PROSVETA •e ti mr i. L»vatel* im Lsvaiata Avs. .v. - • » - GLASILO SLO LETO—TEAR XXV. NARODNE PODPORNE JEDN01M Zaključek reparacijske konference v Lausannu Ratifikacija nove pogodbe zavisi od akcije Združenih držav. — Nemški fašfetl kritizirajo Kancelarja. — MacDonald navdušeno sprejet v Ixmdonu Pariz, 11. jul. — Francoski ministrski predsednik Herriot se je včeraj vrnii z lausannske konference. Podal je izjavo, v kateri pravi, da je usoda sprejete pogodbe v rokah Združenih držav. "Ako bo Amerika videla, da je pogodba zadovoljiva, bo sledila ratifikacija, v nasprotnem slučaju pa je obsojena na pogin," je rekel Herriot. Pogodba, s katero so bivši zavezniki znižali dolgove Nemčije s $S4,000,000,000 na $714,000,-000, je bila podpisana zadnjo soboto, nakar so se reprezentanti evropskih držav vrnili domov. Zastopniki malih evropskih držav — Portugalska, Rumunija, Jugoslavija, Češkoslovaška in Grška — so se držali kislo, ker niso bili povabljeni na podpis pogodbe. Pogodbo so podpisale le Nemčija, Velika Britanija, Francija, Italija, Belgija, Japonska, Poljska in štirje britski do-minioni. Pogodba ne bo stopila v veljavo, dokler je ne ratificirajo parlamenti teh držav. To se pa bo zgodilo le tedaj, ako bo ameriška vlada reducirala dolgove, kl so jih bivši zavezniki napravili v Združenih državah. Berlin, 11. jul. — "Mi, ki ljubimo svobodo, ne bomo nikdar odobrili lausannske pogodbe," je izjavil grof Helldorff, vodja fašistične armade, ob priliki velike parade pred palačo bivšega kaj-zerja. "Rekli smo, da bdtostae dill kancelarja Papena po njegovih delih. Dan je prišel, ko moramo obsoditi njegovo neodloč-noat. On je aprejel propozicije, katere ne bomo mi nikdar odobrili." Nacionalistična stranka, ki podpira Papenovo vlado, se tudi ne strinja z rezultatom lausann ske konference. Komunisti, socialisti in centristi se jeze. Edino liberalci, ki smatrajo Papena za svojega nasprotnika, pravijo, da bo imela pogodba ugodne posledice na gospodarsko življenje Nemčije. London, 11. jul.—Velika množica je navdušeno pozdravila MaoDonalda ob njegovem po-vratku v London z lausannske konference. Sprejema na kolodvoru so se udeležili skoro.vsi člani kabineta. MacDonald, kateremu se pripisuje glavna zasluga za dosego dogovora, je bil videti utrujen. Po sprejemu ja MacDonald obiskal kralja ter mu poročal o poteku konference. Njegov zdravnik mu je nasveto-val daljši oddih in pričakuje se, •da bo MacDonald v kratkem odšel na počitnice v Losslemouth. Norman Thomas bo govoril v radio Chicago. — Norman Thomas, predsedniški kandidat socialistične stranke, bo imel v sredo, 13. julija, ob 9:30 zvečer govor po omrežju Columbia Broad casting sistema. V Chicagu bo njegov govor, ki se bo nanašal na platforme starih strank, oddajala postaja WBBM. To bo že njegov četrti govor po tem o-mrežju, odkar ga je socialistična stranka na svoji konvenciji v Milwaukeeju nomlnirala za predsedniškega kandidata. Senat sprejel r.arnerjev načrt VVashington, D. C. — Gamer-jev načrt pomoči za brezposelne je bil prošlo soboto sprejet v senatu s 43 proti 31 glasovom. Sedaj bo poslan predsedniku Hoo-verju, ki ga bo nedvomno vetiral, nakar bo predložen nov načrt, ki ga je sestavila administracija in iz katerega bo izključena provizija glede vladnih posojil posameznikom, točka, k je naletela na veliko opuaictjo pri predsedniku Kolonijo kot za tojno dolgove Senator zahteva, da Evropa poravna avoje obveznosti v Združenih državah Washington, D. C. — Novo gibanje, da se prisili evropake države, da poravnajo fcvoje obligacije v Ameriki, bodisi potom plačil, ki jih predvidevajo pogodbe, ali pa v prepustitvi kolonij, ki so velike trgovske'in mi-litaristične važnosti sa Združene države, se je pojavilo v Wa-shingttfhu. Senator Thomas P. Gore je 9. t. m. predložil resolucijo, ki ur« ffira državnega tajnika, da takoj ugotovi, ako je katera evropaka država pripravljena prepustiti Združenim državam bivše nemške kolonije ali otoke v ameriških vodah kot delno ali totalno plačilo vojnih dolgov. Gore ni v svoji resoluciji omenil nobenega otoka, toda mnenje prevladuje, da bi taka kupčija, ako bi se izvršila, uključevala otok Bermu-da. Ta resolucija je nekakšen odgovor na zahteve bivših zaveznikov, ki so pravkar podpisali pogodbo v Lausannu, da so pripravljeni črtati nemške reparacije pod pogojem, da ameriška vlada reducira ali črta vojne dolgove. KaNfertdJa Im prszas Governer odredil reduciranje plač sa državnp uslužbence San Franciaeo, Cal. — (FP) Ako ne bodo 'plače državnih u-radnlkov, uključivši governerje-vo, znižane, bo legislatura na prihodnjem saaedanju prisiljena podvzeti akcijo, da ne bo nihče prejemal več kot pettisoč dolarjev na leto. Državna blagajna je Izčrpana in radi tega je governer Rolph uvedel pet dni dela v tednu, kar pomeni redukcijo plače za nižje uradnike do petnajst odstotkov. Governer bi rad uravnovesil budžet, ne da bi znižal plačo sebi ln drugim visokim državnim uradnikom. V teku je tudi gibanje sa od pravo "nepotrebnih" državnih pozicij, kar pomeni, da bi krog dva tisoč ljudi lagubilo službo. Nekateri uradniki, med temi državni blagajnik, trdijo, da je governer odgovoren za prašno blagajno vsled potratnosti, ki karakteriilra upravljanja nje-njegovega urada. Draatlčna odredba sa protekcijo hranilnic Oklahoma City. — Državna komisija za hranilna ln posojil na društva je aprejela drastičen ukrep, da obvaruje te inatltucl-je pred polomom. Več društvom je prepovedala izplačitev običajnih dlvldend ln ukazala vsote prenesti v rezervne sklade. Nadalje je tudi odredila, da posameznemu vlagatelju ne sme nobeno društvo izplačati več kot polovico vloge. Ta korak je komlalja podvze la, da obvaruje hranilnice pred paničnimi navali. V državi je 90 hranilnih ln posojilnih društev s skupnim članstvom 260,000. Od teh komiaija dovolila 16 dnevom izplačitev regularnih polletnih dividend radi dobrega finančne ga stanja. Bojkotirana Kalifornija Milvaukee. Wla. - Soclallat -čni župan Dan Hoan js dejal zad nje dni: "Kolikor čaaa bo Tom Moner v ječi, toliko časa ne bo moja noga atopila na Ua Kal fornlje." VOJKA RBSSR-|KA STAVKAV BELGIJI Nad 60,000 radarjev pustilo dete. Vlada pripravlja drastične akcije prati komunistom, ki vadijo stavko. Dva radarja ubita v izgredih e Bruselj, 11, jul. Premogovno polje Oharlerol-Mona je popolno-na parallzirano, ker je nad 60,->00 rudarjev zaatavkalo. Stav-karjl, katere vodijo komunisti, se pripravljajo na pohod na glavno mesto ln vlada je že odredila vojaštvo, da prepreči vkoraka-nje. Naznanila je, da bo danes rasglaalla prekl sod t namenom, a potlači atavko, ki kafte, da ac bo rasširila tudi na druge industrije. Dva rudarja ata bila ubita ln irog 40 ranjenih v spopadih med stavkarji in policijo. Prebivalstvo na premogovnem polju alm-patlzira a stavkarji. Mnogo meat n vasi je bilo sinoči v temi, ker so se elektrarskl delavci prldru-ftill stavkarjem. Pričakuje ae, da bodo železničarji tudi pustili delo ii simpatijo do rudarjev, k) oo se uprli delodajalcem, ko ao alsdnji odredili mezdne redukcijo. Ako ne bo stavka v par dneh končana, je nevarnost, d« Im> voda poplavila premogovnike. Policija je pri hišnih pretaka-vah odkrila veliko število dokumentov, kl kaftejo, da ao vodite jI stavke v tesnih atiktti o fran coaklml in holandakimi komunisti. Kabinet je na včerajšnji oej! zflal odredbo, da se dva regimenta vojaštva pošljsta na premogovno polje. PojaČena je bil« tudi ftandarmerija, avtoritete pf 00 jreoovedaie vsa zborovanjr itavflirjev. • Dobri izgledi za farmar-labor psrt? v Mlnnssoti St. Paul, Mlnn. — Pri sadnjih primarnih volitvah js bilo sa 1 arvnar-labor stranko oddanih dvakrat toliko glaaov kot v prej šnjlh slučajih na škodo ropub-1 kancev. Tega rezultata so taboriti veseli, ker jim jo utrdil upanje na zmago prihodnjo j Izbruh revolte v Braziliji Rebeti staglavno mesto drftavo Sao Rul Huenos Airaa, U. jul. Poročilo, k) je dospelo is Sao Pau. Brazilija, ao glaai, da so se vladne čete, kl ao bile poelane, da potlščijo revolto v omenjenem mostu, pridružile vatašem. Metitevidee, Uragvaj, 11. juJ. Vlada država Sao Paulo je bila atrmoglavljena, ko oo rebell za-aedll mesto Sao Paulo, kapitol države, ae glase brzojavna poročila. Tukaj domnevajo, da bo u-apešna revolta rezultirala v padcu brasflake vlade, kateri nače-uje začasni predaednik Getulta Vargas. Rebele vodi polkovnik Filgue-ria. Ti Jo raaorošill civilne avtoritete ln razglasili obsedno stanje. Voditelji revolto zahtevajo povratek ueUvae vlade v repub-ikl. Domneva ao, da so bo upor raaširil tudi na1 druge države. Predaednik Vargas je prišel na vladno krmilo po uspešni milita-ristični revolti 8. novembra 1980. Prod par tedni je podpiaal na-redbo, kl določa splošne volitve v državhg zbornice v mesecu ma-prihodnjega leta. Rio dO Janelro. U, jul,—Via-da js prianala oboroženo vatajo, katero vodijo vojaški čaatnlki, obenem j« odredila strogo cenzuro časopianlh poročil. Naznanja tudi, da ao njene Čete Izo-Irale rebele v Sao Patilu ln da olU kmalu potlačena. IdUlUiiv&^UII rvimtpi ia§rvii ? rvmoiji Trije ubiti in vel ranjenih v Za govsrnsrja je bil ponovno nominiran Floyd B. Olaon, aeda-nji governer. Za zveane kon-grsonlke pa ao bi|l nomlniranl rivŠi senator Magnus Johnson; Paul John Kvale, ssdarvjl kon grešnik; Ernsst Lundsen, bivši župan v Minneapolisu; F. H Shoemaker, urednik tednika Or-ganized Farmsr; Honry G. Tel-gan, urednik Union Leader Ad vooate in unijokl voditelj. Ur bivši voditelj nestrankarske II tfi A. C. Townlay. Ev 1 > Veteran obsojsn v zapor San Francisco, Cal. ^ Ako b I Victor Kobitrab' komunist, bi bD najbrž dobil najmanj pat let sapora v federalni Jetnlšnl-cl, ker je v pismu "bonuinl armadi" urgirai na oboroAsn od por proti policiji, obenem pa naznanil, da bi rad videl v Ameriki diktaturo, katera naj bi bila rokah bivšega predsednika Codtdga in gfnerala Daweea. Federalni sodnik Kerrigan js vos to upošteval In obsodil Kob-struba^na tri mesece zapora. Italija ffca nove krttarke j 'Speila. Italija, 11. /ul.-Vše-raj jo bila tukaj morje nova krlžarka, šesta v vrsti malih tal brsih ladij, ki jih jo zgradila Italija. Novo križark je krstila vdova umrlega m*i Šala D lasa, vrhovnega ka Italljaneka armade ni vojni. - Križar*" "MS" i ;povei/p»- v avs#v- Llga hO podpirala Cleveland. O. — Na konvenciji Ligo sa neodvisno politično akcijo, kl as js prošlo tvorila v Cleveland u. jo Ml sprejet predlog, ds organizacija pod pire Norman Thomaaa, niškegs kandidata ase stranke, v volilni kampanji. Na Chlctgo, III., torek, 12. luH)a (July 12), 1982. L ta aasUsa 1100. AH W O* I. 1IIT, MlšSmTfS^S ii, l$ll> Taarlf lis. Vlada odre- dila atroge bo rev< vladna elek-ttarna re občuti depresije Skoraj 90% odjemalcev plačsjo nizko ceno aa elektriko v On-tariju _ Toronto, Kanada. — Ontarij-ako prebivalstvo nima vsroka pritoževati se radi visoke ceno elektriko, ker oena je najnižja na kontinentu. Za to skrbi o-gromna državna elektrarna "Hydro", kl zalaga s elektriko 721 meet ln otalno napreduje tudi v tej krlsl. Poročilo komlalja, ki upravlja to vladno podjetje, pokaiu* je, da plate nad 86% odjemalcev le en cent ln devet deaatlnk centa sa kiJovatno uro elaktri« ko za domačo porabo. Oena ko-meroionalnim podjetjem j« 14 centa sa kllovatno uro. Povprečna oena elektrika sa voe Združene državo je nad šest centov za kllovatno uro, kar ja več kot trikrat toliko kot v On-tariju. Vzrok: V Ontariju Ima monopol vladna elektrarna, v Združenih državah pa "robustni Indlvlduallsti" — privatni truat. V zadnjih deaetlh lotih lska-zu je elektrarna velik napredek. Lota 1921 jo njeno imetje znašalo $40,112,000, obvoinoati pa $26,484,000. Deiet lot posneje, 1981, je bilo podjetje vredno $121,688,000, obveznosti pa Oo mašale $62,199,000. eijo ln laatnlkl rovov. Rudarji krempljev elektranjkega tru-ao oklenili, da bodo apelirali na Problem raaavetljave j« ostale člane v lllinoiau, naj gla- w»Ho na avoj način in Je danei aujejo proti novi leatvici, kadar P™ ladovoljno. Storlja o tem bo predložena v ratifikacijo, vprašanju je aledeča: Na ohodu je bila delegacija več leti je meatece akle- rudarjev ii Indlano, kl je tudi M* d* 4,v» bpw P^vat-protaatlrala proti meadnl leot-\*m raspečavanja elektrike, vlcl, katera bo alužlla za pod- Haivllo je avoj dlatrtbucljokl ago pogajanj tudi v Irviisni. Ulitem, katerega upravlja ko-Predložena nova pogodba do- mlilja petih članov brezplačno, oča znižanj« meade od 18 do 801 Ro«ult«t js ta, da ima Illon ra-odatotkov. Meada od dneva Je J™ meaU najcenejšo a- znižana od $6.10 na $6, meada l^triko v dt*avl in poleg Uga rudarjav prt itrojlh pa od $10.04 ugodnoati politični I«-gredi v Nemčiji oo včeraj za-itevall trojo življenj, mnogo o-aeb pa Je bilo ranjenih. V bitki med poMelJo in komuniati v Berlinu ja bil eden policaj ubit, neki drugI pa ranjen. V Duia-burgu ja prišlo do večje bitko mad faltitl In republikanci, v kateri ja bila ona oiebi ubiU Policija, ki je bila poavana, jo oddala v«č itrelov, kl bo ranili štiri oe*e. Pet Ua4t jo bilo težko ranjenih, ko lo neznane oeebe pričele atroljati na fašiaU, ko 10 pa radirall v Neuatadtu. Bitke med fašiati, policijo In komunloti ao bile v Uku tudi v Clauadorfu, Deiau In drugih meotlh. RevolU v Peruju potlačena Llma, Peru, 11. jul. — Vlad ne čeU lo včeraj pregnale re bela, kl lo prejšnji dan saaedle maato Triljlllo, ln a tem je bili revolU, kl je Izbruhnila pred par dnevi, zatrta. Nepotrjene poročilo oo glaai, da je bil vo-dltelj revolU, Cardenar, ubit bitki s vladnim vojaštvom. Stavka tskstllnlh dsUvcev Fall tlver, Maao. — Trlato tekstilnih delavcev Jo zaaUvkl lo proti Chase MlUa Co., ko oo jim bila injžane mezde za petnajst odstotkov. Najprej so sa •Uvkall popravljale 1 lUUv m pa io sledili Ae ostali de-lavcL Mlaa Popovi! aa ja satekia k dušnemu paotlrju Ig' pomoč Chicago. — Miss Vlollt Po-povič, ki ja bila Mdnjl inja v na-in mladim Jurgisom predmet lensadje na prvih straneh velikih dneynil>^ Uradi mloUrioanega strelja kem hotelu mad njo togarskim Igralcem Jurgisom iz Bro6klyna, jo bila i^njl pa-Uk izpuščena Is ia|>ora proti kavciji $7000. Njena prva pot ji bila k ranjenemu IjidMku v bolnišnico, a ja niio pustili k njemu. Nato ie je saUkU k re-verendu Jakobu PliUrJu • prošnjo, naj on posreduje mad njo ln Jurgiaom, da m Ji uimlll In se poroči i njo, kadar ogdravl. Popovlčeva je bila nekoč pavka PiiUrJovl cerkVl, predno. Jo bila pleoalka v "Vanltlaa" In predno se ji poročila g naklm Villljem, od kaUrega ao ii raa-poročlla, nato pa saljublla Jurgiaa. Min Popov lfi, ki nosi roko v težki obvezi, Ja ebtoža-ni |K)slrušanega umora. Štirje ubiti nrl i nemški ladji Berlin, 1L jul. — Stirlnajat oseb,, med temi oaem žensk, bilo včeraj ranjenih pri aksplo-zlji parnega,.koUa na islatnbki ladji na reki Spree. Štiri oiabe •o podlegle poškodbam. Illinoiskl radarji apraUsp! Hpringfield, III. — PoroU je spoznsls dvanajst rudarjev ia okolice PeUrdburga nakrlvlm BiH ao obtoženi rasnih prestopkov v zvezi o prizadevanjem, da orginlslrajo premogovnik Oroenvle* v južnem IlllgOliu Rudarji odbijajo novo lestvico N* javnem shoduj^ West Frank-radarje, naj zavržejo znižanje STEV.—NUMBER 163 zhaciler uspeh podvzetja '».j Wost Frankfort, III. — Zad- Občinska distribucija elektrike njo nedeljo Je tu sborovalo o-krog 4000 rudarjev, Članov unl-e United Mino Workera of A-merica, ki oo kritislrall novo mesdno pogodbo med organlsa je pravi Miklavž ce in mesto sa od jemal- llkm, N. Y. — To meotece s 11,000 prebivalci ne občuti na $7 dnevno, KI tajskem Ena Uh je, da da 10% popu iU vsem odjemalcem, ki plačajo račun prod 10. v meaeou. Drugi Jo, da oo vil odjemalci že dva leti saporodoma prejeli božično darilo v obliki bresplačne elektriko, kl oo Jo porabili v de-Nosreča ja Mhtavak vičje iit.|eambru. Utošnjo ipomlad pa Ji vila žrtev Ivalid ilablh delovnih rasmer Bn' komisija poilala v aem odjemal- .. ... icem ček aa približno dvajaat Nad '^^ liSTu iiuiilteh)P0Ctnt0V nJlh ,•tn•|r,l mjstr^iii ^nr^kir.10 Je vieU ii Nank ufga Tn kater^^^TMUs I PologTega J.uto prooto kftUr,TOU ^ ,todl,,|ulHk^ razavotljavo, kar zneaf osapioaija. na lato približno $12,000. Na ra- Med ljudmi v bližini »likdlAta Um.ibčlnakega distribucijskega je nastala panika. Nekateri oc .utama elektriko je komliija bežali proti bližnji reki, kJer ao ggradUa tudi meatno hišo, ki ja •e vkrcali na natrpane 6olne leLuia $196,000, »n jo podarila mnogo ofpb ji utonilo. Kkiplolm^, m A •Ua je | postajo v tudi policljiko I Srzenala. Mestece na producira lastno oktrlko, ampak Jo dobavlja od tka Gaa and Klectrlc kompa- si Utlea ekella MlnU«. M i* podružnica Nlagara-^ I Hudaon Power kompanljo. Elektriko plačuje po lit! ceni kol privatno družbe. Iskušnjo tega moateca poka-PollcljAl načelnik la dva druga Uujijo, da Ji distribucija elek-umorJena | trike važnejše vprašanje kot pa produkcija, ker prinaša večje Havana, Kuba, 11, JuU-DvaJ-lproflU, oziroma Ja največje o-aet sumljivih oaeb Je bilo vče- dlnmJo odjemalcev na Um kon-, raj aretiranih, toda mliUrij v ca, zvezi i umori načelnika Ujm « Um v aveil Ji aanlmlv tu-vladne policijo Angela Calva, dl /program demokraUkega šoferja predaednika Machada In predaednlškega kandidaU Roo-prediednlkovega pobočnlka pro- oavolU, kl ae zavzema, da vlada šlo aoboto, še nl pojainjen. Mad prsviame ali pa igradi svoji •• ' a rotirane I Jo oMmnaJit domači- loktrarno, diatribucljo elektrika nov. I pa propuitl privatnim Intiri- Ko io ti trlji dospeli i avto-1 »o"1' _ mobllom pred policijsko poaU-l ^ ,, , ,4 _m. Jo v Havanl, se Je u.UvlIVibil Kanadski kapi 1.1 Ut I m posnsje žini drug avU, la kaUrega sol hr,B# padli atrall. Napadalci io ušli. OtUwa. - Kanadska kon»o- Zadnjo ooboto Ji tudi vojaški častnik Ernosto Samanlego po vMJe dividende kot kdaj pred sUl žrUv Uroriitlčne akcije, ki pravi oglas Kanadaka ča- * e zlasti dobila zamah, odkar je ^ lla odkrlU zarota za ^trmo- dami« «> J®81 ^ glavljenj e vlado. Šaman lega Je 000, aU $82^00,000 vol \uA,*> ubila bomba, ko ae Je .prehajal po ulicah meaU Camugu.y. Uls WmlHJonovrai kot kaU- 1 rokoll leU pred 1929. ^ Padanja bresposslnostl v Evropi I nj|r,uto( Kay Vanee, kate-tniisls is 12.8'*, v drugI pa ta ,m»trajo v bisniških kro-12.4%, Avstrija, Danska, Nem f|h M preroka, na člja, Francija In lUUJa ao Ime |l0V#dui. *m J« • tmm 4trnrntm pouku »»•-4t m >m Uit m m*rl. stransko. Te razmere je zakrivilo v stranki slabo vodstvo, voditelji torej, katerim gre predvsem za trenutne uspehe, za to, da združijo okrog sebe veliko mast, poU no praznega, plitkega navdušenja, brez temeljnega? znanja In razumevanja problemov in potreb poedinih dežel, narodov, gospodarskih ali političnih sistemov. Za nje je merodajna samo sovjetska Rusija in taktika so- dejo v svoji platformi na dan z blufom, ki ni ničesar drugega kakor liih za kaline med črnci, kateri jim bodo mogoče vdušeno pbskali, ker bi pač veselo poodravili kakega črnega kneza, kralja ali pa Hoovra "svoji deželi" ... Naj pod le j ša pf je bila laž, ki al jo je dovolilo komunistično časopisje glede Norman Thoma sove brošure "As I See It". Laži, katerih so se komunistični voditelji posluževali v tem slu- Javo ix>Domoma falsificirali in skiišftsvetu dokazati, da Norma* «Jhomas odobrava in podpira Imperialistične vojne splet-te. Iz Vsega tega se razvidi, kako pddlih sredstev se poslužujejo komunisti v svojem razdiralnem boju proti solidarnosti razredno zavednega delavstva. V njih boju ni niti sence poštenosti, še manj pa adravih temeljnih argumentov, temveč Hamp golide umazanosti in podlosti, kakršnih se poslužujejo Konfiskacija ali zaplemba pomeni, da vza-meš nekomu denar, blago ali kemijo in n č ne olačaš Po kapitalistični morali, ki sloni na krščanski morali, je konfisk^lja kriminalno dejanje. Tudi grožnja konfiskacije Je zločinski čin. ' m * . vjetske vlade, pri tem pa ne j^ju, ne uporabilo niti kapi- razumevajo niti -tolikd, da bi ae talistično časopisje, savddait taktičnih sprememb, Th sv6jlh ilusili, da so vodi- Komunistični časopisi so na dalje napadali Thomasa ter mu očitali, da deluje z J. P. Mor-ganovo pomožno akcijo, ki Je bila znana pod imenom Block-Aid. Resnica pri tem pa je, da je Thomas govoril po radiu1 o tem predmetu in ostro kritiziral nezadostno ln popolnoma nelogično Idejo newyoršklh multi-mllljonurjev ter odločno zahteval direktno vladno zavšrovanje *Y» ljubljanskem "Jutru" z dne 10. junija je bil priobčen pod naslovom "Vprašanje slovenskega izseljenca" članek, ki izsveneva toliko iskrenega pa trpkega očitanja, na žalost po-polnema opravičenega, da ga smemo prezreti tudi mi v Ameriki. Člankar je Rudolf Kresa!, mlad ln socialno čuteč slovenski pisatelj, ki pripada ljubljanskemu krožku naših mladih literatov. G. Kresal je pošte* in iskren človek, to do-kazuje tudi njegov omenjeni člane*, kl ga bomo deloma po-natikhili, da bo naša ameriška aViMMt videla, da se vendarle še najde kak posamezen iskren človek v domovini, kl se spomni slovelfiskih izseljencev brez o-guljenlh fraz in odkrito, pošteno lipove svoje prepričanje o tistih ljudeh, ki se — po pravici ali m> krivici — imenujejo predstavniki naše prvotne domovine. V članku beremo med dru- gim: ■■■ "Qd 1882. pa skoro do današnjega dne westfalskl Slovenec ne more zapisati v zgodovino svojega trdega življenja kdo-vekako veliko zanimanje tistih krogov v domovini, ki so bili poklicani, celo ojd naroda izvoljeni, da. vodijo. Se danes, kljub toliko obupnim zlicem in prošnjam westfalskega Slovenca, je sledodl pretežno še zmlrom predmet pesnikov — ln le malo je tistih, kl mu dejansko hočejo pomagati." . uoMm je žalostno dejstvo. Hvaležen predmet pesnikov m veš.iVjn pesem, pravi člankar, je hašemu trpeč««" proletarcu v We s t tali j i Zgolj "lepa solza neskončno morje bolečine." Kar je pri tem žklostno in za tiste krogfe, ki predstavljajo domovino, poniževalno* je dejstvo, da je bil vvestfalski 81ovenec do na kak del svojega telesa res mialili In ga ne zanemarili zelo odveč. Prav kakor smo pozabili Rezijance in kakor smo vse premalo skibeli za Korošee, smo pozabili tudi na naše Westfalce. Ameriški Slovenci se lahko s ponosom trkajo na prsi in bije-jo po nas — sami so rasli — sami so si branili dušo in telo. Kako more Nemec gledati na ta del tujega naroda, ki mu nekako sam od sebe pada v naročje si lahko mislimo. Temu grenkemu dejstvu ni kriv vvestfalski Slovenec. Nikakor ne. "On, ki je moral in mora danes bolj kakor kdajkoli poprej skrbeti za svoj vsakdanji črni kruh, ni mogel skrbeti ob pičlo odmerjenih živtjenskih pogojih za stike s svojo tolikanj češčeno in'tolikanj opljuvano "matju-ško\ da bi bil pred tujim narodom spoštovan in v sebi neprenehoma rasel. Po 1. 1918. je bilo nešteto prilik, da bi se stari grehi popravili. A kljub temu se je za westfalskega Slovenca storilo bore malo — prav za prav nič. Vsa Čast Cehom, ki so po prevratu preko svojega konzulata v Nemčiji skrbeli tudi za Slovence." Člankar nato zagrenjeno opozarja ria dejstvo, da se že bliža grenki Čas, ki bo dopolnil bese^ de pesnikove: Tamkaj *v Ameriki, tamkaj v Westfaliji dustrije se n« bodo nikdar opomogle, dokler aa ne Isnebljo dolga, kl so si ga naprtile v sad- i *HIU)1)|„ih riuculusili, da so vodi-njlh petindvajsetih letih. Ta dolg znaša okrog teljl socialistične stranke proti 150 milijard dolarjev. Današnji procesi pred | i>onui,U( .posebiio ps, da je proti sodišči sa bankrota dokaaujejo, da se ta razbremenitev sistematično vrši. Vse manjše in-duftrije in banke, trgovine ter farme so for-strane v konkurz In polagoma prehajajo v roke peščice velikih magnatov. To nI konfiskacija I Prijatelji — konfiskacija Je tista zver, ki skuša le malo povohati velike bogatine; če imajo veliki bogatini kaj iigubltl, tedaj se to imenuje konfiskacija. Nasprotno, če veliki bogatin jemlje delavcu, farmarju ln malemu trgovcu — kar sistematično dela že desetletja ln stoletja — tedaj to nI konfiskacija. T9 je busi-1! Razumete? Ne pozabiti! Konfiskacija za kapitalistov šap je buslness, ki prinaša dobro plačilo za goapoda in vse njegove sveate hlapce. Business proti kapitalistu je konfiskacija, kl Je zločin. Ta sločin se kaznuje s ječo ln po okolščlnah s smrtjo na tam svetu In s večnim peklenskim ognjem na onem svetu ,.. Get these things right! Milijardarska filmaka industrija tudi propada kot poročajo listi. Puhliks ne daje več toliko nikljev in kvodrov kot Je prej, ko so ljudje drli kot blasnl v teatre, da vidijo obraae In "stunte" svojih ljubljenih zvezdnikov in gvesdnlc. Teh navalov več nI, kiuoteatrl zapirajo vrata t bankami vred in Hollywood znižuje knežje plače In odpušča igralce. Vedno manj novih filmov Je produciranih. Tako poka kapitalizem na vseh koncih in krajih. bonusu Norman Thomas. Resnica pri tem je. da je Thomas kot voditelj stranke zahteval, da je socialistično časopisje zahtevalo že pred več ko letom dni, naj vlada razpiše 5 milijard-no izdajo ostavodaja bavi sedaj baš a takim načrtom, v manjši obliki, daslravno jo sa tak korak stdaj že prepozno Socialistična stranka je odkrito izjavila, da bl bito krivično, ozirati ae samo na potrebe enega milijona bretposelnlh voj nlh veteranov In |K>zabltl na o-stallh 6 milijonov brezposelnih delavcev (pred poklruglm letom) In njih družine. Komunisti so pri svojem kr. čanju sa bonus imeli samo en namen, In t«» je, da uporabijo to svoje kričanje za ribarjenje kalnem In pridobivan|e nadalj njih kričačev v svoje slabotne vrste. Nildalje: V svojem strank nem volilnem programu sa prti sedtrške volitve ima komunistič- ne. Tudi v tem slučaju so se komunisti posluževali najgrših ln najpodlejših laži, samo da očrnijo ime voditelja socialistične stranke pred delavstvom. Krono komunistične podlosti pa predstavljajo laži glede Tho-musovega stališča napram vojni nevarnosti. S tem, da so zopet Izp jetill in pretvorili stavita iz Thomasovlh zadevnih Izjav, ao skufall doprinesti dokaze, da Thomas odobrava vojne pustolovščino ameriških imperiali stov. "'Kafre* je znano,-je kongros-nlk U Guardla pri neki priliki pred vojno komisijo* stavil za-itevo, da se v času vojne zapleni velika premodenja za kritje stroškov Uke vojne. K temu je KHlal Thomas izjavo, ki popolnoma odgovarja socialističnim to je Marksovim principom, toda komunisti so to njegovo U- Ini. A. Zupančič: Elektrotehnika v službi medicine Prvotno se medicina ni poslužila Roentgeno-vih žarkov zaradi njihovega terapljakegu učinka, temveč le kot pripomoček za diagnosti-ciranje raznih bolezni. 1895 je nemški fizik Roentgen odkril novo vrsto žarkov, ki jim je dal, ker so bili doslej neznani, ime Mx-£arkov". Žarki sami po sebi so nevidni, če pa padejo na nekatere snovi, povzročajo fluoresciranje. Taka snov je n. pr. barijev platin-cyanuer. Roentgenovi žarki prodirajo vsako tvarino, in •ker tem močnejše, čim nižja je njena gostota. Izjemo tvorijo le platina in svinec, ki Roentgenovih žarkov skoraj ne prepuščata. Na Roentgenove žarke pa reagirajo tudi fotografske plošče ali filmi. Izhajajoč iz dejstva, da vsi sestavni deli telesa nimajo iste gostote in zaradi tega tudi prodirajočim Roentgeno-vim žarkom ne nudijo istega odpora, je nastala roentgenologija. Ako namreč posamezni deli Človeškega telesa ne prepuščajo Roentgenovih žarkov v isti meri, potem tudi žarki ne morejo na vsakem mestu povzročiti enako 'močno fluoresciranje, oziroma počrnenje fo-tografične plošče. Tako lahko natančno razlikujemo obrise kosti od obrisov pljuč ali n. pr. želodca, posebno še, če izpije pacient pred rOentgenološko preiskavo kako tkzv. kontrastno sredstvo, da pridejo konture želodca fe bolj do izraza. • Nastane vpriišanje, kdaj zadostuje preiskava na senčniku in kdaj je potrebna Roentgen-slika. Na fotografski plošči (ki se pa danes ne uporablja več), oziroma na Roentgen-filmu driisho mnogo jasnejše slike, ki dovoljujejo bolj točno in natančno diagnozo. Poleg tega so slike dragocen dokazni material, ker jih imamo tudi kasneje vedno pri roki; stanejo pa precej več ko navadne preiskave na senčniku, ker so filmi dragi in je za razvijanje potrebna posebna temnica z vsem zadevnim materialom. V mnogih primerih pa že zadostuje diaskopija, to je preiskava na senčniku. • Potrebno pa je omeniti na tem mestu nekaj o nevarnosti Roentgenovih žarkov. Pred leti, ko vsa njihova avojatva, predvsem njihova nevarnost še niso bila znana, »e tudi nikomur ni zdelo potrebno varovati se pred njimi Kot ao namreč ob pravilni uporabi Roentgenovi žarki eden najdragocenejših pripomočkov moderne medicine, tako tudi lahko postanejo velika nevarnost v rokah onega, kdor njihovih svojstev dobro ne pozna. Od Roentgenovih žarkov povzročene opekline so najhujše, ki so mogoče, in so nevarne ravno zaradi tega, ker v svoji zahrbtnosti pridejo na dan šele več tednov kasneje kot so bile povzročene. Toda, kjer je nevarnost znana, tam sc možne tudi preventivne mere. Množina žarkov, ki jih tudi ob večkratni diagnostični preiskavi prejme pa- in denarno pomoč za brezposei- današnjih dni deležen prav ma- | o, grozno malo drugega, razen "letflh solza". Člankar trpko naddljnje: ! . A1I se nam more od ne vem kdaj žmlrom tako goditi, da smo sebi tn tujcu predmet splošnega izkoriščanja O. da bi sebe že vendar enkrat dostojno predstavili svetu, kakor še harodu spodobi — bog ne daj! Zakaj potem bi moral) skrbeti še za to dostojnost —i tako pa je nam, kakor vse kale — ni treba. "Mislim, df.je vsak ud kateregakoli naroda v, tuji? zemlji sam po sebi reprezentativen del duha svojega ljudstva— kaj Šele more na tujem pomeniti narodu množica štiridesetih tisoč so nam Izginili — več ne do- cient> ^ Se ni neVarna, utegne pa škodovati " "" " 1 zdravniku, ki jim je izpostavljen pri vsaki Roentgen-preiakavi v.manjši ali večji meri,, Ze prej je bilo omenjeno, da je svinec snov, ki ne prepušča Roentgenovih žarkov; zato so 8 svincem impregnirane rokavice in predpasnik dandanes splošno uporabljeno zaščitno sredstvo vsakega zdravnika, ki se pri svojih preiskavah poslužuje Roentgen-aparatov. iPri spoznavanju in konsUtaciji bolezni pa ne ipomagajo le Roentgenovi žarki, medicina si je tudi na drug načlii znala ustvariti v elektrotehniki važnega diagnostičnega pomagača. Ko je n. pr. spoznala, da nosi človek v sebi sicer neznaten vir električne energije, ki jo proizvaja srce, je nastala potreba po analizi te energije. Tu je prišla na pomoč elektroteh-,; nlka s konstrukcijo aparatov, ki so omogočili, grafično upodabljanje akcijske napetosti srca. EUektrokard i agrarni, kakor imenujemo njeno seže jih naše oko Tamkaj v Ameriki* v West-f ali jI . . . izginjamo v tujem "melting potu". V Ameriki še plavamo, toda domovina nima pri tem najmanjše zasluge, razen da nas je dala svetu — to povsem slučajno zaslugo lahko pripišem*) na njen kredit. Sami smo splavali na površje, sami ae moramo na njem vzdrževati, tam na oni strani nam niso privoščili niti bodrilne besede — sami smo si hranili dušo in telo, kakor je pošteno zapisal g. Rudolf Kresal. Danes, kakor se nam zdi, se tamkaj kesajo, samo malce, zdi se celo, da bl radi zdravih duš! — To je že precejšen del narodovega telesa, sila, s katero mora držaVa, kl jo je nekc# sprejela v sebe, nujno računati. "Le nam ja ta nujmut. da bl popravili, kar so slabega zagre-. ------------ - , - . , . _ , . { QTV1 m, toda prekaano so se spomni- grafično sliko, k jo dobimo-^r^ni apa , 11 tega. Ameriški Slovenec se raži "elektrokardiografl", so važen pripomoček pri diagnozi srčnih bolezni. " Konstruirani so tudi aparati, ki prenesejo akustično delovanje srca na zvočnik. Taka naprava ima velik pomen n. pr. za klinike m predavalnice, dk lahko istočasno veliko število navzočih kontrolira in zasleduje akustično delovanje srca. • To je le kratek pregled, na katerih poljih se je moderna medicina že znala okoristiti s pridobitvami elektrotehnike. Gotovo bo bodočnost prinesla tu še mnogo bilo bistveno novega, bilo izpopolnjenje že obstoječega. Ideje, ki jih narekuje tpotreba pridejo od zdravnikov, njihovo uresničenje pa je pridržano tehnikom- <0 *r* ' A. Ae? Ha Ječa kampanja no), R > iseveHav kampanjski Iji preeej agMtral a Ispatanjsafc je osamosvojil, zato se več ne briga sa trdne stike z domovino, tisto "oficlelno domovino", ki ga vsa ta dolga desetletja, ko se je krčevito boril sa svoji telesni to duhovni obstanek, plaval proti vodi, ni marala priznati kot "reprezentativen del duha svojega ljudstva". In takšen bo npkega dne v bližnji bodočnosti brez krika in tožbe zginil pod površino tujega morja — in slovenski narod bo okrnjen za dve sto tisoč zdravih, krepkih in zmožnih duš, za katere ne bo nikdar našel nadomestila. (Tu se mi zdi potrebno pripomniti, da moje besede oz. o-čltki veljajo tisti tkzv. "ofi-cielni domovini", kajti krogi, ki predstavljajo naše tovariše v bedi In trpljenju v stari domovini, namreč slovenski proleta-riat, ao sa in se še prisadevajo na poglobitvi odnošajev in utrditvi duhovnih vezi med nami tukaj in aeboj, kar nas, sloven ske delavce v Amerike, resnično radosti.) Z vvestfalski mi Slovenci je bilo in ja drugače. Westfalski Slovenec je bil že od vsega začetka obsojen, da hitreje utone, kakor njegov brat v Ameriki. Zakaj — to pove g. Kresal najboljše sam s "Nemčija ni bila Amerika. Westfalaki Slovenec domov ni mogel pošiljati dolarjev ne obljubljati svojim prostrane rodovitne semlje aH dobrega zaslužka v tujem svetu. Weetfalskl (Dsljs ss t. »trasi.) inženirjem. KONEC. 150,000 let atar človek ▼ Afriki Prof. Reck, ki ja bil prej dodeljen governerju nemške Vzhodne Afrike in se je po vojni posvetil raziskovalskemu poklicu, je odkril v 01-. padejo vse dosedanje hipoteze, da je tekla zibe> človeštva v Aziji, ker ae bo treba sprijazniti x mislijo, da je prišel človeški rod Iz Afrike. T<» ps ima še drugo stran. V Afriki so namn našli tudi najstarejše ostanke opic In neke priprave, kl ae lahko smatrajo za najstarejše do-kase človeškega orodja. policij« aH cvlo celi oddelki v najvišjih driavnih oblastvlh. temveč ie poeebej trgovine a ži-vili, ki morajo če hote j o prodajati avoje blafco plačati tem ljudem visoke podkupnine Kdor sam proučil mnoi dice. kl jih je Ur no med mladino ^mpm TOREK, 12. JULLIA. froavbta! Vesti iz Jugoslavije (Isvlraa pereiila U JufottUvij«) Varčevanje v prosveti. — Reduk-' eija arednjih ftol Ljubljana, 27. junija 11**2 Ko je pred meseci moral ministrski svet znatno znižati proračun zaradi slabega stanja driavnih financ, je bilo naloženo tudi ministrstvu prosvete, da do konca šolskega leta 1981-32 izvede redukcijo nekaterih srednjih šol ter s tem zmanjša svoje izdatke. Zdaj so sporočili te ukrepe zaradi varčevanja. Prizadetih je bilo okrog 40 srednješolskih zavodov, ki so povečiei ukinjeni, deloma pa "degradirani" na manjrazredne zavode. V Ljubljani je s tem ukazom ukinjena m. realna gimnazije, realna gimnazija v Ptuju pa se spremeni v nižjo realno gimnazijo s štirimi »razredi. Študentje, ki so bili v višjih razredih ptujske gimnazije, bodo morali prihodnje šolsko leto študirati kje drugje (v Mariboru). Državni ženski učiteljišči v Mariboru in Ljubljani ostaneta, združita pa ae v upravnem pogledu z moškima. Strokovno šolstvo ostane v Sloveniji neizpremenjeno, uki-1 njen je le pletarski oddelek na tehnični srednji šoli v Ljubljani. iPoleg ljubljanske m. gimnazije je od popolnih gimnazij v državi okinjena le še gimnazija v Koprivnici. Nepopolnih gimnazij je v državi ukinjenih 14, ženskih realnih gimnazij je ukinjenih 6, v nižje gimnazije jih je spremenjenih lt, ženskiih učiteljišč je ukinjenih 5. Tako je bilo reducirano jugoslovansko srednje šolstvo zaradi varčevanja, potrebnega zaradi slabih državnih financ. Redukcije s strani države so torej doletele državne uradnike, nižje oficirje in šolske prosvetne zavode. Smrtna nesreča na železnici Med postajama Zidani most in Rimske toplice je po nesreči zašel pod ljubljanski osebni vlak j 25 letni brezposelni delavec Vinko Novsk, doma iz Ambrusa pri Novem mestu. Kolesa so mu od rezala levo roko v nadiehtl ter ga močno poškodovala po vsem telesu, posebno po glavi. Železničarji so ga prenesli k zdravniku, potem pa so ga prepeljali v celjsko bolnico, kjer so se naravnost pod oko. Fant je zakričal in se je onesvestil. Po prvi pomoči domačega zdravnika so otroka prepeljali v bolnico. Starejši brat je od strahu pobegnil zdoma in se šele pozno vrniL Huda nesreča je doletela po- aestnikovega sina Štefana 2aže-ta, starega 24 let in doma a Tolstega vrna. Sel je v gozd z vozom po smrekove veje. Ko ae je vračal domov, se je zavora na klancu pretrgala ln sunek je vrgel fanta naravnost pod voz, da so šla kolesa težkega voza čezenj. S hudimi poškodbami na trebuhu je obležal nezavesten na cesti, konja pa ata sama peljala domov. Ko sta konja sama pripeljala smrekove veje na domače dvorišče, so starži zaslutili nesrečo ter šli iskat aina, ki so ga potem brž prepeljali v slovenjgraško bolnico. Zadnji iz dpižine. — V Vevčah pri Ljubljani je živela družina Zaje, ki je s samomorom sina Viktorja izumrla. Oče je že pred leti umrl za boleznijo so umrli France in Ludvik. Hčerka Stefi al je s kroglo sama vzela življenje, mater pa je oslabljeno in vso strto pobrala smrt lani. 0-stal je še zadnji sin Viktor, drugi Za j če v sin tega imena. Tudi ta je bil bolan in zaradi tolike tragike v družini tudi duševno strt. Vendar ao ga vzeli k vojakom, kjer je mnogo trpel. Doma oetala mati je še na smrtni postelji prosila, naj za Viktora pu stijo od stanovanja vsaj eno sobo, kjer bo imel spravljene svoje stvari. Te'dni pa je fant pri izdelal drugo delo — soho pesnika Antona Aškerca, ki jo utegne adaj, po obletnici pesnikov« smrti odkupiti kak odbor, da jo postavijo na kakem javnem prostoru, našemu pesniku v spomin. ■■v dommini. Dne $4. j unija je (loapela v Ljubljano z brzim vlakom večja skupina Jugoslovanov — ameriških izseljencev, kl so prišli po večini na oblak v domovino, nekaj pa ae jih je vrnilo za zmerom. Vseh je bilo okrog 110, od teh 70 Slovencev. Na Jesenicah in v Ljub- Znani nemški gospodarski po-itik dr. Pavel Rohrbach je ne- j davno prepotoval Ameriko Inl ljanl so jih pozdraviti pole? is »ga komisarja Finka še zastopniki naeionaliatične izse- ljenske organ&acije ln Rafaelove družbe. Prisrčna ln genfjlva so bila svidenja rbjakov s svojci in znanci v starem kraju. Tako o, da je v Ljubljani mlad gospod nagovoril Že prileti nega ameriškega rojaka: "Dejte, objemite me, jaz sem vaš sini" Nagovorjeni se je umaknil v začudenju korak nazaj, toda drugi evojci so ga prepričali, da je ta mladi gospod njegov sin, ki je bil star dve leti in je ležal v zibki, ko je qče odšel čez hišo. No, potem sta se aeveda radostno objela. Metnike je vodil v domovino Avgust Kollander lz iiutaZaisto I Oavelaiida ter jih bo votfll spet nardovi "Berengerijl." Ubijalci pred aodlščosn. — V Grušovi ob Eesnicl so vaščanl našli 24. aprila na neki njivi mrtvega poaestnika Ttvadarja \t domače vasi. Rane na truplu so pričale, da gre sa uboj. Ker so vaščanl poznali slabe razmere v Tlvadarjevl druŽlnf, ao oaumlll dejanja pokojnikovo ženo. Tlva dar se je namreč kmalu po vojni oženil i vdovo, kl je Imela tri o-troke lz prvega sakona ln že e-nefa nezakonskega. Zaradi tega vojakih prejeV sporočilo, da "so I jo je začel mol sovražit! in pre-mu sobo vzeli, To mu je dalo ko- tepati njene otroke, tako da je -1 — •—»- - I žena z otroki zbežala k sorodni kom. Ko pa je Tlvadar svojo polovico posestva kupila žena sama, jO med zakoncema pri kipela do vi ška. Zato ao vaščanl osumili u-mora ženo. 2ena Je bila aretl rana, z njo pi še njen nesako Ski sin as letni Ivan Lejh; dal prepoved alkoholnih pijsč. Boj za ln ko-P™*ajs' karkoli. I per prohlbicljo je v zadnjem čk- »l*«*** kl ga Je vtihotapil a) su bolj žfvahen, tako da ao nje- M* »wn. . . gova Izvajanja prav zanimiva. Y splošnem Da je bila prokibictje v Ame- širi a^* kl bi rlkl udarec v prašno, to o lom I ae prepoved točenja nt treba več isgubljatl beaod. Is-1 pijač rasvol guba4 Je dvojna, materialna in moralna. Njeni sogovorniki na-glašajo sicer, da ao zaradi nje končno izginili Is ameriškega Življenja oni proslull "saloni?' neke vrste več ali manj proeta-škik krčem, v katerih H je v glavnem točilo Žganje. Na mestu zdravniki trudili, da bi rešili ponesrečencu Življenje. Zdelo se je že, da bo Novak prebolel poškodbe, a nastopile ao hude komplikacije, ki jim je tretji dan podlegel. Utopljenec v Ljubljani.—Sredi Ljubljane, pri Zmajskem mo- stu so ljudje opazili, da leži Ljubljanici moško truplo. Ko so ga reševalci potegnil! na breg, «0 videli, da truplo že razpada in da je že kak teden ležalo vodi. To je potrdil tudi zdravnik. Kaaneje ao ugotovili, da je utopljenec Ivan Kraševec, ki je služil pri prevozniku Rojcu za hlapca.. Kraševec je bil zadnje dni obupan in je šel najbrž prostovoljno v amrt. Požari okrog Gornje Radgone. — V Gornji Radgoni je pred nekaj dnevi spet Izbruhnil požar, ki je upepelll veliko gospodarsko poslopje poaestnika Osoj-nika. Tržani, domači gasilci in gasilci iz avatrijske Radgone so bili takoj na mestu ter so z napornim delom uspeli, obvarovati stanovanjsko hišo, prizidsno h gospodarskemu poslopju, živino SO rešili, pogorela pa je vsa zaloga sena, krme ln orodje. Dan poprej je pogorela vlni-čarska shramba posestnika Fr. Kolarjs na Janževem vrhu ln je tako zgorelo vse kolje in orodje zs obdelovanje vinograda. Prav Uko je požar uničil tudi gospodarsko poslopje Ivsns žokšs v llercegofščaku. Uničena je bila tudi vsa zaloga krme ln orodje, dočim so živino rešili. Ksko so požari nastali, ne vedo. Bratca obstrelil. — V Spodnjih Lažah pri Poljčanah sta o-stala otroka posestnika Korošca ssma doma, ker so starši odšli zdoma po oprsvklh. Petnajst let stari Alojz je pred dnevi kupil od nekegs pastirja stsro pištolo, ki mu jo je oče skril. Ko je bil ssm doma, je pištolo našel ter jo začel nabijati s smodnikom in zdrobljenimi žeblji. Mlajši, pet let stari bratec Ivanček ga je vneto opazoval. Nenadoma ps se je pištola sprožila In ves naboj Je zletel Ivančku v obraz. rajže do zadnjega koraka k samomoru, ki ga je bil sklenil iz vršiti najbrž ie poprej. Vzol je puško ter se ustrelil. Zajčeve družine ni več. Nova slovenska drama se nam obeta in sicer spet o celjskih grofih, o katerih imamo že več dram ln proze. Prod nekaj leti jo ljubljanska drama uprizorila Zupančičevo dramo "Veronika Deseniška" in kmalu nato Nov-čanovo "Herman Celjski,", kjer tudi nastopa Veronika a Desenic. Zdaj je dokončal o tej snovi novo dramo Bretko Kreft in ji dal naslov "Celjski grofje." Ponudil jo je ljubljanskemu gledali šču, ki jo je baje sprejelo v svoj repertoar in Jo utegne uprizoriti že prihodnjo sezono. Knjige Cankarjeve družbe za letds bodo te-le: Ivan Molek Je napisal socialno povest "Dva svetova," kl se dogaja deloma v Bell Krajini, deloma v Ameriki. To bo menda prvo leposlovno delo o našem ameriškem izseljencu ln tudi prvo literarno delo ameriškega rojaka, ki Izide v starem kraju. Kot drugo originalno leposlovno knjigo izds C. družba ivadar prodal *tva; ki j* Je i, je mrftnja t so aretirali delavca Antona Ka-lofca ln Antona Vaudo. Kalofc je sicer prtsd preiskovalnim sodni kom govoril, da jih je najela Ti vadarjeva žena, pred sodiščem na razpravi 24. junija pa ao va obtoženci to sanlN* ter lajavlli da so ubili Tivadarja po svojem nagibu, ker se jim Je zdel nevaren človek. Koloh Je bil obsojen na 6 let, Ivan Ujh ln Vauda M na 6 letno ječo, dočim je bila TI vadarjeva žena oproščena. | llmril eat V Mariboru Inženir agronom Albert Velernjak, isto-tam Marija Goležova, v celjski bolnici 60 letna vdova A. Tofan-tova, v Ljubljani bančni uradnik Kari Ballogh. Ubit krainjar. — V Ptuju so našli mrtvega dalmatlnakega krošnjarja Slčonica. Preteka^ Je dognala, da ao ga ubili avte- majo voditelji teb tolp v rokah visoke sneske, s /katerimi lahko po mili volji podpirajo korupcijo pri kontrolnih oblastvih. Pri tem no pridejo v pošte v samo « ko b| vsak poeames-nik, zlasti od poklicanih storil svojo človeško dolžnost. Tako pa sta nas kapital ln glad ido-dlclmlrala ob precej In J l kollčl nl laatne nemarnosti na poldrug milijon duž. Kakor da smo res bres notranjih zakonov ln sil, ss rsskasujemo svetu v najslabši luči, Pa če smo še po svoji usod! maloštevilen narod j vsaj kot narod bi se mogli vsakem pogled ut pred svetom boljše representlratl. In potem ae kdaj pa kdaj pripeti, da Iščemo svojih pravic zaradi maj hnega števila t- ns pa kot etična celota enekoprsvns s prav vsakim narodom tega sveta.'*! Tsko g. Rudolf Kresal, eden limed slovenskih "Sedmih mle dih", k! so bik predlanskim po-vezani v skupno knjigo. Poštena, Iskrens mušks beeedet TI ste "oficielns domovine", tisti "krogi", k! JC "predstavljsjo", so vse te očitke zaslužili v polni msri, saslužill so Jfh še več Zgodovinar Jih bo s vso upravičenostjo obtožil pregrešne ma lomarnoetl, kl nl hotela videti in sllšst! potapljajočegs se dels nerodnega telesa v tujini, ker Jih bo obsodil — po pravici — kot glavne krivee. Spominjam sa dv«h dogod kov, ki sta se odigrale v teku mojega !ansk«ga bivanja v sta ri domovini, v Ljubljani. Ko Js lansko polatjs prispela v staro domovina grupa ameriških Slovencev ob priliki isseljeniške-gs kongresa Je bila deležna povsod sljajnege sprejema: na Jeaenicah, vmesnih postajah,! LJubljani pa Jo J« pričakala U sočglava množica radov«dneŽ«v dalje zaatopnlk! mestne vlad« banske uprave, Itd. "Mile go-ste" sta posdraviii dvs godbi zastopniki krajevnih oblssti sploh Je Ml sprejem pompozen sljsjen — škoda le, ker n! bi Iskren. Tod« istočasno Js pri šlo Is Belgij« in Francij« okrog štlrldMMt slovenskih d«l«ve«v k I zanje nl bilo v«č kruha v tu jlnl, kl so s! bili s poslednjim franki kupili vozne listke sa pot domov — mislit«, da Js Imela "ofleMna" ali megarl tudi Mn«-oflcidne" stara domovina vsaj prijazno, bodrilno besedo s« nje? MiallU, da Jih Je sprejela, lepo, ljubeče kakor dobre mati sprajm« vračajoč« a« otro-ke? Kaj S«! Niti vid«ls jih n niti posneti Jih nl hotela, sa jim nl privoščila niti UitaSitn« bodrllne beesde, ki so je bili po- trebni bolj kakor rassušena se ml j s dežja! Zakaj taka? Zato, ker ea blll revni, ker so sad-nje franke vložili v vozne listke -- pri Amerikanclh pa je slu-la — dolarje 1 Kaj ni tedaj slovensko časopisje pravilo čl-tateljem, da ti Amerikanci predstavljalo milijonski »kapital, kt ga je trfba dobiti lz A-merlke v milo domovino? Na . "Slovenski Narod." Kakšni občutki ao me sgrabi-I tedaj, dovoU jaano po v« mo-a črtica "Lenart ni bil klican", kl Je bila priobčena v "Proaveti" dne 81., 7, in 1., a, 1981. lato poletje Je prišla ls Weat-fallje grupa otrok tamošnjih slovenskih delavcev — na počitnice, Kako revon, kako kla-vern je b|I sprejem teh otrok na jubljanskem kolodvoru — ln to navzlic * pozivom časopisja na svnost, naj se udeleži sprejema in pokaže, da ljudstvo v domovin! čuti s svojimi brsti v tu-Inl, kjer so primoranl s krvavimi Žulji se trdo boriti sa boren obstanek. Pričakala jih Je majhna gruplca ossb — spre-emnl odbor In par radovedne-lov. Nobene godbe, nič sentimentalnih In laskavih, prtlls-njenih govorov kakor ob sprejemu Amerlkanoev, Zakaj taco? AM sato, ker westfalski Sloveneo nl mogel nikdar plačevati narodu svoje narodne sa-vestl s - dolarji? VI tamkaj, kl pravite, da ate domovina, odgovorite nam 1 Povejte, ali Je to vašo grešno dla-krlmlnlranj« woatfalakih Slovencev (in tistih v Franciji, Belgiji in drugod, rasen v A-merikl) spMt opravičljivo? AH Je? Neopravičljiva dejanja a« nikdar (n nikakor ne dajo opravičiti i G. Rudolfu Kresslu pa ob koncu to le: Weatfalakl kakor tudi ameriški Slovenec sta mu dolžna zahvalo sa njegovo poštno, odkrito besedo o tem -r sa nas kot narodno celoto Uko Žalostnem poglavja o odnosih domovine do slovenskega Isse-IJeništval Ivan Jontsi. Razne zanimivosti Utlnsks molil vo na oblakih Da sna oerkev delati ss sebe Isvratno propagando, to vemo ln doživljamo vsak dsn. Da se pa posluftuje pr! Um tudi Uklh ureditev, zs kaUre bi pred sto leti morali gorati Še na grmadi, nl vsem snsno. Ob priliki evha-ristlčnegs kongrasa v Dubllnu so si himlsllll ImenlUn smerikan-skl trik r posebne leUla so na nočnem nebu probvajala gosU u-metne oblak«, na katere so potem močni reflektorji, po tri milijone eveč, produclrsll v razločni pisavi kratke latinske Izreke, n. pr.: "Adoremus, Olorifl-camus, Ii ae pisalo o malenkostih. Posebno pa ne o kuhinjskih ščurkih. Moj prijatelj Ga v rila priznava, da bi bilo naravnost m»olikano pisati sedaj o kuhinjskih ščurkih. In vendar se Je vsaj na lahko treba dotakniti tega grdega mrčeaa. Začnimo kar s dejstvi. Evo Izvleček iz zapisnika: Zapteaik St 1242 eejv odbora tovarn tik« rdo*# etraknvn* ivn* od S. Januarja IPZS. K totti. (iUde saStit* detavrov in etanovanjskih pogojev jo Mlo oklenjeno »ledene t . De ee ualMJo kuMnjeki Murki v dele vek th stanovanjih. je trrt« podraeti drug«* korak* . . Sedaj naravno, bo vsak člta-telj izvedel, kakšne težkoče je upravi tovarne povzročil navadni sklep. Naravno, da bf) vsak upravitelj, ki koraka z znanostjo in tehniko, odredil, da ae amejo ku-hinjaki ščurki uničiti v smislu zadnjih pridobitev tehnike in to bodisi na krkšenkoli način, z zastrupljevanjem ali s kakšno specialno tinkturo. Ali bsš upravitelj ni spadal k tistim, ki korakajo s znanostjo ln tehniko. Gavrila je bil celo mnenja, da Je ta upravitelj buržuj, k; v globini svoje duše nsstops proti napredovanju znsnosti. Sms trsi je za bolj učinkovito, du se da uničiti kuhinjske ščurke ročnim delom ter je dečo odredbo. Izdelal sle- PRIJAZEN DOM M. Ena Izmed Dugganovih povesti je bila o siromaku Slimu, ki je zavžival 'sneg', kar je pomenilo kokain. Slim, brezdomec, je pozimi postopal po newyorildh ulicah, se ponoči skril v stranišče, da um prebije noč. Ce ee je vie-gel ns tla. so gs našli in napodili. Sedeti je moral vedno pokonei, ko pa je zaspal, se je zgrudil ns tla. Zato je nosil s seboj vrv in se privezal, ds ns ts način niso opazili njegovega «i