Leto II., štev. 71 Po£?nfna p&vSatlranti V Ljubljani, četrtek dne 24. marca (921 Posamezna štev. 1 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno , . 180 S mesečno. ......15 . ca zased, ozemlje . 300 , n Inozemstvo . Oglasi za vsak oro ftSine stolpca (58 mm» 2 K «ali oglasi do 30 mm stolpca (58 mml 1 . Dnevnik Z5 gospodarstvo, prosveto 5 41 si (L Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/t, Telefon St 72. Usravnistvo: Sodna olica it. 6. Telefon it SI Račun kT. pošt «ok. nrad» itev. U Pred kritičnimi dogodki v v... 'J5 1 Zamotana politična situacija NEMCI UPRIZARJAJO NEMIRE, DA OPLAŠIJO ENTENTO. PARIZ, 23. marca. (Havas). Da- Okrog poldneva pa so zapustili de- lavci vseh ladjedelnic svoje delavnice,' sirskemu predsedniku pismo, v kate-da se zbero k skupnemu posveto- rem je označil pogoje za pristavek vanju. j demokratskega kluba na sporazum z Hamburg, 23. marca. (Wolff). La- j muslimani. To pismo je bilo objav-djedelniško vodstvo je do nadaljnje- j Ijeno isti večer v «Demokratiji». Vsled ga zatvorilo ladjedelnico Blom in " J" Voss. nes dopoldne se je sestala reparacijska komisija, da prouči nemški odgovor, ki pomenja očitno kršitev ver-ssillske mirovne pogodbe. Ta kršitev se nemudoma naznani zavezniškim vladam, ki bodo ukrenile vse, kar je potrebno. Pariz, 23. marca. (Havas). Odgovor nemške vlade na zahtevo repa-racijske komisije, naj Nemčija plača 20 milijard mark v zlatu pred 1. majem, je pravkar dospel. Nemška vlada zahtsvo odklanja. Pri tem zavrača cenitev še izvršenih plačil po komisiji in ugotavlja, da vztraja pri svoji cenitvi. Zahteva, da se sestavi komisija strokovnjakov, ki bo odločevala o stališčih obeh strank, izjavlja pa že sedaj, da nikakor ne more plačati. Pariz, 23. marca. (Brezžično). Reparacijska komisija je včeraj zaslišala nemške zastopnike. Govori se, da bo znašala zahteva, ki ss dne 1. maja izroči Nemčiji 90 milijard frankov v zlatu. London, 22. marca. (Reuter). Danes se je v zgornji zbornici pri tretjem čitanju brez debate sprejela reparacijska bili. Berlin, 23. marca. (Izv.) Nemške komunistične železniške organizacije so sklenile, da ne prepnste nikakih vojaških transportov, ker je prišlo že na več krajih do spopadov med vojaštvom in železniškimi uslužbenci, je pričakovati, da proglase železničarji generalni štrajk. B&RLIN, 23. marca. (Izv.) Z ozi-fom na kritičen položaj in vedno naraščajoče nemire je bila nemška vlada primorana proglasiti v vsi srednji Nemčiji obsedno stanje, ki je stopilo danes opoldne v veljavo. Berlin, 23. marca. Vodstvo večin-ikih socialistov objavlja manifest na delavstvo, da naj se vzdrži vsakih nepremišljenih korakov, ker bi na tak način oslabili ali onemogočili vsako akcijo vlade v tako težkem tre-notku kot je današnji. Hamburg, 23. marca. Danes opoldne so zasedli komunistični delavci ladjedelnic Blom in Voss ravnatelj-fcko poslopje in izobesili rdečo zastavo. Odstavili so delavske svete in izvolili izvrševalni odsek, ki bo vodil ladjedelnice. V drugih ladjedelnicah je bilo danes dopoldne mirno. Hamburg, 23. marca. (I?V-) Danes u"e F aemcwralSH uuo pou prea-je prišlo do spopada med delavci sedstvom Dav.dovio: izjavil obzalo-lsHipdplnire in nolHin. nri katerem ^nje. zaradi te indiskrecije, kar je Beograd, 23. marca. (Izv.) Nova USTAVNI ODBOR ODGODEN DO ČETRTKA. uvozna carinska tarifa je izdelana in Beograd, 23. marca. (Izv.) Včeraj segel načelni sporazum. OLli^tcr- SM* zvečer je bil poslal predsednik del na uvedba enotirnega sistema je bila, svet Prometni davek bo sploh od-mokratskega kluba Davidovič mini-; nedosegljiva, ker je bila proti temu ! P^ljen, zato pa bo azjo ......vsa opozicja in velika večina radi-,ostenqo državi neizpremenjem d(> kalne stranke. Z ozirom na zamota-! Jodki Z ozirom na velik odpo, v no politično situacijo in na splošno trgovskih krogih v celi državi je f -nervoznost, dsljc z ozirom na praz- naneno ministrstvo g^e nove toi-nike so seje ustavnega odboraod- Ke uvedlo redni pripr^I^ni pošto-godene do prihodnjega četrtka. f zaslišanjem inte^entov m tr- Beograd, k naniza današnji seji gorske komore Ker nase poljedelst-ustavnega odbora sc je nadaljevala j vo in industrija potrebujeta večje za-razprava 0 § 62. ustavnega načrta.! ščite, se povišujejo carinske postavke Republikanec Gjonovič kritizira dosc- j za boljše pridelke, ki bi mogli konku-danje režime. Izreka se proti federa-! rirati z domačimi, zlasti na vino in lizmu. Federalizem ima smisel v drža-1 na naše važne industrijske pridelke vi, ki jo sestavljajo različne narodno-1 j^or železo, fine čevlje, slamnike tega je prišlo do znatne napetosti z radikalskim klubom. Danes dopoldne je demokratski klub pod pred- ladjedelnice in policijo, pri katerem fr Jr, .V . ..... , je bilo 30 mrtvih in Aad 50 težko Daviaovic pismeno sporočil ministr- ranjenih. Delavci ladjedelnice so ho- ,skei?u Predsedniku f ... „ JU teli prirediti veliko demonstracijo, ki~°p e J5. P11 ^"»strsici sv.et' j sti, ki se potom federalizma žrle zava-^ Za časopisni paph carina odpade, jo je pa policija preprečila. Ko so kJer Je ministrski predsednik grajal, rovati, kakor je to primer v Švici. Na- ua 1 p nekateri delavci policijo dejansko na- da se mu niso pogoji demokratske-, dalje ima federalizem zmisel tam, kjer n~Hli nrvliriia ndHala salvo Raz- Sa kIuba JaviIi> Pr-dno so bili pre-.obstojajo velike razlike v gospodarski Ž^ s^ K^,^ javnosti. Z-dcva je ostala v*mi- |h serijalni strukturi.kake. države,ka- nistrskem svetu nerešena kor je to primer v Ameriki. Pri nas pa federalizem nima smisla. Tradici- cpeiovano napadli policijo. . p0p0jcjne sia jmeja 0jj3 i;}^ de- -—----- —-.- , Dresden, 23. marca (Izv.) V tukaj- mokratski in radikalski plenarne seje.' J? šnjem deželnem sodišču e eksplodi- ,v demokratskem klubu -e ic obso- ^F™10. pozabiti, da sta si fradicijona-,J npvipncti cfrni Storilci so ne- : •t ■••. •• 1 -?',1 ■liz(™ in konservatizem zelo bl zu in Pckienskl stro]' btonlcl 50 ne |Ja-a indiSKrecijn, ki jo je zagreail klu- kjcr jc vcliko tradicijonalizma, tam je znani.— _ |bov tajnik brez vednosti predsedstva ;malo demokratizma. Določevati histo- Lipsko, 23. marca. (Izv.) Ob 11. ■ in izrazila pripravljenost za popol-'rične meje in hstorične pokrajine, se i dopoldne je eksplodirala v dežel-; no poravnavo. V radikalskom klubu pravi ovirati demolcratizem Specijalni ™ —'■i''™" " n;,<»,otr,cc, K^r^Ko : pa se je zahtevalo, da morajo demo- interesi posameznih krajev sc morejo krati sprejeti sporazum z muslimani upoštevati pri samoupravnih oblast-brez rezerve in brez novih pogojev. iv!h- Radlka ,cc Pccanac se stnnia z 7 r»7irr,m nn ir> nri Ju cK^ri Vladnim predlogom # Zajedmcar dr. Drmkovic napram uri nem sodišču v Elisenstrasse bomba. Storilci neznani. Planen, 23. marca. (Wolf). V Ro-devisehu je bil davi ob 4. in pol izvršen atentat na mestno hišo, pri čemer je bila zadnja precej poškodovana. — Freiburg a. S., 23. marca. Danes dopoldne je bil izvršen v poslopju deželnega sodišča atentat z bombo. Eksplozija je povzročila precej škode. Ranjena je bila ena oseba. Eisleben, 23. marca. (Wolf). «Eis-lebner Tagblatt» poroča, da so razburjeni udeležniki nekega zborovanja napadli policijske uradnike, katere je moral osvoboditi močan oddelek policije. Nocoj so metali na policijo ročne bombe in streljali nanjo z revolverji. V največ jamah eis-lebenškega rudnika stoji delo. Berlin, 23. marca. (Izv.) V Eisleb-nu so komunisti zavzeli vse tovarne in ustavili obrate, vlak z vojaštvom, ki je šel na pomoč so komunisti napadli in ga zaustavili. — Ravnotako so komunisti napadli vojaški transport na progi Kassel-Halle. Mannsfeld, 23. marca. (Wolff). Po vlomu v deželni urad se je roparska tolpa na kolodvor napotila ter napadla in oplenila poštni urad, ki se nahaja tamkaj Z ozirom na to, da pri celi stvari ne gre za principe, ampak samo za taktično vprašanje, je upati, da se zadeva poravna. izjavam St. Radiča, l:i jc v dopisu srbski republikanski stranki desivuiral Drinkoviča, češ, da se ni nikdar odr; V političnih krogih je bilo tekom kel republikdanstvu, ugotavlja, da mu popoldneva opažati izvestno nervoznost — Beograd, 23. marca. ,20 par. Poštnina za poslovne papir-godba med Italijoin č^koslovaško.; • £ znašaIa ^ vsakih 50 gramov Pogodba vsebuje sečem točk, in sicer:,J ~~ _____________,, 1.) vprašanje trgovine in paroplovbe! P° 20 par, ravno toliko za blagov-vobče: 2.) določitev kontingentov za ne vzorce. Za priporočene ncailpt-izvoz in uvoz; 3.) pravno - finančno vc ce doplača en dmar. konvencijo; 4.) kredit Italije za češkoslovaško vlado v svrho nabave sirovin, živeža itd.; 5.) sporazum glede vrednostnih papirjev; 6.) konvencijo glede Berlis, 23. marca. (Izv.) Moskovsko poročilo «Rcte Fahne» naznanja koncesij 'in olajšav,'ki jih bo' uinvala datum za 3. kongres komunistične češka trgovina v Trstu, in 7.) izjavo internacionale 1. ju"'l glede paroplovbnih družb. — S to trgovsko pogodbo se je uvedla med obema državama klavzula največje po-godnosti. Določile so se dogovorne carinske tarife. Odstranile so se tudi obstoječe prepovedi glede uvoza n izvoza med obema državama. Kove poštnine v Moskvi. ZAGREB, 22 marce. Kcr.eom aprila ali pričetkom maja pridejo v Zagreb poljski umetniki, ki bodo priredili nekaj koncertov in seznanili naše občinstvo s poljsko umetnostjo. Med drugimi pridejo skladatelj Ludimir Rožicki, virtuozinja na violino Jelena Dubiszka, primadona varšavske ope- Trst, 23. marca. (Izv.) Današnji listi prinašajo obširna poročila o žalnih manifestacijah v^ Jugoslaviji, posebno omenjajo veličastno mani-festaciie v Ljubljani in Zagrebu. «Era Nuova» prinaša izvlečke iz poročil «Jutra», «Slovenskega Ns-rcda» in «Slovenca». Rim, 23. marca. (Izv.) Dcr.es se ja vršila konferenca poslancev vseh so-cijalic-tičnih frakcij. Predmet konference je bil razpust italijanske zbornice in vprašanje novih volitev. Konferenca je sklenila vložiti na vlado v imenu vseh socijilističnih frakcij naj. energičnejši protest proti razpustu cedsnje zbornice, ki ni v nobenem oziru utemeljen. V slučaju, da prida vendarle do razpusta parlamenta, je bilo v načelu sklenjeno, da nastopijo pri novih volitvah vse socialistične frakcije s skupno kandidatsko listo in to v razmerju rezultata glasovanja na socialističnem kongresu v Livornu. RIM, 23. marva. »Agenzia Štefani* objavlja uradno besedilo ministrskega sveta gicdc razdelitve volilnih okrožij v novozasedenlh pokrajinah. — Tukajšnje časopisje ni kaj posebno zadovoljno z razdelitvijo v Julijski Benečiji, posebno v goriškem okrožju, ker se boje majorizacije od stra-< ni SIovo.^-cv. Istotako priporočajo rimski listi vsem političnim strankam v naših krajih, da naj nastopijo pri ■volitvah enotno, ker samo na ta način bo moteočs varovati italijansko int^re^c "osvobojenega crmlia*. GENOVA. 23. marca. (Itv.) Znani itali'^nski anarhistični voditelj Erri-co Malateste nahaja sc žt nekaj me« sccev v tukajšnjih zaoorih. Ker sc js preiskava proti njemu cčividno zavlačevala. je pričel Malateste štraj-kati z gladom. Včeraj so sc raznesle po mestu vesti, da se jo anarhistu Malatesti stanje vs'cd prostovoljnega stradanja poslabšalo in da umira. Vse socialistične organizacije s» takoj proklamiralc nrotesini generalni štrajk, ki je takoj izbrahnil. Še tekom večera jc prišlo no soonadov med faSisti in soc^lirti. V IoTcsI. 1:?r so sc zbirali fašisti, so vrgli dclavci bombo, ki ie ubila e^o a ranila 20 oseb. Policija ie izvršila veliko število aretacij. Generalni štrajk se ie razširil ^o ^eh la^'c'c'n:eah, tudi pristaniški delavci v Spszii co se pri-družili *rc"?ralneinu Strdku. PERUGIA, 23. marcn. Po spopadu med fašisti in socialisti, so fašisti napadli tiskarno in uredništvo ;ocial:-stičnega glasila «La Battaglia», onn-stošii: redakcijo, a tiskarno zažgali. Tiskarna z vsemi stroji jc z*r 'la do tal. Z ozirom r.a doprodl-e je delavstvo vsera okrožja proglasilo centralni štrajk. CREMONA, 23. marca. Sccialir.fi o narcdli shod, ki so t—:--c;r!i skupno fašisti in klerikalci. Pri sm-padu je b;l ubit tn socialist, osra oseb je ranjenih. Beograd, 23. marca. Minister za re M. Bolinjzka-Levička in pianist oošto in brzojav je podpisal nove Vjof. Melzer. Udruženje jugosloven- poštne tarife za mednarodni promet. 5wh muz,k®v pnprav-,lo sve- o« iT, ;t; u: .)nni ,, ...u,,,. . can sprejem. Poljski umetniki bodo . —o-—. --• 1 o te| tarin, ki stopi v \eijavo s poscti]i tudi dnj0^ vc5ja mcsta v menjave perperov jc odloženo, ker 1» I. aprilom, se bo plačevalo za pisma na§i državi. Ta poset pomeni zbliža- v nekaj dneh o njem pretresal finančni v teži 20 gramov 1 dinar, za vsakih rije poljskeca in ineoslovcnskejca na- cdsek, nakar se bo o iem razpraviido nadaljnjih 20 eramev pa pol dinarja, roda. 1 tudi v ministrskem svetu. Beograd, 22. marca. Vprašanje iz- Po aiicksilskih slavnosfih Dopolnjeno je! i. Naš križev pot se je pričel, ko je dne 3. novembra leta 1918. prvikrat stopila na tržaška tla noga laškega generala Petittija, in pribili so nas na križ dne 12. novembra leta 1920. v Rapallu. Vse ono, kar se je vršilo včeraj, je bila le še komedija, farsa, ki so jo priredili laški službeni krogi križanemu laškemu prebivalstvu, da mu z blestečimi purami zunanjega sijaja zopet za nekoliko časa izbrišejo oči, da ne bi preveč čutil, kako mu je že in kako mu bo šele Trst, 21. marca. pri Sv. Justu in jo je opravil škof Bartolomasi, tisti, ki je v svoji na-cijonalni zagrizenosti prepovedal kako bo pa razpisala nove volitve, to je odvisno od tega, kako bo razpoložen jev narodu. + Odhod Narodnega kluba iz Beograda. «Obzor» poroča iz Beograda, da so po dhodu Drinkoviča in Šurmina iz ustavnega odseka od treba zadrgavati jermen okoli pasi., no poje, slovenske propovedi v mestu, da bi potovali vsi člani Narodnega kluba na tak način izbrisal vsak znak slo- iz Beograda v Zagreb. Iz krogov venstva v Trstu — citta italianissi- zajedničarjev se čuje, da se Narodni klub ne' bo vrnil v Beograd niti na seje konstituante, ker smatra, da je sprejetje vladinega ustavnega načrta gotova stvar. Opozicija ne namerava niti v konstituanti več nasprotovati vladnemu načrtu, ker ima vlada svojo večino, ki bo sprejela ustavo brez kakih važnejših izprememb. -f Zadnji poskusi. V beograjskih iaa. Kako sodijo Tržačani, Lahi, ne morda naši ljudje, o aneksiji, se je predobro moglo opažati tekom iz-prevoda. Godbr so poleg D' Annun-zijpve «himne», tiste, ki so napev zanjo ukradl: naši «Ti si, Minka, moja, moja* in se danes skoraj izključ- Trstu, sebnih incidentov. Mesto je bilo v zastavah, in kar je res, tako, kakor še ni bilo nikoli. Tujec, ki ne pozna Trsta, bi bil, sodeč po teh zastavah, Lahi, ki so stali ob straneh, pa se je čulo: «Va in malora, Itaiia!» («Poj-di k vragu, Italija!* Proglasitev aneksije je bila opol- prepričan, da je Trst tako navduše- j dne na Velikem trgu, ki je bil pač i^nKinnfU A** ~—.A rirJri liiirl^fvra ni ia hiln hii;. no italijanski, da se mora skriti pred njim sam Rim. Kdor pa Trst bolje pozna in še ve poleg tega, da so fašisti zagrozili, da vsakomur, kdor ne razobesi zastav, razbijejo stanovanje, trgovino, delavnico itd., pa vse tržaško navdušenje izgleda vse drugače. Saj so pod tem pritiskom razobesili italijanske zastave tudi naši ljudje, in še celo nacionalne italijanske, ker niso znali razlikovati med nacijonalno, ki je brez grba, in deželno, ki ima na srednjem belem polju modro obrobljen grb s savojskim belim križem na rdečem polju. Tako se je morala zavarovati* z zastavami tudi «Edinost», da je niso ponovno razbili, in ravno tako tudi naši zavodi, odvetniki, trgovci, obrtniki in zasebniki. Na jugoslovanski delegaciji v ulici S. Gjovanni, je visela jugoslovanska državna zastava, ki p poln ljudstva, dočim pa je bilo bližnja nabrežje že skoraj prazno. Pre-čitanje aneksijskega odloka z balkona namestništvene palače je sledilo vzklikanje množice, in potem seveda pokanje topov in drug hrup. Popoldne so razdeljevali prc'o- k parlamentarnemu delu. V to svrho se je dogovoril tudi z narodnim klubom. Dr. Korošec brje računa, da bi ce klerikalcem, zajedničarjem in Ra-diševcem moglo celo posrečiti, da — vržejo Pašičevo vlado 1 Kdaj naj se izvrši ta eksplozija, o tem si «za-rotniki* še ni:o na jasnem. Zaenkrat so tudi zajed p i čar ji zbežali domov in gospod Korone: je sam, zelo sam. Beo- je menda preveč bodla v oči laške fa- j narnih stiskah, Oicf 1C i O n-flflln^irt^-Jrt !«-» rs ^ 1 — »i_______ ___l_1_ šistiške prenapetneže, in so jo zato, pač po kakem migljaju, zvili okrog droga, da je skoraj ni bilo za spoznati. Češkoslovaške zastave so visele povsod nemoteno. Fašisti so kontrolirali po mestu in spodnji okolici, ali so povsod razobešene zastave. Za to kontrolno delo so imeli na razpolago avtomobile Dreherjeve pivovarne in pa Weissove manufak-turne tvrdke, tiste, ki pošilja drugače iste svoje avtomobile, nakrcane z hlagom, v — Ljubljano. Kako je bilo tržaškemu prebivalstvu pri duši ob tej aneksijski komediji, je najbrže dokaz, da včeraj, ko se je pomikal izprevod izpred velike vojašnice na Oberdankovem trgu, po ulici XXX ottobre na Veliki trg in potem k Sv. Justu in zopet nazaj, med vso ono ogromno množico, ki je stala po ulicah, ni bilo videti niti pet odstotkov ljudi, ki bi bili nosili italijanske znake. Udeležniki izpre-voda in mladina so pač nosili ko-karde in trakove, a drugače je bilo le redkokje videti kak znak. Nataknil si ga je tudi kak naš strahopetnež, ki pa ga je potem sramežljivo stisnil v žep, ko je videl, da ga ne nosi ogromna večina Lahov samih. V izprevodu je bilo pač par sto zastav in zastavic, ali društva so bila zastopana le po par osebah in večina udeležnikov izprevoda je prišla od zunaj. Bilo je nebroj zastopstev iz Italije, a tudi istrska laška gnezda sprejem misarijatu. Mesto je b;lo rečer razsvetljeno in na obeh velikih vojnih ladjah, na dreadnoughtu «Duilio» in oklopni križarki «Vittorio Emanuele» so žga-li umetni ogenj. Razsvetljava je bila res sijajna in je morala stati ogromne vsote, s.aj je gorelo na sto in sto-tisoče električnih žarnic. Posebno sijajno je bila razsvetljena tudi mestna palača — seveda, kaj zato, če je ! drugače mestna uprava v talcih de- uradni- štvo m ostalo nameščenstvo nikdar ne dobi plače prvega v mesecu; za slavnosti, za «feste», pa je vedno dovolj denarja! Umetni ognji in razsvetljava so naravno imeli dovolj gledalcev. Dočim je bilo opoldne, kakor rečeno, razun Velikega trga, po nabrežjih precej prazno, se je zvečer vse trlo občinstva od zelenega mosta do ribje tržnice in ravno tako tudi na Velikem trgu. Okrog desete ure pa so se nabrežja kmalu začela prazniti, in opolnoči je bilo po ulicah že precej tako, kakor navadne večere, da-siravno so oblasti v svrho proslave aneksije odpravile policijsko uro za to noč. Danes je v mestu čisto navadno življenje, in le še zastave, ki vise še tupatam, spominjajo, da se je proslavljala včeraj «i'annessione deli' italianissima». Minul je torej tudi ta dan, in vrača se vsakdanje življenje. «Per se-(«za vedno*) se je kričalo včeraj po Trstu, ali to vsakdanje življenje pa zveni vse drugače, in prepričan sem, da ogromna večina tržaškega laškega prebivalstva ni mislila tako včeraj, ne misli danes in ne bo mislila jutri, ker Ie predobro čuti, da bi pomenjal ta «per sempre* gotovo smrt Trsta. Za nas Jugoslovane pa je stvar itak jasna in naša pot je začrtana. Laški državljani so bila močno zastonana; seveda da smo' Jarera nase«? "arinjenega go- 1 _ ' »-» o r- nritif L-O \r flnm O t 1 irr/"V__ so se pokazala, da imajo tudi ona svoje fašiste in par liric za ono krpico na palčici. Ker je bila v izprevodu tudi vsa šolska mladina razun ljudskih šol, in ima vsak razred svojo « zastavico*, je bilo število zastav seveda precejšnje. Cerkvena slovesnost s «Te Deu-mom* je bila že v soboto popoldne spodarja nas pritiska k tlom, ali ugonobil nas ne bo, kakor nas ni ugonobil jarem prejšnjih naših narinje-nih nam gospodarjev. In čim težji bo ta jarem, čim hujši bo pritisk, tem žilavejši bo naš odpor. Prej ali slej mora priti tudi nam tisti dan, ko se ga otresemo in potem: Eja, eja, eja! Alala! Politične beležke najvažnejše centralizmu, -f Fantastične vesti o «krizi* v v ustavnem odseku demokratskem klubu širi zadnje ča- ustavno vprašanje o se zlasti klerikalno časopisje. Danes oziroma decentralizaciji in to na ta smo čitali, da je ali da bo celo od- način, kakor so se sporazumele vla- stopil Ljuba Davidovič kot načelnik dine stranke. Zato ni danes nobenih kluba. Kakor nam javljajo iz Beo- zaprek več, da ne bi konstituanta orada so vse te vesti gladko izmiš- sprejela v odseku izdelane ustave, in ljene. -f Rekonstrukcija Pašiceve vlade je po izjavi zagrebškega «Obzora» popolen poraz opozicije. «Obzor» namreč piše: Pašič slavi Pyrhovo da se začne na temelju centralistične ustave organizacija naše države. Opozicija je popolnoma razbita, nje ali ni v Beogradu, ali je tam, pa se pripravlja na odhod, ali pa se naha- zma nižjim razredom srednjih Sol. Novi ml,v dinski list ima hvalovredno nalogo, da očvrsti mlamg» največja mo od strank, ki prinašajo mlekc r f®."41?'1 V* SlK trg. Mlekarice, ki pr.našajo ^c '^ udi velikanske mnozme ko^ze. Ap strankam na dom, se bodo oprostile ITlT! " celi svet. Zedinjene države severne Amerike izvažajo pšenico, pšenično moko, oves in koruzo. Kanada izvaža pšenico, koruzo in oves, Indija in Avstralija pše nico, Zelandija oves, Cile pšenico in ječ men, Maroko. Algir in %ipt pšenico. Ta razporedba je bila merodajna pred vojno. Danes je Rusija skoraj izločena iz svetovne trgovine. Po razpadu Avstro-ogrske je TOstala Jugoslavija največja dobaviteljica zrn;« na evropskem jugovzhod i. Izvaža velike množine različnega zrnja, do seda; se ji ni bilo treba boriti za odjemalce, a bližamo se predvojnim prilikam ko bo moral prodajalec iskati kupca in n« o-bratno. Treba bo tudi glede žita in drugih živil premagati tujo konkurenco. Da jo bomo premagali, se moramo začeti za- ranjena. Nevarno'je ranjen šef fi- nimati za svetovni trgin njegova poro- nančne uprave Radul Radulovič, ki je nosil blagajno, v kateri se je nahajalo 2 milijona dinarjev, katere so razbojniki odnesli. Po vseh okolnostih sodeč, so bili razbojniki dobro infor-' mirani o prevozu denarja, ker so takoj, ko so zaustavili avtomobil, zahtevali izročitev blagajne. * CELA VAS POGORELA. V ponedeljek je grozen požar uničil Knežjo vas pri Dobrniču na Dolenjskem. Od 20 hišnih številk je ostalo le nekaj manjših objektov. Tudi cerkev je pogorela do taL Požar, ki se je vsled vetrovnega vremena hitro širil, je uničil ljudem vse: poslopja, živež, krmo, obleko in kmetijsko orodje. Beda je velika. * NESREČA PRI ZIDARSKEM DELU. Pri stavbenem delu v graščini Fužine pri Ljubljani se je delavec Jernej Cimperman ^^o """esre-Ql. Noseč malto je padel z odra ter zadobil pri tem težke notranje poškodbe. Zlomljena rebra so mu predrla pljuča. Nezavestnega so prepeljali v tukajšnjo bolnico, kjer je čez par ur umrl. * DVE SMRTNI NESREČI. Na Zabjeku je bila okrog pol 11. ure dopoldne povožena 31etna Melita Ha-tovšek in je bila takoj mrtva. Okolu pol 12. ure dopoldne pa je neki kmet-ski voz na Marijinem trgu nad Ur-bancem do smrti povozil 91etno Angelo Zupančič, ki se ni mogla umakniti vozu, ki je pridrvel po Miklošičevi cesti z največjo hitrostjo. * OGENJ, ki so ga povzročile iskre iz rajhenburške rudniške lokomotive, je 21. t m. popolnoma upepelil pošlo-" posestnika Mihe Senice iz Senovega. Da se ni —"lila še večja nesreča, se je zahvaliti samo rudniškim delavcem, ki so z velikim naporom ogenj omeiili. * SEDEMLETNI DEČEK PONESREČIL. Na Vrhniki se je ponesrečil 71etni učenec tamkajšnje ljudske šole Ivan Krašovec. Prišel je vsled neprevidnosti pod težak tovorni voz. Kolesa so mu raztrgala trebuh, tako da so mu izstopila čreva. Smrtno ranjenega dečka so prepeljali v ljubljansko javno bolnico. * ZA VRATEN NAPAD. V noči na Jožefovo sta 651etni bajtar Josip Pečnik iz Arveža in njegov sin Alojzij s koloma napadla rudniškega delavca Antona Sternaka, ga najprej pobila na tla in potem, ko ni bil takoj mrtev, še ustrelila v prsi. Ster-nak zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke. * UBOJ. Iz Rajhenburga nam poročajo: V petek 18. t. m. se je zgodil v vinogradu Petra Slivška na Dolah pri Vidmu težek zločin. Po delu v vinogradu so se delavci močno na-srkali dobrega lanskega vinca. Posledica je bil prepir, tekom katerega je bil Josip Černelč iz Raven z nožem zaboden v srce, da je kmalu izdihnil. Cemelč je bil sicer miren fant in snlošno priljubljen. Sla, da ne bomo nepripravljeni in neiz-vežbani. Pr. Zetenik. _ pomanjkanje drobiža. Iz Beograda se nam poroča: Generalnemu inšpektoratu finančnega ministrstva prihajajo protesti in pritožbe zaradi nezadostne cirkulacije drobiža po pol dinarja in 1 dinar. Pomanjkanje drobiža v cirkulaciji ni o-pravičeno, zato tudi krivda glede pomanjkanja ne zadene finančnega ministrstva ali Narodne banke, ker podružnice Narodne banke razpolagajo z do voljnimi količinami teh novčanic. Cirkulacija teh novčanic bi lahko znatno pospešile banke in denarni zavodi, ako bi prevzele večje količine teh novčanic ter jih zamenjavale po svojih blagajnah. = Dviganje madžarske krone. Sedanji madžarski finančni minister Hegedtis je izdelal dalekosežen načrt za ozdravljenje madžarskih državnih financ. Glavne poteze tega načrta smo že podali. Načrt se že izvršuje in kaže ugoden vpliv na stanje madžarske krone. Pred tem načrtom je stala madžarska krona al pari z avstrijsko, sedaj pa je za 100 madžarskih kron plačati 177 avstrijskih kron. — Za hitro odpravo železniških trans portov. Ministrstvo saobračaja je izdalo stroge naredbe železniškim ravnateljstvom, zlasti pa zagrebškemu, da se morajo dohajajoči vagoni čimprej odpravljati in sicer brez izjeme po vrsti, kakor so prispeli = Carinsko skladišče v Osjeku. V Osjeku se zgradi veliko carinsko skla li-šče. = Avtomobilski promet. 60 ruskih inženirjev beguncev je ustanovilo koman-ditno društvo, ki vzdržuje osebni avtomobilski promet po krajih južne Srbije in Makedonije. Promet funkcionira dobro. = Obdačenje stavbišč. Da se prepreči špekulacijo z stavbišči, pripravlja finančno ministrstvo zakon o obdačenju stavbišč po njihovi vrednosti. =» Zadrugar. V Trstu je začel izhajati »Zaarugar*, vestnik »Delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo*. Izhaja enkrat na mesec ter stane letno za člane 1 liro, za nečlane 2 liri. = Agrarno-reformne zadeve. Opozarjam » občinsvp, da se morajo vse prošnje in pritožbe in drugi spisi, tičoči se agrarne reforme na Štajerskem in v Mežiški dolini, pošiljati okrožnemu agrarnemu uradu v Maribora. Direktno dopisovanje ministrstva za agrarno reformo je nedopustno - in samo zavlačuje rešitev. = špediterji in Državni Gospodarski svet. Zveza špediterjev Jugoslavije je odposlala v Beograd na ministrstvo za trgovino in industrijo obsežno spomenico, v kateri zahtevajo zastopstvo v Državnem gospodarskem sveta, ker se rav no ▼ špedicijskem obratovanju osredo-eujeta carina in promet «= Nadprodukeija premoga na' Češkem. Okrožni odbor rudarjev v Kladnu jav lja, da se mora v kladcnskili pn-megov nikih delovni čas radi nadprodukcij? pre m oga znižat L — Razstrelilni smodnik ia vžigalna vrvica za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima zopet na razpolago večjo množino navadnega in ojačenega razstrelilnega smodnika ter manjšo množino dinamona kakor tudi vžigalno vrvico. Interesenti naj takoj prijavijo svojo potrebo. = Koakars »Svetle«. Na predlog Slovenske eskomptne banke v Ljubljani je bil proglašen konkurz nad firmo »Svetla*, Za konkurznega upravitelja je postavljen odvetnik dr. Lovrenčio. Pravi vzrok kon-kurza je večmilijonska globa, na katero je bila tvrdka obsojena, ker njen družabnik Markovich ri prijavil vseh sijalic za odmero trošarine. Kakor čujemo, obstoji na še vedno možnost, da ne bo konkurz sproveden, ker se snujejo sanacijski načrti = Češko-avstrijska trgovinska pogajanja. O pogajanjih za trgovsko pogodbo med Coškoslovaško in Avstrijo, ki se vršijo te dni je priobčil češkoslovaški trgovinski minister, da je pričakovati da se glede prednostnih klavzul še pred veliko nočjo sklene pogodba. Pogodba ima vsebovati: 1.) obojestransko listo za uvoz in izvoz prostih predmetov; 2.) listo onih predmetov, glede katerih še ni mogoče dovoliti prostega prometa; tu se dovolijo obojestranske olajšave; S.) listo prepovedanih predmetov, posebno živil: moke in sočivja. Glede premoga in sladkorja se sklene posebna pogodba. O prometu z lesom se posvetuje poseben komitd. Glede trdega lesa iz Slovaške se zasigura za izvoz v Avstrijo posebna ugodnost V najkrajšem času se izvrši reforma carinske tarife. Končni cilj je odprava režima izvoznic izvzemši glede malega števila predmetov. Češkoslovaška namerama skleniti tudi z Ogrsko trgovinsko pogodbo, ki pa bo v finančnem oziru povzročila velike težkoče. = Nabava motorskih čolnov za vojno mornarnico. Odelenje za mornarnico v Zemunu razpisuje na dan 25. aprila t 1. pismeno ofertalno licitacijo za nabavo naslednjih motornih čolnov: 6 malih motornih čolnov za osebni promet in potrebo hidroaviatike, 8 srednjih motornih čolnov za osebni promet ter 4 srednjih in 2 velikih tovornih motor, čolnov za prevažanje ljudi in blaga z motori na olje. Natančnejše podatke objavljajo »Službene No-vine» z dne 22. marca št. 64. = Viničarski red za Slovenijo. Poverjeništvo za socialno skrb je izdelalo osnutek novega viničarskega reda, ki naj po socialnih načelih uredi viničarsko vprašanje. O tem osnutku se je vršila v Mariboru posebna enketa, katere so se udeležile razne strokovne organizacijo, zastopniki političnih 6trank in interesi-ranih uradov. Zastopniki so se izjavili za osnutek, ki naj se dopolnjen z nekaterimi izpremembami v dodatku nared-Denim potom uveljavi. = Semenj na Dolih pri Litiji Na Dolih pri Litiji se bo vršil semenj za živino in blago v torek po beli nedelji dne 5. aprila, in ne kakor običajno. = Velik trgovski shod v Maribora. Trgovci, kateri nameravajo dne 17. aprila t. 1. v Mariboru se vršečega trgovskega 6hoda udeležiti, prosimo, da to takoj javijo trgovskemu gremiju v Mariboru, da se še pravočasno morejo preskrbeti prenočišča. = Represalije Nemčije. Iz zanesljivega vira vedo poročati praški listi, da Nemčija pripravlja napram antanti trgovske represalije. Sklenjeno je prepovedati uvoz francoskih vin v Nemčijo. = Za povzdigo poljedelske produkcije v Češkoslovaški Naš list je že poročal o široki zasnovani akciji vlade v Pragi, s katero misli na vseh krajih republi'' uvesti tečaje in predavanja, kako dvigniti poljedelsko produkcijo. Za ta predavanja je določena znatna državna podpora. Tej akciji, ki naj dvigne interes in voljo poljedelskega prebivalstva za racionalnejšo obdelovanje zemlje, se pridružuje druga akcija kateri služi prva za podlago in ki se naj v poznejšem razvoju medsebojno podpirata in izpolnjujeta. Poljedelsko ministrstvo je izdelalo zakon o preskrbovanju umetnega gnojila za leto 1921. Zakon je bil sprejet že koncem leta 1920. Zakon pravi, da se pri proljedel-skem ministrstvu ustanovi poseben fond od ene milijarde kron za nakup umetnega gnojila. Ta fond vodi in upravlja po seben načelnik s pomočjo sosveta, katerega imenuje poljedelsko ministrstvo v sporazumu s trgovinskim ministrstvom. V ta fond prispeva država 30 milijonov kron, ostali znesek pa se sestoji iz raz nib prispevkov in dohodkov: kakor iz prodajne cene gnojila poljedelcem, ki «c določi po prodajni ceni poljedelskih pro duktov, iz izvozne takse za izvoz semen, hmelja, stavbnega lesa itd. Vlada upa s tem zakonom dvigniti vrednost in količino poljedelskih produktov za pet milijard kron, kar bi značilo v narodno-go-spodarskem življenju prebitek štirih milijard. = Ukinjen je vezane trgovine v Češkoslovaški Praška vlada je dvignila prepoved uvoza bencina, petroleja, strojnega olja, asfalta, vaselina in mineralnega ga voska — Kontrola premogovnikov v Angliji Angleška zbornica je sprejela zakonski načrt, s katerim se ukinja diiamo zorništvo nad premogovniki = Prekomorska zveza Tr8t-Newyoric. S 1. majem začno na črti Tret-Newyork zopet redno voziti brzopamiki za oseba in blago. Borza 23. marca Zagreb, devize: Berlin izplačilo 251 do 232, Milan 547 do 548, London 552 do 554, Newyork kabel 143 do 144, ček 142 do 142,50, Pariz 995 do 1010, Praga 190 do 191, Švica 2400 do 2475, Dunaj 21,35 do 21,40, Budimpešta 47. Valute: dolar 137 50 do 139, avstrijske krone 22 do 22,50, rublji 70 do 75, češke kron« 182 do 186, franki 960 do 970. napoleondori 460, marke 227 do 228. Blagovna borza: pšenica 75 kg S odst primesi franko postaja Zagreb 1080, oves paritet Zagreb 100 kg 400, koruza franko Zagreb 480, franko vagon Maribor 520, moka nularica franko postaja Zagreb 1550, pšenični otrobi franko vagon Zagreb brutto za netto 345, koruzna kaša franko postaja Zagreb 750, prima svinjska masi paritet Zagreb s sodi 4500, suha slanina brez ambalaže 4300, slanjia osoljena brez ambalaže 4050, prima suho meso brez glave in nog 3350 brez ambalaže, kristalna soda 100 kg franko Zagreb 626. denar blago Banka za Primorje . . , 925 950 Hrvatska eskomptna banka . 1400 1424 Jugoslavenska banka . . ■ 558 66a Ljubljanska kreditna banka . 910 950 Praštediona ...it Rečka pučka banka . i • Pksploatacija drva > ■ ■ Gutman ..»»tri Slavonia ..»■••» Srpska banka . s • * 11200 11230 420 424 1450 1450 1195 750 103 420 2050 710 62iO 660 770 14f0 1180 735 100 405 1900 690 640 750 Poljedelska banka . i s Trgovsko-obrtna banka • s Jadranska banka . . * • • (joranl.i ...... » Oubrovačko parobrodno dr. Slovenska eskomptna banka Narodna šumska Industrija Dunaj, devize: Berlin 1119 do 1125, Curih 12075 do 121'25, Budimpešta 261 do 263, Bukarešta 945 do 955, London 2765 do 2785, Milan 2752'50 do 2772'50, Newvork 708 do 712, Praga 929'50 do 935 50, Zagreb 475 do 479, Varšava 94 do 96, Pariz 4950 do 4990, Sofija 870 do 880. — Valute: marke 1119 do 1125, franc. franki 4940 do 4980, švicarski franki 12025 do 12075, ogrske krone 258 do 260, lire 2745 do 2765, funti 2762'50 do 2782'50, dolarji 703 do 707, levi 845 do 855, dolarji 703 do 707, dinarji 1890 do 1910, ?ehoslov. krone 927'75 do 933'75. Avstr. kronska renta t • • ■ , majska renta . « • • « 99 75 Ogrska kronska renta . i • • 259 — V. avstrijsko vojno posojilo . » 78.25 Turške srečke...... % 3980.— Avstr. kred. zav. za trg. in ind. I715-— Anglobanka .»*»»>»• 1800-— Bankverein •<<■«••« 1300.— Landerbank 32' 0.—• Avstro-Ogrska banka . . • « 5010-— Bosanska zemaljska banka t » 1760,— Zivnostenska banka . • . • « 3840 — Državne železnice < » > • • 5580-— Lombarde ..!*•••• 3775*— Alpine-Montan . : s : • • • 8200 — Praška železna industrija t > 15000*— Trboveljska premogokopna « > 5000-— Leykam. papirnica . . . • « 11930'— Kranjska železna industrija t • 10300-— Zenica-železo....... — •— Berlin: Italiia 243'75 do 244*25, Pariz 435'65 do 435*90, Švica 1063'90 do 1066'10, Dunaj 16'73 do 16'77, Praga 82*025 do 82'125, Budimpešta 22'72 do 22'78, London 244'25 do 244'75, Newyork 62'43 do 62'57. Praga, devize: Berlin 12T75 do 123 25, Curih 1313'50 do 1316 50, Budimpešta 28'75 do 29'75, Bukarešta 103'62 do 105'12, Beograd 209 50 do 211'50, London 300 do 302, Milan 293 do 295, Dunaj 10'70 do 11'70, Newyork 76 do 77, Varšava 1075 do 1175, Pariz 530'50 do. 533'50, Sofija 92 50 do 93'50, Zagreb 52 do 53. — Valute: marke 121'75 do 123'25, švic. franki 1308'50 do 1311'50, franc. franki 52750 do 530'50, Ieii 103 62 do 105, dinarji 200"50 do 250'50, funti 298 do 300, lire 290 do 292, avstrijske krone 1070 do 1170, dolarji 75 do 76, poljske marke 975 do 1075, levi 88'25 do 89. Curih: Berlin 9'40, London 23'02, Milan 23'—, Praga 775. Budimpešta 2'10, Zagreb 4'10. Bukarešta 8'10, Varšava 0'90, Dunaj '165, avstrijske kfrone 1'10. Vremensko poročilo Liobltana m naH moreni Dan a i aS CJ o c o © s e , Is* a ji Vetrovi Nebo S B » ca S « a ra a- 7. nri 744-5 -O 5 brez vetra megla 23. marc 14. ari 744"» 117 aL jogvih. juno o 21. ari 746-9 S8 m ' . Sreda a včerajinia temperatnra 8 0, normalna 6 i Vremenska napoved: lepo mirno vreme Kolnce nha-i ob & :G ian»i» ol> ig-18 Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik .Vit F. Jelene. 19 Hugh Conway: Iz teme v Roman. Dasiravno je napol Italijanka, so njene navade, njeno vedenje, angleške. Angleški soprog bi bil naj-bolji zanjo. Menim, da še niste govorili o ljubezni ž njo, kaj?» «Nisem imel prilike. Ni pa dvoma, da bi bil to storil, toda odpeljali so jo proč, kakor hitro sem se seznanil ž njo.» «Da, moja navodila za Terezo so bila stroga. Samo pod tem pogojem sem dovolil Pavlini bivati na Angleškem, da ji je popolnoma poslušna.» vini? Tako blazno sem hrepenel, da bi imenoval to krasno dekle svojo, da bi, mislim, če bi mi Ceneri povedal, da ni nič vredna in osramočena med ženskami, vseeno rekel: «daj-te mi jo in pustite da prične kot moja žena živeti novo življenje.* Moški store take reči iz ljubezni! «Zdaj pa še nekaj gospod Vang-han», je rekel Lah, odtegnivši roko iz moje: «moje drugo vprašanje vas bo presenetilo. Vi ljubite Pavlino in misiim, da ona ni indeferentna do vas — Umolknil je, meni pa je srce močno bilo ob tej misli. «Ali vam vaše razmere in načrti dovoljujejo, da bi se kmalu — takoj Dasi je ta človek govoril, kakor da i poročili? Ali moreni ob svojem po-i impl nrvnnlnrv narl c.rnia rtp. ■' vrr.tku na kontinent čez nekoliko dni bi imel popolno oblast nad svojo nečakinjo, doslej še ni izpregovoril besedice, ki bi pokazala vsaj nekoliko naklonjenosti do nje. Bila je, kakor da bi mu bila tujka. «In zdaj upam», sem dejal, «mi bo dovoljeno videti jo, ali ne?» «Da — pod gotovimi pogoji. Mož, ki poroči Pavlino, se mora zadovoljiti, da jo vzame tako kakor je. Ne sme ne povpraševati, ne poizvedovati o njenem rojstvu in rodbini, ne o njenih mlajših letih. Zadovoljen mora biti vedeti, da je poštena dama, da je jako lepa, in da jo on ljubi. Ali bo to zadostovalo?» Zahteva je bila tako čudna, da sem se pri vsej svoji ljubezni obotavljal. «Naj rečem še' ioliko», je pristavil Ceneri, <;dobra je in čista — njen rod je vašemu enak. Sirota ie in edini njen sorodnik sem jaz.» «Zadovoljen sem», sem vzkliknil fn iztegnil roko, da sklenem pogodbo. «Dajte mi Pavlino, več ne zahtevam.* Zakaj ne bi bil zadovoljen? Kaj mi je bilo treba vedeti o njeni rodbini, njeni preteklosti, njeni zgodo- zaupati njeno bodočnost popolnom? v vaše roke?» «še danes bi se poročil ž njo, da bi bilo mogoče», sem vzkliknil. «Tako nagli ni treba, da bi bili — ali pa bi mogli urediti in pripraviti vse potrebno, rečimo, do pojutra-njem?» Strmel rem v~nj skoraj da nisem mogle verjeti, ali ;em prav slišal ali ne. Dr. bi se v malo urah poroči! s Pavlino! Za tako rrečo mora pač nekaj tičati! Ceneri mora biti blazen! In vendar, kako bi tudi mogel zavrniti svojo srečo iz rok blaznega človeka? «Samo ne vem, ako me ona ljubi — ali bo zadovoljna?» sem zajecljal. «Pavlina je poslušna in bo storila kakor želim. Snubite jo lahko po poroki namesto pred njo.» «Ali pa se more zgoditi v tako hitrem casu?» «Če prav vem, je siogoce kupiii reči, ki se jim pravi posebno dovoljenje. Čudite se mojemu nasvetu. Moram se malone nemudoma vrniti v Italijo in potem sami lahko ivpre- gBBaBMMiBMBBi vidite —■ ali mi je mogoče v teh okoliščinah pustii Pavlino tukaj s samo služabnico, da pazi nanjo? Ni, gospod Vanghan, najsi je videti jako čudno, vseno jo moram pred svojim odhodom ali videti kot vašo ženo ali jo pa moram vzeti s seboj. To poslednje utegne biti nesrečno za vas, zakaj tukaj se lahko oziram samo na sebe, doma pa bi bržčas vprašal še druge za svet in bi morda spremnih svoje mnenje.» «Pojdimo k aPvlini in jo vprašaj-mo», sem rekel in nepotrpežljivo vstal. «Gotovo», je rekel Ceneri resno, «takoj greva.» Dotle sem zdel s brbtom proti oknu. Ko pa mi je svetloba bolj raz- svetlila obraz, se-n opazil, da me italijanski doktor jako pozorno motri. «VaŠ rtr?Z SC' mi Vidi prav znan,! valo za njegov povzdfo. Bavilo se bo gospod Va-ighj.\ dasi se ne morem ,tudi z. rs;emi vprašanji, ki zadevajo spominjati; kje bi vas videl.» Povedal mu, da me je moral videti tam pri San Giovaniju, ko se je razgovarjal s staro eTrezo. Spominjal se je +istega dogodka in jc bil videti zadovoljen. Nato sva poklicala izvoščk? ter so odpeljala na novo Pavlinino stanovanje. Ni bilo tako posebno daleč. Čudil sem se, kako to da na Razne vesti *SOCL\LNO-GOSPODAIiSKO IN KULTURNO ŽENSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI. Dne 17. t. m. je bil izredni občni zbor «Sloge», ki je soglasno sklenil reorganizacijo ' «Sloge>, v «Socialno-gospo-darsko in kulturno žensko drtfstvo«. Namen novega društva je glasom § 2. nra vil: «Namon društva je, da pospešuje kulturni, socialni in gospodarski razvoj slovenskega ženstva. Ta namen hoče doseči s tem, da bo izdajalo periodične publikacije in knjige; da bo prirejalo predavanja in poučne tečaje iz vseh p.t nog kulturnega in socialnega življenja: da bo nastopalo za politične pravice žen. ne da bi se te vezalo na katerikoli politično stranko; da bo snovalo lastne go spodarske naprave; da bo podpiralo vsa stremljenja, ki so v skladu z njegovim namenom in bo posvečalo raiv^čjo pozornost socialnemu položaju žen in deio- bo p Iz teh določi) jo jasno razvidno, da hoče novo društvo oživeti moderno žensko gibanje med Slovenkami. Zato vabimo vse žene, ki jim je na tem, Ja sodelujejo po svojih močeh in zmožnostih za napredek ženstva in naroda, da pristopijo k društvu. Vsaka, ki se zanina i . .. . holf^ne Fm za žensko gibanje, naj.se javi, dobila boJ7°P;f i? Prsne D01eciRe- tna vsa potrebna pojasnila. Odhnrm-e seie SieK.enica J K.. Svetkova, Helena Skujjeva, Milka Uri-bergerjeva in dr. Anjuta Zalokarjeva, odbornicc; Vita Zupanč;čeva in Lea Ko-balova za namestnici; Iva Logarjeva in Klementina Vehovčeva za pregledovali:i računov. " VOJNA ODŠKODNINA AMERb ŠKIM JUGOSLOVANOM. Iz Beograda nam javljajo* Ameriško vojno ministrstvo razgiba s posredovanjem našega ministrstva vnanjih zadev. da se morajo podatki o onih zavarovanih ameriških delavcih, naših državljanih, ki so padli na zapad-ni fronti in katerih seznamek je ame*; riško vojno ministrstvo predložilo i Beogradu, izpolniti pri sodiščih in iz-v polnjeni vrniti ameriškemu vojneimj ministrstvu v svrho izplačila zavarovalnin^ Vsak naš državljan, čigar sin jc padel kot ameriški vojak, dobi zavarovalnino v znesku 10.000 dolarjev, to je približno 1,400.000 jugoslovanskih kron. Ste prehlajeni ? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašlj?te? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Feilerjev Elza-fluid! Šest dvojnatih ali dve veliki specialni steklenici 42 K Državna trošarina posebe. — Zagorski sok Odborove seje imajo nisem naletel niti na eTrezo Pavlino. Bržkone sta odstajali doma, da bi me ne srečali. «A!i ne bi hoteli počakati v veži za en hip?» je vprašal Ceneri, ko sva stopila v hišo.» Grem in pripravim Pavlino na vaš prihod.;> Mesec dni bi bil čakal v brlogu z nado na tako nagrado; in sedel sem na poliran mahagonov stol in ugibal, sem li še pri pravi pameti. Zdajci je prišla stara Tereza k meni. Težka da je bila bolj prijazna kot poprej. (Dalje prihodnjič.) svojih potih I ''ružtva so J"avnc' dostop na seje režo n f i n ' elan'ee i" £C J''1 lahko udeleži . 1 ' Tlnsvetovnlnim n]"«nm Dnlrler r. i m UJP|0 6 posvetovalnim glasom. Dokler nima društvo svojih prostorov, bodo oorove seje v šentjakoljski šoli, II. nadstropje. Prva odborova soja bo v sredo dne 30. t. m. ob petih popoldne. Vsa pojasnila, osebna in pismena, pa dajo vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov od treh do petih Alojzija Stebijcva, Ljubljana, Dunajska cesta £t. 25. Dr.e 17 t. m. jc bil soglasno izvoljen za dobo enega leta sledeči odbor: Alojzija Stcbijeva, predsednica; Magda Sterletova, podpredsednica; Vera Albrcehtova, Marija Deoe-Ijakova, Lidija Gorupova, Vida Jc-ra-jeva, Vida Novakova, Malči Prijateljeva, Mara Puntarjeva, Ivana Slugova, Albina Slaba hrana Vam je pokvarila želo-dec? Fellerjeve prave Elsa-kroglice ga spravijo v red! 6 škatlic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Eugen V.F,:llcr, Slabiča donja, Elsa* trg št. 351, Hrvatska. 436 B. pod št. 556. s )»redali (Sclinbladkasten) ja naprodaj. Naslov v upravi « .utra» S© r.alo poses tvo s hišo in malim go« spodarskinri poslopjem in s prilično veličino zemlje v okolici ljubljanski. Natančno so poizvč v pisarni odvetnika dr. Josipa. Grablovloa, LJubljana, Sodna uliaa 11. 555 2—1 © ® f't tU O O Brzojavni naslov: Kredi t Ljubljana resernova ussca št. 40 O&restovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- In inozemstvo, safe-deposits itd. itd. Bulnj^o Rinit, čisto, doma topljeno, razpošilja in DO .udbe sprejema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, LJubljana. ?s0 39—so se iščejo lom t Poleči. Vpraša se pri 537 2—2 Stavbeni dražbi, Ljubljana Levstikova ulica št. 19. 8Wo OsinajlsScs) 15., B.fai&?!ana. Šivalni stroji h stroji za pisfgnjs. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linca. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje trezplačso. gsšssSaii; str@H MA s O 426 52-30 thanine Mestni trg 25/1. 5R o s s -t fD ss r>< s n n «> ts kupujte nove knjige Tiskovne zadruge: D. Fajgel, Tik aa fronto. Zbirka črtic, ki popisnjejo dogodke v Gorici po izbruhu vojno med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 36 K, po pošti 2 K več. A. Novačan, Veleja. Drama. Broš. 2S K, vez. 3G K, po poŠti K 180 več. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota in cilji, 3. — 4. zvezek. Cena 72 K, po pošti 3 K več. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadnji v Ljubljani, Scdna u!. 6, Priporočamo demače tvrdke: ili IroouBkI io obrtni esM. Izhaja poljubno. Vsaka cijava 4 K. Puškarji: Kaieer F. K., Šelenbnrcova nI. 6. Sk!ad!šča: Balkan, d. d.. Dnnajska c. 33. fd-P-1 Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska & 33. [d. p.] Trgovine: Cerenda Fran, konfekcija, mannfak-tnra na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. Ferd. Kom, klep. mojster, Poljanska, ccsta 8. 3 ima v skladišču in cddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko prvovrstna banaško, koruzo, oves, psenične otrobe, pšeničns mGko za krmo, proseno kašo. ješprenj, sladkor beli suhi kristal, češki v kockah, kavo, oi;e najfinejša namizno, riž, južno sadja vseli vrst, čaj Ceylon, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo makovsko. orehe bosanske, petrolej salonski, belo čiščen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nensško belo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo in praženo ječmenovo kavo, kolomaz jamčena oljnati izdslek v Z3bc čkih in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje moško, deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter različno drugo blago. Oddaja se Ia v večjih množinah. Tečna postrežba. N&rooajte in širite sledeče * ifio©: I 33 M Anatalo France - B&baljak: Pingvicski otok. Eomin. Cena broš. 42 K, po pošti pripor. 2 K 40 v več. OostoJevsklj-Levsi-ik: Besi. Roman v IV. delih. Broš. 36 K, vez. 50 K, po pošti prinor. 4 K 6 ) v več. Goneourt-Pastaškin: Dekle Elizz. Roman. Bros. 10 K, vez. 16 K, po pošti 1 K 80 v več. Carvantss-Sorll: Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 Iv, po pošti 1 K 80 v več. Shakespeare -Zupančič: Sea kresna noči. Broš. 22 K, vez. 28 K, po pošti 1 K S) t več. Anto Sebeljak: Soincein senco. Broš. 10 K, vez. 15 Iv, p.i poŠti 1 K 80 v več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 K, po pošti 2 K 60 v več. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Draga iz laja. UrsJii dr. Ivan Prijatelj. T. zvez. * broš. 22 K, po pošti 3 K več, II. zvez. broš. 22 K, po pošti 2 K 60 v več. Knjiga se naročajo pri založništvu: TIskOTaa sadr&ga, ^ lajubij&ni, Sodna -ulicss. S. 66 33