TRST, sreda 27. marca 1957
Leto XIII . Št. 74 (3609)
Cena 25 lir
* Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 34., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB .1*2- s75 • izdata Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trsfc
HOTaNDSKj
BELCU
občinske uprave v tem mestu in hkrati je pol stoletja bil v ospredju političnega življenja Francije kot voditelj radikalno socialistične stranke, iz katere so izšli številni ministri in ministrski predsedniki med obema svetovnima vojnama. Herriot sam je bil dvakrat predsednik vlade (leta 1924 in 1932). Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, je bil predsednik narodne skupščine (od 1936 do 1940). Med nemško okupacijo je bil pod nadzorstvom, ker je bil nasprotnik višijske politike. Bil je tudi v nekem nemškem zaporu in leta 1945 se je vrnil v domovino, kjer je nadaljeval svojo politično dejavnost drugih deset let. Leta 1947 je bil zopet izvoljen za predsednika narodne skupščine in bil na tem mestu stalno potrjen do januarja 1954, ko je zaprosil, naj ga zaradi slabega zdravja te funkcije razrešijo. Pokazal se je odločen nasprotnik evropske obrambne skupnosti. Ostal je lionski župan in predsednik radikalno socialistične stranke. Ko se je ta stranka leta 1956 razcepila, ni hotel biti več predsednik, vendar pa je do svoje smrti odločno posegal v delovanje te stranke. Herriot je napisal več političnih, zgodovinskih in biografskih del. Od leta 1946 je bil član Francoske akademije znanosti.
U)KSEMBURS_-3S
FRANCIJA
ITALIJ
TUHIS
Končna spojitev med NSZ in PSI
ZSSR predlaga začasno prekinitev vseh poizkusov z jedrnim orožjem
Slika kaže šest evropskih držav (črno pobarvane), ki so podpisale pogodbo o zahodnoevropskem skupnem tržišču in o Evratomu. Sporazum vključuje tudi Alžir ter vse kolonije in mandate, ki jih Francija, Italija in Belgija imajo v Afriki
Naslednik Moše Pijada
Favzi je izročil spomenico o Sueškem prekopu sedmim	diplomatskim predstavnikom
vzdrževanje reda palestinsko policijo, ki jo sestavljajo domači prebivalci.
Dalje je omenjeni diplomat izjavil, da je general Whee-ler, ki vodi čiščenje Sueškega prekopa, sporočil, da bo prekop popolnoma očiščen med 1. in 5. aprilom in da bo takoj nato Egipt razglasil, da je prekop odprt za plovbo, in bo obrazložil svoje stališče glece plačevanja tranzitnih pristojbin.
Ob zaključku uradnega o-biaka libanonskega predsednika Samuna pri kralju Sau-du so objavili skupno poročilo, v katerem je rečeno, da Libanon in Saudova Arabija »poudarjata dejstvo, da je vodovje v Akabskem zalivu in Tiranški ožini izključno arabsko teritorialno vodovje*.
Agencija za Srednji vzhod Pa javlja, da je bil mec' E-giptom, Jordanijo in Saudovo Arabijo sklenjen sporazum, da bodo v jordansko pristanišče Akabo poslali čete Sau-dove Arabije takoj po umiku britanskih čet, ki imajo tu svoje oporišče.
Ameriški državni tajnik Dulles pa je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je po izmenjavi misli na Ber-mudih verjetno, da bosta Anglija in ZDA vodili skupno politiko glede Srecmjega vzhoda.
O rezultatih razgovorov Hammarskjoelda z Naserjem je Dulles izjavil, da ni dobil
neposrednih vesti od Hammarskjoelda, da pa je zvedel od ameriškega poslanika, da se uresničuje določen napredek.
Vprašali so ga tudi, koliko časa bodi sile OZN ostale na tem področju. Odgovoril je, da še vedno obstaja možnost spopada in da varnostne sile ne bodo torej izpolnile svoje naloge dokler ne bo zajamčen mir na tem področju.
Kar se tiče plačevanja tranzitnih pristojbin za plovbo po Sueškem prekopu, je Dulles izjavil, da ameriške ladje niso dobile navodil o tem. Glede plovbe po Akabskem zalivu je ponovil že znano a meriško stališče ter je dodal, da sedaj proučujejo možnost, da se zadeva predloži mednarodnemu sodišču.
Dalje je Dulles povedal, da proučujejo zgraditev novih mednarodnih naftovodov, ki bi po pogodbi dobili mednarodni pravni položaj.
Pripomnil je, da je vprašanje novih naftovodov in velikih petrolejskih ladij šele v razvojni fazi. To možnost skrbno proučujejo, tudi ker se predvideva povečanje potreb po petroleju, in Sueški prekop ne bi zmogel večjega prometa. Vsi ti načrti pa so izključno trgovskega značaja. Ce pa bi ZDA bile mnenja, da Sueški prekop ne nudi zanesljive plovbe, bi se trgovskemu činitelju pridružili tudi politični činitelji.
Vrem« danes. Pretežno oblačno, burja. temperatura brez bistvenih sprememb.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12,5, najnižja 9,2, zračni tlak 1017,9, burja, vlaga 52 odst., temperatura morja 8,6.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 27. marca
Ruipert, Stanimir Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 18.26. Dolžina dneva 12.31). Luna vzide ob 3.49 in zatone ob 14.51.
Jutri, ČETRTEK, 28. marca
Janez, Janko
Jfa županstvu nora dolgotrajna pogajanja med sindikati in upravno komisifo
Tržaški kovinarji bodo s stavko podprli
borbo uslužbencev mestnega podjetja ACEGAT
Po odpravi šoferskih izpitov in knjižic
Vodstvo nove Delavske zbornice CGIIL je ponovno predlagalo Delavski zbornici €ISL enotno splošno solidarnostno stavko
Včeraj so se na županstvu zopet sestali sindikalni pred stavniki uslužbencev Acegata in obeh osrednjih sindikalnih tajništev ter člani upravne komisije mestnega podjetja. Na županstvu so se zbrali že okrog 19. ure toda predstavniki obeh strank so ostali v ločen ih prostorih vse do polnoči in šele tedaj so se pričeli med njimi neposredni skupni razgovori brez posrednikov. Kasneje so se spet ločili in do danes ob treh še ni bil dosežen noben konkreten rezultat.
Stavka uslužbencev Acegata je zaradi spletk nekaterih strank presegla svoj sindikalni okvir in postala nekakšna os, olkoli katere se vrtijo politične špekulacije. To je tudi vzrok, da se stavka vleče kot kurja čreva, kajti če bi ostali pri sindikalni plati, bi v 23 dneh vendarle morali najti kakšno rešitev. Da gre za politične račune, spletke in kombinacije, potrjuje tudi nešteto sej in sestankov, pri čemer prednjačijo predvsem demokristjani in socialdemokrati.
Na sindikalnem torišču lahko ugotovimo prvi dokaz konkretne solidarnosti. Vodstvo tržaške FIOM je napovedalo za jutri enourno stavko kovinarjev in jih pozvalo, naj zapustijo delo uro pred koncem rednega delovnega urnika. Namen stavke je, protestirati proti poviškom prevoznih tarif in proti brezbrižnosti oblasti do spora v Acegatu, kar povzroča težave prebivalstvu.
Odbor FIOM je na svojem sestanku odločno protestiral proti poviškom, zahteval takojšnji poseg oblasti, zlasti pa občinskega odbora in vladnega komisarja, da se spor reši s sprejetjem zahtev uslužbencev. Odbor je naslovil na u-službence Acegata tudi pismo, v katerem jim izraža so'idar-nost v njihovi pravični borbi, katere zmaga bo imela pozitivne posledice tudi gled_“ rešitve zahtev V'e"a tržaškega delavskega razreda.
V pismu tudi omenja da so uslužbenci Acegata že večkrat pokazali solidarnost s kovinarji ter jim pripomogli do zmage. Zlasti so dali uslužbenci Acegata skuonn z drugimi kategorijami velik doprinos k zmagi v stavki elek tričnih varilcev v ladjedelnici Sv. Marka. Končno izraža prepričanje, da bodo uslužbenci Acegata prav gotovo zmagali v svoji borbi, če se bodo tudi druge kategorije delavcev priomžiie solidarnostni stavki kovinarjev. S tem se bodo izjalovile tudi vse špekulacije v škodo uslužbencev mestnpga podietia ter v škodo delavstva sploh.
FIOM pa je poslala tudi brzojavke dr. Palamuri. županu Bar>oliju in dr. Vladovichu predsedn-ku upravne komisije Acegata. V njih protestira proti zvišanju tarif, zahteva preklic tega Zvišanja in jih poziva, naj takoj intervenirajo, da se reši spor z ugoditvijo zahtevam uslužbencev.
FIOM na je sklicala za danes tudi dve zborovanji kovinarjev. Prvo zborovanje bo ob 16.15 v Ul. Broletto pred ladjedelnico Sv. Marka, drugo pa ob 17.15 pred Tovarno strojev.
Pri oblasteh je proti njihovi brezbrižnosti glede spora v Acegatu protestirala tudi Zveza demokratičnih žena, ki je predvsem poudarila težave, ki jih zaradi ustavitve mestnega prometa preživljajo delavske družine. Odbor žena je omenil tudi resni gospodarski položaj, ki je nastal zaradi podražitve življenjskih potrebščin in ki se bo še bolj poslabšal v novimi poviški jirevoznih tarif.
Da imajo glede spora v A-cegatu določeni ljudje nekaj ea bregom, se opaža tudi iz naslednjega dejstva. Danes bi moral biti v Trstu sestanek med predstavniki Zveze občinskih podjetij ter sindikalnimi piedstavniki CGIL, CISL. UIL in predstavniki delavcev Acegata. 2upan Bartoli je n:-rnreč zaprosil predsednika Zveze občinskih podjetij Ma-razžo, naj intervenira v sporu. Marazza je pretekli četrtek v Pimu sklical sestanek predstavnikov osrednjih sindikatov, n katerem so se sporazumeli glede sestanka v Trstu. V ponedeljek pa so 'n Rima sporočili, da tega sestanka ne bo, češ da jim je neki sindikalni voditelj CISL iz Trsta sporočil, da so tu že dosegli sporazum. V Trstu pa je isti sindikalist dejal, da nasprotuje sestanku, češ da je bil postavljen zanj pogoj, da se mora prej nehati stavka To pa ni res, ker ni nihče postavil nobenega pogoja in bi se na sestanku najprej le neobvezno pomenili, kako naj se reši spor; šele potem bi se začela prava pogajanja. Gre torej za zelo čudno in nejasno igro. Prav tako je nerazumljivo, zakaj ni vodstvo Krščanske demokracija zavzelo konkretnega stališča do spora v Acegatu na predvčerajšnji seji in zakaj se je včeraj ponovno sestalo ter razpravljalo o sporu. Kaj se sindikalisti te stranke in njeni predstavniki v komisiji Acegata res ne razumejo med seboj? Podobno bi se lahko reklo tudi za socialdemokrate.
Zanimivo je tudi, da nima župan Bartoli niti malo časa na razpolago, ko gre za u-siužbence Acegata. Včeraj je hotelo 12 uslužbencev govoriti z njim, pa jim je tajnik dejal, da jih župan ne more sprejeti.
Nova Delavska zbornica C GIL pa je včeraj ponovno predlagala Delavski zbornici skupno splošno stavko v pod-
poro uslužbencem Acegata. V pismu pravi, da niso dosedanji stiki pokazali nobene gotove možnosti, da se spor takoj reši, kar bo povzročilo prebivalstvu nove težkoče. Jasno je, da nosijo pri tem glavno odgovornost upravna komisija Acegata, občinski odbor in vladni komisariat. Prav tako je očitno, da nimajo poviški tarif nobene zveze z ugoditvijo zahtevam uslužbencev, sicer bi bil spor že rešen. Spričo poskusa, da bi u-klonili uslužbence Acegata, kar bi bilo v škodo vsega delavstva, bi morali obe sindikalni organizaciji intervenirati z vso svojo silo. DZ CGIL je prepričana, da bi odločna stavka vsega delavstva pripomogla k čimprejšnji rešitvi spora v Acegatu. Zato predlaga Delavski zbornici CISL sestanek, na katerem naj bi se domenili glede vseh podrobnosti skupne stavke.
Rešitev mezdnega spora uslužbencev bivše ZVU
Včeraj so neuradno sporočili, da je bil med vladnim generalnim komisarjem dr. Palamaro in sindikatom uslužbencev vladnega komisariata dosežen sporazum glede periodičnih poviškov vsem u-službencem in posebne doklade «Venezia Giulian članom bivše civilne policije. Kot je znano, ne dobivajo uslužbenci vladnega komisariata od oktobra 1954 periodičnih poviškov. Sedaj pa jim bodo te poviške redno plačevali; prav tako pa jim bodo priznali tudi vzvratno do oktobra 1954, tako da dobe tudi zaostanke. Pripadnikom bivše civilne policije pa bodo zvišali omenjeno posebno mesečno doklado od dosedanjih 750 lir na 2250 lir.
S tem je rešen spor glede mezdnih zahtev uslužbencev. Nerešena pa seveda ostaja ju-ridična plat njihovega vprašanja, to je uvrstitev v razne staleže, kot predvideva vladni zakonski osnutek.
Sindikalisti CGIL pri dr. Macciotti
bence drugih krajevnih ustanov. Vsekakor bo že danes prefekiturna komisija za podpore in dobrodelnost proučila sklepa o poenotenju plač uslužbencev Občinske podporne ustanove (ECA) in združenih bolnišnic. V bližnjih dneh pa bo vzela s pretres sklepa o poenotenju plač pokrajinskih in občinskih uslužbencev.
 *»---------
<Vulcania» odplula
Danes pripluje ladja »Tosca-nellin, ki Jo bodo obnovili v ladjedelnici Sv. Roka
Precejšnje število Tržačanov je včeraj pozdravljalo motorno ladjo «Vulcanio», ko je ob 10. odplula od pomorske po-
staje na redni vožnji v Severno Ameriko. Z ladjo je odpotovalo približno 300 rednih potnikov, 40 istrskih beguncev in 150 balkanskih beguncev, ki so imeli začasno bivališče v raznih zbiralnih taboriščih v Trstu in Vidmu.
Iz Ne\v Yorka poročajo, da je od tam odplula motorna ladja »Saturnia«, na katero se je vkrcal tudi ameriški pisatelj John Steinbeck in ki bo priplula v Trst 9. aprila.
Danes pa bo priplula v Trst motorna iadja «Toscanelli», Ki jo bodo v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah obnovili in preuredili. Skrčili bodo namreč prostor, ki je namenjen za potnike, in razširili prostor za prevoz raznega blaga. Obnovitvena deia bodo trajala približno 3 mesece; na ladji bo
potem prostora le za 12 potnikov. Čeprav ni še pomorska družba, katere je ladja last, še ničesar ukrenila glede nadaljnje uporabe obnovljene ladje, kaže, da jo bodo vključili v progo Jadransko morje-Srednja Amerika-Severni pa-cifik. Na tej progi ima omenjena družba že tri ladje, za redno poslovanje pa je potrebna še četrta ladja.
 «»-------
Zborovanja DZ CGIL
Nadaljujejo se sindikalna zborovanja nove Delavske zbornice CGIL. Danes ob 19.30 bo zborovanje na Bončam v Ul. Orlandini, jutri ob 19. uri pa bo zopet na Trgu Giuliani. Prav talko bo jutri zborovanje na Trgu Marconi v Miljah.
•lilimmitHimtliiiiHHltiiiiiiiiililinimiiimumiiinlliiMiiHitiiiitiimmmiiiimmiiiiimimiiniiiimiiMiiiiimiiiiitiiiiiittiMiitiiiiimHiiiiHiiNt
Živahne razprave med političnimi strankami
Zaradi političnih sporov centra mesto že ves mesec brez prevozov
Danes opoldne sestanek strank občinskega odbora - Brzojavka levičarskih svetovalcev predsedniku ustavnega sodišča De Nieoli
Sinoči je podprefekt dr. Macciotta sprejel predstavnike pokrajinske zveze uslužbencev krajevnih ustanov in bolnišnic CGIL. Sestanka se je udeležil tuc’i predstavnik tajništva nove Delavske zbornice Calabria. Sindikalisti so predočili dr. Macciotti nezadovoljstvo uslužbencev krajevnih ustanov in bolnišnic, ker ni pokrajinski upravni odbor toliko časa odobril sklepov o popolnem poenotenju plač. Podprefekt je dejal, da je prišlo do zamude, ker je prefektura prekasno prejela sklep občine o poenotenju pla* njenih uslužbencev;
Predvčerajšnjim so se sestali predstavniki levičarskih skupin občinskega sveta, in sicer Neodvisne socialistične zveze, KP za TO, PSI, UP, Men in Gruber-Bencova. Razpravljali so o vprašanju Acegata v zvezi z razpravo, ki naj bi bila o tem na jutrišnji seji občinskega sveta. Kot. smo že poročali, je 20 svetovalcev leve opozicije vložilo na županstvu zahtevo za sklicanje izredne seje, na kateri naj bi razpravljali o Acegatu. Poleg tega so govorili tudi o politiki občinskega odbora do leve opozicije v zvezi z izvolitvijo članov upravne komisije Acegata. Na sestanku so svetovalci leve o-pozicije sestavili in odposlali predsedniku ustavnega sodišča Enricu de Nicoli brzojavko, v kateri ga pozivajo, naj še naprej deluje v obrambo republiške ustave.
Včeraj pa so se na sedežu PSDI sestali prof. Lonza (PS Dl), Teiner (PSI), Barbi in Caravelli (MEN), Pincherle (UP) in svetovalka Gruber -Bencova. Tudi na tem sestanku so govorili o politiki in o delovanju demokratične leve opozicije v občinskem svetu. Na sestanku niso prišli do nobenih dokončnih zaključkov in so se domenili, da se ponovno sestanejo drevi, potem ko jim bo socialdemokratski svetovalec Lonza poročal o sestanku, ki ga bo imel danes ob 12. uri s predstavniki Krščanske demokracije m republikancev.
Kot torej vidimo, se je v poslednjih dneh razvila živahna razprava med predstavniki raznih političnih strank in gibanj v zvezi s položajem, ki je nastal v mestu zaradi stavke uslužbencev Acegata. Obenem pa so prišla na dan tudi številna vprašanja političnega sodelovanja strank v občinskem svetu in odnosa levičaske opozicije do občinskega odbora, v katerem sodelujejo tudi socialdemokratski
je, da položaj socialdemokratov ni preveč rožnat, 'če pomislimo, da sodelujejo v občinskem odboru skupno z demokristjani in republikanci. Leva opozicija pa je v zadnjem času že večkrat izrazila svoje nezadovoljstvo do odbo-rove politike, ki ne izvaja socialnega programa, ki ga je objavil župan ob svoji izvolitvi. Obenem pa ne moremo iti mimo dejstva, da so tri o-dbo-rove stranke zastopane tudi v stari in z večino mest v novi upravni komisiji Acegata, ki do sedaj ni še znala rešiti spora s vojimi uslužbenci in je zaradi svojega trdovratnega in neutemeljenega stališča povzročila stavko, ki traja ze skoraj ves ta mesec in ki pr,-zadeja toliko škode vsemu tržaškemu prebivalstvu.
Menimo, da za te stranke ne more veljati izgovor, češ da je stavka Acegata samo sindikalnega značaja. Zupan Bartoli in drugi demokristjan ski predstavniki, kot tudi vladni komisar, so zahteve uslužbencev Acegata povezali z vprašanjem zvišanja tarif in s tem skušali povzročiti, da bi nezadovoljstvo prebivalstva usmerili proti uslužbencem Acegata. V resnici pa je za nastali položaj v podjetju A-cegat kriva predvsem četvon-ca tako imenovanega demokratičnega centra, ki je vsa povojna leta upravljala to veliko občinsko podjetje in ni znala ali ni hotela postopoma reševati spore z uslužbenci, ki so se pojavljali iz leta v leto. Sedaj pa, ko je prišlo do upravičenega in ostrega stališča uslužbencev, se hočejo otresti odgovornosti. Kljub temu pa se nenehno sestajajo m govorijo prav o tem vprašanju, kar pa nam dokazuje, da ne gre pri tem samo za navaden sindikalen »por, ampak da gre tudi za razna nasprotstva in predvsem za njihovo notranjo borbo, kdo od njih bo zasedel najvažnejša mesta.
_________________________________________________________________________ Zaradi	vse	te	politične	špe-
kajti 'položaj teh uslužbencev I svetovalci, ki se imajo za' kulacije pa mora trpeti trzaji služi kot merilo za usluž-1 demokratično	levico. Jasno I ško prebivalstvo in predvsem
•IIIIIHII1IIIHIIIIHII HlIHIIHI Mlllllllll HIIMIIIHIIMIIMIMIMMIMIIIIMMIIIIIMItllllMIlIMMIlllllMlllltllHIIIMIIIIHHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIIIHIII
Po raztegnitvi ustreznega zakona na naše področje
Še vedno	nič
glede	obč.	konsumn
Od obljube, da bo občinski odbor proučil to vprašanje, je preteklo že več mesecev - Vprašanje prodaje mesa, sadja in zelenjave
Vladni komisar je proti, so ostale občine lahko usta-koncu lanskega leta razteg- novile te ustanove po svoji nil na naše področje italijan-1 volji. V ta namen in da bi
»ki zakon o ustanovitvi občinskih konsumnih ustanov. Opozicijski svetovalci v tržaškem občinskem svetu »o že pred raztegnitvijo tega zakona zahtevali od občinskega odbora, naj prouči možnost ustanovitve v Trstu konsumne ustanove za borbo proti špekulacijam ,'n dviganju ten najosnovnejšim življenjskim potrebščinam. Po raztegnitvi omenjenega zakona je bila ta zahteva že mnogokrat ponovljena. Občinski odbornik dr. Benussi je sporočil občinskemu svetu, da občina proučuje ustanovitev te ustanove in da je v ta namen navezala stike z raznimi zainteresiranimi ustanovami v mestu. Zagotovil je, c’a bo v najkrajšem času sporočil izid tega proučevanja. Na žalost pa se ta »najkrajši čas» zavlačuje že več mesecev in občinski odbor oziroma odgovorni odbornik ni še sporočil občinskemu svetu nič konkretnega.
Občinske konsumne ustanove »o bile v Italiji zakonito ustanovljene leta 1946. Tedaj jim je bilo po zakonu naročeno, da preskrbujejo mesta z živili, ker je bil položaj na živilskem trgu zelo kritičen. Tedaj je zakon določal obvezno ustanovitev teh ustanov v vseh občinah z nad 200.000 prebivalci, medtem ko
zagotovili učinkovitost delovanja teh ustanov, so jim zakonito zagotovili brezobrestna posojila in jih favorizirali predvsem na področju notranjega prometa.
Z normalizacijo na notranjem živilskem trgu v črža-vi so leta 1952 preklicali obveznost ustanovitve vseh konsumnih ustanov za mesta z nad 200.000 prebivalci. Obenem pa ie vlada dovolila, da si katera koli občina lahko obe rži oziroma ustanovi po svoji volji in svojih potrebah konsumno ustanovo.
Po raztegnitvi na naše področje zakona, ki omogoča občinam ustanovitev teh ustanov ne bi smelo biti nobenih zaprek, da bi tudi v Trstu ustanovili , konsumno u-stanovo. Tržaški trg z živili je eden od najbolj nestalnih trgov v italijanski republiki. Predvsem se v Trstu vršijo velike špekulacije v trgovini z mesom, sadjem in zelenjavo in z raznimi drugimi živili ki se morajo uvažati na naš trg iz daljnih italijanskih pokrajin. To dejstvo narekuje nujnost ustanovitve v naši občini konsumne ustanove, ki hi morala poč nadzorstvom upravnega sveta izvo
odstraniti preveliko število trgovskih posredovalcev, ki samo podražujejo čepe prehrambenim predmetom.
Trža.šika občina ima vse pogoje, da lahko uresniči to zahtevo večine prebivalstva. Pred nedavnim so odprli novo tržnico za prodajo sadja in zelenjave na debelo, ki bi lahko služila občinski kon-sumni ustanovi za prodajo sadja in povrtnin, ki bi jih ta nabavila neposredno pri proizvajalcu. Glede trgovine z mesom pa ima Tržaška občina veliko klavnico in moderne hladilnike. Te naprave, ki so stale občino težke milijone, ne bi smele služiti samo za nadzorovanje in osredotočenje klanja živine oziroma za čim bolj gotovo higiensko nadzorstvo nad mesom, ki ga uvažajo in razprodajajo trgovcem na drobno razni monopolisti, ampak bi morala služiti predvsem občinski konsumni ustanovi. Ta ima po zakonu vse možnosti, da nabavlja živo ali zaklano živino na zunanjem in na no^ tranjem trgu neposredno pri tujih izvoznih podjetjih oziroma pri notranjih živinorejcih. Na ta način bi se v našem mestu meso pocenilo in njegova kakovost bi se gotovo izboljšala- Sedaj gre samo za cobro voljo občinskega odbora, ki mora o zadevi odloči-
Ijenega od občinskega sveta | ti in predložiti občinskemu poseči na tržaški živilski trg svetu načrt za ustanovitev te in razbiti razne monopole ter I ustanove.
tržaški delavci, ki so ves ta mesec prisiljeni plačevati višje prevozne cene na zasebnih zasilnih avtobusnih zvezah in bodo morali od 1. aprila dalje plačevati višje tramvajske cene.
 «»----------
Obvestilo obrtnikom
Slovensko gospodarsko združenje obvešča obrtnike, ki so se vpisaii v register pri trgovinski zbornici, naj tekom današnjega dne, to je 27. marca vrnejo trgovinski zbornici izpolnjen obrazec za bolniško blagajno. Vse ostale dokumente lahko predložijo kasneje.
Nekaj navodil motoristom ki potujejo v inozemstvo
Vsak turist, ki potuj'e v inozemstvo, mora imeti karnet in mednarodno šofersko knjižico
Kakor je znano, tudi na Tržaškem, kakor v ostalih krajih Italije, ni več potrebna šoferska knjižica za vožnjo z motorjem. Tržaški motoristi so več let protestirali, ker so bili glede tega v Trstu veljavni ostrejši predpisi kot v Italiji in so večkrat padale globe. Kdor se je hotel voziti z motoscoo-terjem ali večjim motorjem, je moral naj.prej uspešno napraviti šoferski izpit, dobiti šofersko knjižico in jo vsako leto obnoviti, za kar je bilo treba plačati zadevno takso. Zdaj je vse to odipadlo: nič več izpitov, nobene knjižice, nobenih taks.
Tržaški motoristi so torej nekaj pridobili; toda nastalo je zdaj drugo vprašanje, ki dela preglavice tistim motoristom, ki se ne zadovoljujejo samo z vožnjo po italijanskem ozemlju, ampak gredo radi na izlete v inozemstvo, predvsem v obmejne kraje na podlagi videmskega sporazuma, ali pa v Avstrijo. Trst je namreč izrazito obmejno mesto in v nekaj minutah vožnje z motorjem si že lahko onstran meje,
Ker je nastal nov položaj, mnogi motoristi sprašujejo, kakšni predpisi veljajo onstran meje glede motornih vozil, posebno na jugoslovanski strani. Zaradi tega smo se obrnili na pristojno mesto v Trstu in v Kopru, kjer so nam dali podrobna in točna pojasnila.
Za vožnjo z motorjem po italijanskem ozemlju, kakor smo že uvodoma omenili, ni potrebna šoferska knjižica; na ■jugoslovanskem ozemlju pa je dovoljena vožnja brez šoferske knjižice le z motorji do 50 kub. cm, za vse druge motorje je potrebna šoferska knjižica.
Ker v Italiji ne izdajajo več šoferskih knjižic za vožnjo po državnem ozemlju, si morajo motoriki, ki hočejo z motorjem čez mejo, preskrbeti mednarodno šofersko knjižico ter karnet.
Glede kameta, ki velja za carino, je postopek zelo enostaven in ga prosilec lahko dobi v roku 24 ur pri enem od turističnih uradov. Ta postopek ni potrebno podrobno razlagati, saj ga vsi prizade-
iiiimiiHiiiiiiiiiiiii
Vrsta prometnih nesreč
Ker
dva
ju je podrl avto pešca v bolnišnico
Na srečo poškodbe niso bile hude in so enega odslovili, drugega pa iz previdnosti pridržali na opazovalnem oddelku
Prav v središču mesta, in sicer na Goldonijevem trgu je prišlo včeraj zjutraj do hudega trčenja, ki pa se je končalo na srečo brez hujših posledic: sicer sta se morala dva pešca zateči v bolnišnico, vendar poškodbe niso hude, ker bosta okrevala že v nekaj dneh.
Do nezgode je prišlo okoli 11.30. ko sta 32-letni Giuseppe Mozizi iz Ul, Giuliani in 25-letni Vincenzo Morana iz Carduccijeve ulice prekoračila Goldonijev trg. in sicer po onem delu, ki je namenjen prometu. Naenkrat pa je izza Ul. G, Gallina privozil s svojim avtom neki šofer, ki je oba pešca podrl na tla.
S taksijem sta se oba zatekla v bolnišnico, kjer so Moranu izprali razne praske in ga odslovili, medtem ko so Mozzija pridržali iz previdnosti na opazovalnem oddelku.
Se prej pa sta se morala zateči v bolnišnico 53-letini Cesare Pellizzer in njegov 46-letni brat Dante oba iz Ul. del Friuli, ki sta se med vožnjo z lambreto v smeri mesta po krivdi nekega kolesarja zvrnila na tla. Moža sta privozila do Ul. Madonna di Greta, ko je Cesaru, ki je šofiral lambreto, neki kolesar prečkal pot in ga s tem presenetil. Kljub poskusu, da bi preprečil trčenje, pa možu to ni uspelo in tako sta se znašla brata skupno s kolesarjem na tleh. Medtem ko se je slednji dvignil brez vsakršnih poškodb, sta se morala brata zateči v bolnišnico, od koder pa so ju P° nučeni potrebni zdravniški pomoči odslovili.
Žrtev prometne nezgode je postal včeraj zgodaj popoldne tudi 58-ietni Anton Ver-tovec iz Ul, Soncini 54, in sicer v trenutku, ko je prekoračil Largo Baiamonti. Manjkalo mu je le nekaj korakov do pločnika, ko ga je neki ve-spist, katerega je Ctasneje i-dentificirala prometna policija, iznenada podrl na tla.  «»-------------------
Neznanci vlomili v odvetnikovo stanovanje
Predvčerajšnjim zvečer je 74-letni odvetnik Raol Palese iz Ul. Cicerone 10 prijavil policijskim organom glavnega komisariata na Trgu Dalmacija, da so ga v njegovi odsotnosti v stanovanju »obiskali« neznani tatovi, ki so verjetno vdrli s ponarejenimi ključi.
Da je bil okraden je ugoto
vil brž ko je prišel domov in je stopil v kuhinjo. Tu je našel s - i lo odprto pločevinasto škatlo, ki jo je imel pod ključem v miznici v svoji pisarni in v kateri je hranil zlatnino.
Iz kuhinje je stopil v pisarno in tudi tu je bilo vse razmetano in seveda predal pisarne mize vlomljen.
Kakor je prijavil Palese, so mu tatovi ukradli zlato uro z verižico, zlat obesek, verižico, 2 zlata prstana, od katerih eden z briljanti, kravatno zaponko in mošnjo, v kateri je imel poleg 4 avstrijskih kron tudi nekaj zlatih napoleono-vih novcev. Skupna škoda znaša kakih 80.000 lir.
ti že dobro poznajo, ker zadeva ni nova. Pojasniti pa hočemo vprašanje mednarodne šoferske knjižice.
Kdor si hoče preskrbeti mednarodno šofersko knjižico, mora nasloviti zadevno prošnjo na inšpektorat za motorizacijo pri prefekturi za sprejem na šoferski izpit; predložiti mora splošni kazenski list, pet fotografij (e-no overovljeno), zdravniško spričevalo ter potrdilo o stalnem bivališču. Ko interesent uspešno napravi šoferski izpit. dobi potrdilo o usposobljenosti za vožnjo z motorjem v inozemstvu, na podlagi katerega mu turistični u-rad izda mednarodno šofersko knjižico. Mednarodna šoferska knjižica stane 1440 lir in jo je treba obnoviti vsako leto, medtem ko velja omenjeni šoferski izpit za vedno. Pripomniti je treba, da veljajo omenjeni predpisi tudi za motoriste, ki so že imeli šofersfko knjižico za motorna vozila.
*»----
Nezgode na delu
Ko je 48-letni težak Ciril Vouk z Garibaldijevega kor-za, ki je včeraj zjutraj delal v novem pristanišču pri razkladanju premoga, opazil nevarnost, je skočil z železniškega voza, kjer je stal, a se je vseeno poškodoval. Mož je namreč uvidel, da ga bo del žerjava lahko oplazil, zaradi česar se je hotel s skokom rešiti, pri tem pa je padel in ker si je zlomil roko, so ga morali pridržati na ortopedskem oddelku.
29-letni Gennaro Morelli iz Barija pa je med delom na parniku «Loredan». ki je bil zasidran ob skladišču 14 starega pristanišča, se je včeraj zjutraj pošteno poškodoval, zaradi česar so ga morali nujno sprejeti na drugem kir. oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo mož okreval v 30 dneh.
Najhujša nesreča na čelu pa se je pripetila včeraj zgodaj popoldne 31-letnemu mehaniku Alojziju Brešanu iz Standreža pri Gorici, ki je delal v Tovarni strojev pri Sv. Andreju.
Brešan je bil zaposlen na visokem odru. ko se je ta nepričakovano podrl, kar je povzročilo padec delavca, ki j® po 16 metrih leta obležal negibno na tleh.
Ponesrečenca so takoj odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so mu dežurni zdravniki ugotovili poleg odseka čela uhlja, številnih zlomov reber na levi strani prsnega koša tudi verjetne notranje poškodbe. Brešana so sprejeli pod oskrbo zdravnikov drugega kir. oddelka, ki so si zaradi njegovega resnega stanja pridržali prognozo .pa čeprav s tem ni rečeno, da so nad njim obupali. —— «»----------------
Prijava davka Vanoni
Slovensko gospodarsko združenje obvešča vse člane, ki se niso še javili za prijavo Vanonijevega davka, naj se zglasijo vsaj do vključno četrtka 28. t.m„ ker združenje v nasprotnem primeru ne bo prevzelo odgovornosti za prijavo.
IIIIIIMIIIHIHMIHIIHIIHIIHtHIIIMIHMIIIItVVIIMIinHIHHIHMIMIIIHHHMMHHHMHIMIItlHHIMNHII
Izpred prizivnega sodišča
Nekaterim	p
drugi pa imajo manj sreče
V glavnem so obravnavali primere oprostilnih razsodb, zaradi katerih je tožilstvo vložilo priziv
Novembra meseca leta 1954 je prišlo v Ul. Giulia do hude nesreče, pri kateri je 84-letna Ivanka Opanak vd. Gi-rardello iz Ul. F. Severo izgubila življenje pod kolesi tramvajskega voza. Zensko, ki je ravno prekoračila cesto, je podrl na tla tramvaj št. 2. s katerim je 51-letni Luigi Boscolo od Gornjega Sv. Ivana vozil proti Goldonijevem trgu.
Boscola so poklicali pred sodišče, kjer se je aprila lani zagovarjal zaradi obtožbe nenamernega umora in tedaj ga je sodni zbor oprostil s formulo. da ni izvršil kaznivega dejanja. Proti razsodbi je tožilstvo vložilo priziv, vendar niti prizivno sodišče ni spremenilo oprostilne formule, ki jo je že izrekel kazenski odsek.
Septembra lani se je zaključila pred kazenskim sodiščem dolgo časa trajajoča razprava proti 55-letnemu Danielu Gerbiniju iz Drevoreda 20. septembra in 39-letnemu Aldu Paeoriju iz Ul. Gatteri, ki sta bila obtožena, da sta uvozila in tudi trgovala s kockami za juho s ponarejenimi znamkami in znaki. Ger-bini je bil tudi obtožen trgovinske prevare, ker je prodajal kocke za juho pod znamko švicarskega podjetja »Knoorn. Moža sta bila tedaj oproščena, ker nista izvršila kaznivega dejanja, toda ker tožilec ni bil enakega mnenja, je vložil priziv, s katerim je sedaj dosegel, da je prizivno sodišče delno sprejelo njegovo tezo in oba moža oprostilo le znrači pomanjkanja dokazov.
Enako se je zgodilo s 57-
letnim Olindom Tartaglio iz Ul. Valmdrtinaga, ki je bil obtožen, da je 12. maja lani ukradel listnico z 200000 lirami in čeki 59-letnemu trgovskemu potniku Gastonu Lindi iz Ul. T. S. Piero v trenutku, ko sta bila oba v neki rojanski tobakami. Zanimivo je, da je Tartaglia policijski podčastnik in sodišče je bilo mnenja, da je mož, ki je bil tistega dne zaradi naporne službe precej truden in tudi cuševno zmeden, po pomoti vzel listnico s prodajalne mize in jo spravil v žep. prepričan da je njegova. Zato ga je popolnoma oprostilo, a tudi ta primer je moral na priziv. Zadnja razsodba je seveda manj ugodna za Tartaglio. kajti prizivno sodišče je prvotno popolno oprostitev spremenilo v oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
Zadnja prizivna razprava je veljala obtožbi tihotapstva avtomobila vrste «Volkswa-gen», zarati katere sta se morala 29-letni Ernesto De Rosa iz Ul. Giulia in 52-letnj Alberto Bauer, iz Milana oktobra lani zagovarjati pred tržaškim kazenskim sodiščem,
Moža, ki sta bila uslužbena pri nekem podjetju in sta hotela razširiti trgovsko mrežo v Trstu, pri čemer sta se posluževala Volkswagna. sta seveda zavračala obtožbo tihotapstva avta kakor tudi, da nista plačala davka na poslovni promet. Njuno r.agovar. tanje je prepričalo sodnike, ki so ju 4. oktobra oprostili, češ da nista izvršila kaznivega dejanja Tudi proti tej razsodbi je tožilstvo vložilo priziv, vendar brez uspeha.
( OLEDALlSČA ~)
VERDI
Danes ob 21. uri ponovitev »Človek s kapa«. Jutri Hen-nepumova in Mitcheiova komedija v treti dejanjih cPapa, moj mož«. Nastopa Ugo Tognazzi s svojo skupino.
TEATRO NUOVO Dane* zvečer ob 21. uri premiera W. Sarovanovih «Dni življenja«. Režira Enriguez.
(kb»tw:b in poro€ii,a)
Dve uri smeha z Ugom Tognazzijem
Po Hennecju inu in Duvalu
je Ugo Tognazzi priredil, zrežiral in zaigral — vse troje zelo uspešno — komedijo eClovek s kapa«. Da takoj razložimo, za kaj gre-, zakonski mož Andrea Lorenzi, ki zahaja na nedovoljene obiske k neki drugi ženski, se drži načela, da si je treba pred takimi podvigi zagotoviti možnost drugega izhoda; če drugače ne, tudi po kapu; on sam je nekoč že moral na tak način pobegniti. Poleg tega ima še «dvojnika», s katerim se rešuje na ta način, da njemu naprti vse, kar počenja nedovoljenega. Seveda p,a tega dvojnika sploh ni, kot se to na koncu razkrije. Vendar pa Lorenzi kot «dvojnik» tudi razkrije, kaj vse počenjajo in govorijo na njegov račun v njegovi najbližji okolici.
Lorenzija in «dvojnika» je igral Ugo Tognazzi v stilu, kot ga poznamo iz revialnih nastopov <tudi na televiziji). Ta način komične igre se mu izvrstno poda, tako , da uspe ves čas občinstvo zabavali. Poleg njega so se odlikovali Lia Zoppelli kot žena Loren-zijevega prijatelja, ki je še bolj premetena kot Lorenzi sam in ki ves čas ne verjame v «dvojništvo» in ki ji sploh ni mogoče ničesar natvesti. Giannj Agus pa je bil kot Lo renzijev prijatelj posrečen partner Tognazzija v komični dvojici. Prisrčna in naivna Lorenzijeva ženka je bila Elena Cot ta, njena teta pa Isabella Riva. V manjših vlogah je uspešno nastopilo še več igralcev.
Občinstvo se je do polnoči zares zabavalo.
 «»--------
Spacal v Pariz
Naš tržaški rojak, Lojze Spacal, je včeraj odpotoval v Pariz, kjer bo R. A. Augu-stinci v prihodnjem mesecu prvič predstavil francoski kulturni javnosti v galeriji «Riive gauche« 33 njegovih del.
KAZNA OUVEMTII
5~D
Izvršni odbor Slovenske gospo-darsko-kulturne zveze bo imet svojo redno sejo danes 27. t. m. ob 26.38 na sedežu.
Seja SPDT. Danes zvečer ob običajni url v društvenih prostorih redna odborova seja. Prosimo točnost.
Samo še danes lahko obiščete v občinski galeriji umetniško razstavo, ki jo je priredil prof. AVGUST ČERNIGOJ Razstava bo odprta od 10. do ld. m od 1/. do JU. ure
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, smrti in poroke
Dne 26. marca se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 5, umrlo pa je 12 oseb.
POROČILI SO SE:	finančni
stražnik Santo Pellicone in gospodinja Ondina Mandricardo, učitelj Bruno Latoignan in uradnica Laura de Carli, ellograf Vincenzo Calabrese in prodajalka Giovanna Abate, delavec Fortu-nato Ubaldini In gospodinja Virginia Remor, uradnik Guido de Visintini in gospodinja Marija Živkov ič-Kanonik,
UMRLI SO: 72-letni Gugheimo Lanimers, 62-letm Eugenio Al-tran, 78-letna Ana Stare por. Perentin, 55-lejni Cipriano Mačehi, 76-letna Klementina Makuc vd. Salvator, 69-letna Ada Sard vd. Garson, 11-1 etn i Silvio Cortese, 24-letnl Fabio Puppl, 17-letni Sergio Pittalis. 91-letna Francesca Caluzzi vd. Mkeu, 42-letna Norma Pierazzi por. Benčina, 83-letna Elvira Salvuccl vd, Verrecchia.
 «» —
NOČNA SLUŽBA LEKARN (v marcu)
AlFAtabarOa, istrska cesta 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Unita 4: Pren-dini, Ul. Tiziano Veceltio 24.
RADIO
SREDA, 27. marca 1957
TRSI POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba; 12.00 italijanske žene; 12.10 Za vsakogar, nekaj; 12.46 V svetu kulture; 12.55 Jugoslovanska glasba; 13,30 Lepe operne arije; 13.50 Orkester Andre Kostelanetz; 17.30 Piesna glasba; 18.00 Klavirske skladbe Bele Bartoka; 18.20 Polke in mazurke; 18,30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 18.40 Koncert violinista Karla Sancina; 19.00 Južno-ame-riška glasba; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Pestra glasba; 20,00 Šport; 20.05 Rumbe in sambe; 20.30 Toscanini dirigira VVagner-Ja; 21.00 Obletnica tedna; 21.15
Usodna padca
2e predvčerajšnjim zvečer je 70-letna Aurelia Candus vd, Stradella iz Ul. Vasari nerodno padla v svojem stanovanju, vendar se kljub bolečinam ni hotela zateji v bolnišnico. Včeraj pa je bila prisiljena iti v spremstvu hčerke po zdravniško pomoč in ker so ji v bolnišnici ugotovili zlom kolčnega sklepa leve noge.
Zaradi nerodnega padca v stanovanju, pri čemer je z glavo udaril« ob tla, so včeraj malo pred poldnem pridržali na črugem kir. oddelku 72-letno Luigio Masso por. Rugo iz Ul. Manuzio.
Iz revij; 21.45 Orkester Manto-vanl; 22.15 Rimski-Kocsakov: Se-herazada, simfonična suita; 22.57 Nočni ples.
1 R S T I.
11.30 Koncert čembalistke Line Laiandi; 12.10 Igra orkester Angelini; 18.45 Koncert radijskeg4 kvarteta; 21.00 Claudio Monteverdi: «Orfej», opera.
KOPER
Poročila v slovenščini:	6.00,
7.00, 7.15. 13 30, 14.15, 15.00. 19.00. 22.00
PoročPa v Italijanščini: 6.30,
12.30, 19.45 23.00	,. ...
5.UO-6.I5 Spored lz Ljubljane, 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.13 Spored Iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro Jutro, vmes ob 7.30 Jutranji koledar; 8.00-12.05 Spored iz Ljubljane; 13.45 Ritmi h> pevci od tu in tam; 14.00 Od melodije do melodije; 14.30 Kulturno življenje na Primorskem! Obisk pri Koprski Svobodi; 14.40 Dela Stevana Mokranjca in >va Matetiča-Honjgova izvajata zbor radia Beograd in komorni zbor iz Zagreba; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Polke in valčki; 15.40-16.00 Spored iz Ljubljane; 1«.<» Ritmi in popevke; 16.45 Skladbe Victorja Herberta; 17.15 zbor planincev iz Tridenta; 17.» Igra mandolinistični ansambel iz Pakraca; 18.00- 19.30 Spored jz Ljubljane:	19.30	Neznane med-
dije; 20.00-23.00 Spored iz LjuN ljane; 23.10 Johannes Brahms-Uuverture aocademica op. 80.
SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m, 212,4 m
Poročila od	500, 6.00	76°-
13'O 150(1	17.0(1	19.00. 22.00
5.00 Pester	glasbeni sPor!j”’
11.00 Pojo in igrajo kvintet Niko
Štritof, Dana Filiplič, Franc Kc-
on iiut, LJd4i i d r u ii/iii., n#uv 'rA
ren in Gorenjski kvartet: 1203 Opoldanski operni spored; 12.4) Popevke in	ritmi; 13.15 Igr*
trio Dorka	Skoberneta; 13Jjj
Pesni in plesi jugoslovanskih narodov; 14.05 Radijska šola: D°-bri pomočniki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in jjozdravljajo, 16.00 Koncert po željah; 171" Sestanek ob petih: 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00	Kulturni pregled-
18.15 Skladbe Petra Liparja poK Mariborski komorni zbor; 18" Zunanje-politični feljton: Izid volitev v Indiji; 18.45 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov: 20.0" Giacomo Puccini: «La Bohemen-opera v 4 dej.
fELEVIZIJA
17.30 Spored za otroke; 1»-*; V prijetnem domu; 21.00 Filmi «Angel v množični.
KINO
J
Excelsior. 16.00: «Učetje in sinovi«, Vittorio De Sica, Marceli" Mastroianni, Antonella Lua-I"1' Marisa Merilni. Cinemascope.
Fenice. 16.00: »Gangster išče ženo«, Tom Ewell, Edmond u Brien. Cinemascope.
Nazionaie. 15.30: «Vražji ljudje* («1 diabolici«) s S Simone, Vero Clouzot, P. Menrisse ‘n
C. Vanelom.	n
Filodrammatico. 16.00:	«R0®V
Hoodova sablja«, technicolor-
D. TajTor, E. Moore. Grattacielo. 16.00:	itSem-e	na	1"
Ija«	UBlackboard	Jungie*)-
Zelo zanimiv film. Glenn Form A. Francio, L. Calhem. Mladoletnim prepovedan.	,
Supercinema. 16.00: »Seme na ija«	UBlackboard	Jungie*'1
Zelo zanimiv film. Glenn FO-j A. Francio, L. Calhem. Mia00' letnim prepovedan. Arcobaleno. 16.00: «Uporna mladina« Cinemascope. G. Roger1 M. Rennie.
Astra Rojan. 16.00: JtCas
nic«, g; Ralli, V. De Sica, Lane.	„
Capitol, 15.30: «Ubijalee je izg""; ljen«. J. Cotten, Rhonda ming.
Cristallo. 16.00: »Zenske m
are
laidllU. i„.w.	*•'	.j.
na«. Zgodba o strastni ni, v kateri nastopata M* Felix in Jorge Mistral. Alabarda. 13.30: «Car» UlnC*n£ simo«). Najlepša predstava n1(1 še dobe v Cinemascope ^ technicolorju. T. Power, h Novak in Victoria Shavv. L
Ariston. 16.00; »Napolitanci v m lanu«. Dve uri smeha. E. p, FUippo, A. M. Ferrero KI Latimore.	,,ine
Armonia. 15.00:	»DogodivSC
Marka Pola«, G. Cooper, Turner,
Aurora. 15 30: »Tako govori sv-Romantičen film v tectm lorju. J. Ferrer, M. Oberon-Ideale. 16.00:	«Postava mom*
Gene Ke!ly, J. Caroll Nai» w Impero, 16.00:	«Tigerček», ",
Chandler, T. Hovey. Zaba zgodba o malem dečku.
Italia. 16.00; «Labod». lju°^,.
ska zgodba princese. clljP^n-scope, Grace Kelly, Alec o“ ness, Louis Jourdan.
S. Marco. 16.00; »Strah«, I man In M. vviemenn. -jo: Kino gledališče ob morju. > ue »Rdeče balkansko nebo«, u Raymond in Slgfrid Gurie,„r, Moderno. 16.00: »Carousel«, don Mac Kal, Sti!rsley Savona. 16.00: »Irski upornik«-^ Hudson In Barbara Rusn. nemascope, technicolor.
Viale. 1600:	«Neznana ma* r.
Alberto Farnese, Janet vl Prvikrat.	vo-
Vltt. Veneto. 16.00: «Zena m ^ lovi«, G. Cervi, W. Chlad, Tararito.	cm»
Belvedere. 15.30; »Zasebna j0ii, majorja Bensona«, C. JL-vii1 G. Adams, T. Hovey. Za" Technicolor.	0-
Marconi. 16.00: »Cigan barcm«.
Guelary, P. Hoerbiger. v», Masslmo. 16.00; »Zemlja ^Pcroft Audie Murpny, Anne B"" 0Ut-Novo cine. 16.00: «AmeriSka e „ tertly», B, Grable in Dan ley. Technicolor.	!■
Odeon. 16.00: «French ra
nc»n*'
Gabi n in Maria Felbc lc,»-Radio. 16 00: »Zelena ovra '
R. Heedgrave In Leo gi«
( MALI OOLAg*
£
aeiavjjj,!
AVTOMOTODIESEL, "‘Vfjrid11 ureditev Rlav, brušenje, ‘v.nTl1' bati Zastopnik izdelkov m hgi GUŽZl. Dvosedežni ekon ‘jjf motorji. NOVOST LODOLA f„r-
bati Zastopnik izdelkov M Cgi GUŽZl. Dvosedežni “korl -*1
motorji, ntmrai	fu-
oaiieito 192, »ERCOLINO** 3j0. goncini na bencin, nosilnos »a Vplinjači delorto, Nadot j deli. Razstava Cremascoi, Severo 18, tel. 38-903.
pravka*1 dospel01
Vandot; Kekec na volčji sledi	L J®0,
Čebelica: Zlata hrušča	L	100'
TRŽAŠKA KNJIGAR^
Tnl - IJ1. M. Iraafl*11* I
I
Telefon
ZVESTOBA CGIL
Dejstvo. da so nekateri sindikalni predstavniki v Genovi, Turinu in Vercelliju zapustili CGIL, je postavilo v ospredje diskusijo o sindikalni politiki socialistov. Konservativni in reakcionarni tisk, hkrati pa tudi socialdemokratska sCiiustizia* po-»dravljajo te negativne individualne epizode in jih predstavljajo za zmago demokracije v italijanskem sindikalnem gibanju. Pritisk delodajalcev postaja močnejši in skuša s svojimi brutalnimi posegi na škodo sindikalnih svoboščin, kakor tudi s tem, da poskuša s podkupovanji in grožnjami odpustov vplivati na politiko socialistične avtonomije in enotnosti, ki jo je proglasil 32. kongres PSI.
Mentorji socializma, ki sedijo, polni milijardnih dobičkov in hrupnih podpor pri demokrščanski vladi, na delavcem nasprotni strani; zvesti klienti «centrizma», ki 'e poslužuje dobrohotnih uslug monarhistov in misijevcev — skušajo, kakor vedno, ribariti v kalnem, da bi pri vprašanju socialistične enotnosti vtihotapili v to enotnost znano in pokvarjeno blago »delodajalskega socializma«. Ne bo odveč spomniti, da so avtonomistični preokret. ki ga je potrdil 32. kongres PSI. pojmovali vsi kongresisti, tako voditelji kot delegati, v smislu, da PSI prevzame avtonomno politično predstavništvo delavcev v okviru razredne solidarnosti, ki obvezuje na enotnost CGIL, na enotnost kooperativističnega gibanja, na solidarnost s tovarn 'od KPI v krajevnih u-upravah, da bi preprečili de-mokrščanski monopol v občinah in pokrajinah. Tisti, ki so domnevali, da imajo te obveznosti začasen značaj, se morajo čimprej prepričati o nasprotnem. Kakor je potrdil beneški kongres, se socialisti ne bodo smeli v nobenem primeru odpovedati e-notnim oblikam, ki ne pomenijo istovetnosti v notranji in mednarodni politiki, ali glede morebitnega sodelovanja v vladi. Ta linija je bistveni del socialistične politične avtonomije, ki je aktivno in ločeno stališče za dosego tistih sporazumov in tistih zavezništev, ki so potrebna in koristna napredku demokracije, hkrati pa pomeni stališče aktivnega vpli-vanja na razredno gibanje, da bi ga prilagodili potrebam, ki jih socialisti smatrajo za bistvene. Toda vodstvo In vpliv sta možna le znotraj gibanja, delavsko giba-' nje pa more napredovati le, ee se brani njegova avtonomija pred delodajalci. Naj kritiziramo CGIL kakor ko-je za vsakega, ki ima le nekaj izkušnje o delavskem *vetu, nedvomno, da je le DGlL danes tista sindikalna organizacija, ki se največ bori proti sporazumaštvu z delodajalci, proti diskriminaci-jem, proti poskusom razdora. CGIL je uradno proglasila nova stališča, ki so tuja teoriji »trasmisijskega pasu«, in de se stara praksa še nadalje po vztrajnostnem zako-no; če je pomladitev sindikalne akcije v zvezi z no-thmi prijemi še vedno polsna, je naloga socialistične struje, da prevzame ali podere primerne pobude. Dosega sindikalne enotnosti ima ,voje izhodišče tu; nihče ne more misliti, da bo okrepil ■talijanski sindikalizem z no-^‘m razcepom, ki ga pripravljajo diskriminacije delodajalcev.
Simptomatično, hkrati pa skrajno nevarno je to, da je v 'Stem mahu, ko desnica vodi svojo kampanjo proti t-GlL, poslanec Saragat ponovno objavil svoje pogoje aa socialistično enotnost, ^Mjučivši v te pogoje pre-s komunisti na področen krajevnih uprav, koope-rativ in sindikatov. To je ^družitev, Ijakršno si želi Panlani, ne pa združitev, ki jo žele socialisti. To je razširitev eentrizma, ne pa socialistična alternativa. PSI j* izjavil, da je frontizem zastarel (in zato ne post avla vprašanja oblasti skupno s ko-muni.u) in je podčrtal * dejanji svojo polno avtonomijo. P?kta akcijske enotnosti ni več. Toda ko smo Pojasnili te točke, kaj naj Pomeni zahtevati, ’ kakor to ela podpredsednik vlade, vOrtikalni razcep delavskega ''ssreda v njegovih instrumen-'b gospodarskega predstavništva in prelom upravnih ^veznište", ki poslujejo pod nadzorstvom vlade, ki ni Iron-'®tična? To pomeni podpisi probdemokratični pater-halizem, odpovedati se avto-
 """iiiiiiMiMniuMiiitimnnitimiiiniui"
takse za himalajo
Rapalska vlada je uvedla osebne pristojbine za vzpo-o na himalajske gore. Od-Prave, ki bodo hotele na vr-- °v*. ki so višji od 7800 m, Plačale 3000, za vrhove
nomiji delavskega razreda, ki svoja vprašanja rešuje sam, in se prepustiti deskriminaci-jam nasprotnika. Predlog nekega socialističnega sindikata, ki bi nastal iz cepitve, je krhka maska za nadaljnjo slabitev borbene sposobnosti sindikata v korist delodajalcev. Saragat ima dejansko zelo malo zaupanja v socializem. ki je izraz delavskega razreda, ali pa ga ni, ko za dosego socialistične enotnosti zahteva — kakor je razvidno iz njegovih člankov — da bi vnesli stalno prepiranje med delavce, ko se le ti bore in pogajajo s svojimi naravnimi nasprotniki v tovarnah, na polju, v uradih. Mi nismo nikoli prizanesli niti prizanašamo metodam komunistične partije, ki ne ustrezajo koncepcijam socialistične demokracije, toda prepričani smo, da odgovornost, ki jo imajo socialisti pred celotnim delavskim razredom, zahteva in vsiljuje akcijo, ki se, kljub diferenciaciji, ne sme postaviti na tisto stran, ki je nasprotna interesom delavskega razreda. To je nujen pogoj, da bi socialistična stranka postala orodje za u-smerjanje in vodstvo vseh delavcev. Vemo, da to ni lahko, toda bezanje pred to obveznostjo pomeni odpovedati se lastni vlogi, pomeni, da se socialisti v Italiji spremene v instrument podpore kapitalistične hegemonije. Tovariš Santi je spomnil, da je Saragat v Pralognanu dal negativno sodbo o sindikalnem razcepu leta 1948, razcepu, iz katerega se je pozneje porodila UIL. Menim, da bo vsak socialdemokrat prišel do enakih zaključkov, če razmisli o izkušnjah poslednjega desetletja. Dejansko se je dogodilo po eni strani, da se je sposobnost socialistov, da bi v CGIL prevladala njihova sindikalna linija, zmanjšala; po drugi strani pa se je poskus zelo skromnih skupin delavcev, v ostri polemiki s svojimi tovariši, da bi ustanovili neki nov sindikat, končal pogosto v oportunističnem sporazumaštvu z delodajalci. Gre za dragoceno izkušnjo, ki potrjuje, da je. enotnost delavcev pogoj za avtonomijo sindikalnega gibanja. Vnašanje, na sindikalnem področju, ideoloških in političnih predsodkov na mesto diskusije, ki mora biti, in tudi organizirana v strujah, glede konkretnih . vprašanj sindikalne akcije, izpodkopava samo možnost tistega modernega, demokratičnega, enotnega- sindikata, ki ga hočemo doseči. Ponovna Sara-gatova ofenziva ustreza torej specifičnim in začasnim
političnim ciljem. Po Pralognanu, po 32. kongresu PSI, so	si	dejanja	prevzela	na-
logo, da razjasnijo namene zainteresiranih strank. Poslanec Saragat odkriva manever, ki bi hotel prisiliti PSI, da	bi	podprla	politiko	cen-
trizma in diskriminacije. PSI predlaga socialistično pobudo, v kateri naj socialistična 'in demokratična alternativa zamenja že davno mrtve formule. Ce bi kongres PSDI potrdil Saragatove teze, je jasno, da bi samo socialistični stranki ostala naloga, da razvija akcijo za socialistično	enotnost s	tem, da	zbira	vse	sile, ki	pristajajo na
politično platformo 32. kongresa in ki hočejo dati svoj prispevek, da bi le-ta bila vedno učinkovita v stranki in izven nje.
VALDO MAGNANI
(Iz «Risorgimento socialista*)
Novinec v Bagdadu
Baletni večer v Kopru
Dve koreografiji Slavka Hitija
Prastara, prvinska umetnost
Terpsichore, antične muze plesa, ima svoje korenine globoko v čustvenem ter podzavestnem svetu človeštva ter posameznika že od njunih prvih otroških let. Saj kulturni in umetnostni zgodovinarji ter etnografi ne trdijo zaman, da je pračlovek, še preden je znal artikulirati prve smiselne glasove, zapeti prvo melodijo, zaigrati na prvo piščal ah ponazoriti prvi umetniški odraz zunanjega sveta na zidovih Altamirske ali drugih pečin, izražal svoje nagone pa tudi svoja čustva in misli s plesom. Zato je bil dovolj ritem, ritem dela, lova in boja enakomerni, usklajeni ritem nog, rok, teles, podkrepljen kasneje z bobni, tam-tami in vedno novimi in številnejšimi instrumenti. Na začetku je bil ritem, še preden je prvi glasbenik sestavil prvo melodijo. Človeško telo
iiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiitiitiiiiimiiiiiifiiiniiiiiiiiiifMiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiniiitMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiit
KAJ PRAVI ZNANOST O PODEDOVANJU BOLEZNI
Hemofilija in daltonizem se podedujeta ne podedujeta se pa niti rak niti tbc
Ločiti pa moramo podedovanje bolezni od podedovanja predispozicije za nekatere bolezni, ki jo starši zares prenašajo na svoje otroke
je bilo umetniški instrument,
«Gospod X je umrl od srčne kapi. Prav tako, kot njegov oče. Gospod Y pa boleha za sklerozo To ni nič čudnega, saj je ta bolezen že v njihovi družini«. Tako modruje preprost človek in v splošnem velja mnenje, da ima podedovanje močan vpliv na prenos določenih bolezni od staršev na sinove in, v kolikor že ne bolezni, pa vsaj nagnjenje do določene bolezni. Toda to niso le govorice, pač pa ima to tudi neko znanstveno osnovo, s* katero so se znanstveniki že zdavnaj u-kvarjali in ki jo še danes temeljito proučujejo. Posebno zanimivost na tem področju predstavljajo zakoni med sorodniki po očetovi liniji, kjer je ugotovljeno, da njihovi o-troci dejansko podedujejo mnogo več bolezni ali vsaj fizičnih napak kot pa otroci normalnih zakonov. Poseben
primer glede tega predstavljajo tudi zakoni med navidezno zdravim moškim in žensko, ki pa nosita v sebi gene napak ali celo napake, ki se sicer ne opažajo, ki se pa izredno pogosto prenašajo na potomstvo.
Vsaka ženska ima par tako imenovanih hromozomov X, moški pa ima en hromo-zom X, en hromozom Y, kar pomeni, da je vsaka ženska celica sestavljena iz dveh eno-rodnih hromozomov, dočim je moška celica sestavljena iz hromozoma X in hromozoma Y. Zato se žensko jajčece pri oploditvi edruži lahko s sper-matozoidom s hromozomom X ali pa s spermatozoidom s hromozomom Y. V prvem primeru bo otrok ženskega, v drugem primeru pij moškega spola. Kaj pa se zgodi, če eden od materinih hromozomov X nosi v sebi tako ime-
novani gen, ki prenaša na pr. hemofilijo? Gen hemofilije se ne more pojaviti pri osebi, ako drug; hromozom X prav tako ne nosi tega gena. To se pravi, da mati nikoli ne more zboleti od hemofilije.
Predpostavimo na pr., da se ta ženska poroči z moškim, ki ne boluje za homofllijo. V tem primeru bo polovica hčera sprejela od svoje matere zdrav hromozom X, druga polovica hčera pa hromozom X, ki prenaša hemofilijo. Vsa dekleta pa so sprejela od očeta zdrav hromozom X. 50 odstotkov vseh teh deklet bodo hromozom X, ki prenaša hemofilijo, izločile, druga polovica deklet pa s hemofilijo sploh ne bodo imele opravka, kljub temu pa bodo to bolezen lahko prenašale na svoje potomce. Kar se pa tiče moških otrok, je pri njih stvar mnogo težja. Polovica dečkov
 .....„„„	m	m,	■iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
JUTRIBOSPREGOVORIL	WILMINSGIUSEPPE MONTESI
Se na procesu zares nekaj pripravlja?
Govori se, da bi znalo priti do večjih presenečenj
Beneški proces v zadevi Montesi se vleče že deseti teden in jutri bodo na vrsti spet nove priče, med katerimi tudi stric pokojne Wilme Montesi, Giuseppe Montesi. Mož bo moral spregovoriti o govoricah in podtikanjih, češ da je tudi on eden izmed možnih krivcev za Wilmino smrt. Sicer pa se je mož teh govoric In podtikanj že zdavnaj otresel, ker je že predsednik preiskovalnega sodišča dr. Sepe razblinil vrsto obtožb, člankov in govoric na njegov račun. Toda kaj več o njem in o zvezi med njim in zadevo Montesi bomo slišali šele na
jutrišnjem procesu. Tu pa bomo raje spregovorili o nekaterih podrobnostih z zadnje, sobotne razprave in o nekaterih pomislekih v zvezi s celotnim potekom razprave.
Preteklo soboto je bila sodna razprava v Benetkah zelo dolga in na vrsti je bilo več zelo važnih prič, med katerimi sta bila tudi bivši načelnik tajništva bivšega ministrskega podpredsednika Attilia Piccionija Zingale, nato pater Alessandro DalFOlio, nadalje, bivši posebni De Gasperijev tajnik dr. Nino Cingolani, policijski fukcionar iz Milana Verderosa in sama Anna Ma-
500
m pa 2500 indijskih
To takso bodo morale Ve plačati zunanjemu rstvu v Katmanduju, še n bodo jle na pot. Vla-Pridržuje pravico do 'da vseh poročil o vzpo-lesrečah in podobnih do-i' odprave. Izvzeta so a sporočila, članki in pu-■ reči.
mmm
Anna Maria Catllo v Beuetkah
ria Moneta Caglio, ki je bila že tretjič na sodišču kot priča v tej zadevi ter priča Lola Mari - procopio. Zanimivo je pri tem to, da tako Piccioni-jev tajnik dr. Zingale kot De Gasperijev tajnik dr. Cingolani a priori zanikata vsako izjavo in vsako trditev, ki jo je bila dala Caglio v zvezi zl mnenjem visokih državnikov, o zadevi Montesi, dočim pater Alessandro DalPOlio v marsičem te Cagliove izjave potrjuje. Montagna pa, ki je na zatožni klopi, pri vsaki izjavi in izpovedi Cagliove ponavlja stereotipno izjavo, da Cagliova — namerno laže.
Kaj pa je pravzaprav povedal tajnik bivšega podpredsednika Attilia Piccionija? Dr. Zingale pove, da je prve govorice ,o Picclonijevi odgovornosti za Wilmino smrt zvedel 5. maja 1953 in da mu jih je sporočil senator Angiolillo. Piccionijeva družina pa da je bila o tem že obvečena in bila zaradi tega ogorčena. V družini Picctoni pa da j* veljalo splošno mnenja, da so te govorice plod političnih špekulacij. Zato je dr. Zingale stopil k tedanjemu načelniku policije Pavoneju in ga prosil, naj o zadevi malo podrobneje poizve. Pri Pavoneju je neko jutro opazil tudi Monta-gno In Piera Piccionija, vendar ju ni nikoli videl pri njem zvečer. Dr. Zingale prav tako ponovi že tolikokrat ponovljeno trditev o Pierovi bolezni 9. aprila 1953 in naslednje dni.
Jezuit pater Alessandro DalPOlio pa je na zasliševanju govoril vse kaj drugače od ostalih prič. Iz njegove izpovedi ne izzveni zaključek, da bi v tej zadevi bilo vse tako jasno, kot Zingaleju in Cingolaniju. Cagliova mu je pri nekem obisku povedala, kako je z vso zadevo in vse to je pater sporočil tedanjemu notranjemu ministru Fan-faniju, V ta namen je stopil v stik z bratom De Gasparijevega tajnika dr. Clngola-nija, ki Je prav tako duhovnik, in si preko njega dogovoril obisk pri Fanfaniju. Dal-1’Olio pove tudi, da ga je Cagliova obvestila, da je o
zadevi obvestila pismeno tudi De Gasperija. Vsebino pisma je poznal, ker mu je Cagliova pokazala prepis pisma. V tem pismu dekle ni obtoževalo nikogar, pač pa je terjalo samo pravico. Dr. Mino Cingolani' je patra sprejel le enkrat in ga k njemu ni poslal De Gasperi, ampak Fanfani. Ko pater DalFOlio pripoveduje o poteku teh razgovorov med njim, Cingolanijem in Cagliovo, pravi, da je verjetno, da je Cagliova vso zadevo nekoliko zapletla, toda po njegovem je to, kar je bila rekla, res. Sicer ne more potrditi, da bi bil De Gasperi rekel,— kot zatrjuje Cagliova — da je 95 odstotkov vseh njenih obtožb resničnih, vendar mu je sam Fanfani izjavil, da je precejšen del obtožb Cagliove resničnih. Se več, iz razgovorov med dr. Cingolani* jem in odvetnikom p’Amicom se je moglo celo sklepati, da je bil De Gasperi zares mnenja, dd je treba vso to zadevo razčistiti do konca. Pater DalFOlio je nadalje še izjavil, da ga je bila Cagliova obvgst.la tudi o pismu, ki ga je bila poslala papežu. Glede tega pisma pa ne v«, kaj je bilo V njem napisano.
V popolnem nasprotju s tem, kar je govoril pater Alessandro DalFOlio, so izjave dr. Mina Cingolanija bivšega posebnega tajnika pokojnega predsednika vlade De Gasperija. Po njegovih Izjavah ni De Gasperi' nikoli dobil pisma Cagliove in mu ni nikoli naročil, naj bi stopil v stik s patrom palFOliom, po njegovem — v nasprotju s prejšnjo izjavo patra DalFOlia — se ni De Gasperi nikoli izrazil v smislu, da je 95 odstotkov obtožb Cagliove resničnih, vendar pa je svoje trditve skušal nekoliko popraviti in rekel: »Morda sem odvetniku D'Amicu, ko sem morda kdaj govoril z njim o tej zadevi, rekel to, kar zatrjuje pater DalFOlio, kajti v besede duhovnika ne morem dvomiti, vendar se zares tega točno
ne spominjam!«
Slednji Cingolanijev popra-(Nadaljevanje na 4. strani)
bo prav tako sprejela od matere zdrav hromozom X od očeta pa hromozom Y, to se pravi, da bo ta polovica dečkov zdravih. Druga polovica pa bo dobila od matere hromozom X, ki prenaša hemofilijo, od očeta pa hromozom Y. Ker pa je hromozom Y nesposoben nevtralizirati hromozom X, ki prenaša hemofilijo, bo sin zbolel za hemofilijo. In tako bo mati, ki v enem hromozomu X nosi hemofilijo, imela v 50 odstotkih svojih sinov obolele dečke, ki bodo bolehali za hemofilijo.
Seveda gre tu le za teoretično nakazovanje, toda zgodovina nam nudi dovolj dokazov, da ne gre le za teorijo. V zgodovini medicine je najbolj znan primer obolenja za hemofilijo v družini angleške kraljice Viktorije, ki je po svojih hčerah prenesla hemofilijo ruskemu carjeviča in shiovom španskega kralja Alfonza XIII-
Toda ni le hemofilija bolezen, ki se prenaša z roda na rod, ampak imamo še vrsto drugih bolezni. Med temi je najbolj znan daltonizem. Daltonizem je bolezen, zaradi katere «bolnito» ne razlikuje barv. Imamo pa dve vrsti daltonizma. Pri eni vrsti dal-tonizma človek zamenjuje barve, pri drugem, težjem, pa vidi vse le črno-belo. Ta bolezen ne predstavlja neke nevarnosti za človeški organizem, pač pa je velika ovira za vsakega takega nesrečneža, ker so mu pogosto zaprta vrata za izvrševanje marsikaterega poklica. Daltonizem je trikrat bolj razširjen med moškimi kot med ženskami. Kadar pa je s to boleznijo prizadeta ženska, je pri njej intenzivnost bolezni mnogo hujša kot pri moškem. Tudi daltonizem se — kot hemofilija — prenaša s hromozomom X- V primeru zakona med moškim — daltonistom in žensko, ki ne boleha za to boleznijo, bo 50 odstotkov sinov daltonistov, medtem ko ne bo nobena hči daltonistka. In vprav tu nastaja razlika v prenašanju daltonizma oziroma hemofilije.
Postavlja se vprašanje kdaj in kateri zakoni so nevarni? Seveda mislimo tu le vzrok podedovanja in to če podedovanje vzamemo le v njegovem negativnem pomenu. Pogosto postaja pojem podedovanja močan in odvraten predsodek, kajti marsikateri moški ali ženska živi glede podedovanja v predsodkih in vsi napori genetikov proti temu so ostali pogosto brez uspeha. Zgodili so se celo primeri, da sta se zaročenec in zaročenka pustila vprav zaradi takih predsodkov.
Toda poglejmo si, kaj Je predsodek in kaj ni. Najbolj izrazit primer predsodka je strah pred poroko z zdravo osebo, ki izhaja iz družine, v kateri je brat ali sestra prizadet s kako fizično napako. Ce Ima na pr. v neki družini otrok na nogi ali roki prst več ali manj pa kako drugo fizično napako, je v splošnem veljalo mnenje, da tiči v tej družini neka «mračna podedovanost« in da je zato nevarno «mešati kri«. Tak zaključek pa je znanstveno povsem neutemeljen. Kje pa se torej pojavljajo dejanske nevarnosti pri podedova-nju? Ta nevarnost obstaja v zakonih med navidezno zdravimi ljudmi, pri katerih pa ena ali druga stran nosi v hromozomih gen neke napu-ke ali bolezni. V tem primeru bo 25 odstotkov otrok
podedovalo isti gen in to hkrati ali od očeta ali od matere in ta napaka ali bolezen bo v 25 odstotkih otrok gotovo prišla do izraza Vzemimo za primer dekle, ki ima namen poročiti se in katere brat že nosi neko napako. Njen bodoči mož pa morda pravtako nosi v sebi gen podobne fizične napake. V tem primeru je verjetno, da nosita oba v sebi gen bodoče napake, kljub temu pa je možnost, da se bo ta napaka v potomstvu izražala le v razmerju dveh tisočink. Ta verjetnostni račun pa lahko poslane mnogo manjši, če ženska v času nosečnosti zboli za kako nalezljivo boleznijo, ki lahko privede do večjih motenj, ki se pozneje lahko od ražajo pri potomstvu. Največja nevarnost za prenašanje telesnih napak in bolezni pa predstavljajo zakoni med sorodniki po očetov; liniji. Na temelju statističnih podatkov, ki so jih zbrali v številnih državah, je ugotovljeno, da se take napake javljajo v 90 odstotkih primerov tedaj, ko gre za zakone med sorodniki po očetovi liniji in le v enem odstotku v normalnih zakonih.
Ce bi hoteli vse to razglabljati na dolgo in široko in jemali v poštev vse bolezni in fizične pomanjkljivosti, ki lahko imajo koren v podedo-vanosti, bi bilo predolgo, vendar bomo za zaključek omenili le tri bolezni, ki so danes zelo razširjene. Gre za rak, tuberkulozo in sladkorno bolezen. Po številnih in dolgih raziskovanjih danes mnogi znanstveniki z gotovostjo trde, da se rak ne podeduje. Toda pogost pojav različnih tumorjev v istih družinah navaja na sum, da gre za podedovano predispo-zicijo za to vrsto obolenja, ki pa jo je iežko definirati. Kar se pa tiče tuberkuloze, je danes povsem gotovo, da se tuberkuloza ne podeduje, pač pa je gotovo, da imajo otroci tuberkuloznih staršev pre-dispozicijo za to bolezen 'n zato prej zbolijo za tuberkulozo kot otroci netuberkuloz-nih staršev. Prav tako bi morali reči. tudi za sladkorno bolezen. Toda ameriški strokovnjak za sladkorno bolezen Harris zatrjuje tudi, da se ta bolezen lahko razvije ali po-taji, kar je pa odvisno od okoliščin, v katerih človek živi in od poklica s katerim se ukvarja. Kot primer glede tega navaja sledeče: »Dva dvojčka sta podedovala sladkorno bolezen. Eden je postal lastnik restavracije in zbolel za sladkorno boleznijo, drugi pa je bil mizar za umetno pohištvo in ni nikoli zbolel«. Tudi številne angleške statistike dokazujejo, da je smrtnost sladkorne bolezni pri slaščičarjih dvakrat večja kot pri ljudeh, ki se ukvarjajo z drugimi poklici.
Modna revija za pomoč otrokom
Nancy Cook, ki je znana pod vzdevkom »veleposlanica mode«, je zdaj na turneji po zahodnoevropskih deželah. Vsakemu turističnemu biroju v glavnem mestu podari ameriški model ženske obleke, v zameno pa dobi najnovejši ženski kroj tiste dežele. Ko bo tako zbrala modele iz vse Evrope in z drugih celin, bo priredila v Ameriki modno revijo, katere čisti dobiček je namenila Mednarodni organizaciji 2» pomoč otrokom.
radost nad njegovo lepoto ter gibčnostjo in močjo pa eden prvih vzgibov umetnosti sploh. In ta radost je nagonsko že v vsakem otroku od najzgodnejših let dalje.
To dejstvo pa nas opozarja na velik pomen sistematičnega vzgojnega dela za plemenitenje tega otroškega nagona, za umetniško kultiviranje izraznih gibov s pomočjo ritmičnih vaj, plesov in baleta, Obenem pa utemeljuje estetsko ter umetniško-vzgojno koristnost baletnih šol za otroke in doraščajočo mladino, kje) «oli ze obstajajo ati kjer koli bi bili za njihov obstoj pogoji. Tu mislimo na našo »kulturno provinco», pojem, ki mu v socialistični družbi ne sme biti mesta. Bilo bi povsem zgrešeno, da bi bili take estetske kot tudi glasbene vzgoje lahko deležni le o-troci in mladina v naših kulturnih središčih Ljubljani, Mariboru, ter bi zavirali ali ne bi podpirali podobnih pobud tudi v vseh manjših krajih, kjer za to obstaja potrebni strokovni kader ter volja do dela. Kajti ritmična, plesna vzgoja v baletnih šolah prinaša otroku veliko koristi ne glede, ali se bo kasneje poklicno posvetil baletni umetnosti ali ne, prinaša pa mu tudi obilo umetniške ustvarjalne radosti, ki plemeniti človeka.
Zato lahko samo pozdravimo uvidevnost uprave Gledališča Slovenskega Primorju v Kopru, ki je podprla pobudo baletnega mojstra Slavka Hitija, ter novembra 1955 ustanovila pod njegovim u-metniško-vzgojnim vodstvom pri gledališču tudi baletni odsek. Slavko in Vukica Ku-mar-Hitijeva sta se že več let trudila, da bi bila v Kopru ustanovljena tudi baletna šola. Na njuno pobudo je tedanja Slovensko-hrvatska prosvetna zveza ustanovila prvo baletno šolo leta 1949. Obstajala je dobra štiri leta ter pokazala že znatne umetnisko-vzgojne uspčhe. Leta 1952 pa je bila zaradi pomanjkanja sredstev ukinjena. Čeprav obstaja baletni odsek gledališča šele kratko dobo, je Hiti s požrtvovalnim delom dosegel že znatne uspehe. To sta pokazala tudi oba baletna večera, prvi ob zaključku lanske gledališke sezone, ter drugi, ki je bil v koprskem gledališču te dni. Čeprav bi ono se preuranjeno, bajati spričo kratkega obstoja šole že kako zaključno oceno — saj je za njeno resne t e u-metniško oblikovanje potrebno najmanj štiri, pet let sistematičnega dela — pa smo dolžni oceniti doslej pokazane dosežke Hitijevega dela. Baletni odsek ima danes 25 rednih gojencev, večinoma deklic v starosti od 8 do 14 let, kar priča o živem zanimanju koprskih otrok (in njih staršev!) — za to lepo zvrst umetniškega udejstvovanja. Na sedanjem,' drugem baletnem večeru jih je nastopilo 17.
Za ta večer je Slavko Hiti izbral dva koreografska osnutka, lahkotno in i pravo Ipavčevo pantomino lvioziček, ter težjo, za otroški baletni ansambel vsekakor zelo zahtevno Valpurgina noč iz Gouno-dove opere «Fausf». Slednjo je umestno sicer znatno spremenil ter priredil izraznim zmogljivostim doraščajoče mladine. V obeh koreografijah je Hiti izpričal solidno baletno znanje, ter pedagoške sposobnosti, pa tudi precej izvirne umetniške koreografske inven-cije. Iz mladega ansambla mu je uspelo izvabiti kar presenetljivo izrazno bogastvo gibov in kretenj, posebno pa je presenetila velika dosežena discipliniranost tn usklajenost gibov v skupinskih plesih v Ipavčevem nMožičku», pa tudi v Gounodovi eValpurgini noči». V prvi so se posebno odliko. ale Vanja Maraž kot Ko-lombina, Marica Kjuder kot Pieirot, Lidija Zonta kot Harlekin ter Božena Zadnik kot Pierreta, v zboru pa Alenka Skrt. V «Valpurgini noči« pa sta ponovno izstopili nadarjeni solistki Vanja Maraž kot Bitje ter Marica Kjuder kot Fauna (Aspasia), ter A-nita Kupena kot Faun. Te tri solistke, pa tudi Lidija Zonta (Harlekin) so pokazale veliko nadarjenosti, ki obeta ob večletnem vztrajnem vzgojnem aeiu resne umetniške
dosežke.
Posebej bi omenili v drugi točki skladni, discipliniram ples Marice Kjuder-Faune, s stiliziranimi gibi rok, ki gu je mojster Hiti inventivno zasnoval v egiptovsko-miken-skem profiliranem stilu. Skoda, da mala Karova iz Izole,
nadarjena plesalka iz prftgu baletnega večera, ne vadi večl K v vsakem pogledu (razen obiska občinstva) zadovoljivem uspehu tega baletnega večera so veliko pripomogli tudi okusno zasnovani kostimi po osnutku Sonje Dekleve in Milana Butine, izdelala pa jih je obrtna šola v Kopru p. v. Zore Ličen, ki so še posebno v eValpurgini noči« veliko prispevali k živosti .Hitijev« koreografske zamisli, pa tudi primerna scena in razsvetljava. Spričo razumljivih skromnih možnosti koprskega gledališča je mladi baletni ansambel obe točki izvajal ob magnetofonskem posnetku godbe. Hiti se je umestno odločil za klavirsko priredbo Gounodo-vega baleta, ker bi bila instrumentalna izvedba za mlade balerine prezahtevna. Za klavirjem je bila Stanka Ignatje-va.
Vsekakor je drugi baletni večer lep uspeh baletnega odseka Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru. Ker ima koprsko gledališče sedaj tudi svoj lastni avtobus, bodo tej obetajoči baletni skupini koprske mladine pod vodstvom Slavka Hitija omogočena tudi redna gostovanja ob nedeljah po vsej Primorski. Prvo tako gostovanje bo že prihodnjo nedeljo v Kozini. S tem bo Gledališče Slovenskega Primorja lahko veliko prispevalo tudi k seznanjanju in propagiranju glasbeno-plesne vzgoje, ter baletne umetnosti, ki je na Primorskem še premalo poznana ter udomačena. Kot smo pa že v uvodu dejali, pa ima prav ta lepa in prastara zvrst umetnosti velike možnosti za razvoj tudi med primorsko mladino, ki je še zlasti nadarjena tako glasbeno kot likovno, kar sta dva važna elementa tudi v plesni umetnosti. Tako nadarjenost pa bi bilo greh zanemarjat i, temveč jo velja spodbujati ter vzgajati v najširših vrstah, posebno še mladine in otrok, kjer koli je to uresničljivo in mogoče. Zato je bil sklep Gledališča Slovenskega Primorja — gledano v daljši kulturno-vzgojni perspektivi — zelo u-mesten in koristen, ter bo gotovo prinesel sčasoma lepe plodove. Seveda sta zato potrebna potrpežljivost ter vztrajno delo z mladim ansamblom. Oba dosedanja baletna večera pa nam dokazujeta, da ima Slavko Hiti poleg potrebnega strokovnega znanja tudi nedvomne pedagoške sposobnosti ter vztrajnost, da to znanje posreduje mladini. Do konca letošnje sezone namerava pripraviti tudi že tretji baletni večer, s še zahtevnejšimi koreografskimi osnutki. To bo plesna pantomina «Petr in volk» velikega pokojnega ruskega mojstra Prokofjeva ter folklorni Tajčevičevi uBalkan-ski plesi*.
* * *
Ob zaključku še obrobna misel; bilo bi koristno, če bi lahko Gledališče Slovenskega Primorja iz Kopra v svojem okviru na podoben način poživilo m propagiralo po Primorski tudi lutkovno umetnost, ki bi malčkom in mladini, pa tudi starejšim, prinesla veliko lepih uric umetniškega užitka. Tudi za tako pobudo bi gotovo našli potrebni strokovni kader, pa tudi prisrčen sprejem med mladim občinstvom.
SILVO DOHN1K
Prejeli smo
SPACAL — La premiere exposition a Pariš — Galerie Rive gauche — Rue de Fleu-rus, 44 — Avril 1957 (Katalog prve Spacalove razstave v Parizu, ki bo prihodnji mesec. Dobite ga v Tržaški knjigarni in stane 500 lir)
PRIRODA, ČLOVEK IN ZDRAVJE. Mesečnik za poljudno zdravstvo. Januar—februar. Leto XII., štev. 1—2. 1957. Ljubljana.
KNJIGA 57 — Glasilo slovenskih založb. Letnik 5. štev. 3. Uredništvo; Ljubljana, Nebotičnik PROTEUS - Ilustriran časopis za poljudno prirodoznan-stvo - Leto XIX., štev. 7.
BORIS PATERNU — Slovenska proza do moderne — Študije — Izdala Primorska založba Lipa — Koper 1957.
CIRIL DREKONJA — Listi bele marjetice — Izdala Primorska založba Lipa — Koper 1956.
27. marca 1957
Seja občinskega upravnega odbora
Včeraj zvečer se je sestal občinski upravni odbor, ki mu je predsedoval župan dr. Bernardis. Na dnevnem redu so bila številna upravna vprašanja.
Danes sestanek občanov v Rupi
Danes zvečer bodo imeli v Rupi vaški sestanek občanov, na katerem se bodo pomenili o vaških vprašanjih, ki jih bodo predstavniki vasi potem prenesli na sejo sovodenjske-ga občinskega sveta.
Prefekt de Zerbi vTognijevem ministrstvu
Minister za državne udeležbe Togni bo imel za šefa kabineta dosedanjega goriškega prefekta de Zerbija. Imenovanje 4e ni dokončno, vendar se o njem v Gorici zelo vztrajno govori, tako da je skoraj gotovo, da bo goriški prefekt prevzel službo v novoustanovljenem ministrstvu.
Obenem se govori, da je de Zerbi izbral .za svojega sekretarja viceprefekta dr. Tita Bionda.
De Zerbi je postal vladni predstavnik v naši pokrajini 5. januarja 1955. Zdi se, da ga bo nasledil bivši prefekt Sulmone, ki je trenutno bre/ mesta.
Izid včerajšnjega referenduma stavkajočih v Tržiču
Za nadaljevanje stavke in pogajanja glasovalo 222 stavkajočih delavcev
Predstavniki sindikalnih organizacij na razgovoru s Ceccherinijem in prefektom v Gorici
Predstavniki treh sindikalnih organizacij so se včeraj sestali v Tržiču in izdali za tisk sledeče sporočilo;
»Včeraj dopoldne ob 10. u-ri je bila v kinematografski dvorani Azzurrc^ v Tržiču skupščina električnih varilcev, ki stavkajo v ladjedelnici CR DA v Tržiču. Udeležili so se je tudi začasno odpuščeni delavci. Prisotnim so predstavniki sindikalnih organizacij poročali o sestanku, ki so ga 25. marca imeli s podtajnikom v ministrstvu za državne udeležbe in s prefektom. Po temeljiti diskusiji, v kateri so sodelovali tudi številni stavkajoči in suspendirani delavci, so predstavniki sindikalnih organizacij predlagali kategoriji stavkajočih referendum o dveh predlogih.
Ob 15. uri je bilo na sedežu društva ORAL v Pancanu glasovanje, katerega se je u-deležilo 278 volivcev, beli glasovnici sta bili dve, dve pa ra.z veljavi jeni.
stavko ob istočasnih pogajanjih na ministrstvu za delo: 222 glasov.
Nasproten predlog: 91 glasov.
Sindikalne organizacije so rezultat vzele na znanje, njihovi predstavniki pa so se takoj sestali ter določili prihodnji sestanek za bližnje dni, na katerem se bodo pomenili o nadaljnjem poteku stavke«.
Električni varilci so pričeli stavkati 4. marca, ker ravna teljstvo CRDA ni hotelo sprejeti njihove zahteve po izenačenju tarif s tarifami, ki veljajo v tržaški ladjedelnici. Ker stavka električnih varilcev onemogoča delo drugim kategorijam, je ravnateljstvo doslej suspendiralo okoli tisoč dve sto delavcev.
V ponedeljek 25. marca so bili sindikalni predstavniki na prefekturi v Gorici na sestanku s podtajnikom za državne udeležbe Ceccherinijem in prefektom, katerima so sporočili
Prvi predlog:	nadaljevati	|	svoje	predloge.
•iiiiiiuniiiiiiiliilftiliiiHiiiiiiiiiiiifiiiiiililiiiiiiiiuitilliitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
Seja doberdobskega občinskega sveta
Proračunski	primanjk
bi znašal nekaj nad 3 milijone lir
Svetovalci sprejeli načrt CAFO za vključitev Dola in Jamel j v «k raški vodovod*
V Doberdobu je bila v nedeljo seja občinskega sveta, katerega se je poleg svetovalcev udeležilo tudi večje število vaščanov, ki so prišli poslušat razpravo o nekaterih točkah dnevnega reda, ki se tičejo Doberdoba.
Sejo je otvoril župan tov. Andrej Jarc, ki je predal besedo tajniku, da je prebral postavke proračuna za leto 1957. Proračun je sestavila že prejšnja uprava. Predvideva nekaj nad 36 milijonov izdatkov in prav toliko dohodkov. Za kritje primanjkljaja bo občina napravila prošnjo, da ji država izplača 3.247.000 lir v obliki posojila ali pa kot prispe V15, katerega občina nc bi vrnila. Kakor se zdi. so s strani države zajamčeni 3 mihjoni lir.
Med dohodki so navedeni dohodki vodovoda (okoli 1 milijon 200 000 lir), dodatni davki na zemljišča in zemljiške dohodke (2.500.000 lir), davek na živino (1.400.000), IGE (1 milijon) itd.
Med stroški za šole je 600 tisoč lir, 200.000 lir ea javno razsvetljavo, 1.400.000 za vodovod, 250.000 za ceste, 1 milijon sto tisoč za bolniške o-skrbe itd.
Se na procesu zares nekaj pripravlja?
(Nadaljevanje s 3- strani)
vek je nekako posredno zanikanje nekaterih prejšnjih odločnih trditev, vendar smo pri tem procesu na taka izmikanja že tako navajeni, da se nam ne zdijo niti čudna. Vse bolj odločna in dosledna v svojih izjavah pa je bila Anna Maria Moneta Caglio, ki se je to pot že tretjič pojavila pred sodiščem. Vse njene izjave so odločne. Ko gre za to, ali je zares bila pri dr. Agnesini v Milanu, ona ne zatrjuje, da je govorila prav z njim, pač pa odločno vztraja na tem, da jo je Monta-gna poslal k dr. Agnesini in da je pri obnovitvi potnega lista prosila vprav po dr. Agnesini. Nadalje ne vztraja na tem, da je dr. Agnesina bil z njo, s Pavonejem in z Montagno na kosilu v restavraciji, pač pa vztraja na tem, da je bil na tem kosilu prav tisti funkcionar milanske kvesture, ki je njej potni list izdal. Tudi zadeva v zvezi s tem, da na potnem listu maj-kata žiga obmejnih organov z dne 13. septembra 1952, ko je ona obiskala mesto Sion v Švici, je ne spravi iz ravnotežja, kajti švicarski obmejni organi pogosto ne udarijo žiga na potni list, v dokaz pa, da je bila v Švici vprav tega dne in z obnovljenim potnim listom, je pokazala tako račun švicarskega hotela, kakor tudi vozni listek. Tako na kratko zares ne moremo opisati vsega poteka te dolge j razprave, zato bomo le poudarili, da Anna Maria Moneta Caglio vztraja na vseh svojih trditvah in da je vsi napori Montagnovih odvetnikov in državnega tožilca ne morejo spraviti v zadrego, saj je o vsej zadevi dobro podkovana. Ugo Montagna pa pri soočenju ne zna drugega odgovoriti kot, da Cagliova le namerno ia že.
Na vprašanje podžupana tov. Vižintina, koliko stroškov mora občina še plačati od prejšnjih let, je tajnik odgovoril, da ima občina od lani in letos okoli 300 tisoč lir dolga. Med stroški v proračunu je največ navadnih stroškov, kot razni prispevki za pošto, pokrajino, profilakso, stroški okrožni volilni komisiji za volitve itd.
Obsežna razprava je nastala zaradi previsokih davkov Doberdobska občina je določena za poljedelsko področje in mora temu primerno plačevati" tudi davke. Toda dohodki doberdobskih hiš niti od daleč niso tolikšni, kot jih imajo kmetje v nižini, ki prav tako spadajo v poljedelsko področje. Zato so prisotni predlagali, naj bi se občina proglasila za pasivno področje.
Veliko pritožb je bilo tudi zaradi uvajanja dodatnih davkov na zemljišča in zemljiške dohodke. Ker zakon obvezuje pasivne občine, da morajo uveljaviti najvišjo mero doi datnih davkov, če hočejo dobiti državno posojilo za kritje primanjkljaja, so sklenili pooblastiti pokrajinske svetovalce, da na pristojnem mestu dosežejo odpravo pokrajinskih dodatnih davkov, ki hudo pritiskajo na naše kmete. S tem sklepom so sprejeli proračun za leto 1957.
Sledila je razprava o napeljavi vodovoda po doberdob-ski občihi, zlasti raztegnitev vodovodne mreže v Dol in Jamlje. Ravnatelj vzhodnofur-lanskega konzorcija za vodovod inž. Sartori je občinskim odbornikom med razgovorom, ki ga je pred nekaj dnevi i-mel z občinskimi odborniki, rekel, da je CAFO pripravljen napeljati za tistih 18 milijonov lir, ki jih je država sklenila prispevati občini, tudi vodo v Dol in v Jamlje. Podžupan tov. Vižintin je o-pozoril svetovalce, naj bi se ne potrošilo vse posojilo, da bi bilo manjše breme občine pri odplačevanju dolga.
Predstavnik Poljan je opozoril svet, da morajo Poljanci plačevati pristojbino za vodo, čeprav je niso imeli že precej časa. Zupan je sporočil, da bo kakor se zdi v desetih dneh nova črpalka popravljena in da bodo vaščani potem preskrbljeni z vodo. Poskušali bodo ponoči zapirati vodo v Doberdobu, ker menijo, da bi to zadostovalo, da bi pritekla tudi na Poljane. Tov. Vižintin je tudi rekel, naj se v šoli sedanja pipa zamenja s pipo, ki bo delovala samo na pritisk « roko. Tako bo mogoče preprečiti, da bi otroci puščali zvečer odprto pipo, po kateri bi se izgubljala voda, ki je tako dragocena.
Po temeljiti diskusiji Je občinski svet sprejel sklep, da se odobri načrt CAFO, ki za razliko od starega načrta predvideva tudi vključitev Dola in Jamelj, in se zavrne načrt pokrajinske uprave, na podlagi katerega je bilo izdano državno posojilo. Sklep je bil soglasno sprejet.
Ker poteče 31. maja rok za predložitev prošenj za delovni center, so se temeljito pomenili, katere poti v občini naj popravijo z dvema centroma, kolikor se jih nadejajo. Zupan je najprej zbral
predloge. Popraviti je treba del poti na Vrh. Tov. Pahor je predlagal popravilo poti v zgornji del Jamelj, pot s Pal-kišča do Bonetov. Sklenili so, da se bodo pomenili s prebivalci Jamelj glede odstopa nekaj zemlje za razširitev ceste ter za novo traso na nekaterih mestih. Končno so se sporazumeli, da bodo popravili poti v Jamljah. Dolu m v Doberdobu.
Sklenili so dalje prenehati s plačevanjem poljskega čuvaja, ki ga po zakonu občina ni dolžna plačevati. Lahko pa ga vzdržujejo posamezniki, ki naj si ustanovijo svoj konzorcij. Sledila je tajna seja in izvolitev nekaterih komisij.
Pojasnjena nedeljska nesreča
V razburjenosti zagnal kolo v motociklista
Organi cestne policije so v ponedeljek odšli v Standrež v Ul. sv. Mihaela, da bi izvedeli več podrobnosti o nesreči, ki se je pripetila v nedeljo zvečer v bližini poslopja št. 88. Nekaj po 1. uri se je na vespi vračal domov 25-letni Rudolf Makovec; ko je privozil do omenjene stavbe, ga je neznanec nenadoma napadel s kolesom in s tem povzročil prometno nesrečo. Makovec je namreč izgubil nadzorstvo nad vozilom in se prevrnil. Bližnji stanovalci so poskrbeli za njegov prevoz v vilo sv. Justa, od koder je ponesrečenega Makovca avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. kjer bo ostal več časa na zdravljenju: pri padcu se je namreč poškodoval po telesu.
V Standrežu so organi cestne policije izvedeli, da je kolo v Makovca zagnal 35-letn' Milan Briško, ki je prihajal ob času, ko se je vozil Makovec proti domu, iz bližnje gostilne. Zdi se, da je bil vinjen in ga je ropot vozila tako razburil, da se je hotei maščevati nad njegovim šoferjem. Ker ni imel drugega pri roki je zagrabil za lastno kolo in se z njim zaletel v Makovca. Tako je prišlo do nesreče, zaradi katere se bo moral Briško najbrž zagovarjati pred policijo in morda tudi na sodniji.
 «»------
Z lambrete ukradli kolo in jo pustili ob Soči
24. marca zvečer je 26-letni Arnaldo Fantin iz Gorice, Ul. Garzaroli 12 prijavil policijskim oblastem krajo svoje lambrete GO 9318, ki jo je pustil nekaj časa nezaklenjeno pred gostilno Devetak v Ul. Maniacco v Gorici.
Ukradeno vozilo so včeraj našli agenti javne varnosti v Ul. Čampi toda bilo je brez rezervnega kolesa in izpušne cevi.
Literarni večer v Tolminu
V soboto 23. marca je bil v tolminskem dijaškem domu literarni večer. Odzvalo se je 11 literatov iz Tolmina, Ajdovščine, Idrije in Postojne. Odzvalo se je tudi naše društvo ASK «Simon Gregorčič*, ki je poslalo dva zastopnika, in sicer Vislavo in Filiberta Benedetiča.
Ko smo Goričani prišli v Tolmin, smo se v literarni sobi tamkajšnjega dijaškega doma najprej seznanili z nastopajočimi. Mala, skromna sobica s slikami slovenskih pesnikov in pisateljev je takoj vzpostavila prijetno vzdušje, tako da si imel občutek domačnosti in prijateljskega razpoloženja. V polni dvorani dijaškega doma so mladi literati prebrali svoja dela Navdušeno ploskanje je nagradilo trud teh mladih u-metnikov. Prevladovali so pesniki, Hi so zajeli snov predvsem iz erotičnega sveta.
Hvalico Izidorja smo že t-meli priliko poslušati na našem literarnem večeru; ugaja njegov topli izraz, rahlo pobarvan z otožnostjo. Tudi Božo Levec iz Postojne je prebral nekaj liričnih pesmi: v njem prevladuje erotika■ Sploh pri vseh pesnikih je bilo čutiti nskako pesimistično razpoloženje; izjema je bila pe-tošolka iz Idrije, ki je zajeta snov iz narodnih motivov. Pokazala je, kako lahko z gotovostjo pesnik zajame iz večno živega vrelca narodne poezije.
Naša Vislava je prebrala nekaj lepo izoblikovanih pesmi in s tem ponovno dokazala, da mora nadaljevati po tej poti: imamo zaupanje to mlado in nadarjeno pesnico. Filibert Benedetič je prebral pesmi, ki se po motiviki razlikujejo od drugih: v njem je živo čutiti zamejski problem, tipični motiv naše zemlje.
Proza na tem večeru je zelo ugajala. Mislimo predvsem na črtico Tolminke Sonje Sauli «Ne morem se jokati», kjer je pisateljica živo in lahkotno prikazala dogodek iz otroškega življenja. Črtica Črnigoja «Zgodba o starem volku* je vzbudila med poslušalstvom veliko zanimanje zaradi lepega opisovanja zimske noči, v kateri stari, za-mraženi volk poginja, zadet od lovčevih krogel. Prozo sta brala še Ivan Rudolf in Rudi Pregare iz Ajdovščine.
Prijetnega večera se bomo Goričani še dolgo spominjali. Saj tako spoznavamo različne probleme, ki imajo odločilno vlogo pri formiranju naše o-sebnosti.
TEINIS
Hoad začel trenirati
SYDNEY, 26. — Avstralsk: teniški prvak Lewia Hoad, se je po dvomesečni neaktivnosti prvič pojavil na igrišču in je bil sam s seboj še kar zadovoljen. Prejšnji teden so namreč Hoadu sneli elastični telovnik, ki ga je moral nositi zaradi poškodbe v hrbtenici. Zaradi te poškodbe se je moral Hoad odreči turneji po Južni Afriki, Hoad je sedaj izjavil, da upa, da bo lahko začel v kratkem resno trenirati in da se bo lahko še pravočasno prijavil za teniško prvenstvo Francije preden bo odpotoval v Anglijo, kjer bo branil svoje wimbledonsko prvenstvo.
NOGOMET
KAIRO, 26. — Nogometne tekme med Ciprom in Egiptom v okviru izločilnega tekmovanja za svetovno prvenstvo, ne bo, ker Ciprčani zaradi izrednih prilik, ki vladajo na otoku, ne morejo posiati svojega moštva v Kairo.
LAHKA ATLETIKA
PRAGA, 26. — Voditelji češkoslovaške lahkoatletske zveze so potrdili, da Emil Zato-pek ne bo več nastopil na mednarodnih tekmovanjih v inozemstvu.
športni dnevnik
XII. jugoslovansko šahovsko prvenstvo
Gligorič šestič osvojil državno prvenstvo v šahu
Poleg njega sta se kvalilicirala za svetovno prvenstvo še Karaklajič in Trilunovič - Pirc razočaral
BOKS
TORONTO, 26. — Boksar srednje kategorije Ralph Tiger Jones je premagal po točkah v 10 rundah Artura Kinga iz Toronta.
SOMBOR, 26. — Včeraj se je v Somboru zaključilo XII. šahovsko prvenstvo Jugoslavije. V zadnjem 23. kolu so bih doseženi naslednji rezultati:
Milič - Kozomara remi, Cuderman - Matulovič remi, Ne-deljkovič Pirc 1:0, Trifunovič - Janoševič 1:0, Vukčevič Vukovič remi, Bogdanovič -Udovčič 1:0, Bradvarevič Gligorič remi, Tot - Rakič remi, Rabar - Smailbegovšč 0:1, Puc - Ivkov 1:0, Djuraševič Milič 0:1.
KONČNO STANJE:	Gligo-
rič 15,5, lvkov, Trifunovič, Ka raklajič 14, Matulovič 13,5, Ne-deljkovič 13, Udovčič 12,5, Vukovič, Pirc 12, Rabar, Bogdanovič, Vukčevič, Tot, Milič, Puc 10,5, Djuraševič, Rakič tu. Janoševič 9,5, Cuderman, Bradvarevič S, Smailbegovič 8,5, Marič 7, Kozomara 6.
Najbolj dramatična partija zadnjega kola je bila med Pu-com in Ivkovom. Puc je v ka-
Šport med slovenskimi dijaki
Dvoboj	v
reaina-trgovska 2:1
•iiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiniiiMiiNiHiiiiimmiuiiiimiiiiMimuii Včeraj na goričkem sodišču
Nest mesecev zapora zaradi pretepa žene
Nepoboljšljivi pijanec se je vedno znašal nad ubogo ženo-Delno zmanjšana kazen talu kovinskih plošč iz podgorske predilnice
Včeraj se je moral zagovarjati pred goriškim sodiščem 57-letni Antonio Marangotto iz Ul. Sile 22 v Gorici. Obtoženi, ki je bil že pied sodiščem se je moral zagovarjati zaradi nedostojnega ravnanja z ženo, kateri ni več privoščil lepe besede, marveč samo klofute in brce.
Družinsko življenje je bilo pri Maiangottovih ze več let nevzdržno, še posebno pa se je poslabšalo, ko so otroci zrasli m sta zakonca ostala sama. Antonio Marangotto je pričel redno popivati in svojo razburljivost in nezadovoljstvo, ki pri pijancih ni nenavadna, znašati nad zeno, ki ga je pričakovala doma s strahom. Tako se je pijan vrni' domov tudi 13. avgusta 1955. leta. Takoj se je spravil nad žensko, ki ni najboljšega zdravja, m jo tako začel pretepati da je morala vpiti na pomoč. Priskočili so k nje; sosedi in pa starejši sin Fer-ruccio, m stanuje nad starši. Toda oče je bil tako razkačen, da sinu ni preostalo drugega, kakor poklicati policijske agente, ki so nevarnega moža spravili na varno.
Sodnik je Antonia Maran-gotta zaradi hudega pretepa žene Cler.ientine OHvatti obsodil na S mesecev zapora im
plačilo sodnih stroškov.
* * *
Poleg omenjenega procesa je bilo včeraj še nekaj prizivnih razprav. Na goriško sodišče se je namreč pred časom pritožil 28-letni Anton Štrukelj iz Gorice, Ul. Baia-monti 6, ker je smatral razsodbo goriškega pretorja za nepravično.
Štruklja je zasačil šofer podjetja Medeot iz Gorice decembra 1955, leta, ko je skozi neko luknjo v zid podgorske predilnice spravljal na varno 11 kg lezki kovinski plošč*, kateri je nameraval prodati. Tat je tako bil zasačen in vsi njegovi izgovori mu niso po magali, kajti goriski pretor ga je obsodil na 3 mesece in 8 dni zapora im na 4.740 lir kazni.
Goriško prizivno sodišče pa je le delno upoštevalo Štrukljev prizri’ in mu znižalo pogojno kazen na mesec in 18 dni zapora ter določilo 2.369 lir globe.
 «» -----
Našli ukradeno blago in verjetno tudi tatove
Goriška občina bi kmalu prišla ob dragocen hidrant <z parka aFlimembranzaz
Goriška občina bi kmalu prišla ob vse predmete, ki jih potrebuje za negovanje parka «Rimembran.za» na Kor-zu Italia; neznani tatovi so namreč 20. marca ponoči vdrli v občinsko skladišče v Ul Diaz in iz njega odnesli med drugim dva zaboja kovinskih predmetov, vodno črpalko in nemški hidrant, ki ga uporabljajo v parku in katerega bi občina le težko nabavila, ker je nemške proizvodnje. Toda na srečo je uspelo policijskim agentom skoraj vse ukradene predmete najti pri prodajalki starega železa Ca-terini Padalino v Ul. Madon-nina del Fante 5. Manjkali naj bi le nekateri manjši deli, tako da je občina oškodovana za 30.000 lir.
Na goriški policiji so izjavili, da so tatove že izsledili in bodo najbrž v kratkem objavili tudi njihova imena.
DEZURNA°LEKAHNA
Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna D'Udine, Ul. Rabatta 18, tel. 21-24.
Nenavadna zgodba ukradenega kovčka
Isti tatovi okradli neki avtomobil v Vidmu in oboje pustil) v Portogruaru
Kot smo že poročali, so neznani zlikovci pred dnevi u-kradli kovček trgovskega potnika Uga Maronesija iz Ul. Giustiniani 55, ki ga je za trenutek pustil pred stanovanjem. V kovčku je bilo več vzorcev blaga tovarne, katero Maronesi zastopa.
Včeraj pa so goriško policijo obvestili iz Portogruara. da so v nekem ukradenem avtomobilu našli omenjeni kovček z nekaj vzorci. Zlikovci, ki so okradli Maronesija, so najprej ukradli avtomobil oficirju italijanske vojske Vin-cenzu Di Francescu. Z ukradenim vozilom so se odpeljali najprej proti Gorici, nato pa proti Sacilu, kjer naj bi po pripovedovanju prebivalstva ustrahovali neke kmete in v avtomobil spravili par ukradenih teličkov. Z avtomobilom in živalmi, ki so ju najbrž prodali, so se tatovi odpeljali v Portogruaro, kjer pa se niso počutili več varne in so vozilo zato tudi pustili na cesti.
Srečanje je bilo v telovadnici pri Sv. Jakobu
Po daljšem času lahko spet se v enaki meri zahvaljujemo za poročamo o športni aktivnosti požrtvovalnost, slovenskih dijakov v Trstu. V soboto 23. t. m. sta se namreč v televadnici pri sv. Jakobu pomerili v odbojki trgovska akademija in realna gimnazija v okviru troboja med realko, trgovsko in klasično gimnazijo.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Trgovska:	Sluga (kapetan),
Bonač, Cupin, Habjan, Pilat,
Corazza.
Realna: Pahor (kapetan), Re-lič, Junričič, Pečar, Palčič,
Brajkovir.
Sodil je prof. Humbert Ma-moio.
Že takoj v začetku so prevzeli iniciativo »trgovci« m njih igra je bila dobro povezana. Izvedli so nekaj prav lepih akcij in si zagotovili terensko premoč. Pri realčanih je bilo opaziti v začetku precejšnjo negotovost. Po prvem odmoru j-- bilo stanje 8:7 v korist trgovske. Kljub naporom realčanov v nadaljevanju prvega dela, je trgovska osvojila prvi set zase z rezultatom 15:11.
V drugi tretjini igre se je položaj na igrišču znatno spremenil. S požrtvovalno igro in zlasti po zaslugi Pečarja so realčani prevzeli vodstvo v svoje roke in ga obdržali do konca. Ekipa trgovske je bila zaradi tega precej presenečena in je izgubila preciznost prve tretjine, tako da se je ta del igre končal z zmago realčanov z rezultatom 15:11. V tretji in odločilni tretjini se je obetala ogorčena borba.
Realčani «e zopet prevzeli in
TRENING NOGOMETAŠEV
Vsi kandidati prišli v Bologno
BOLOGNA, 26. — Vsi kandidati za nogometno reprezentanco, ki so bili sklicani za danes v Bologno, so bili do 19 ure na mestu. Zadnji je prispel Venturi. Tehnični komisar dr. ioni je medtem e sporočil postavi, s katerima bodo kandidati nastopili v prvem in drugem polčasu. Moštvo prvega polčasa, ki bo igralo proti Bonaenese, bo naslednje:	Buffon; Vincenzi, Losi;
Giuliano, Bernardin, Venturi; Muccinelli, Boniperti, Galli, Pandolfini, Frignani.
Moštvo, ki bo nastopilo v drugem prieasu proti mladincem Bologne, pa bo naslednje: Giorcelli; Rota, Vincenzi; Giuliano, Bernardin, Venturi, Fri-griani, Pistrin, Sechi, Pandol-fi.ni, Longoni.
Za jutri zjutraj je dr. Foni določil naslednji program: ob
8.30 vstajanje in zajtrk, ob
9.30 teoretična ura v hotelu, ob 11,15 kosilo; ob 13,15 odhod na stadion, ob 15. začetek treninga.
Priznanje Nordahlu
STOCKHOLM, 26.	— Iz
Stockholma poročajo, da je nogometni klub Roma preko švedskega poslanika v Rimu na poseben način izkazal priznanje igralcu Nordahlu. V
talonski igri svojega nasprotnika popolnoma nadigral, nato pa je zamudil priložnost za mat. Pozneje je osvojil kmeta in ko ično prekinil v dobljeni poziciji. V nadaljevanju sta nasprotnika samo izmenjala trdnjavi, nato pa se je Ivkov vdal. Puc je tako proti članom jugoslovanske olimpijske reprezentance dosegel odličen uspeh 4:1 in s tem potrdil, da bo vsaj v B-repre-zentanci Jugoslavije imel vodilno mesto.
Zmaga velemojstra Gligoriča ni bila sporna niti za trenutek. Ostai je edini nepremagani udeleženec turnirja. V vseh 22 kolih je igral zelo podjetno in r. j egov naskok pred ostalo trojico ne potrebuje nobenega nadaljnjega komentarja. Poleg njega sta se za svetovno prvenstvo kvalificirala se Karaklajič in dr. Trifunovič, medtem ko so si pravico direktnega vstopa v naslednji državni f'rale priborili Ivkov Matulovič in Nedeljkovič.
Ivkov, ki je prav do zadnjega trdno stal na drugem mestu, je spodrsnilo prav v zadnjem kolu. nasprotno pa se je Trifunovič prav v zadnjih petih kol-h s štirimi nabranimi točkami povzpel v trium-virat.
Od .slovenskih predstavnikov se je najbolje plasiral Pirc, ki pa je kljub temu razočaral. Puc tudi ni dosegel toliko kot je sam pričakoval vendar ga lahko tolaži sijajen uspeh proti olimpijcem. Cuderman je dosegel s 40 od-stot. točk več kot se je od njega pričakovalo.
Plasma vseh ostalih je v realnem in bo nudil okostni-co za sesfavo A in B reprezentance.
ciativo vn kljub dobri igri Bo-j pismu poslaniku je rečeno, da nača, Sluge in Habjana v na-j se je Nordahl odpovedal nasprotni ekipi, obdržali vodstvo j gradi, ki mu pripada po po-do konca in zasluženo zmagali ' godbi, z vsako tekmo nad 20.,
ki bi jo odigral za Romo. Nordahl 'naj bi dejal: »Nočem nobene posebne nagrade, ker bi me bilo sram če bi zaslužil mnogo več kot moji tovariši v klubu. Zame je bila dovo.j velika čast, da sem lahko igral za Romo«. Pismo se zaključuje z ugotovitvijo, da dela Nordahl čast ne samo športu, temveč tudi Švedski in društvu Roma.
z rezultatom 15:10,
Končni rezultat 2:1 (11:15), 15:11, 15:10 za realko).
Tekmi je prisostvovalo tudi večje število gledalcev iz dijaških vrst.
ALEKSANDER KR1SCJAK » * *
Listnica uredništva. O Istem srečanju smo poleg objavljenega prejeli tudi poročilo Igorja Lasiča. Objavili smo prvo, ker smo ga prejeli prej, piscu drugega pa
roširati šele v 18. potezi, zato pa je izgubil dva kmeta. Partija je bila prekinjena v 41. potezi v dobljenem položaju za Smislcva. V nadaljevanju se je BotvinLk vdal.
Stanje po 8. kolu: 4,5:3,5 za Smislova.
BOKS	~
D’Agata - Halimi po televiziji
RIM, 2C. — Boksarski dvoboj za svetovno prvenstvo Petelinje kategorije med D’Aga-tom in Halimijem, ki bo v ponedeljek v Parizu, bodo prenašali po televiziji v direktnem prenosu preko provizorične zveze Italija - Francija.
Tiberio Mitri zapušča boks
RIM, 26. — Tiberio Mitri, dvakratni evropski boksarski prvak srednje kategorije, je danes na tiskovni konferenci sporočil, da ne bo več aktivno nastopal. Dejal je, da se bo posvetil filmu in vodstvu svojega bara.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 27. t. m. ob 18. uri barvni film:
/
Tujec nosi vedno pištolo
Smislov vodi
MOSKVA, 26. — Botvinik in Smislov sta odigrala VHL partijo za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Botvinik je kot črni igral sicilijansko j obrambo. Partija je bila prvih deset potez enaka četrt: partiji dvoboja. Tedaj je Smislov našel novo nadaljevanje, ki mu ie prineslo precejšnjo prednost. Botvinik je uspel
KIN0PR0SEK-K0N10VEL
predvaja danes 27. t. m.
ob 19.30 uri film Minerva v barvah
Nositeljica kruha
(«La portatrice 1i paneu)
Igrajo: Luls Mariano, Carmen Sevilla in Simone Valere
predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob 18. url barvni Iilm ENIC:
«Mševo maščevanje»
Igrajo: JOHN HOD1AK, ROBERT STACK in JOY PAGE Izdajstvo horde Apašev ki še poženejo v boj.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOO
A R N A L FRAC CAROLI
Zgodba o človeku
ki si je lahko odvil glavo
— KINO —
CORSO. 17.15: »Talabuig«, A. Fabrizzi.
VERDI. 16.30: »Varietč in film »Deset najboljših let našega življenja«.
VITTORIA. 17.15: «Povest mladih žene«, A. Hepburn.
CENTRALE. 17.00: »Zakon ceste«, R. Pellegrin, S. Pam-panini, mladini do 16. leta prepove iano.
MODERNO. 17.00: »SOS Scot-land Yard»,
Neikega jutra se je hotel znameniti znanstvenik Rino Ceronte obriti, toda ni imel ne časa ne volje, da bi šel k brivcu.
To se pravi, briti se ni hotel sam. Čutil je neverjeten odpor do avtomatskih britvic, zato je moral k brivcu, in to j vsak dan. Ker pa je bil Rino Ceronte precej skopuški, ni prihajal brivec k njemu na dom, temveč je hodil on k brivcu, in to vsak dan.
To jutro pa res ni utegnil, po drugi strani pa »pet ni bilo mogoče letati ves dan okrog s kosmatim licem. Na srečo mu je preblisnila možgane ideja. Nič čudnega, saj je bil znanstvenik in znanstveniki so vedno jjolni idej! Samo včasih mu niso prišle pravočasno na misel.
Torej, to jutro mu je prišla na misel, majčkena sicer, a koristna!
Rino Ceronte m je spom-
nil, da je eden od petindvajsetih izbrancev na vsem svetu, ki »o se rodili z glavo, ki si jo lahko odvijejo. Privilegij, ki mu je često prišel prav!
Ce ga je na primer bolela glava zaradi prehudega premišljevanja, si jo je slavni znanstvenik preprosto odvil! In naravno — ker ni imel več glave, je prenehal tudi glavobol!
Včasih je naš znanstvenik malo pregloboko pogledal v kozarček, kajti zelo je ljubil vino in likerje, in zgodilo se je, da se mu je vrtelo v glavi! Odvil jo je in da ne bi več čutil, kako se mu vrti, jo je zaklenil v omaro.
Toda, ko jo je tako nekega dne »kril v omaro, ni mogel najti ključa. In tako je ostal dva dni brez glave, kar ga pa nikakor ni oviralo, da ne bi nadaljeval s svojimi predavanji na univerza!
Včasih pa je prišlo do neprijetnih zapletljajev. Nekoč so našli očetovo glavo otroci in so jo začeli trkljati po sobah, tako da so jo morali nazadnje iskati služabniki.
Toda to so bile samo majhne neprijetnosti v primeri z velikanskimi prednostmi, bi mu jih je nuidila glava, ki si jo je lahko odvil, kadar se mu je zdelo.
Ker se mu to jutro ni dalo iti k brivcu, se je odločil, da bo poslal k njemu samo glavo, opremljeno z listkom in prošnjo, naj brivec uredi brado.
Odvil si je glavo, jo spravil v škatlo za klobuke in jo izročil služabniku. Ko je glava odšla k brivcu, se je slavni mož spet zatopil v študij, kajti kot znamenit znanstvenik j« lahko študiral tudi brez glave!
Cez dobre pol ure se je zvesti služabnik vrnil s škatlo. Znanstvenik jo je odprl, vzel iz nje glavo, ki je bila skrbno obrita, jo privil !n odšel po opravkih. Kajti ves dan profesorja Gina Ceron-teja je bil ena sama veriga obiskov pri bolnikih. Bil Je namreč poleg tega, da je bil čisti znanstvenik, ki uganja znanost zaradi znanosti, tudi
odličen zdravnik, ki so ga kolegi in bolniki vedno klicali k najtežjim primerom. Profesor si je ustvaril neverjetno dober glas ravno zato, ker se ni nikoli zmotil.
Predpisal je vedno neverjetno tvegana zdravljenja. In uspehi niso izostali! Bolnik je ali umrl ali ozdravel! Včasih je še dalje bolehal, toda — srednje poti ni bilo. Prav zaradi te nezmotljivosti so ga vedno klicali bolniki in njihovi sorodniki!
Tudi to jutro, ko si je v naglici privil glavo, je brž odšel k bolnikom. Bil je dan, do vrha izpolnjen z delom, in zvečer se je profesor vrnil domov izredno zadovoljen sam s seboj.
Draga žena mu je prišla odpret, ga poljubila, on pa ji je rekel: — To ti je dan! Se nikoli nisem tako dobro opravil kakor danes!
V svoji sobi je slavni mož potegnil iz žepa čudovito biserno ogrlico, in draga žena je kar zazijala od začudenja:
— Rino, ljubi, kakšna krasota! Kje si jo pa vzel?
Ni važno! Vzel sem jo
zate!
— Toda — saj to vendar ogromno stane!
~ Kaj ni moja ljubezen do
tebe tudi velika? — je izjavil soprog s tako nežnostjo, ko* je žena še ni doživela.
Medtem pa je profesor pri' vlekel iz drugega žepa pt^ lestno zlato uro z verižico i® nekaj prstanov.
— Toda, kaj se ti je zg o* dilo? — se je vedno bolj čudila žena, — saj si poln s®' mih dragocenosti!
— Ne beli si glave s temi — je odgovoril, — danes sem radodaren, to je vse! Ce t1 je ta ura všeč, jo vzemi! Tvoja je!
— Ampak, to je vend*r moška ura!
— Prava reč! To bo bolj originalno, če jo bo n«" sila tako lepa gospa kot si
2ena ga je gledala z vedno večjim začudenjem in * vedno večjim odobravanjem.
— Ti moj Rino, kako ** zlat!
Oboževani Rino pa se )e skrivnostno nasmehnil in Pfi' stavil:
— To ni še nič, draga m®-ja, poglej raje tole!
Iz žepa na telovniku Je privlekel prekrasen diadem i* samih briljantov.
Toda to je kraljevski nak.it, saj to je — — ne s«) bom še znorela!
(Nadaljevanje sledi}.