina vsi vštevni službeni prejemki. Preračunjaje službeno dobo se deli leta, ako presegajo 6 mesecev, vštevajo za polno leto. Normalna pokojnina Člana učiteljstva se ne sme odmerjati niže kakor z neskom 800 K na leto. S člani učiteljstva, kateri postanejo za službo nesposobni po bolezni ali pa po telesni poškodbi, ki si je niso provzročili sami nalašč, se ravna, četudi še niso doslužili deset, pač pa vsaj pet službenih let, tako, kakor da bi res prebili deset službenih let. § 65. Vpokojuje se ali stalno ali začasno. V posljednem slučaju mora dotičnik, ko mine vzrok, iz kterega je bil začasno vpokojen, po ukazu deželnega šolskega oblastva zopet delovati pri šolstvu, sicer izgubi pokojnino. Tudi v prvem slučaju preneha pokojnina, ako stalno vpokojeni prevzame kako s plačo ustanovljeno deželno službo. § 66. Vdove in sirote učiteljev imajo pravico do preskrbnine le takrat, ako bi umrli soprog, oziroma oče sam imel pravico do pokojnine. Zakonski otroci umrlih učiteljic, katerih ne morejo očetje vzdrževati, imajo enako pravico do pokojnin. § 68. Vdova učitelja, kateri ob svoji smrti še ni izpolnil desetega vštevnega službenega leta, dobi kot odpravnino polovico zadnje vštevne letne plače (§ 61.), katero je dobival umrli. § 69. Če je umrli soprog spolnil že deseto vštevno službeno leto, gre vdovi pokojnina, katera se odmeri s štirideset odstotki zadnjih vštevnih aktivitetnih prejemkov. Normalna pokojnina vdove pa ne sme biti manjša kakor 600 K na leto. § 70. Če se je zakon sklenil že v pokoju, ali Če je bila zakonska zveza pred soprogovo smrtjo vsled krivde soproge sodnijsko ločena, vdova nima pravice do pokojnine. § 71. Ako se vdova zopet omoži, si sme pokojnino pridržati za zopetni vdovski stan ali pa vzeti dveletni znesek tiste pokojnine kot odpravnino. § 72. Za zakonske, ali s kasneje sklenenim zakonom pozako-njene otroke kakega člana učiteljstva gre vdovi, ako ima ona sama pravico do zaporedoma tekoče pokojnine, ne glede na število otrok vzgojevalni prispevek v visokosti ene petine vdovske pokojnine za vsakega nepreskrbljenega, v njeni preskrbi stoječega otroka. Vendar pa vsota teh vzgojevalnih prispevkov ne sme presegati zneska vdovske pokojnine. Zaporedoma tekoče normalne preskrbnine vdove in otrok v pokoju umrlega učitelja ne smejo skupaj presegati osemdeset odstotkov zadnjih vštevnih aktivitetnih prejemkov pokojnika. § 73. Vzgojevalni prispevek za vsakega otroka neha z dovršenim 20. letom starosti ali pa z njegovo prejšnjo preskrbo. Vendar pa se jim sme sporazumno z deželnim odborom dovoliti nadaljno prejemanje vzgojevalnega prispevka do dovršenega 24. leta starosti, ako srednje ali visoke šole z dobrim uspehom obiskujejo. To določilo velja tudi za učiteljske in uČiteljiške pripravnice, trgovinske, obrtne kmetijske šole in za druge višje izobraževalne zavode. Tudi v slučajih trajne bolezni in hiranja, vsled česar si dotični otroci ne morejo ničesar prislužiti, se sme dovoliti nadaljno prejemanje vzgojevalnega prispevka do dovršenega 24. leta starosti. § 74. Ako kak učitelj ne zapusti vdove ali Če ta nima pravice do pokojnine (§ 70.), gre vsem nepreskrbljenim otrokom umrlega, ki še niso dovršili 20. leta starosti, v slučaju § 68. ravno tolika odpravnina, kolikor bi je imela dobiti vdova, v slučaju § 69. pa jim gre sirotinska (konkretalna) pokojnina v skupnem znesku polovice one vdovske pokojnine, katero je prejemala njih mati ali mačeha, oziroma ki bi ji bila pristajala po § 69. Ako bi pa vsota normalnih vzgojevalnih prispevkov, katera bi bila šla materi po § 72., presegala znesek sirotinske (konkretalne) pokojnine, nakazati je presežek kot doklado k sirotinski (konkretalni) pokojnini po glavah, in to tako, da vsakikrat, kadar kateri otrok zgubi pravico do prejemanja, odpade znesek nanj pripadajočega vzgojevalnega prispevka, in to dotlej, dokler oni večji znesek ne izgine popolnoma ter ne ostane samo sirotinska (konkretalna) pokojnina v polnem znesku. Sirotinska (konkretalna) pokojnina z dokladami vred ne sme v nobenem slučaju presegati visokosti vdovske pokojnine, katera gre po § 69. Ako sta bila oče in mati učitelja, gre otrokom konkretalna pokojnina po tistem roditelju, kateri je dobival večjo v pokojnino vštevno plačo. § 75. Sirotinska (konkretalna) pokojnina neha šele z dnevom, kadar ni več nobenega nepreskrbljenega otroka umrlega pod 20. letom starosti. Glede nadaljnega prejemanja sirotinske (konkretalne) pokojnine do dovršenega 24. leta starosti veljajo določila § 73. (Dalje.) Dopisi. Kranjsko. Iz Dolenje vasi. (f Anton Ozimek.) Dne 12. septembra se je preselil v večnost tukajšnji v pokoju živeči nad-učitelj g. Anton Ozimek. Rojen je bil 1. 1839. v Idriji, kjer je obiskoval domačo ljudsko Šolo in potem pripravnico. S 17. letom je nastopil svojo prvo službo kot učitelj in organist v Preski nad Ljubljeno. Po 14-letnem uspešnem delovanju je prišel v Gorico in od tod na Dobravo pri Ljubljani. Na Dobravi je služboval okoli 5 let. Ne bas prijetni spomini na svoje učiteljevanje v tem kraju so ga gnali v Banjoloko in v teku 2 let je bil že v Dolenji vasi, kjer je ostal do svoje smrti. Služboval je tu celih 22 let. Dočakal je, da se je eno-razredniea razširila v trorazrednico, kjer je kot nadučitelj deloval z vso vnemo do l. 1899. Pri pouku ga je zadela kap. Dasiravno so mu svetovali prijatelji, da naj da učiteljstvu slovo, ga je gnalo srce vendar zopet v šolo, ko je nekoliko okreval. A mož je sprevidel, da ni kos tolikemu naporu in vložil je prošnjo za penzijo. Z dnem 15. julija 1899. 1. je stopil v pokoj in vis. c. kr. deželni šolski svet mu je izrekel svoje priznanje na 40-letnem vestnem službovanju. Zalibože, da ni dolgo užival težko zaslužene penzije! Lansko leto, v mesecu avgustu, ga je zadela zopet kap in priklenila na postelj, s katere ni več vstal. Po enoletni mučni bolezni ga je rešila bleda smrt vseh težav in bolečin. Dne 14. sept. smo ga spremili k zadnjemu počitku. Pogreba se je udeležilo staro in mlado in, čeprav je bilo kaj neprijazno vreme, vendar so prišli vsi tovariši in tovarišice iz Ribnice, Vrbič iz Sodražice, Cvar iz Vel. Poljan in Hutter iz Grearic k pogrebu. S pomočjo domačih pevcev smo zapeli pred hišo in na pokopališču dve žalostinki in mu s tem ska-zali zadnjo čast na tem svetu. Bodi mu blag spomin! G. Štajersko. Nekaj malega v obrambo. Gospod Andrej Žmavc, oskrbnikgrajšcinKronberg, Vogrsko m PrvaČinana Primorskem, bivši ljudski učitelj in absolvent vinorejske šole v Kloster-neuburgu, kritikuje v 69. štev. „Domovine" Belletovo knjigo: „Weinbauers Berather" in piše med drugim tudi to-le: „težak položaj ima (Belle) na Štajerskem, zlasti ker ima, smelo rečem, med drugimi tudi dokaj tukoimenovanih „enologov in po-mologov", nehvaležnih pomagačev, ali bolje — mazačev (častne izjeme so sicer tudi), ki cešče dobri stvari več škodujejo, nego koristijo. Taki naj si zapomnijo, da tisti še dolgo ni „pomolog", ki morda v resnici pozna par sto vrst raznega sadja, kar je včasi tudi le šport — a poleg tega ne ume obrezati drevesca pravilno. O sličnih „enologov" pa da niti ne črhnem besedice." Kaj porečejo k tem besedam slovenski štajerski učitelji — zlasti učitelji - vrtnarji ? — — Kdo pa so ti Zmavčevi takozvani „pomologi" in „enologi"?? — —• Morda misli gospod oskrbnik na slovenske odvetnike, notarje, sodnike ali zdravnike? — Morda ima g. Žmavc v mislih slovensko duhovščino? Ne! Ta sicer živi med priprostim ljudstvom, a pospeševanje sadje- in vinoreje ji je večinoma deveta briga ! — Ali misli g. Ž. na slovenske trgovce in obrtnike? Na slovenskega kmeta? Ne! Zmavčevi „enologi" in „pomologi" — „mazači" so bivši njegovi tovariši, so ljudski učitelji vrtnarji, ki so se drznili brez Zmavčevega dovoljenja napisati o sadje-in vinoreji, in tudi o drugih strokah kmetijstva nekaj vrstic, ter jih objaviti po raznih časopisih ali so celo izdali male brošurice. Gospod oskrbnik, to je malo preveč! Komaj je minulo eno leto, da ste našemu stanu pokazali hrbet in sedaj pa vžc tako krivično udrihate po njem. Sama prevzetnost govori iz vsake vaših besed! Mi ljudski učitelji smo preziranja vajeni — pa, da bodete Vi kedaj tako krivično sodili naše resno delovanje med ljudstvom, tega se pač nikdar nismo nadejali — tega pa tudi nismo zaslužili! Zapomnite si, gospod oskrbnik: Dobro urejeni in oskrbovani šolski vrt stori za povzdigo sadje- in vinoreje in sploh kmetijstva v obče več, kakor vse, še tako učeno pisane knjige, več, kakor vsi potovalni učitelji se svojimi, včasih prav suhoparnimi predavanji in več, kakor bodete Vi, g. oskrbnik, kedaj v svojem celem življenji v tej stroki storili za ubogega kmeta. Kolikega pomena pa je šolski vrt v vzgojevalnem ozira, to Vam je gotovo znano še iz pedagogike. Lahko se nam smejate, gosp. oskrbnik, ker sedite pri polni mizi in gledate na nas, ubogo paro, ki tiči v najnižjem plačilnem razredu in si obilokrat lačnega želodca nasititi ne more! — Pa še neki drugi razloček je med nami! Vi pomagate, da se itak obilo premoženja Vašega šefa množi — mi pa si prizadevamo, da dovedemo naše ubogo ljudstvo do boljšega blagostanja! Ali bi ne imeli vzroka dovolj, da bi mi prezirali Vas in Vam slične patentovane „enologe in „pomologe"? — Ako kedo izmed drugih stanov, recimo kak zdravnik, duhovnik ali profesor, ali celo kak inteligentnejši kmet stori kaj v povzdigo kmetijstva, gotovo ga čaka visoko in najvišje odlikovanje! Kedaj pa je bilo slišati, da je bil odlikovan kak učitelj-vrtnar? — In koliko je starejših tovarišev, kteri se temeljito in dolga leta vže pečajo s šolskim vrtnarstvom ter so tako blagonosno uplivali na rode in rodove! K večjemu dobe nekteri (!) učitelji od kmetijske družbe kakšno — Ehrengabe. Gospod oskrbnik trdi nadalje, da mi pomologi — ina-zači niti drevesca pravilno obrezati ne umemo! Kako se predrzne tak človek soditi o naših zmožnostih, kterega se še drži prah Klosterneuburške šole, kojega je le gola teorija in čisto nič prakse? — Tistega tovariša pa, o katerem g. oskrbnik trdi, da pozna več sto vrst raznega sadja, tistega za to znanje gotovo zavida. No, če mi ubogi mazači tudi ne umemo vsega, česar podaja Klosterneuburška šola, vendar smo si po lastni pridnosti prisvojili mrvico vednosti iz kmetijstva, so-sebno pa se lahko ponašamo na svoje praktične izkušnje. G. oskrbnik piše o Belletovi knjigi tudi naslednje: „Seveda, kaj čisto novega to delo ni, česar ne moremo sploh od nobenega strokovnjaka zahtevati — —S temi besedami trdi g. Žmavc, da je g. Belle celo ali vsaj veliki del knjige prepisal — in nam ubogim „mazačem", ki znamo po Žmav-čevi trditvi dobro prepisovati in prestavljati, pa to v zlo šteje?! — Ljuba doslednost, oj, kje si doma? — Belletova knjiga je v resnici pisana za lajike, g. oskrbnik pa trdi, da je knjiga pisana le za patentovane „enologe", ker piše sledeče: „Tako more in zna seveda le znanstveno strokovnjaški izobražen mož, kakor je g. pisatelj, ki ga more človek .spoznati še le takrat, če je vstanu vglobiti se v njegovo stroko in v njegovo delovanje s pravega s t al i š č a današnjega napredka". Ker se torej mi „enologi-mazači" in priprosti vinogradniki gotovo tudi ne moremo vglobiti v stroko patentovanega enologa, zatorej Belletova knjiga ni za nas in tudi ne za priproste vinogradnike! Gospod Belle, kaj pa porečete Vi k temu? — Le mala merica ponižnosti bi kaj lepo dičila mladega gospoda oskrbnika! V imenu štajerskih „pomologov-mazačev": Janez Golavršenšek. Istra. Kopar. Ministarstvo nauka riješenjem 10. marta t. g. Br. 6649 dozvolilo je, da se ove godine i to za prvi put u Istri, drži ovdje „Tečaj ručnog uzgojnog djela". Taj tečaj tra-jao je od 16. avgusta do 5 septembra, te je istomu bilo pri-pušteno 22 učitelja i učiteljica naime učitelji: Baffo iz Omišlja, Barbalič iz Pična, Deltreppo iz Kanfanara, Dobrovič iz Pula, Facin iz sv. Nedjelje V.-, Gorlato iz Pula, Leonardis iz Škofije, dol, Marchi iz Lanišča, Marini iz Vižinade, Masalin iz Roča, Negri iz Pula, Orbanic iz Pirana, Orel iz Korta, Piazza iz Vodnjana i Bonin iz Trsta, te učiteljice: Almerigogna iz Kopra, Blesič iz Pula, Bullo iz Kopra, Civiljak iz Milja, Debeuz iz Višnjana, Moratto iz Cresa i Sterpin iz Pazina. Učitelji tečaja bili su: gospodin Josip Parentin i gospodjica Marija Cortese, koji su neumorno starali se, da tečaj bude zaljubljen od učitelja čim bi bio od znatne koristi za pučku školu. I postigli su svrhu jer su svi učitelji najmarljivije radili šest sati na dan u školi a barem dva kod kuee, te izradili baš krasnih radnja iz plastike, ljepenkom te froebeljanskih radnja. Osobito je pak zanimalo učitelje geometričko izrezivanje i sastavljanje pravilnih likova bez šestila. Dugo bi bilo, da vam napose o svakom tom predmetu progovorim — moguče dragom prigodom. Reči cu vam samo, da je gradjane veoma zanimao taj tečaj i da su vrvili, da pregledaju izradjene predmete, što su hili izlo-ženi u posebnem hodniku. Uspjeh bio je dobar za sve, nu svjedodžbu sa potpuuom odlikom dobiše Masalin, Marchi i Facin. Kao što je ravnatelj g. Parentin otvorio tečaj krasnim govorom, isto lijepim govorom ga je i zaključio. Ispiti su bili dva dana pod predsjedanjem pokr. nadzornika g. Ravalico koji je učestvovao i zaključku tečaja. Pače svečanomu zaključku učestvovao je upravitelj kotarskog poglavarstva, načelnik grada, ravnatelji gimnazije i preparandije i mnogo drage gospode. Samo nije bio prisutan u Kopra stanujoči kotarski nadzornik formalno pozvan, što je prouzročilo ogorčenje u uči-teljima, držeči, da je tim pokazao nikakav mar i malo obzira i prama učiteljima, iz kojega stališa je i on potekao . . . Več pogadjate, da je kod tečaja bilo učitelja Hrvata, Slovenaca i Talijana, ipak medju njima vladala je potpuna sloga i ljubav, skupno su se dali fotografirati i kada je došao dan odlaska, svakomu je bilo teško se rastati. Svi su bili mnenja, da bi ta sloga u opče vladala med učiteljstvom u Istri, kada ne bi bilo klerikalca zavodnika, koji siju sjeme nesloge i narodnje mržnje i kojima je premoč nad školom preciji posao nego li naobrazba naroda i dobrostanje učitelj a. U znak harnosti učitelji darovaše g. ravnatelju P a-rentinu ukusni štap a gospodjici Cortese lijepu molitvenu knjižicu. Društveni vestnik. Kranjsko. Sklep računa „Narodne šole", društva v podporo ljudskim šolam in učiteljem, s sedežem v Ljubljani, za XXIX. opravilno dobo od 1. septembra 1900. leta do 1. septembra 1901. leta. ^ . O > o £ Dohodki Posamič Vkup «p o M K h K h I. Vplačila. 1 215 ljudskih šol je vplačalo..... II. Drugi dohodki: 2262 58 2 3 4 5 6 7 8 Podpora vis. dež. zbora za 1. 1901 „ velesl. mestn. zast. (II. rok za 1. 1900. in I. rok za 1. 1901.) Podpora si. „Kranjske hranilnice". „ slavne „Kmet. posojilnice ljubljanske okolice" .... t . Ostanek ob sklepu računa z dne 31. julija 1900. 1.:...... Iz hranilnice vzetega...... Izkupilo molitv. „Pobožni otrok" . 400 400 400 40 59 1000 141 34 44 Vsota doh. pod nasl. II. . . 2440 78 Vsota vseh dohodkov..... 4703 36 III. Društvena imovina ob sklepu računa: 9 10 11 12 13 Neizplačano volilo........ Prihranki in 18 podpornih ustanov-nin a 40 K ter 48' ustanovnin ljudskih šol a 40 K so naloženi v hranilničnih knjižicah št. 262, 23.081 in 180.248 v skupni vrednosti z dne 30. junija 1901. 1. . Blagajnična imovina koncem društvenega 1. 1901.:....... Vrednost molitv. „Pobožni otrok" . Nevplačani računi........ 280 4110 75 345 286 87 81 44 Skupna imovina koncem društvenega 1. 1900....... Mimo lanskega leta....... 5098 5022 12 49 je torej več imetja....... 75 63 Zapor, štev. T r o š k i K h 1 2 3 Šolsko blago............... Dostavnina, poštne znamke, papir, koleki, tiskovine, nagrade, upravni troški..... Hranilnične vloge z dne 2. oktobra 1900. 1., 9. februvarja in 3. avgusta 1901. 1..... 3696 180 750 63 92 Skupaj . . 4627 55 4 Blagajnična imovina ob sklepu računa .... 75 81 Vsega skupaj . . 4703 36 V Ljubljani, 1. septembra 1901. Anton Razinger, Josip Cepuder, Alojzij Kecelj, predsednik. tajnik. blagajnik. Pravilnost društvenih računov potrjujeta preglednika: Frančišek Gabršek. Avgust Kleč. Računski sklep „Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem" za 40. upravno leto od dne 1. septembra 1900 do 1. septembra 1901. Zapor. štev. o JU Dohodki Posamič Skupno . S > ¿ž SJ>® © M "o M T r o š k i Posamič Skupno "o K h K h K h K h 1 2 3 105 Letnina društvenikov za leto 1901 po 8 K . „ „ 1901 po 12 „ . 24 1292 — 1 2 19 23 Pokojnina in vzgojnina 3680 1807 — 5487 3 2 „ „ 1901 po 20 „ . 40 — 1356 — Izredna podpora vdovi vsled sklepa občnega zbora. . Razne potrebščine: Upravna režija........ Pristojbinski namestek...... Posojilo 1 društveniku...... 4 5 5 5 Pristopnina društvenikov......... Vračila društvenikov na račun posojil . . . Obresti 211 312 — 211 312 — 3 4 5 6 7 1 100 224 43 300 4 78 28 12 100 572 18 6 7 za 1. 1900, 1901 od posojil 5 članom od 23 vrednostnih drž. papiijev . . 71 4978 30 90 5050 20 Naloženo: 4500 4500 8 Na knjigo mestne hranilnice št. 29675 — 8 9 10 Drugi dohodki. Vrnena kolekovina....... Blagajnični ostanek iz 1900 1. . . . Iz hranilnice vzetega...... 22 119 3800 30 73 3942 03 9 Skupaj . . Blagajnični ostanek od 1901. 1. . . 10659 212 18 05 Skupaj . . 10871 23 Skupaj . . 10871 23 Skupnega denarnega prometa je bilo v minolem društvenem letu K 21742-46. V Ljubljani, dne 1. septembra 1901. Cepuder Jožef, Režek Jurij, Kecelj Alojzij, blagajnik. načelnik. tajnik. Pravilnost društvenega računa in blagajničnega stanja potrjujejo pregledniki: Bahovec Frančišek. Josin Maks. Schiffrer Frančišek. Proračun za upravno dobo od dne 1. septembra 1901 do 1. septembra 1902. h . O > & * . o > & 4> c« © M j "o Izdatki K h M S! M 1 Društvenina 110 članov...... 1348 1 20 vdovam pokojnine........ 3462 62 2 Pristopnina .......... 180 — 2 30 sirotam vzgojnine........ 1725 98 3 Vračila na račun posojil...... 160 — 3 Za izvanredne potrebščine..... 164 — 4 Obresti od posojil........ 40 — 4 Upravna režija......... 220 — 5 „ „ vrednostnih papirjev . . . 3839 — 5 Pristojbinski namestek....... 52 40 6 „ „ hranilnih vlog od 1. julija 1901 6 Kapitalizovane obresti....... 800 — do 1. julija 1902 ........ 834 — 7 Blagajnična gotovina koncem leta . . . 212 05 7 Vrnena kolekovina........ 24 — 8 Blagajnični ostanek iz leta 1901 . . . 212 05 Vsota . . 6637 05 Vsota . . 6637 05 Izkaz imovine ob koncu društvenega leta 1900/1901. 22 državnih obveznic v skupni nominalni vrednosti.............. Knjižica mestne hranilnice, št. 29.675, z obrestmi do 1. avgusta 1901...... Knjižica (Učiteljski zaklad) mestne hranilnice, št. 9211 z obrestmi do 1. avgusta 1901 . 4 Knjižica glav. slovenske hranilnice št. 694 . 5 Privatna dolžna pisma 9. društvenikov. . . 6 Ostanek blagajnični koncem leta 1901 . . . 7 Elizabetina ustanova........... 8 Darilo^ gosp. c. kr. dež. šolskega nadzornika J. Sumana.............. Vsota Štajersko. Slovenskim učiteljem na Sp. Štajerskem — v preudarek. V Gradcu se je vršil dne 12. in 13. septembra t. 1. shod štajerskega „Lehrerbunda", pri katerem so bili navzoči — kakor nam priča stenografsko poročilo — tudi slovenski učitelji. Zastopani so bili namreč po svojih odposlancih naslednji okraji: Celje-Laško, Ptuj (okolica), Maribor (okolica), Slov. Gradec, Marenberg, Gornji grad, Slov. Bistrica in Kozje! Ta shod je bil za naše spodnještajerske težnje izvanredno poučljiv. Toda naš namen ni, baviti se obširneje z raznimi govori in razpravami tega zborovanja, pač pa si usojamo stopiti pred častito učiteljstvo z nekaterimi vprašanji: 1. Ali je mogoče slovenskim učiteljem, da korakajo složno — ali kakor se je izrazil v svojem govoru drž. poslanec Seitz: „mitmarschieren!" — z brezdomovinsklmi socijalnimi demokrati, ki so pri vseh volitvah po spodnještajerskih mestih in trgih podpirali nem-škutarstvo ?*) 2. Ali ni bilo slovenskim učiteljem tesno pri srcu, ko je odmeval gromoviti „Heil!" v pozdrav na zborovanje do-šlemu državnemu poslancu Maliku, in ni li zagorelo spodnje-štajerskim učiteljem pod nogami, ko je omenjeni posl. ob splošnem pritrjevanju naglašal važnost narodnostnega momenta za učiteljstvo? 3. Ni li za slovensko učiteljstvo poniževalno, če izjavi predsednik „Lehrerbunda", da so najbolj navdušeni podpiratelji nemškega društvenega glasila „Schul- und Lehrer-zeitung" slovenski učitelji, dočim je slovenski učiteljski list „Popotnik" pred nekaterimi meseci poročal, da je zbog brezbrižnosti blizu poloma? 4. Ali se more slovenski učitelj navduševati za tak brezpogojni centralizem, kakor ga je na shodu koval v zvezde drž. posl. Seitz, ne da bi se nam poprej v Gradcu in na Dunaju zajamčila narodna enakopravnost? Prepričani smo, da so si pri shodu navzoči slovenski učitelji že določno odgovorili na ta vprašanja, zakaj pri zborovanju se ni nihče izmed njih oglasil za besedo — in nič odgovora je tudi odgovor. Štajerski učitelj. Zborovanje gornjegrajskega učiteljskega društva. Dne 5. kimovca je na Rečici zborovalo učiteljsko društvo za okraj Gornji grad. Vkljub neugodnemu vremenu — zdi se nam, da ima naše društvo privilegij le v slabem vremenn zborovati — došlo nas je dovoljno število stare zanesljive garde. Predsednik g. Terčak — Ksaverij otvori zborovanje in ob ednem naznanja, da se bode danes tudi vršila volitev novega odbora. V vznešenih besedah je omenjal, kaj se je vse v minolem društvenem letu pri društvu ukrenilo; omenjal je, da vkljub zlobnim napadom od strani naših napadnikov in raznim naskokom na našo čvrsto trdnjavo — učiteljsko društvo — smo nepremagljivi in složni. In na to smo ponosni! Prosil je pa tudi, naj se ne voli on več predsednikom, ter je predlagal, naj se istim izvoli kaka druga moč, češ, da se je že naveličal tega sicer častnega posla. Zapisnik zadnjega zborovanja na Gorici se je prečital in odobril, ravno tako so se naznanili navzočnikom došli dopisi. Nato je čital g. Praprotnik, Mozirje, razne odstavke iz obširno sestavljene „Spominske knjige". Sprožila se je svojedobno misel, da se uredi in sestavi kronika društva, v katero se vse navede, kar bi poznejše Člane in prijatelje našega društva utegnilo zanimati. Ravnokar omenjeni nadučitelj mozirski je na podlagi zapisnikov in drugih spisov, kakor tudi ustnih sporočil res prav jedernato rešil dano nalogo. Kronika je sestavljena pregledno in temeljito. Take kronike najbrž nima nobeno slovensko društvo. Na predlog g. Žagerja — Gorica, izrekla se je g. Pra-protniku na sestavi spominske knjige in gdč. Plaper, ki je prav kaligrafično isto napisala, presrčna zahvala. Temu je sledila metodična obravnava berilca „Prave sreče dom" v III. berilu. Obravnaval je gosp. Terčak, Ksaverij v občno zadovoljstvo. Delegatom za zborovanje „Lehrerbunda" v Gradec se je izbral g. Šijanec, Gornjigrad. Novim odbornikom so se volili sledeči gg.: predsednikom Ivan Burdian, Sv. Mihael; (ker stari predsednik nikakor ni hotel sprejeti predsedništva), podpredsednikom Franc Praprotnik, Mozirje; tajnikom Ljudmila Plaper, Mozirje; blagajnikom Peter Wudler, Ljubno; odbornikoma Franc Kocbek, Gornjigrad in Anton Žager, Gorica. Soglasno se je sprejel predlog, naj bode na sporedu vsakega zborovanja stalna točka: „Pedagogiški Vestnik". Izvolita se dva poročevalca, ki bodeta vsakokrat poročala o vsem novejšem gibanju, kar se tiče šolstva in učiteljstva. O šolsko političnih zadevah, zlasti glede na tokrajne zadeve, se izvoli poročevalcem g. Kocbek — o pedagogiški književnosti, o didaktično metodičnih novostih itd. pa bode poročal g. Šijanec. Po zborovanju smo pa šli v gostilno Čuježevo, kjer smo bili prav dobro postrežem z okusnimi jedili in dobro kapljico. Pridružilo se nam je nekaj prijateljev naših, omenjamo gosp. Jeraja, prof. iz Novega mesta, g. Turnšeka, veletrgovca v Na-zarjih, g. Deleja itd. Da so se govorile razne napitnice in pele lepe naše pesmice, to je pa itak že običajno. Združili smo tedaj resno in koristno z dobrim in veselim . Književnost in umetnost. Sad greha. Drama v štirih dejanjih. Spisal E. Gangl. Tiskala in založila Goriška Tiskarna A. Gabršček. V Gorici 1091. Str. 166. Cena 1-20 K. „Slovanske knjižnice" 102— 103—104. snopič. — Drama je jako zanimiva, dasi ni brez napak; to ve g. Gangl sam najbolje. Rojena je bila v poznih ponočnih urah, ko mu je bil zaradi kruhoborstva upehan duh in utrujeno telo. To najnovejše delo našega vrlega tovariša so brali v rokopisu priznani pisatelji in so mu priznali vrednost, ki mu gre, zato mislimo, da je sodba, ki jo je izrekel g. Fr. Govekar v „Slov. Narodu" pretirana, subjektivna. Kaj pa, če bodo igrali Tolstega „Moč teme"? Takrat bo treba g. Govekarju, če hoče biti konsekventen, polne žepe gnilih jajc, da ž njimi onesnaži resnico, ki bode v oči. Gosp. Gangl misli daleč in globoko; on ni samo izredno nadarjen, temveč tudi izredno marljiv, zato zelo dvomimo, da bi bil g. Govekar poklican, ocenjevati njegova dela, posebno, ker ga poznamo, da z učitelji rad „fižoljka" in da ima o moškem učiteljstvu zelo zastarele nazore. Natančno oceno Ganglove drame bomo priobčili v eni prihodnjih številk. Spisal jo bo za naš list vi-sokošolec, ki je na glasu kot imeniten slovenski pisatelj. Vestnik. Učiteljski konvikt. Znesek licitacije 3 K. 62 vin. za 57 dek teško hruško iz šol. vrta na Breznici. (Licitirali gg. Čop, Baraga, Pogačnik ter mala Ivanka Jeglič). Ljubljansko učiteljišče. Za sprejem v prvi letnik moškega učiteljišča se je letos oglasilo 59 učencev, za prvi letnik ženskega učiteljišča pa 82 učenk. C. kr. žensko učiteljišče v Gorici. Izmed 71 gojenk, katere so se oglasile za prvi slovenski tečaj, je bilo 38 sprejetih. Ena gojenka, ki se je oglasila za drugi tečaj, je bila sprejeta v prvega, ker za drugi tečaj ni bila dovolj podkovana. Ena je repetentinja. Med novosprejetimi je 20 gojenk, katere so prej obiskovale zavod v „Šol. Domu". Mnogo gojenk je sicer naredilo izpite, a zarad pomanjkanja prostorov ni bilo sprejetih. Napredek slovenske šole v Ameriki. V Jolietu je v ravnokar pričetem šolskem letu v slovenski šoli 240 otrok. Treba je bilo dobiti še eno sestro učiteljico. Slovesna otvoritev mestne dekliške osemrazrednice pri sv. Jakobu v Ljubljani, dne 1. oktobra 1901. Spored: 1. Ob 10. dopoludne sv. maša v cerkvi sv. Jakoba. 2. Po maši se zbero v šolski telovadnici udje c. kr. dežel, šolskega sveta, občinskega sveta in pa učiteljsko osobje. 3. Slovesna izročitev ključa šolskega poslopja, a) Govor gospoda mestnega župana Ivana Hribarja; bj Odgovor gospice voditeljice Emilije Gusl; c) Govor gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzornika ravnatelja Frančiška Levca; d) Deklamacija učenke VIII. raz. Marice Voduškove; e) Zaključni govor županov. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 18. septembra 1901. Predsednik Ivan Hribar. Uradni razpisi učiteljskih služeb. Št. 808. Kranjsko. Učiteljsko mesto na trirazrednici v Višnji Gori je definitivno ev. provizorično popolniti. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim potom do 5. oktobra 1901 le-tu vložiti. C. kr. okr. šolski svet Litija 17. septembra 1901. Št. 1439. Na jednorazrednici na E r z e lj u je učno mesto stalno oziroma začasno popolniti. Prošnje je vlagati semkaj do dne 4. oktobra 1901. C. kr. okr. šolski svet v Postojini dne 17. septembra 1901. Št. 864. Na enorazrednici v Gribljah razpisana je služba učitelja-voditelja s postavno plačo v stalno, oziroma začasno nameščenje. Prošnje vlagati je do 10. oktobra t. 1. pri c. kr. okr. šol. svetu v Crnomlji. C. kr. okrajni šolski svet v Crnomlji dne 18. septembra 1901. Parma m. p. Z. 1175. An der dreiclassigen Volksschule in Gross-Laschitz wird die zweite Lehrstelle mit den sistemisierten Bezügen zur definitiven, eventuell provisorischen Besetzung ausgeschrieben. Gehörig instruierte Gesuche sind bis 3. October 1901 im vorgeschriebenen Wege hierorts einzubringen. K. k. Bezirksschulrath Gottschee, am 14. September 1901. Z. 1003. Štajersko. Im politischen Bezirke Cilli sind nachstehende Lehrstellen definitiv zu besetzen: 1. An der öclassigen Knaben-Volksschule in Umgebung Cilli (I. Ortsclasse) eine Lehrerstelle. 2. An der 3classigen Volksschule in Dol, Bezirk Tiiffer (III. Ortsclasse) eine Lehrer eventuell Lehrerinstelle. 3.) Eine Arbeitslehrerinstelle für die Schulen G o m i 1 s k o und Rab en do rf, Bezirk Franz, gegen eine jährliche Remuneration von 500 Kronen und eine Lehrverpflichtung von zusammen 10 Stunden pro Woche. Bewerber (Bewerberinnen) um eine dieser Stellen wollen ihre Gesuche, welche mit dem Reifezeugnisse, dem Lehrbefähigungszeugnisse und dem Heimatscheine instruiert sein müssen, im vorgeschriebenen Dienstwege bis zum 15. October 1901 beim betreffenden Ortsschul-rathe einbringen. Cilli, am 14. September 1901. Äbfaltrern m. p. Z. 563. An der neu systemisirten einclassigen in der III. Ortsclasse stehenden Volksschule in Primon am Bachern kommt die Lehrer- und Schul leiterstelle zur Besetzung. Beider Landessprachen mächtige Bewerber wollen ihre vorscliriftsmässig belegten Gesuche mit dem Nachveise der österreichischen Staatsbürgerschaft und der Befähigung zur subsidiarischen Ertheilung des katholischen Religionsunterrichtes versehenen b i s 10. October 1. J. an den Ortsschulrath in St. Primon am Bachern, Post Saldenhofen leiten. Der Vorsitzende: Čapeh. Gospodarski program. Naslednje tvrdke darujejo od iztržka, oziroma dobička, ki jim ga da zaslužiti učiteljstvo, dogovorjene odstotke v prid učiteljskemu konviktu. Vsakdo (vsaktera) pa blagovoli zahtevati, da se vsaka vsota, ki jo odjemalec izplača, zabeleži v prid konviktu. 1 JOS Petrič ~~ zal°i?a raznovrstnih šolskih zvezkov, peres z ' napisom: „Učiteljski konvikt" in raznih drugih šolskih potrebščin v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 6. 2. Knjigotržnica lg. pl. Kleinmayr & F. Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg. 3. Narodna tiskarna v Ljubljani, Kongresni trg. 4. Šeberieva tiskarna v Postojini> zaloga uradnih spi" J sov itd. 5 Grlčar & ¡VlGiaČ trgovina z narejenimi oblekami za dame in ' gospode v Prešernovih ulicah v Ljubljani. 6 Fran Ksav Souvan trgovina z manufakturnim blagom v JL Ljubljani. 7. Fran Kraigher, krojaški mojster v Ljubljani, Kongresni trg. 8. Anton Kreiči zaloSa moških in ženskih klobukov v Wolfovih •* 1 ulicah v Ljubljani, 9. J. Soklič, trgovina s klobuki v Ljubljani, Pod trančo. 10. Filip Fajdiea mizar trgovina s pohištvom v Prešernovih J S I ulicah št. 50 nasproti novi pošti v Ljubljani. li. B.Schmeltzer, zaloga stolov, Šelenburgove ulice v Ljubljani. 12 Ivan BonaČ zal°ga Šolskih knjig, svinčnikov družbe sv. Cirila in — 1 Metoda in raznih drugih šolskih potrebščin v Ljubljani. 13. Banka Slavij a" v Pra£i — glavno zastopstvo za slovenske 11 ^ dežele v Ljubljani — vzajemno zavarovalno društvo, podpira učiteljski konvikt in daje od učiteljskih zavarovanj provizijo „Zavezi slovenskih učiteljskih društev. Zavedno učiteljstvo prosimo, da po geslu „Svoji k svojim!" podpira v prvi vrsti te tvrdke. Tiskarna in kamenotiskarna J. Blasnika naslednikov Ljubljana Breg 12 priporoča p. i. učiteljstvu in krajnim šolskim svetom svojo bogato zalogo Faznih šolskih tiskovin za porabo V slovenskih ljudskih šolah in vseh V to stroko spadajočih del.