SAVINJSKI VESTNIK I Celje, petek 22. oktobra 195^ | LETO VII. ST, 42 — CENA 10 DIN Ureja arediiiški odbor. OdgoTOrnl atednik Tone Maslo. UredniátTO: Celje. TitoT trg 1. Pošt. pred. 123. Tel. 20-07. Cek. raćuB 620-T-!»t pri NB FLRJ ▼ Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 125. polletna 250, celo- letna 500 din. Izhaja Tsak petek. Poitaina plačana ▼ fotovini. POGLEJMO reanici v oči Ce hočemo priti trenutnim težavam do konca, je treba probleme obravna- vati resno, na vsej črti in brez izvi- janja. Le tako lahko temu odpomoremo, nikoli pa z enostranskimi pritiski, ikri- tiko »počez« inpodoibniimimetodiaimi. Ce nam nekaji ni prav, potem radi zavpi- jemo, tako glasno zakričimo, da zadu- šuno tiho pritrkavanje vesti, ki opo- zarja, da smo tudi sami krivi. Vzemimo tokrat krompir. To je pre- prost živujski predmet, ki pa je ven- dar dovolj važen za javno razprava: Z velikim veseljem smo zadnjič püsali, da bodo nekatera di*žavna kmetijska gospodarstva in kmetijske zadruge po- slale na celjski trg velike količine krompirja po nizki ceni 10 din za kilo- gram. Prvič kar je bilo, se zadmge niso držale obljubljenih dni, marveč so pro- dajale z dokajšno zamudo. Drugič tega krompirja ni bilo še daleč toliko, da bi potrošniki vsaj za silo napolnUi zim- ske zaloge. Nekaj avtomobilov krom- pirja je bilo razprodanega, tisti, ki so ga imeli so si meli roke, drugi pa spet na trg, kjer je cena pri »Ekonomiji Lava« dinar višja (kdo ve razložiti za- kaj, saj je najbližja mestu) in pri »Po- vrtnLni - sadje« za dva dinarja, ker podjetje pač ne more drugače zaradi stroškov prevoza. Republiška trgovinska - gostinska zbornica je izdala okrožnico, po ikateri nakuipovalci na vasi ne smejo pla- čevati več kot 8,50 din za kilo- gram. Razumljivo je, vsaj navajeni smo tega, da kmetje ravno v najtežjih tre- nutkih najbolj nesocialistično in če ho- čete nečloveško zategnejo napetost cene. Kmetijske zadruge so prav tako nepo- pustljive. Pravijo: mi smo krompir že odkupui po ceni 9.— din in še več. No, in krompirja ne dajo iz rok. De- jansko je res, da je tako kruto dolo- čena cena nerealna zlasti za dober pri- deleik. Drži pa tudi, da trgovir^a na vasi ne čuti ali noče čutiti s problemi po- trošnikov v mestih, ker je vendar ne- verjetno, da so prav vse zadruge od vseh kmetov že odkupile krompir po višji ceni. Tega ni treba tveziti. Le ra- zumevanje in dobro voljo je treba i>o- kazati. Govorimo vsi: znižati je treba cene. Krompir je drag, predrag. Kupujejo ga tudi šoferji in mehanikarji. Toda ali je morda pomislüo »Prevozništvo«, da bi v prid potrošnikov nekoliko znižali prevozne tarife nakupnim podjetjem? Ne, Tega niso storili, čeravno bi ]ahlî:o razliko kakorkoli obrnili drugam, kjer bi se mani poznalo. Avtomobilski prevoz stane 90din%m pri tovoru in polovico manj pri praz- nem kamionu. Zračunajte koliko lahko tak kamdnon t>€lje, račiinajte da je treba po krompir v Ptuj, Maribor in še dali, pa bomo imeli lepo vsoto, ki jo plača potrošnik. Železnica je v krizi s prevozom. Ko- maj da se da stakniti kak vagon za prevoz krompirja. Zakaj? Ker je pri- tisk industrije na železnico tako močan, da si na celjsiki železniški postaji be- lijo glave, kje naj jemljejo vozove. Mar riß bi industrija v korist ipotrošniikov, torej tudi v korist vsega svojega ko- lektiva sem Ü1 tja kakšno reč preipeljala z avtomobilom in cenejši železniški pre- voz prepustila deloma za prevoz pre- hfanbenih predmetov? Ne. Vsak za svojo korist, vpijemo pa po vrsti vsL Kmetje so trdi in do socialistične za- vesti jim še marsi'kje dosti manjka. Hočejo izkoristiti trenutne težave, toda delavci in nameščenci jim včasih raje damo prav, kot da bi zavpili: ne špe- kuliraj! Kmetijske zadruge so naše uipanje. Zakaj ne bi ravno sedaj to pri- čakovanje mestnega prebivalstva ure- sničile z močnejšo intervencijo na trgu. Ne stiskati in se zgledovati po privat- nikih. Zadržati gotov čas. dokler kmet- je ne uvidijo, da je njihova špekula- cija jalova, pa bodo radi popustUi. Tako pa kmetijske zadruge in državna po- sestva škilijo z enim očesom na kmeta, češ, mi bomo ži-tve zavesti, oni pa bodo pozneje dražje prodajali. Vseh teh po- mislekov pa bi ne bilo, če bi dovolj zaupali vase, če bi imeli trdno voljo. Tako pa vsi vpijemo in si mislimo »Predji brigo za drugoga«, daj ti, jaz nočem, naj on, јага ne morem itd. Pa tudi potrošniki! Zakaj letamo po vaseh in plačamo le morda kak dinar- ček manj kot na trgu, pri tem pa p>o- zabimo, da smo vlačili nahrbtnike kot živina in se potili. Zakaj naš egoizem; samo da jaz imam, ne pomislimo pa, da bo jutri drugi že dražje plačal? Zalcaj o raznrJa nedovoljenlih skokih cen govorimo na vogalih, stopniščih in med vrati? Zakaj ne povemo tam, kjer je treba. Zakaj planemo po slanini, ki je bila dopoldan po 240, popoldan Pa po 280 in se muzamo, češ, sreča, da sem jo dobil, jutx'il bo morda še dražja, namesto da bi se zbrali na sestanku, stvar preanalizirali, potem šli pred lo- kal in demonstrativno ožigosali šp>eku- lacijo. Z^kaj? Zakaj? Samo zato, ker smo še vedno zelo egoistični, ker nam do čuta do celotne skupnosti še vedno veliko manjka. Vi- dite, zato ker smo takšni vsi, potrošniki nakupovale^ posredovalci in proizva- jalci. TEHNIKA naj zajame široke množice OKROG 250 DELEGATOV IZ VSE SLOVENIJE NA KONGRESU LJUDSKE TEHNIKE V CELJU. — TEHNICNA VZGOJA MLADINE, ŠIROKIH PLA- STI DELOVNIH LJUDI, ZLASTI PA NASE VASI JE ZA RAZVOJ GOSPO- DARSTVA NUJNO POTREBNA. — LJUDSKA TEHNIKA V CELJSKEM OKRAJU MED NAJBOLJŠIMI V REPUBLIKI. — NEKOLIKO POMANJ- KLJIVA RAZSTAVA V MALI UNI-ONSKI DVORANI IN ODLICNA FOTO RAZSTAVA. V soboto in nedeljo je hU. v Celju II. kongres Ljudske tehnike Slovenije, katerega se je poleg 250 delegatov vseh slovenskih okrajev in mest udeležilo veliko število članov Ljudske tehnike iz Celja in okolice ter raznih gostov, med temii tudii zastopniiki Centratoega odbora iz Beograda in ostalih republik. Kongres je otvorU. tov. Jože Piki, ki je sporočil pozdrave predsednika Cen- tralnega odbora LT Jugoslavije, tov. Franca Leskoška-Luke, ki zaradi tre- nutne Ibolezni ni mogel osebno ipriti na kongres. Ko so kongres x>o^dravili še drugi gostje, je predsednik Glavnega odlbora LTS, tov. Milko Goršič podal poročilo Glavnega odbora za čas med prvim in d:rugim kongresom. Tov. Goršič je dejal, dia je delo Ljudske tehnike med obema kongresoma bila nekaka šola in tečaj. Vzgaja kadrov je bila predvsem plan- ska, od zgoraj določena, prav tako so bua txidi materiialna sredstva razde'lje- na tako, da je ustrezalo tem načrtom. V tehi šolah in tečajih je bilo vzgojenih veliko število tehničnih kadrov. V času I. kongresa je bilo v Sloveniji 143 pla- čanih strokovnih in organizacijskih mo- či. Taka ljudska tehnika je ob neneh- nem razvoju našega družbenega življe- nija postala nazadnjaška. Morali smo iskati nove. gdbljivejše oblike. To je sicer s početka povzročilo padec aktiv- nosti in ÔLanisitva v organizacijah. Ker so se tudi sredstva GO LT popolnoma skrčila in so vodilno vlogo prevzeli okrajni odbori, so ponekod organizacije popolnoma omrtvile, razen v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kranju in še pyonekod. Dalje je govornik poročal tudi o te- žaivah ;in nepravilnostih, ki so se po- javljale v zvezii z iskanjem novih oblik in utrjevanjem posameznih društev. Tako je na primer, poneikod zacvetelo šušmarstvo pod okriljem organizacije. Kritiziral je tudi sklep И. plenuma LT Jugoslavije v Beogradu, ki je ukinil klube LT. Prav tak neuspeh smo do- živeli tudi na področju izvenšolske teh- nične vzgoje. Posebno pozornost je bilo treba posvetiti vzgoji mladine, pa tudi naši vasi. Za ie-to je še posebno važno, saj je razvoj naše vasi tesno povezan s tehnično vzgojo, brez katere si do- brega naipredka ikmetijstva ne moremo zamisliti. Tudi sodelovanje z Ljudsko tmiverzo je zelo potrebno, zato je usta- novljena komisija za tehnično imiverzo, ki je prevzela to važno nalogo. Na koncu svojega poročila je tovariš Goršič poudaril, da je naša javnost dolžna podpreti prizadevanja Ljudske tehnike pri tehničnem izobraževanju naijšiirših piasti delovnega Ij'udstva, bo- disi da je ta pomoč moralna ali ma- terialna. Končno je še ;oredlagal, da se za nagrado naj požrtvovalnejšim uvede siistem pismenih pohval. Potem so navzoči izvoUli štiri komi- sije, ki so popoldne delale ločeno in pripravile material in osnutke za bo- doče delo, ki so ga predsedniki teh ko- misij iznesli naslednji /•» ► • RAZSTAVA V UNIONSKI DVORANI BI LAHKO PRIKAZALA TUDI DE- LOVANJE ZNANIH PANOG LJUDSKE TEHNIKE Nes'porno je razstava, ki so jo orga- nizirali v okviru kongresa v mali dvo- rani, poleg dvorane, kjer je zasedal kongres, zelo dolbra in zanimiva. Pri- kazuje velik tehnični napredek naše industrije, kaže vse tehnične možnosti za uspešno razvijanje gospodarstva, skratka je to razstava, ikli je podobna bclj velesejmu v miniatumem smislu. Jasno je, da je naloga Ljudske tehnike čim bolj širokO' propagirati tehniko med najširše množice. To plat dela LT ta razstava popo'lnoma opravičuje :in pod- piira, vendar bistva ta razstava ni po- kazala. S tem pa ni rečeno, da Tazstava ni dobra. Treba je reči, da je pomianj- kljiva. Pogrešali smo izdelke članov Ljiudske tehnike, da 'bi vedeli njihove uspehe, njihovO' znanje. Manjkalo nam je pregleda čez oirganiizaoLjs'ko delo LT, kar bi se dalo zelo letx> urediti z gra- fikoni, slikami itd. Tako bi lahko imeli foto in kino am^aterji svoj oddelek, ra- dio« amaterji svojega, modelarji in le- talci svojega. Veliko prikladne j ša :;e bila razstava fotoamater j ev, ki je bili odprta v pro- storih DruSt\^a anženii j-¿v in tehnikov. Ta razstava je pokazala velik napredek naših fotoamaterjev. Poleg amaterjev iz Tovarne emajlirane posode in neka- terih drugih fotoamaterskih klubov iz Celja so razstavljali tudi Lj^ubljančani. Razstava je bila na zavidljivi višini. Dela, ki so jih dali na vpogled, se lahko vzporejajo s tovrstnimi deli na med- narcdnihi razstavah umetniške fotogra- fije. Ker vsa razstavljena dela pred- stavljajo 'izključno dela članov foto- klubov, je ta razstava bila za prireditev v okviru kongresa zelo primerna. V NEDELJO SO DELEGATI NA SKUPNEM SESTANKU SPREJELI ZELO KORISTNE SKLEPE V nedeljo je kongres nadaljeval delo spet skupaj v urtionski dvorani. Po po- ročUu verifikacijske komisije so poro- čali predsedniki štirih komisij, ki so v soboto popoldne delale ločeno po po- sebnih problemih. Kmetijsko-tehnična komisija je pred- lagala naj se po vaseh ustanovijo kme- tijsko-tehnični krožki, ki bodo imeli nalogo razširjati zanimanje za tehnično kmetovanje. Ti krožki naj poleg pro- pagandnih nalog izvršujejo tudi kon- kretne naloge, naj usposabljajo kmeto- valce za ravnanje s kmetijskimi stroji, organizirajo naj razne nazorne prikaze ■uporabe tehnike z načinom tekmovanj itd. Poleg tega je treba na vaseh orga- nizirati kmetijsko-gospO'dinjske krožke, ki lahko tudi ogromno pripomorejo pri razvoju gospodinjstva na vasi, kajti le- to je še veliko bolj zastarelo kot po naših mestih. Koliko čmih kuhmj je še pri nas in koliko preveč kurjave gre v izgu'bo, ker gospodinje kuhajo v pečeh, čeprav imajo v hiši elektriko. Ti krožki bi se v svojem razvoju po- vzpeli na raven društev. Zato je naloga KZ in okrajnih zadružnih zvez, da tako delo podprejo, prosvetni delavci, zlasti učitelii, so dolžni tesno sodelovati s temi društvi. Ljudska tehnika na vasi mora predvsem vzgojiti mlade Ij'udi, in to z najrazličnejšimi oblikami dela, kot so predavanja, ekskurzije, tekmovanja .'td. Glavni odbor pa bo v ta namen ilzdajal posebno strokovno in pi'opa- gandno literaturo. Elektro-strojna komisija se je zavze- mala za ustanovitev tovrstnih odsekov pri vseh okrajnih odborih LT, da bi v šolah začeli čimprej uvajati pouk teh- ničnih ved, in da bi se čim bolj razvila strojno-gradbena dejavnost za pomoč gospodinjstvu. Zelo koristne predloge je iznesla ko- misija za šolstvo. Pozdravila je odlo- čitev Sveta za prosveto LRS, da bodo na naših šolah spet začeli poučevati predmet ročnih spretnosti. V ta namen naj bi Glavni odbor določil tudi člove- ka, ki bi za ta pouk na šolah posebej skrbel lin pomagal, da bi čim prej uspeš- no začeli uvajati ta predmet. Tudi organizacijska komisija si bo v ibodoče veliko bolj prizadevna za raz- voj tehnike med ljudstvom lin bo iskala vse načine množičnega vključevanja ter istočasno skrbela, da bo javnost bolje raziunela težnje organizacij Ljudske tehnike in jim nudila več moralne in materialne pomoči. Ko je kongres zaključil razpravo o bodočem delu so 'izvolili nov Glavni odbor. Z velikim navdušenjem so pri- sotni delegati ponovno izvolili za pred- sednika GO LTS tov. Milka Goršiča. Pred zaključkom so navzoči poslali pozdravne brzojiavke predsedniku re- publike tov. Titu, dalje predsedniku Centralnega odbora LT Jugoslavije na- rodnemu heroju, tov. Francu Leslcošku- Liuki in Predsedstvu Socialistične zveze de'lovnega ljudstva Slovenije. 6. redna seja Liud»kega odbora mestne občine Celje V sejni dvorani MLO so pretekli četrtek ljudski odborniki sprejeli vi-sto važnih odlokov in razpravljali o aktu- alnih gospodarskih vprašanjih mesta Celja. Celjani Ibodo gotovo z veseljem spre- jeli vest o ustanovitvi mestnega komu- nalnega nadzora namesto predvidene mestne straže. Mestni nadzor bo štel 13 članov, ki bodo nosüi enotne službe- ne obleke, opremljene z znaki nadzor- stva. Skrbeli ibodo, da bodo vsi odloki mestne občine pravilno izvajani. Ver- jetno bodo občutne kazni spametovale tudi kršuce nočnega miru, tako da bo- mo končno Celjani le lahko mirno spali. Prav tako bodo Celjani gotovo po- zdravili tudi odlok o prepovedi ne- kultiime razprodaje časopisov po celj- skih ulicah in vogalih. Odslej bodo časopise prodajale papirnice in trafike (nekatere s podaljšanim ix>slovnim časom), prav tako pa seveda tudi leteči kolporterji, ki pa bodo morali 'iK>skrbeti za svoj bolj estetični zunanji izgled (uniforme). Ljudski odborniki so potrdili nadalje odloke o turistični taksi, odlok o oprav- ljanju gostinskih storitev izven gostin- skih prostorov ter oidlok o spremembi |X)slovnega časa v trgovskih, obrtnih in gostinskih ofbratih. Iz poročila komisije za dodeljevanje investicijskih kreditov smo izvedeli, da je bilo v letošnjem letu iz mestnega kreditnega sklada odobrenih okrog 130 milijonov dinarjev investicijskega kre- dita samo gospodarskim organizacij^am. Nekatera podjetja pa bodo še dobüa kredite, za katere so ljudski odborniki potrdili garancijske izjave. Tako je bua potrjena jamstvena izjava za 100 mili- jonov dinarjev železnici za ureditev že- lezniškega vozlišča v zvezi z regulacijo Savinje. Vsa povojna leta smo v Celju zlivali črnilo po papirju, govorili, predlagali in sklepali o regiolaciji Savinje. Zadnja, katastrofalna poplava pa nas je izzvala dovolj odločno in tako so se pred nekaj dnevi začela prva regulacijska dela. Gradbeno vodstvo je prevzelo celjsko gradbeno podjetje Beton. Celjska javna poliiklinlka je v I. pol- letju dosegla 125.000 zdravstvenih sto- ritev in je bila spričo prekoračenihi — vsaj 25.000 storitev — suficitna. Zato se bodo lahko cene zdravstvenim storitvam v bodoče nekoliko znižale. Zvišale pa se bodo cene za zobne storitve (21%) zaradi defícita v ustanovi. Ker v tej ustanovi že dolgo vladajo nezdrave raz- mere, bo pristojni svet določil posebno komisijo, ki ho raziskala vzroke nega- tivne dejavnosti. Brez dvoma ima oelj- ska zobna poliklinika mnogo težkoč za- radi pomanjkanja strokovnega kadra. Predvsem je o'bčutno pomanjkanje te- rapevtov, kjer delajo trenutno samo 4, potrebovali pa bi jih najmanj 10. Sla'be izkušnje ima zoibna poliklinika tudi s strokovnimi kadri, ki sicer pristanejo na služibovanje, pred nastopom službe pa si premislijo, ker jim druge ustanove nudijo večjo dopolnilno plačo. Ljudski odborniki so na koncu zase- danja potrdili še predloge komisije za imenovanja novih direktorjev in uprav- nikov nekaterih celjskih podjetij. Ker so predlagani büi že dalj časa priprav- ljalni direktorji v podjetjih in so dovolj skrtbno opravljali svojo služ:bo, so od- borniki imenovanja .potrdili. Zaradi občutnega pomanjkanja sta- novanj v Celju se je ljudsiki odbor mestne občine dogovoru s Cinkarno, da bo nedokončana bloka v Malga j evi in Levstikovi ulici z lastnimi sredstvi do- končal. Po dokončani graditvi pa si bosta oba investitorja sporazumno raz- delila stanovanja, Z dograditvijo teh blokov bomo v Celju pridobili kakih 16 novih stanovanj. Ob proslavi na Ostrožnem si je Celje pridobilo radijsko postajo in zdaj jo Celjani hočemo obdržati. Zato so ljud- ski odborniki na tej seji potrdili še sklep, da bo Radio Celje postal zavod s samostojnim finansiranjem. Radio Celie oddaja dnevno na valu 202 m in to v najprimernejšem času (od 14,30 do 15,15), ko nam ljubljanska postaja naj- raje ixxnagaja. Današnja 50 W provizo- rična relejna oddajna .postaja pa bo piihodnje leto zamenjana s 500 W od- dajnikom. Prosveta V celjski komuni in v ohrafni skupnnsii komun s sipojitvijo bivšega MLO Celje in OLO Celje-okolica v okraj Celje so bile celjske prosvetne ustanove razdeljene tako, da je celjska mestna občina s po- sebnimi pravicami obdržala Mestno gledališče. Muzej, Studijsko in Central- no ljudsko knjižnico, izmed šol na celj- skem teritoriju pa vse tri osnovne, dve vajenski šoli, vrtnarsko šolo, otroški vrtec O. Zupančiča in Mladinski dom Tončke Cečeve ter oba dijaška domova. V upravno področje okraja pa spadajo obe 'F>opolni gimnaziji, učiteljišče, eko- nomska srednja šola in Industrij sika ko- vmarska šola Tovarne emajlirane po- sode. Vse te ustanove vzdržujeta oziro- ma podpirata iz svojih proračunskih sredstev okrajni in mestni svet za pro- sveto in kulturo. Oba sveta p>oslujeta popolnoma samostojno in imata enake upravne posle, le v nadzornem pogledu in enotnem- usmerjanju prosvetne poli- tike ima okrajni SPK kot upravni organ druge stopnje nadrejeno prosvetno oblast. Za tako upravljanje prosvetnih ustanov sta torej potrebna dva upravna aparata. Z gledišča ustanavljanja komun in okrajne skupnosti komun pa je to stanje gledati drt^gače. Prvič: S preosnovo mestne občine Celje v komuno le-ta ne bo imela več posebnih pravic, ker se bodo njene pravice pa tudi dolžnosti še povečale in ibo torej celjska komuna glede njene pristojnosti enaka vsem ostahm komunam. Drugič: Okrajna sikupnost komun ^bo tudi poslej ostala političnoupravni or- gan druge stopnje, le s to razliko, da bo morala prevzeti dobršen del poslov v sedanjem republiškem merilu. Bodoči okrajni SPK bo imel ne le širše teri- torialno področje, temveč tudi širšo nadzorovalno in usmerjevalno, perso- nalno in ekonomsko funkcijo. Ako v statutu komun določimo okraj- ni skupnosti komun in vsaki panogi njene dejiavnosti tako širok in odgovo- ren delokrog, potem pač ne bo kazalo, da se n. pr. poleg tega splošnega delo- kroga bavi še posebej s podrobnos'tmi vsake posamezne prosvetne ustanove. Po sedanjem poslcvanju okrajnega SPK sodeč bo s prevzemom širšega delokroga nad vsemi v skupnosti včlanjenimi -ko- munami moral ta bodoči svet za pro- sveto in kulturo .imeti p>oleg svojega širšega še en aparat, ki se bo bavil samo s temi okraju podrejenimi in po okraju upravljanimi prosvetnimi usta- novami. Kdor le količkaj pozna to delo, Ibo temu ijritrdil. Kaj sledi iz tega? Celjs^ka komuna bo morala zopet prevzeti vse prosvetne ustanove, ki se bodo nahajale na nje- nem razširjenem ozemlju, v svojo upravo. Le tedaj bo prosvetna oblast okrajne skupnosti komun lahko vršila svoje posle kot organ druge stopnje v torist lin zadovoljstvo vseh komun celjsike skupnosti. Celjska котгта bo torej morala upravljati in vzdrževati vse v uvodu ;p>cd mestno občino in okra- jem naštete ustanove, vštevši vse sred- nje šole. Za tako varianto bodoče prosvetne uprave so se doslej odločili Maribor- čani, medtem ko so Kranjčani mnenja, naj bi srednje šole obdržala okrajna skupnost komun. Verjetno je, da imajo za tako stališče v Kranju ekonomske razloge. To je povsem razumljivo. Toda, če bo okrajnim skupnostim komun pri- padalo tudi upravljanje skladov, ki se bodo iz komun stekali vanjo, -potem se bodo višji izdatki te ali one komune krili pač iz teh skladov. To vprašanje načenjam zaradi tega, da bi se ga lotili pravočasno in da bi o njem zavzele svoje stališče množične organizacije, zbori volivcev in društva .prosvetnih delavcev. —^nik Razgovor o komunah, tržaškem vprašanju in raznih perečih problemih na množičnem sestanku 4, četrti Pretekli teden so socialistična zveza delovnih ljudi in ostale množične or- ganizacije na četrt'ii četrti organizirale množičen sestanek v dvorani Narodne- ga doma. Udeležba je bila še kar dobra v primerjavi z nekaterimi drugimi se- stanki na tej četrti). Sestanek je vodil tov. dr. Hrašovec. Dnevni red je obsegal razpravo o ko- munah in ta-žaškem vprašanju ter razno. O komunah je govoril odbornik LO- MO Celje tov. Drofenik. Izčrpno je opisal razvoj in nujnost, ki so privedle do formiranja komun, govoril je o na- logah, ki jih bodo te komune imele in omenil tudi velik gospodarsko- poli- tičen napredek, ki je s tem v zvezi Podrobno je tudi) nanizal vse naj- važnejše dogodke Okoli razvoja trža- škega vprašanja in njegove končne rešitve. V razpravi o teh vprašanjih je ljud- ski poslanec tov. Medved podal neka- tera najnovejša dopolnila o razvoju vprašanja komun na našem terenu. Povedal je, da bo na pKjdročju okraja Celje in Soštanjskega okraja formira- nih devet komun. Volitve v teh komu- nah bodo že letos, pravtako bo letos ■iizvoljena tu celjska zveza komun. Te- žišče vsega dela, ki ga je sedaj oprav- ljal okrajni ljudski od'bor, bodo odslej opravljali odbori komun, medtem ko bo aparat sedanjega okrajnega odbora občutno zmanjšan. Ostalo ga bo le to- liko, kolikor je potrebno za i>ove7,avo med komunami in med Zvezo komun m republiškim izvršnim svetom. Tudi tržaškemu vp^rašanju je tov. Medved posvetu del svoje diskusije in osvetU nekatere podrobnosti zadnjih dogodkov. Razprava je bila zelo plodna. Raz- pravljali so o raznih perečih vpraša- njih na terenu, predvsem o vprašanju preskrbe, najemnin in nekaterih drugih zadevah. Čeravno uspeh tega občnega zbora ni mogoče zanikati, je vendar treiha piirpomniti, da ljudje še vedno (Nadaljevanje na 2. strani) stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 22. oktobra 1954 Stev. 42' Pogled po svetu Vsi srečni nad tem, da nam je jesen vendarle prinesla, če drugega ne kaj prida pa vsaj venec lepih dni, se za" mikamo — mimogrede — v očarljivo žarenje jesenskega gozda in vedrega neba nad njim in si pri tem morda nič drugega ne želimo ko to, da bi bila z nami vselej »plemenita bodrilka, tola- žilka — nada«, kakor je povedal v ne- ki pesmi Goethe. V začetku preteklega tedna nam je med drugimi dal пеклј upanja tudi SO-letni Churchill, ki je govoril predviem velikima dvema: Amerika naj se odpove svojemu izola- cionizmu enkrat za vselej, kajti z uso- do sveta je nerazdružno povezana; SZ naj neha groziti z napadalno ideolo- gijo in orjaško vojsko, s katero res lahko zavzame Evropo in onemogoči življenje na britanskih otokih; zdaj ni čas za ideološke boje, čas je, da člove- štvo vzav^'' vnmet v roke in s proiz- vodnjo izboljšuje življenje, ki je za ogromno večino ljudi komaj bedni ek- sistenčni minimum. K tem nasvetom pa je še pridjal, da mora Zahod delati »za mir, toda z močjo«. Za pacifiste je to slab iivale, čeprai) je pripomnil, da atlantske sile ne morejo napasti SZ, ker so manjše od sovjetskih,- Z atom- sko premočjo pa se je vendarle pohva- lil. Sicer pa je pretekli teden minil brez posebnih »bomb«. Najglasnejša je bila pravzaprav sovjetsko-kitajska resolu- cija. Ta resolucija je — vsaj na zunaj — polna medsebojnega razumevanja. Kitajci so lepo sprejeli Hruščeva, ki je privolil v take stvari, da je osupnil ves svet. LR Kitajska je dosegla enako- praven statu? s SZ, postala je azijska sila prvega reda. Rusi so ji vrnili Port- Artur ne glede na položaj v Koreji in Indokini, ne glede na japonsko nevar- nost. Mao Ce Tung je svojemu narodu izpolnil obljiibo, da bo strgal vse po- godbe, ki kršijo kitajsko suverenost, po- leg tega na dobil od Rusov še 500 mili- jonov ! rubljev dolgoročnega posojila in dalekosežno gospodarsko pogodbo, ki nič ne skriva kitajskih aspiracij na Zu- nanjo Mongolijo. Med obema velikima državama bodo zgradili dve progi stra- teške in gospodarske 7:)ažnosti, proslule m.ešane gospodarske družbe pa se uki- nejo. Ta resolucija je planila v svet isti dan, ko je Ho Si Minh vkorakal v Ha- noi. Z drugo besedo: Londonski spora- zum je dobil z Vzhoda zelo učinkovit odgovor brez besed. Ta odgotior je toliko bolj zgovoren, ker se z velikim pompom pripravlja NehriLjev obisk v Pekingu. Nehru bo spotoma obiskal tudi TJ Nuja v Burmi in Ho 5i Minha v Vietnamu. Nehru ima na svojem praporu napisano nekam izolacionistično geslo, vendar gesla ni jemati vsaj za zdaj preveč resno. Je pa res zoper vsako prehudo vmešava- nje v azijske zadeve in to z Vzhoda ali Zahoda. Ob tem se svet vprašuje, ka- tera politika je dalekovidnejša: ali Knowlandova, ki je za takojšnjo obo- roženo intervencijo na Kitajskem in za prekinitev zvez s SZ, ali sovjetska, ki pomaga snovati nacionalne države. Za- pad se seveda zanaša na revščino teh kolosov in na velike potrebe, ki jih imajo, če hočejo svoje države moder- nizirati. Pri tem zanašanju pa pre-i, malo računajo z ogromnim potencia- lom milijardne ljudske množice. Za ves svet seveda še vedno velja, »da prav nihče zadovoljen ni z deležem, kà mu pripada; torej povoda dovolj vednim in večnim vojskam«, kakor je pisal Goethe v »Jeseni«. Vendar velik del sveta priteguje Kardeljevim bese- dam, da je treba upati in delati za tra- jen mir. Je pa bilo tudi pretekli teden precej pojavov, ki niso bili klicarji mi- ru. V francoskem parlamentu so ne- kako iztisnili zaupnico Mendès-Fran- ceu, čeprav londonski sporazum še ni- ma končnega besedila. Temna zenica na obzorju je kontrola nad nemško oboro- žitvijo, to je, nad 13 divizijami, ki bodo vse motorizirane in obetajo tudi demo- kratizirane (če smemo upati v kvadra- turo kroga!) Daladier je izjavil, da sploh ne verjame v mirovno pogodbo z Nemčijo, da se to tudi iz londonshega sporazuma vidi. Da ima Daladier prav, se vidi tudi iz Molotovljevega govora v Vzhodni Nemčiji, v katerem je ruski veljak hotel opozoriti na nerešljivost nemškega ijprašanja prav s svojim predlogom, kako naj se reši. Teman oblak na obzorju zapadne in- tegracije je tudi Posaarje. Ce ga dobe Nemci, je ravnotežje med Francijo in Nemčijo porušeno, Nemci bi z njim do- bili toliko premoga in jekla, da lahko takoj začno s pripravo na revanž, ki ne bo prav nič milejši, čeprav novi nem- ški vojaki ne bodo imeli pruskih škor- njev in kap. Da pa so revanžni apetiti v fricovskih možganih zelo močni, je med drugim jasno tudi iz nedavnega obnašanja desne in centrumašhe Av- strije ob obletnici koroškega plebiscita. Angleži še vedno zavlačujejo svoj odhod iz Sueza. Težko jim gre od srca, Francozi pa so se nekako radi odpove- dali svojim posestim v Indiji, saj tudi ne leže na takem vetrovnem položaju kot Suez. Amerikanci pa svoj pot utr- jujejo svoje strateške baze. Iz vojnega muzeja so celo privlekli frankističnega generala Munosa in sam Eisenhower mu je podelil Orden za zasluge. Skoraj bi pritegnili Stevensonu, ki je imeno- val republikanski režim »20 mesečno razdobje laži, zmede in protislovja«. To je sxcer zelo hudo povedano, toda za »branilce svobodnega sveta« zelo i značilno in menda tudi — usodno. Vse, kar je ustvarjeno, se mora preustva- riti, »nič ne sme zamreti v mir«, da končamo z besedami pesnika. Na svetu je že tako, da se je treba tudi za mir krvavo boriti. To nam kažejo tudi raz- orožitvene konference. Po vsaki je za- ključek ta, da se oboroževanje še bolj poveča. Pri zadnji pa so menda res »prišli skupaj«. A najbrž samo zato, da bi se razorožitvena konferenca za ■meraj ne razšla. T. O. Žalne svečanosti na Dan mrtvih v Celju v ponedeljek, 1. novembra bo ob 9.30 uri glavna žalna svečanost na grobnici herojev na Slandrovem trgu. 2lailne sve- čanosti bodo tega dne še ob 10.30 uri pi-ed spominsiko ploščo pri Narodnem domu, ob 11. uri pred spominsko ploščo v Starem Piskru, ob 11,30 uri pred spo- menikom padlih ix)štarjev pred poslop- jem celjske i>ošte, ob 12. uri pred spo- minsiko ploščo padlih železničarjev na peronu celjske piostaje, ob 14.30 uri bo žalna svečanost na bolniškem pokopa- lišču, ob 15. uri na okoliškem in ob 16. uri na mestnem polcopališču. • Zadružnega traktorja tožba Sem v službi Kmetijske zadruge Le- sično in rijem po oranicah Kozjanskega že od lanskega leta, večkrat pa preva- žam po tukajšnjem mehkem asfaltu iz kraja v kraj poljske pridelke, drva, gramoz in ne vem kaj vse, da uravno- vešam izdatke z dohodki. Delam za po- speševanje kmetijske proizvodnje, za- to mi ni za dobiček. Na zadnji seji so pa zvišali usluge za oranje na poldrugi dinar od kvadrata ali na 150 din od ara. Mnogo mojih odjemalcev me je sedaj zapustilo, ker jim je dosti ceneje, če orjejo z voli ali kravami. Sušljajo, da je povišanja kriva lanska zadružna nezgoda z regresi. Po mojem naj bi vščipnili tistega, ki je tega kriv. Pri nas na Kozjanskem je kmetijstvo za- ostalo, pa bi pričakovali večjo priza- nesljivost. Razširitve in popravila zadružne pro- dajalne smo se vsi razveselili. Prej je že šest ljudi napolnilo prostor, da si bil v skrbeh, če se nc boš spotaknil na vrečah ali se vgreznil v zaboj z jajci. Danes je prodajalna prostrana in čedno urejena, da jo lahko primerjamo z mar- sikatero mestno. Preureditev prodajalne je meni v ve- liko tolažbo. Sem namreč brez stano- vanja, kakor ga tudi nimajo moji po- močniki kmetijski stroji. Včasih se me usmili predsednik Stefan, večkrat se vsilim v Suhi dol, zgodi se pa tudi, da zaidem pod prhe, če ni vremena. Vsi mi zatrjujejo, da sem lastne strehe vre- den in potreben, zato upam, da bom sedaj tudi jaz na vrsti. Vse drugače se godi mojemu gospo- skemu sorodniku kamioiiu Chevrolet. Stanuje udobno v gasilskem domu v Lesičnem. Lani so njegovi gospodarji segli globoko v žep, da so mu vrnili zdravje, letos so mu pa kupili novo obutev. Zadnje čase se kar v Celju oprta za na pot v Beograd. Blagor nje- mu, ki gre z doma, kadar hoče in pri- de, kadar pride. Pravijo, da nosi kme- tijski zadrugi bilančne priboljške. Bog- me da mu nisem nevoščljiv, saj dobro vem, da oba doma nimava dela. Edino zdajle bi radi, če bodo res na debelo razvažali gradivo za obnovo, da bi tudi on pritisnil, želimo mu obilo zdravja, da se mu ne bi godilo kakor pred leti, ko je v mesecih obnovitvenega zagona hudo bolehal. Razgovor o komunah (Nadaljevanje s 1. strani.) premalo razpravljajo o stvareh, ki jüi drugače vendar živo zadevajo. Slišati je büo udeležence, ki so šepetali med seboj raznorazne nepravilnosti, toda nijhče od teh ni javno in konkretno iznesel take slučaje, čeprav je tak se- stanek ravno najprimernejše mesto za javno kritiko in od takega načina ki'i- tike lahko pričakujemo tudi uspehe. Zato bi büo morda prav, če bi v bo- doče take sestanke sklicevali pravo- časno, to se ptravi nekoliko dni prej, da bi lahko volivci pripravljeni šli k posvetu, tisti pa, ki ne marajo disku- tirati ustno, bi lahko svojim odborni- kom že pred tem pismeno postavüi razna vprašanja. Tako bi bUi sestanki Èe^ bolj koristni Gradbene delovodje, tehnike in zidarje preddelavce sprejmemo za vodstvo manjših akordnih skupin. REM0NTN0-6RADBEN0 PODJETJE LJUBLJANA - MOSTE Šmartinska cesta 64, b Čeprav mala država je Danska zna- na v svetu kot zelo razvita in močna kmetij sko-produktivnxi država. Njeni kmetijski proizvodi, zlasti sir, mM,slo in boconi so znani in iskani na svetovnem Franc Luhej tržišču. Ze sama konfiguracija zemlji- šča v Danski do neke mere omogoča in- tenzivno gospodarstvo v kmetijstvu, saj meri najvišja zemeljska točka te države 172 m nadmorske višine. Zem- ljišče je torej blago valovito. Zmerna temperatura omogoča povoljno rast poljskih kultur, saj v poletnih mesecih ne presega 18 C, dočim je najnižja tem- peratura pozimi —5 C. Tudi padavin je precej. Vsi ti naravni pogoji, pred- vsem pa močna in stara organizacija zadružništva so omogočili, da je kme- tijsfcg. j^roizvodnja na taki vüini. Zna- Savinjski vestnik vabi bralce - potrošnike za priče Nekatera naša podjetja ne prenesejo niti drobca kritike, ki hi bila skupnosti v veliko korist, njim samim pa v pre- mislek in napotilo za izboljšanje njiho- vega dela. Taka podjetja smejo videti le take članke v časopisih, v katerih nekdo trobi v njihov rog, med pomanjk- ljivostmi pa prenesejo morda edino takšne, ki razodevajo objektivne težave, za katere dejansko kolektivi niiso krivL Nekatera podjetja so nam zagrozila s »finančno blokado«, češ, nič več ogla- sov, bomo videli, kdo bo prej odnehal, drugi pa ob prvi dobronamerni kritiki odpirajo vrata na tožilstvo in skušajo na ta način udimti kritiko, češ, časopis se bo ustrašil in takoj preklical »pro- blematični članek«. Dobro, sem in tja se nam 2;godi, da nam uide kakšna ma- lenkost, ki jo potem popravljamo, temu so krivi večinoma naši slučajni, ne- odikritosrčni dopisniki. Tokrat je drugače. Članek, ki smo ga objavili pretekli teden o težavah, po- manjikljivostih in poslovanju »Mleko- prometa«, je bil napisan v interesu po- trošnikov, torej nas vseh, je preverjen in resničen, zato si uredništvo po tem vprašiinju ne bo dalo omajati temeljev. »Mlekopromet« nam je poslal grozilno pismo, ki ga v celoti objavljamo. Uprari Savinjskega vestnika Celje V sobotnem listu Savinjskega vestnika, je bil objavljen članek o probiemili in poslovanju pod- jetja »Mleko« Celje, na splošno. Strinjamo se s člankom, saj so bili podatki dobljeni v podjetju samem, ne strinjamo pa se z gotovimi stavki, katere je Vaša uslužbenka izkoristila, kot svojo osebno kritiko. Tu pred- vsem pride v poštev kvaliteta mleka, katero kritizira VaSa novinarka. Namreč v članku navaja kvaliteto kmečkega mleka, ki ima po njeni izjavi smetano, da lahko napravi »štruklje«, a mleko mlekarne, ima sme- tano »nevine kožice«. Ce ima mleko 3,4% maščobe, potem ni slabe kvalitete, temveč dobre in zato zaiitevamo, da omenjena tovarišica prekliče svoje navedbe ▼ svojem članku. V kolikor tega ne stori, bomo zadevo predali sodišču, ker zdravo kritiko sprejemamo, žalitve podjetja pa ne. Fo drugi strani pa ta tovarišica ne ve kakšno je naše mleko, če kupuje direktno pri kmetovalcu. Ponovno zahtevamo preklic neresničnih izjay. Smrt fašizmu — svobodo narodu! 6tampiljka Ravnatelj: (Doler Stane) Kakor "Vidite, so sila ostri. Prav. Po- vemo pa lahko, da članka niti temeljito prebrali niiso. ker naš.a novinarka ni napisala »nevina kožica«, temveč »de- viška kožica« ter da ni trdila, da kupuje kmečko mleko, marveč da »štrukljev« zato nikoli ne jé, ker ga kupuje porav od »Mlekoprometa«. Mleikopiroanet niti ne skuša dokazo- vati, zakaj ni smetane na mleku, tem- več samo trdi, da ima toliko in toliko maščob. Lahko bi dokazali nedolžnost samo s tem, če bi objavili analizo mleka naravnost od krave. Ce bi pod- jetje z analizo lahko dokazalo, zakaj smetane ni in kje ostaja, če so ostale vse maščobe v njem, bi to rade volje pojasnili tudi našim bralcem. Ker pa kar »počez« zahteva preklic brez argu- mentacije, se tudi uredništvo s tem ne strinja. Ce je podjetju prav, potem naj ubere namenjeno pot, mi pa vabimo naše bralce-pKjtrošnike in vse zaintere- sirane člane naše skupnosti za priče. Ne vabimo jih samo zase, tudi za »Mlekopromet«, če hočejo, samo jih prosimo, da bodo objektivni in povedo, kaj vedo o razliki med mlekom »Mleko- prometa« in med dobrim kmečkim mlekom. MESTNI ODBOR ZVEZE BORCEV V CELJU pozivna vse Celjane, zlasti pa bivše borce in intemirance, da se žalnih svečanosti udeleže v čim večjem številu. Sezonski delavci in dninarji Pri reševanju delovnih sporov pogo- sto naletimo na tolmačenja, ki so v nasprotju z obstoječimi predpisi in s tem tudi s pravicama, ki jih imajo razni ljudje. Predvsem v privatnem seiktorju naletimo na nerazumevanje in na te- žave, ki jih je treba večkrat reševati zelo ostro, da se ne bi uveljavljala tol- mačenja, ki so krivična in v nasprotju z današnjo družbeno ureditvijo. Nastane vprašanje, kdo je sezonski delavec in kakšna je razlika med tem in stalnim delavcem. Neke bistvene ra- ziike ni, kajti oba sta v delovnem raz- merju s to razliko, da sezonski delavec opravlja neko delo v določenem času, za določeno plačilo in za določeno pod- jetje v neki sezoni — dobi, v kateri se to delo lahko izvrši. Ta delavec ima vse prawce iz delovnega razmerja in mora seveda izpolniti tudi vse dolžno- sti, ki jih je prevzel ob začetku takega sezonskega dela. Za pravilno ureditev medsebojnih obveznosti, ki izvirajo iz takega razmex'ja je nujno potrebno, da obe stranki skleneta delovno pogodbo za določen čas in izvršitev določenega dela. Delovna pogodba je v teh dveh primerih obvezna, ker sicer nastajajo posebno ob odpovedih sp>ori, ki so dol- gotrajni in imajo za eno ali drugo stran posledice. (Delodajalec mora namreč pri odpovedih v primeru, da pogodba ni sWenjena, upoštevati vsa določila Uredbe in navodil o ipostopku pri od- povedih, objavljene v Uradnem listu FLRJ, štev. 20 in 26/52.) t-v Ltçi*vU Poseben položaj pa imajo dninarji — le-ti pa niso v delovnem razmerju, temveč časovno vršijo neke vrste uslu- ge za neko stranko (zlasti pride v pio- štev pri privatnih kmetijstvüi in go- spodinjstvih). Dniinar opravlja delo samo časovno, nekaj dni v mesecu in ni vezan na delovni čas [pomaga n. pr. pri žetvi, košnji, oranju), vendar pa le za nekaj dni iri morda včasih tudi samo nekaj ur dnevno. Ni pa dninar tista oseba, iki je pri nekem gospodarstvu zaposlena več mesecev po 15, 20 in več dni v me- secu in, iki opravlja dnevno tudi po 10 in več ur. Takih oseb ne moremo obravnavati kot dninarje, temveč kot osebe, v rednem delovnem razmerju, ki opravljajo delo za določen čas ali pa iz- vršujejo določeno delo. Take delavce mora delodajalec prijaviti Zavodu za socialno zavarovanje, mora ob sprejemu zahtevati delovno knjižico, mora skle- niti delovno pogodbo, skratka ustano- viti se mora redno delovno razmerje z vsemi — obojestranskimi pravicami in dolžnostmi. Izkoriščanje delovne moči, takih de- lavcev in zlasti odvzemanje zakonitih pravic (socialno zavarovanje, priznanje delovne dobe) je na dnevnem redu — delavai sami pa si ne znajo pomagati in ne čutijo pravih ix>sledic vse dotlej, dokler ne obolijo ali dokler jih nekdo ne opozori na njihove pridobljene pra- vice. Pravih dninarjev imamo v praksi le malo. Morda jih srečamo ob poletnih delih na polju (in tudi v teh primerih so navadno to delavci ali delavke, ki so že nekje v delovnem razmerju, pa hodijo poma.gati). To vprašanje je potrebno temeljito rešiti in vsak primer konlcretno obde- lati. Organi, ki so za to poklicani, so dolžni, da se s temii problemi bavijo, ker ni in ne more biti prav, da je nekdo izkoriščan samo zaradi tega, ker ga drugi želi v svojo lastno korist pri- krajšati na vsem kar mu po zakonitih pravicah pripada. OBJAVA vsem davčnim zavezancem I. oblike (kmečkim gospodarstvom) na pod- ročju Ljudskega odbora mestne občine Celje Na podlagi določil uredbe o dohodnini in v smislu 32. 61. in 33. čl. pozivćuno davčne zavezance, da izvršijo pregled odmerjene dohodnine za obdobje leta 1954, ki je vpisana v razpored in je v času od 18. do 30. oiktobra 1954 možen vsak dan vpogled v odmeme spise. Razpored je razgrnjen v sobi št 78 v poslopju Ljudskega odbora mestne občine Celje od 8. do 12. ure. — Zoper izvršeno odmero je rok pritožbe v 15 dneh od zadnjega datuma vpogleda, to je od 30. oktobra 1954. Uprava za dohodke LOMO Celje Kmetijstvo in zadružništvo na Dansi(em čilna za Dansko je mnogoštevilna ma- lozemljiška posest. Od skupnega števila kmetov jih je 49,1 % z 0,5 do 10 ha zem- lje, ki posedujejo 17,2% vse obdeloval- ne zemlje. Toda o tem kasneje. Poleg velikega števila zadrug je v Danski vrsta kmetijskih organizacij, kjer se kmetje združujejo v cilju med- sebojne pomoči pri napredku kmetij- stva. Značilno je dejstvo, da same zadru- ge nimajo direktnega posega v kmetij- sko proizvodnjo (vsaj velika večina ne). Zadruge so v glavnem trgovine, ali pa predelovalnice kmetijskih proizvodov. Druga značilnost je stroga specializaci- ja zadrug, vse od njтovega nastanka v prejšnjem stoletju. Najprej so ustanav- ljali potrošniške, mlekarske in pa za- druge za odkup in predelavo sinnj (ba- conov) ali bolje rečeno svinjske klav- nice. Tako je kmet član več zadrug. Prav tako, če ne še bolj, so važne druge kmetijske organizacije tako ime- novana kmetijska združenja. Le-ta so se pričela v Danski ustanavljati proti koncu prejšnjega stoletja. Predhodno iistanovljene radruge, zlasti mlekarske in pa klavnice svinj, so -ahtevale kva- litetnejše proizvode. Cena žita na sve- tovnem trgu je padla. Ker je njihovo gospodarstvo v marsičem, odvisno od izvoze kmetijskih proizvodov, je taki situaciji nujno sledila preusmeritev v proizvodnji. Такф je v letih 1871—1893 število molznih krav naraslo od SOf'.OOO na 1,011.000 in 7- istem razdobju število svinj od 442.000 na 829.000. Današnje stanje je skoraj trikrat večje pri molz- nih kravah in tri in pol krat večje pri svinjah. Ce vzamemo indeks cen polje- delskih prehranbenih proizvodov in mesa ter živalskih prehranbenih pro- izvodov na svetovnem trgu v letu 1877 100, vidimo v letu 1897 padec cen v pr- vem primeru na 62 a v drugem na 81. Cene živini in živalskim prehranbenim proizvodom so bile torej povoljnejše. Zaradi teh okoliščin se je kmetijstvo močno preusmerilo na proizvodnjo kr- me, mleka in mesa. Upoštevati je treba, da Danska nima večjih lastnih izvorov surovin, tedaj tudi ne ključnih panog industrije in premoga. V tem je odvis- na od uvoza. Same ekonomske prilike so torej narekovale, da se ustvarijo po- goji za večji izvoz kmetijskih prehran- benih proizvodov. Poleg dohodkov tr- govske mornarice je bil izvoz kmetij- skih proizvodov glavni vir dohodkov. Orientacija v kmetijstvu za večjo proizvodnjo mleka in mesa je seveda zahtevala nove organizacijske ukrepe. V ta namen so pričeli ustanavljati kme- tijska združenja z nalogo strokovnega dela. v kmetijstvu. Smatram, da so ta združenja v Danski v pogledu tako hi- trega porasta kmetijske proizvodnje odigrala najvažnejšo vlogo. To so zdru- ženja, ki na določenem teritoriju vklju- čujejo od 200 do 2000 kmetov. Lahko rečem, da je skoraj vsak kmet član. Za boljše razumevanje bi jih lahko smatrali za približno enake po nalogah, kakor so naše KZ s svojimi odbori ozi- roma odseki za pospeševalno službo v kmetijstvu. Vsako tako združenje ima svoj odbor. Najvažnejše pa je to, da ima vsako združenje stalno zaposlene strokovnjake, tako imenovane konsu- lente, enega ali več za posamezno pa- nogo. Povprečno, srednje veliko kmetij- sko združenje ima: strokovnjaka-agro- noma za poljedelske kulture, strokov- njaka za rejo domačih živali in stro- koimjaka za svinjegojstvo. Stroške za večji del plače in vse ostale stroške za strokovnjake nosijo člani — kmetje sa- mi. Kmet-član, plača za stroške zdru- ženja vsako leto po pravilih določen prispevek. To je za stroške združenja kot celote. Ce koristi pomoč strokov- njaka za poljedelstvo, živinorejo ali svinjerejo, mora za vsakega plačati letno določeni znesek. Strokovnjaki so stalno na terenu, dajejo strokovno po- moč in vodijo kartoteke o donosih, uspe- hih gnojenja, selekcije itd. Kot posebna organizacija obstajajo v Danski zdru- ženja za kontrolo krmljenja živine in mlečno kontrolo. V ta združenja je vključenih mnogo kmetov, saj je 57% vseh krav pod redno mlečno in pre- hranbeno kontrolo. Kot strokovnjake imajo plačane molzne kontrolorje. Stro- ške kontrolorja in odbora plačajo kmet- je sami z letno določenim zneskom. O organizaciji zadrug in združenj bom pisal prihodnjič. Stev. 42 »Savinjski vestnik«, dne 22. oktobra 1954 Stran 3 Kaj smo se pomenili na prvi seji šolskega sveta II. gimnazije Formiranje šolskih svetov naj bi letos zajelo v svoj krog več ljudi, ki nimajo direktnega stika s šolo, da bi se tako širši krog državljanov zainteresiral za vprašanja šolstva in reševal celotno šol- sko problematiko. Zdi se, da po vseh šolah manjika teh zunanjih predstav- nikov in so šolski sveti sestavljeni v pretežni večini iz staršev in učitelj- skega oziroma profesorskega zbora. Na II. celjski gimnaziji so izvolili v šolski svet 12 članov, izmed katerih tvorijo večino starši. Vendar pa je bila izbira dobra, razumno in preračunano odbrana, zato vodstvo šole upa, da bo letošnji šolski svet mnogo pripomogel pri reševanju težkih nalog, ki jih ima šola na vidiku. Starši se največ zanimajo za organi- zacijo prostega časa. Na šoli je veliko število otrok, katerih oba starša sta zaiposlena. Njihovi otroci izven šole v široki svobodi neplodno izkoriščajo čas v pohajkovanju in najrazličnejših »pod- jetnih« podvigih. Najidealnejša rešitev za zaposlitev teh otrok bi bui seveda krožki. Za te pa II. gimnaziji manjka predvsem prostora in pa ljudi, ki bi jih vodili. Da bo ta problem vsaj delno rešen, bodo letos organizirali tehnični krožek, ki bo pod vodstvom tovariša ravnatelja dijakom pri ročnem delu vsaj delno utešil slo ipo ude j stv ovan ju. Med starši stopa vse bolj v ospredje potreba po sti-anskih, praktičnih pred- metih, kot so gospodinjstvo, ročna dela, stenograf i jia, stroj epis. To vprašanje je tem bolj važno za tiste dijake, ki mo- rajo v gimnazijskih razredih presedeti svoj obvezni »šolski rok« in največkrat tudi repetirá jo razred. Tak štirinajst- letnik pride iz šole in ne zna prav- zaiprav ničesar. Prav tako se vsako leto šola znova ustavi pred problemom po- poldanskega pouka. Starši navaljujejo na šolsiko pisarno ter upravičeno in ne- upravičeno uveljavljajo svoje zahteve. Šola pa ne more delati čudežev in tako se je treba na tej gimnaziiji še zlasti resno ozreti na to vprašanje. Gimnazija je letos že popolna in bo v tem šolskem letu že dala prve abituriente. Ker ima šola 29 oddelkov, so vse razpoložljive prostore uporabili za učilnice in žrtvo- vali celo kabinete. Nimajo mladinske, pionirske sobe, nimajo kemične biološke predavalmce, ni pravega zavetišča za potujočo mladino. Nekatere učilnice so nepretrgoma od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer zasedene. Malico mlečne kuhinje delijo kar na hodnikih. Skratka: pro- blem prostorov na tej gimnaziji je na- ravnost kričeč. (Tudi na I. gimnaziji v tem pogledu ni mnogo bolje.] Poleg vprašanja pornanjkanja prosto- rov se moramo na tej gimnaziji resno zamisliti tudi ob problemu socialnega prereza dijaštva, kjer opažamo razne anomalije in nezaželene pojave. V I. in II. razredu gimnazije je socialni sestav približano takšen, kot je socialni sestav našega prebivalstva. Statistika kaže, da veliko število otrok zaključi svojo osem- letno šolsko obveznost v I. ali II. raz- redu. Do IV. razreda sploh ne pridejo in jih najiveč pade iz angleščine in matematike. Zato pa je opaziti, da v IV. razredu že močno narase odstotek nameščenskih, in pade odstotek delav- Sikih otrok. V višjih gimnaziijskih raz- redih pa se socialni prerez dijaštva če- dalje bolj spreminja v škodo delavske- ga naraščaja. Mimo takih vprašanj in ugotovitev tudi šolski sveti ne smejo iti hladno- krvno! V. S. Kako je z dijaškimi podporami v naši socialistični državi imamo dve vrsti podpor za učečo se mladino: šti- pendije in podpore. Štipendije in pod- pore podeljujejo le tisti mladini, ki je staršii iz socialnih razlogov sami ne mo- rejo vzdrževati, zlasti pa dvo- in eno- stranskim sirotam. Štipendije so prven- stveno za visokošolsko mladino, deloma pa tudi za mladmo v strokovnih šolah in v višjih razredih gimnazij. Kdor pro- ci za štipendijo ali podporo, mora po- znati pravilnik o dijaških podporah, ki je bil hkrati z razpisom za vlaganje prošenj objavljen v našem listu in je bil tako dostopen tudi vsem prosvetnim ustanovam v celjskem okraju. Po raz- pisu v Savinjiskem vestniku lin Sloven- skem Poročevalcu je bü določen rbk za vlaganje prošenj za podelitev podpor in štiipendij 1. juliij 1954. Toda kaj se godi? Se danes, dne 19. oktobra t. 1. prihaijajo zakasnele prošnje, ki jiih naj obravnavajo 'posebne komisije SPK. Podpore lin šti'pendije podeljujeta :po- fxiilnoma ločeno in samostojno oba SPK, okrajni LO in LOMO Celje,, vsak na svojem F>odročju, kjer imajo starši in njihovi otroci- svoje stalno bivališče. Poleg socialnega igra odločuno vlogo pri podelitvi še ta moment, da pode- litelj štipendij prvenstveno podpira ti- ste prosUce, ki se obvežejo, da bodo po končanem študiju lizpoipolnili manj- kajoči strokovni kader. Komisija se jnore opirati le na prošnje, ki so po- polne in s prilogami utemeljene. Ima pa tudi pravico, da v vlogi utemeljene podatke sama preiskuje in ugotavlja. Poleg imovinskega stanja vzdrževalcev mladine je važen tudi uspešen potek študija lin mnenje mladinske organiza- cije o moralnem in socialističnem od- nosu mladinca do sociaKstične družbe. Posest stanovanjske hiše ali malega po- sestva, ki ne dajeta dovolj dohodkov za vzdrževanje dijaka med študijem še ne izključuje prosüoa za podelitev podpo- re ali štipendije. Zaradi nerednosti prosilcev so se te komisije tudi po uradno določenem ro- ku morale večkrat sestajati in tratiti čas. Obe strogo objektivni komisiji sta iz- črpali proračunska sredstva, zato je na- daljnje vlaganje prošenj odveč. Okrajna komisija je iz proračunskih sredstev 5,100.000 din podelila 285 di- jakom štipendij in podpor, iki šo na 65 različnih ustanoa^ah širom Slovenije. Po liniji Zveze borcev je iz proračunskih sredstev zaradi žrtev narodnoosvobo- dilne iborbe in fašističnega terorja v znesku 7, 720.000 din büo podeljenih p>odpor .in štipendij posameznikom zna- šajo od 4 do 7 tisoč din mesečno, ,pod- pore pa od- 1500 do 3000 din. Na celj- skih šolahi prejema podpore dz navede- nih fondov 34 gimnazijcev, 48 učiteljiišč- nikov in 40 dijakov Ekonomske sred- nje sode. Štiipendiraniih je 8 dvo- in 46 enostranskih sirot. Komisij SPK pri Mestni občini celj- Silti je podeliila iz fonda pri Svetu za zdravstvo in soc. politiko naslednje šti- pendije mesečno: 1 medicinec 50OO.—, 3 medicinske sestre skupaj 14.000.—, 1 socialni delavec 8.000.—, skupaj torej 27.000.— din. Študijske podpore dobi- vajo: 2 medicinca po 1500 — 2000, sku- paj 3500.— din, 18 medicinskih sester po 2500—4000.—, skupaj torej 27.500 din mesečno. 1 od ostalih medicinskih ka- drov 2O0O.—, vseh podpor torej 33.000 dinarjev. Iz proračunskih sredstev Sveta za presveto in kulturo, ki ima 1,100.000.— dobiva štipendije od 4 do 6 tisoč 19 dijakov, podpore pa 54 dijakov po 1500 do 30OO din mesečno. Primanjkljaj 71.500 din bo treba kriti iz drugih pro- računskih sredstev. Poleg tega je ostalo nerešenih še 5 najnovejših prošenj. Frajerscina, dekadenca in literati Dne 15. 10. je izšel v Savinjskem vest- niku lepo in zgoščeno napisan članek »O slabostih mladinskega dela in o bor- bi LM proti sovražnim vplivom«, pod- pisan s kraticama S. V. Avtor poleg drugega ugotavlja, da razni brezidejni filmi, tuje revije, naj- lon in celo zobne ščetke (izdelane v inozemstvu) slabo vplivajo na mladino. Pojavlja se tako imenovana »frajer- ščina«. In pravi: »Mladina, okužena s tem nezdravim pojmovanjem, podce- njuje izdelke naše proizvodnje, hvali Zahod in s tem sprejema tudi njegovo ideologijo, kar izraža z deka- denčnostjo ne k a t er ih ml a dih lit e r at o V.« K temu stavku sem kot vodja mladih celjskih literatov dolžan pojasnilo. S. V. torej trdi, da smo neka- teri mladi celjski literati dekadenčni in da smo, kar sledi iz zgornjega, tudi ne- kakšni frajerji. Pravo frajerstvo je res negativen pojav in ga je treba zatirati, toda pri nas je človek že najhujši fra- jer, če da n. pr. nogo na stol in če je slučajno še literat, je dekadenčen. Mi priznamo, da slabi filmi in druga ame- riška ropotija kvari mladino. Toda, za- kaj naši sploh kupujejo take filme? Naj bodo ti vplivi bolj ali manj resnični, literati nimamo s tem prav nobene zve- ze. Naravnost laž pa je to, da spreje- mamo nekakšno tujo ideologijo. Tova- riš S. V. kratko malo ne razume ali nas ali pa dekadence ne. Z Zahoda prihaja mnogo del, med njimi so tudi odlična (Hemingway in dr.), toda imamo še vse premalo prevodov. Zakaj ne pre- vajamo n. pr. Prusta ali celo Sartra? Ce so zahodni pisatelji (pa naj so de- kadenti ali ne) res v vsem negativni, moramo mi to spoznati z njihovimi de- li v rokah, ne pa po poročilih, in šli bomo za večno preko njih. Da razložim naše stališče: mi spoštu- jemo vzhodne in zahodne literate, za nas so to književnosti narodov, ki žive v istem svetu in v istem času kot mi, ki se ukvarjajo z današnjim človekom, pa naj bo s propadajočim (zahod) ali z na- stajajočim (vzhod). Mi se bomo učili pri vseh narodih, pri katerih se imamo kaj naučiti in odklanjamo zaprtost v literaturi. Kajti le tako bcmo našli na- čin, s katerim bomo lahko pravično in umetniško podali dobre in slabe strani naše nove družbe. Torej, da se razumemo: mladi celj- ski literati nismo nobeni frajerji, no- beni dekadenti, ampak samo prizadevni mladinci, ki hočejo najti za svoj čas svoj izraz. Z veseljem sprejmemo vsako pošteno in pravično kritiko, odločno pa odklanjamo vse površne in neuteme- ljene sodbe. Ivan Seničar POPRAVEK V poslednji števUki Savinjskega vest- nika je bilo ipomotoma objavljeno, da je celjsko ipodjetje »Mesnine« pred ne- kaj dnevi prodajalo slanino za 30 din dražje (po 270 din]. To pa ni bilo podjetje »Mesnine«, temveč podjetje »Planina«. Podjetje »Mesnine« si ravno obratno močno pri- zadeva znižati cene. Uredništvo Savinjskega vestnika Društvo prijateljev mladine in Okrajni odbor Ljudske prosvete Celje orgarazira,ta USTANOVITEV CELJSKEGA LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA in vabita vse, ki jih sodelovanje veseli, da se prijavijo v okrajni pisarni Ljudsike prosvete v stavbi Okrajnega ljudskega odbora, soba štev. 44, vsak dan od 8. do 12. ure. Letošnjo kcncertno sezono je v Celju otvoril v srede, 13. oktobra naš rojak - argentinski pianist Anton Soler Rojen leta 1930 v Biljah pri Glorici se s šestim letom prvič dotakne klavia- ture. Študij nadaljuje v Trstu, po iz- selitvi leta 1948 pa v Buenos Airesu. Tu doseže na tekmovanju leta 1953 med 78 tekmovalci prvo mesto, obenem pa tudi zasluženo državno nagrado repub- like Argentine. Čeprav živi že šest let v tujini, ni pwzabil materinega jez'ika, ki ga odlično obvlada. 2e v Bachovi Tokati in fugi nam na- kaže svojo visoko tehnično zmogljivost, s katero nas takoj opozori, da imamo pred seboj planista, ki je sicer še v prehodni dobi umetniškega zorenja, toda z zmožnostmi, ki nam prepričljivo dokažejo, da ho čez nekaj let popolno- ma obvladal poklic. Sonata v C-duru je ena mnogih in- timnih komornih skladb iz prve dobe Beethovnovega ustvarjanja, nima pa več pravega klasičnega obeležja; ker je tu menuet že zamenjan s scherzom. V navedeni skladbi nam prav ta scherzo nakaže briljantno zmogljivost pianista. Brahms — kot eden prvih predstav- nikov romantike — nam s svojo Rapso- dijo v H-molu, v kateri prav tako ni mogoče več opaziti vpliva klasike, s tipično ljudskimi motivi in s po'lno har- monsko zgradbo daje skoraj oibčutek prenasičenosti; vendar pa je bila iz- vajana z globoko dinamiko in zanosom. Slede sikladbe treh sodobnih argen- tinskih avtorjev, ki vsebujejo tipično romansko-južnoameriško motiviko, ki je več ali manj, po naravi posameznega skladatelja variirana, seveda v moder- nem smislu. Prokofjeva Sarksazem štev. 3 'je ab- straktno obeležje skladatelja samega in dobe, v kateri je nastalo, medtem ko v Debussyjevih Umetnih ognjih utripa impresionistično dojeta slika doživetja. Ce moremo govoriti pri koncertnem programu o dramatskom vzponu in vrhu, ga je v tem primeru gotovo ustvarila Lisztova Španska rapsodija. Tri Etüde v H-nlolu, Valček v As- duru in popularna Poloneza v As-duru Frederika Chopina so zaključile pro- gram, vendar občinstvo ni nehalo aplav- dirati, zato je izvedel še Preludij Rah- maninova in Olafov ples Pick-Magja- gallija. Očividno je bilo s tem kon- certom zadovoljeno tudi bolj izbirčni koncertni publiki, kajti pianist je kljub mladosti dosegel visoko stopnjo teh- nične zmogljivosti. Obenem ga karakte- rizira tudi globoka, celo ostra dinamika, ki je vedno eden temeljnih kamnov vsake skladbe. Na svoji koncertni turneji po Jugo- slaviji imia namen nastopati še v Mari- boru, Ljubljani, Beogradu in Trstu. M. B. V СеЦи imamo šolo za medicinske sestre v oilorilju cel j sike bo'lnice je letos s 1. oktobrom začela delovati 4-letna srednja šola za medicinske sestre. Za- radi velikih potreb po tem kadru nista več zadostovali višji šoli za medicinske sestre v Ljubljani in Mariboru. Zato je Svet za zdravstvo in socialno poli- tilio LRS ustanovil v Celju še srednjo šolo za medicinske sestre, v katero so sprejeli absolventke nižje gimnazije z maturo. Od mnogih prijav je bilo spre- jetih samo 50 kandidatk, ki so morale predhodno opraviti sprejemni izpit. Šo- la ima svoje prostore v cel j siki bolnici, ki jim nudi tudi vsakodnevno prakso po bo'lniških oddelkih in laboratorijih. Gojenke stanujejo v internatu, ki se nahaja v novih prostorih bolnice. Ker je zanimanje za ta poklic izredno ve- liko, se je priglasilo mnogo več. pri- javljenk, kot jia zmaša zmogljivost in- ternata. Zato šola za letos ni mogla sprejeti vseh kandidatk. Gojenke pa zaradi prakse in obširnega študija mo- rajo stanovati v internatu, ker že delo v internatu samem vzgaja sestre za bodoči ipoiklic. Kot že omenjeno, je internat začasno nastanjen v prostorih, ki so namenjeni bolnici sami, prihodnje leto pa bodo začeli z gradnjo posebnega oddelka, ki bo služil stalno šoli za medicinske se- stre. Pouk medicinskihi sester je teoretični in praktični. Od teoretskih predmetov se učijo slovenski, angleški in latinski jezik, zgodovino, matematiko in biolo- gijo. Te predmete predavajo profesorji celjske gimnazije, ostale, strokovne predmete pa ip>oučujejo zdravniki celj- ske bolnice. SAMOSTOJEN RAČUNOVODJA dobi mesto v Okrajni lesni industriji Mestinje p. Podplat. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbo z navedbo zadnje zaposlitve pošljite na naslov: OKRAJNA LESNA INDUSTRIJA MESTINJE, p. Podplat. Ekskurzija celjskih profesorjev na Dolenjsko Društvo profesorjev I. gimnazije v Celju je preteklo soboto in nedeljo pri- redilo ekskurzijo po vsej Dolenjski. Avto jim je dala na razpolago Ljudska tehi- nika Tovarne emajlirane posode. Pot jih je vodüa preko Radeč, ob Sopoti, Kumu na Šmaiino ob Litiji. Ustavili so se na gradu Bogenšperk — rezidenci Valvazoria, kjer prav sedaj obnavljajo Vaivazorjevo sobo. Od tu so krenili na Stično, kjer so si ogledali stisko gimna- zijo in znani samostan. Iz Stične so ŠM v rojstno vas Josipa Jurčiča, Muljavo, nato so si pa ogledali še Trubarjevo rojstno vas Raščico, v Retjah pa se obiskali Levstikovo rojstno hišo. Dolenjska ni pomembna samo kot de- žela prvih kulturonoscev. Narodnoosvo- bodilno gibanje je pustilo v njej trajne sledove in postavilo zgodovinske spo- menike. Tako so si celjski profesorji v Kočevju ogledali bogat muzej NOB in dvorano, kjer je zasedal leta 1943 Kočevski zbor. Iznenadila jih je tudi lepo obnovljena kočevska gimnazija, za katero okraj ni štedu z denarjem. Po- zornost kočevskih prosvetnih delavcev in političnih funkcionarjev je celjske profesorje nad vse presenetila, ko so jim nepričakovano priredili iskren dru- žabni večer, kjer sta bila navzoča tudi predsednik okraja, tov. Pirnat in se- kretar ZK, tov. Klarič. Naslednjega dne so profesorji nada- ljevali pot preko Kočevsike gore, mimo požganih in zoipet obnovljenih vasi, ki so mnogo trpele v narodnoosvobodilni borbi. V krasno obnovljenem Črnomlju ni nikjer več zaslediti posledic vojne, Metlika pa je še dokaj revna, vendar se na vseh koncih in krajih obnavlja. V Metliki tudi ipmipravljajo belokranj- ski muzej, za katerega so zbrali največ materiala prosvetni delavci. V sončnem popoldnevu so nadaljevali pot preko Gorjancev na Novo mesto, od tu pa ob Krki do Kostanjevice — Dolenjskih Be- netk, kjer so zaključili potovanje. Ta zanimiva ekskurzija je celjske profesorje seznanila z lepo Dolenjsko, obenem pa jim je potrdila dejstvo, ka- ko naša ljudska oblast skrbi za obnovo krajev, ki so med narodnoosvobodilno brtxj največ žrtvovali. Z O O D B A. Mirko Roš: PO PRIPOVEDOVANJU PADEŽNIKA IVANA, KMEČKEGA SINA IZ TROJNEGA PRI LAŠKEM Vso dobo svojega procvita je nemški nacizem nastopal z zaporednimi paro- lami, katerih vsaka je bila primerna trenutnemu položaju in potrebu Ob pri- ključitvi avstrijskega in nato sudet- skega ozemlja je poudarjal princip svo- bodnega izražanja volje in odločanja nemškega naroda. Ko si je podvrgel na vzhodu najprej češko in potem še polj- sko ozemlje, se je posluževal gesla o pravici do življenjskega prostora. Po- gazil je v blato mednarodne pogodbe in proglasil, da so obvezne le za slabot- nejšega. Nova nasilja je opravičeval s potrebo zavarovanja nemškega življenj- skega prostora pred presenečenji. V aprilu 1941 je nastopilo naše тл1о slovensko ljudstvo najtežjo pot v svoji zgodovini. Brutalni pohod nemškega imperializma je bil preočiten, da bi büo smelo pričakovati milosti. A laž, ki jo je nacizem vrgel med naše ljudstvo, je presegala vse dotedanje izkušnje in je frapirala po svoji drznosti. Bila je ne- ^aj nepričakovanega in nezaslišanega: Nemci so zanikali samoniklost in zgo- dovinski obstoj slovenskega ljudstva. Nazivali so se celo naše osvoboditelje izpod tujega jarma. _ Ta »osvoboditev« slovenskega ozemlja Je bila čudovita: V temnih nočeh je ♦dirala nemška policija v mirne sloven- ske domove. Polnili so se zapori, gra- dovi in vojašnice, na tisoče slovenskih rodbin, mož, žena in otrok, je nastopilo bridko pot v izgnanstvo, vse njih imetje pa je postalo plen roparskega napa- dalca. Sledila je nasilna preselitev po- savskega prebivalstva v Nemčijo in spet so se desettisoči vozili v neznano tu- jino, v bedo in pomanjkanje. Kdorkoli se je uprl samo z besedo, je tvegal živ- ljenje. Ljudje so uhajali v gozdove. Slo- vensko ljudstvo je krvavelo iz neštetih ran. Njegovi sinovi so padali na dvo- riščih jetnišnic in umirali v neštetih nemških taboriščih. In skoraj bi se naj dopolnila usoda, ki jo je nemški impe- rializem namenil našemu ljudstvu. Tisoč in deset tisoč življenj je bilo zapisanih smrti. Kdor pa je kljuboval usodi in se povrnil živ, ta bo nosil v srcu spomin na prestano gorje do konca svojih dni, kakor ogenj, ki vedno žge in skeli. Tako grozno je bilo trpljenje in tako globoko je bilo ponižanje. Milijone žalostnih zgodb in tragedij je pisal nemški narod v Evropi. In le malokatera od njih nam je doumljiva v vsej svoji grozoti in v polnem učin- kovanju doživetij na individualno du- ševnost trpeče žrtve. Najbližji ji bodo oni, ki so se sami котлј iztrgali iz grozečega Bmrtnega objema. Vendar smo dolžni ohraniti poznim rodovom vsaj zunanji okvir dogodkov iz dobe nacističnih internacij. Zato zasluži, če- prav je le ena izmed mnogih stotiso- čerih, tudi ta zgodba objavo. O polnoči med 17. in 18. avgustom 1942 so me zvezanega odvedli gestapov- ci iz domače hiše. Nastopil sem bridko pot trpljenja, dve leti in devet mesev sem preživel v obupni negotovosti, ali si bom življenje ohranil še do prihod- njega dne. Res jih je le malo ostalo živih od vseh tistih, ki so jih nemški krvniki že leta 1942 poslali v taborišča političnih internirancev. A bil sem te- lesno krepak in nikdar nisem klonil v svoji odločni volji vzdržati do kraja in dočakati narodovo in svoje osvobojenje. V tisti noči se nas je nabralo več are- tirancev v graščinskem poslopju v La- škem med nami je bil tudi Cerkvenik, ki so ga Nemci kmalu potem ustrelili. Zjutraj so nas s tovornim avtomobilom prepeljali v celjski »pisker«. Po prete- ku treh dni so me Nemci prvič zaslišali. Povedali so mi obtožbo, da sodelujem v Osvobodilni fronti in da mi je zna- no partizansko skrivališče orožja v bliž- njih Stopcah. Ker nisem ničesar pri- znal, me je gestapovce po rodu Koče- var, ki je bil pred okupacijo zaposlen v laški tekstilni tovarni, pretepel naj- prej s stolom, nato pa še z železnim boksarjem. Zasliševal in 'tepel je tiste dni tudi posestnika Krajnca starejšega, po domače Pirca iz Lahomška pri La- škem, ki je kmalu pozneje zaradi po- škodb umrl. Z udarci v trebuh so mu poškodovali želodec. Mojemu prvemu zasliševanju je rui- slednjega dne sledilo drugo. Gestapov- ski stražniki so me %yrivedli v klet, ki so jo sojetniki imenovali mučilnico. Z jermenom prevezanega okrog gležnjev so me potegnili kvišku, tako da sem z glavo navzdol obvisel tik pred stolom, na katerega je sedel zaslišujoči gesta- povce. Spet sem zanikal vse obtožbe, moj mučitelj pa me je obdeloval z bok- sarjem po glavi in po rebrih. Pristo- pila sta mu še dva na pomoč. Prvi od njiju me je pretepal z gumijevko po hrbtu in stegnih, drugi pa je stopil na stol in me tepel po podplatih. Prestal sem grozne muke. Od vseh strani so padali udarci po meni, trgala sta mi kožo in meso. Kaplje krvi so padale na tla. Ne znam presoditi, kako dolgo je trajalo to mučenje, zdi se mi pa, da sem vzdržal dalje kakor pol ure, pred- no sem se onesvestil. Ze naslednji dan se je moje zasliševanje v kleti nada- ljevalo. Spet sem visel z glavo navzdol in spet sem trpel muke, hujše od prejš- njega dne, kajti tepli so me po odprtih, še ne zaceljenih ranah. Precitali so mi obremenilno izpoved mojega bivšega tovariša Z., ki je že dva meseca živel v zaporu, a se je svobodno kretal po vsem poslopju. Z mučenjem so mu hi- tro štrli voljo in zlomili odpor, priznal je in izdal svoje tovariše. In ko so mu obljubili svobodo, se je krvnikom ves predal, postal je še sam krvnik in iz- dajalec svojih lastnih bratov. Svobodno je hodil po poslopju in tudi sam pre- tepal naše ljudi. Tudi jaz nisem ostal izjema. Ko pa sem nenadoma izjavil, da me obremenjuje Z. le v svojem so- vraštvu do mene, je ta moj domislek imel za posledico, da je moje mučenje prenehalo. (Dalje prihodnjič) Stran 4 »Sa^ißjeki Testnik«, dne 22. oktobra l»ô4 št 42 Iz celja Nič idečeplastva, temveč prenapeta oličutijivost pisca v .predzadnji števiilki objavljen dopis »Spet klečeplastvo pred Nemci in to vpričo otrok« je vzbudil precej nego- do^/anja, zlasti med kulturnimi krogi, češ, kako je mogoče, da na takem me- itu, kot so izkopanine v Šempetru, službujejo taki ljudje. Uredništvo je dopis objavilo brez pridržka zaradi tega, ker ga je poslal prosvetni delavec, ki je po našem mišljenju vendar moral trezno premisliti, kaj pdše in ve tudi za okolnosti. No, zgodilo se je nasprot- no. Pisec po našem mnenju ni niti raz- iskoval okolnosti, marveč je vrgel na paipir svoje nepreverjene mLsli. Dogodek je bil namreč tak, kot ga je članu uredništva .pojasnil ravnatelj muzeja v Celju, kamor smo se obrnili za pojasnila, ker je ta ustanova bila • tem pisanjem seveda neposredno pri- zadeta. Učitelj, ki je zahteval vodstvo med šempetersldmi izkopaninami, mi imel s seboj celega razreda, kot trdi, temveč le nekaj otrok, zato to ni bil primer večje ekskurzije. Profesor, kd je bil ta- krat v Sem.p&tru, bi tudi tej skupini gotovo rad pokazal in povedal, kar bi otroke zanimalo, da ni bila pravkar na obisku skupina inozemcev. Bili so Av- strijci, toda ne samo Avstrijci, temveč avstrijski arheologi, ki so se v Šempe- tru službeno zanimali za izlcopanine, profesor pa je bil tudi službeno poslan kot vodič in tolmač. Torej je bilo prav, če je îïrofesor dal .prednost tej skupini, ker gre za afirmacijo našega znanstve- nega dela v inozemstvu. Da je bil pisec neinformiran ali pa rJonameren, dokazujejo vrstice, češ, »ko se je na prostona pojavila skupina Nemcev, je bil vodja ves ustrežljiv.« To zveni, ko da se je »pojavila« slu- čajno. V i-esnioi je bua skupina tiijih sta'okovnJakov najavljena in zaradi njih je psTofesor tudi čakal na najdbišču. Kdo ve, če bi bü pisec kaj manj ner- vozen, če bi vedel, da lahko vsak čas sitopi pi-ed njegov i-azred skupina tuji;h prosvetni!! delavcev, ki potujejo iz štu- dijskih namenov in želi poznati šolske razmere? Po našem mnenju je bil pisec tukaj preveč oseben, preveč občuti jilv in ри^- nagel v presojanju dogodka. Žal se je tuda ш-eđništvo prenaglilo, računajoč na piščevo razsodnost. KAM NAJ SE OBRNEM? Sem uslužbenec Splošne bolnice v Celju od leta 1950. Stanujem v Sta- netovi ulici 25, v sobici, veliki 3,5X3 m^ in to brez dnevne svetlobe in zraka. Ko sem bil samski, je še nekako šlo. Danes pa, ko sem poročen in imam 4 mesece starega dojenčka, me resno skr- bi, kako živeti s tričlansko družino v tem temnem, zatohlem in brezzračnem prostoru. Takoj po poroki meseca februarja sem zaprosil za skromno družins'ko sta- novanje. Večkrat sem se obračal o tej zadevi na merodajne v bolnici, vendar brez uspeha. Ker je žena tudi bolničarka v bolnici, in je stanovala tam od nastopa službe do poroda, sem upal, da nama bo šla uprava bolnice v tej stiski bolj na roke. Bilo je vse zaman. Žena je rodila in odšla na dopust k svojim staršem. Ko se je vrnila, ji je posteljo v bolnici zasedla že nova uslužbenka. Tako je ostala na cesti in bila primorana pre- seliti se z otrokom k meni v omenjeno sobico. Ker so bue vse moje prošnje zaman, sem se obrail še na upravni odbor bol- nice s prošnjo, na katero nisem dobil niti odgovora. Zato sem se Obrnil na načelnika ljudskega zdravstva, tovariša Svetličiča, ki mi je dal poleg nasvetov še obrazec za nujno dodelitev stanova- nja. Obrazec sem izpolnU in ga s pod- pisom Uprave oddal na MLO. V nadi, da bo vsaj tu kaj шpeha, sem se po preteku enega meseca oglasil na MLO pri neki uslužbenki, ki mi je svetovala, da nima smisla čakati na stano\'Tanje, kajti hiša, v kateri bi ga mogoče dobu, je šele v gradnji. Napotu sem se še k Sanitarni inšpek- ciji, da mi pwegleda stanovanje in ugo- tovi, če je primemo v njem stanovati z dojenčkom. Tu sem zvedel, da sme Sanitarna inšpekcija pregledati stano- vanja le z nalogom mestnega Ijudsikega odbora. Ko sem na MLO poprosü, da mi izdajo omenjeni nalog, me je neka uslužbenka poslala na Stanovanjski urad, češ, da mi ga bodo izdali tam. Ko je na omenjenem uradu moja žena prosila za nalog za Sanitarno inšpek- pijo, so ji odgovorili, da niso tako ne- umni, da bi ga dali, saj ga morajo ix>- tem tudi plačati. Tamkajšnji uslužbe- nec ipa ji je svetoval, naj sam zahtevam od Sanitarne ins'pekcije pregled, obe- nem pa obljubil, da si bo tudi sam ogledal mojo sobico. Toda do danes ga še ni bilo. Ko je prišla otroška negovalka k do- jenčku, so se ji orosile oči, ko je videla prebivališče tričlanske družine, ki služi hkrati za spalnico, kuhinjo, shrambo, pralnico in celo drvarnico. Kam naj se še obrnem? V »Tednu otroka« je bilo vse polno predavanj, ki so i>oučevali matere kako vzgajati otroke v zdravju in zadovolj- stvu. Kako naj se .posreči to meni, ko mu ne morem nuditi niti ix>štenega stanovanja, ali vsaj skromne sobice z dnevno svetlobo in zrakom. Prepričan sem, če bi metrodaijni ljudje ime]i malo več razumevanja in social- nega čuta do delovnega človeka in do- ječe matere, kaj takega ne bi dopustili. Smrt fašizmiu — svoboda narodu! Jakob Frano, Celje Stanetora ulica 25 PREBIVALCI NA DOLGEM POLJU 81 ŽELIJO TRGOVINE S SADJEM IN ZELENJAVO Prebivalci predmestja Dolgo Polje fte pritožujejo, ker morajo hoditi dnevno po sadje in zelenjavo na celjski trg ali pa v poslovalnico podjetja Povrtnina v Gaberju. To je precej daleč in go- spodinje zamujajo dragocen čas. zlasti še, če jim med kuhanjem slučajno zmanjka peteršilj ali korenček. Vsekakor bi kazalo, da tudi prebi- ▼alci Dolgega Polja, kjer stanuje naj- več delavskih in namtócenskih družin, čimprej dobi trgovino б sadjem in ze- lenjavo. Za lokal ne bi bilo težav, saj je bávia točilnica pri Halužanu prav prianema in bi se z malimi stroški lahko preuredila v txigcsrvino; ŠE NEKAJ SLAVNOSTNIH ŠTEVILK »SAVINJSKEGA VESTNIKA« ki je bila posvečena velikemu рат- tizanskemu ziboiu na Ostrožnem, je slučajno ostalo nerazprodanih. Intere- senti jih lahko dobijo v upravi Savinj- skega vestnika. glede rezorožitTC, predlog o misli dobre rol je itd.) in z zavzemanjem za najprimernejše re- šitve mnogih тргакапј politike, gospodarstva in kulture. Predavanje tov. GrjKita nas bo z vlogo Jugoslavije v OZN podrobneje seznanilo in nam ocrtalo vso organizacijsko iu delovno stran OZN — da bomo še z večjim interesom sledili njenim nalogam. 6ibanje prebivalcev v Celja T času od i2. do 16. 10. t934 je bilo rojeiik 21 drčkoT in 15 deklic. Poročili so se: Ram.šak Janez, delavec iz Levca in Kovačič Antonija, piskalka v slikarstvu; Veranič Ivan- Aloizij, kurjač in Turk Matilda, gospodinja, oba iz Celja; Lesjak Stefan, strojni ključavničar in Meke Silva, zlatarska pomočnica, oba iz Celja; Rudel Zvonimir, elektro monter in Pecigus Ka- rolina, oba iz Celja; Kandolf Franc, klepar im Kroflič Marija, nanieščenka, oba iz Celja. Umrli so: Kordiš Vincencij, nameščenec iz Celja, star 54 let; Terbovc Alojz, prevžitkar iz Škofce, star 78 let; Koražiia Katarina, upokojenka iz Celja, stara 62 let; Belšak Andrej, zidar v pokoju iz Celja, star 78 let; Kok Ludvik, otrok iz Štor; Herzl Alojz, upokojeni nameščenec, star 6? let; Orešnik Elizabeta, upokojena delavka iz Le- skovca: Arhanič Albin, otrok iz Celja. Darufte kri! Z'dravljenje s kirvjo se je pokazalo kot eno "jzmed najbolj učinkovitih na- činov in se uporablja transfuzija krvi v sodobni medicini v vedno večji meri pri celi vrsti bolezenskh primerov. S Idrvjo nadomeščamo kivne izgube pri različnih krvavitvih, raznih ponesre- čencih, \ operiiancih, porodnicah, poškod- bah zaradi opeklin, pri dojenčkih, ne- donošenčkih, boleznih prebavnih -m krvotvoi-nih organov itd. Tisočem in tisočem je samo transfuzija že rešila ž''<\''ljenje. Brez transfuzije kivi ne more danes več obstojati sodobna zdravstve- na služba. V Celju je že v letu 1953 pričela organizacija Rdečega križa z zbiranjem prostovoljnih krvodajalcev, ki naj bi namenjali dosedanje plačane krvoda- jalce —. kateri obstojajo samo še v Celju — ter z malenkostno žrtvijo pri- pomogli k povečanju količine krvi za bolnike in k pocenitvi stroškov za zdravljenje. V letu 1953 je darovalo brezplačno kri 186 prostovoljnih krvo- dajalcev, bolnica pa je izdala za kri črez 4 milijone dinarjev. V letošnjem letti je do 30. septembra dalo kri le 79 prostovoljnih krvodajalcev. Po pri- meri z ostalimi manjšima mesti v Slo- veniji in celo naselji, je Celje na zad- njem mestu. Saj je sosednje Laško z 4.600 prebivalci ptred ki'atkim dalo 467 prostovoljnih krvodajalcev, Petrov- ce 124, Zalee 126, Zreče 132, Celje pa skoraj v dveh letih z 25.000 prebivalci samo 265. Ni prijetna ugotovitev, da so Celjani do sedaj pokazali tako malo razumevanja za stvar, ki je celo v kapi- talističnih državah že več let uvedena na popolnoma prostovoljni bazi. V tednu Rdečega križa, ki bo od 1. do 8. novembra, bo ekipa transfuzijske postaje z odvzemi krvi pričela z delom na našem terenu in podjetjih, da omo- goči prav vsakemu zdravemu in soci- alno čutečemu Celjanu, ki je priprav- ljen pomagati sočloveku, da odda kri. Vsi člani Rdečega l^riža in ostalih družbenih organizacij in vsi prebivalci Celja in okolice, storite tudi to ipot svojo dolžnost, da ne bomo na zadnjem mestvi, temveč med najboljšimi, kot smo tudi piri drugih akcijah. Organizacijo Rde- čega križa pa boste s tem podprli pri izvrševanju njenih zdravstveno social- nih nalog. Mestni odbor RK Celje IZ SODNE DVORANE Pušić Ivan iz Bosne, stanujoč v Oplot- nici, je krepak in zdrav možakar. Otre- sti pa se ne more evoje stare navade, da ne bi krošnjaail. Zaradi nedovolje- nega ti'govanja je bil že pogojno obso- jen. Pri obsodbi mu je büo zaseženo galanterijsiko blago in denar v skupni vrednosti 110.000 düiarjev. Ta sodba pa ni imela vzgojnega učinka na obdolžen- ca. Dva meseca kasneje je bil zopet zaloten pri. krošnjarenju pred Tovarno kovanega orodja v Zrečahi Ob tej pri- liki mu je bilo zopet zaseženo blago in denar okrog 31.545 din. Skušal je pod- kupiti službujočega miličnika, da bi za- deve ne iprijavil. Z ozirom na prvo Ix>gojno obsodbo, M je bila preklicana, je bil Pusič obsojen na skupno zap^orno kazen. Sedel ibo zaradi nedovoljenega trgovanja 6 mesecev. * 45-letni Požun Prane je uslvižbenec ;pri Rudniku Laško. Kot tak prejema lepo mesečno îdaco, in sicer 13.390 din. Dohodke pa si je skiošal povečati še na nepošten način. Ze 30. 7. 1954 je bil v Celju obsojen na 14 dni zapora, ker je felsificiral polovico srečke Jugoslovan- ske državne loterije 50. kola ter tako falsificirano srečko predložil v izpla- čilo NB v Laškem. Fo' previdnosti uskižbenea NB, mu znesek 3000 din ni bil izplačan. Ostala je obdolžencu še druga polovica srečke iste številke, katero je na isti način falsificiral kot prvo. Iz zadnje številke 9 je pri obeh srečkah napravil ničlo. Te srečke pa si ni upajf predložiti v izplačilo NB v Laškem Dal je srečko delavcu Prašni- karju, ki je dvignil pri poslovalnici Jugoslovanske državne loterije v Celju 3000 dinarjev in jih izročil Požunu. Za- radi goljufije je bil Požun obsojen na 1 mesec in 10 dni zapora. 22-letni Vinla> Tramšak, šofer v to- varni »Metka« v Celju, 19-letni posest- niški sin Franc Koželj iz Smartnega v Rožni dolini, 23-letni Franc Bole, de- lavec iz Celja in 23-letni zidar podjetja »Graditelj« iz Celja, so se letos meseca februarja vračali pijani iz Galicije v Celje. Pri. Videnškovi domačiji v Gali- ciji so pričeli razgrajati. Brez vzroka so fizično napadli Jožeta Ašenbergerja, ki je stal pred hišo. Vtem, ko sta Tram- šak in Kožeij pretepala Ašenbergerja, sta Obrez in Bole razibijala okna na Videnškovi hiši. Ljudem so razgrajači grozili celo. z noži Vsi štiarje so bUi obsojeni, in sicer: Tramšak na 21 dni zapora, Koželj na 14 dni zajora, po- gojno za dobo dveh let, Bole in Obrez pa bosta plačala vsak po 2000 dinarjev. Prometne nesreče Voznik Založnik Stane, zaposlen pri podjetju Povrtnina-Sadje v Celju, je vozil z jafbolloami natovorjen tovorni avtomobil iz Konjic v ^elje. Ko pa je privozil v bližino hiše št. 58 v Škofji vasi, je zaspal. Vozilo je krenilo 20 m iz cestišča na ipolje. Zaradi močnega sunka iz ceste na travnik si je avto zvil prvo osovino tako, da se je prvo desno kolo cdsti^anilo. Zlomil se je, tudi prvi branik in razbilo steklo pri desni luči. Materialna škoda znaša okrog 30 usoč dir^rjev. Vozniku se ni zgodilo ničesar. Nesreče je kriv voznik sam, ker se mu je med vožnjo dremalo, i>a kljub temu ni vozila vstavil, da bi se nekoliko odpočil, temveč je v takem stanju dremajoč nadaljeval vožnjo. V soboto, 16. 10 zvečer je SJemenšek Miha vozU iz smeri Ljubljane proti Celju вухуј osebni avtomobil. Ko je vo- zil od Grajske vasi proti Semi>etr\i, je na malem zavoju ceste videl ipred seboj nekaj belega v obliki deske. Vožnjo je nadaljeval, ne da bi se ognil tistemu predmetu. Ko je pripeljal vzporedno doannevne »deske se je naenkrat po- javil z njegove leve strani na kolesu Ga&par Toman s ргаатз fcrsto. Tornati je s krsto zadel v steklo avtomobila. Pri udarcu je dobil težje poškodbe na glavi Prepeljali so ga v celjsko bolniš- nico. Vzrok nesreče je neprevidnost voznika, ker na zavoju ni zmanjšal hitrosti, kolesarja pa, ker je vozil na kolesxi krsto, in sicer po sredini ceste, ker je B tem ogrožal javno varnost po- sebno še pri neprevidnih voznikih. Glav- ni vzii-ok nesreče pa je po mnenju misije ta, da sta bila oba voznika ne- koliko vinjena. Vkljub opozorilom po časopisih še vedno vozijo vozniki mo- tornih vozil v vinjenan stanju, kole- sarji pa dostikrat neprevidno. Vcznik-amater Romih Alojz, po po^ klicu pomočnik tehičnega vodje To- varne nogavic Polzela se je dne 16. t. m. po 9. uri zvečer peljal z osebnim avto- mobilom proti Polzeli. Med potjo je dohitel dva kolesarja, ki sta vozila vštric... Na levi strani je vozil 22 letni Rifoič Martin, delavec Tovarne nogavic Polzela. Ko je Romih privoail do njega in ga hotel prehiteti, je Ri- bič nenadoma hotel zaviti na levo stran, pri tem pa je zadel ob prednjo stran avtomobua. Pri udaru je Ribiča odbilo, kolo pa je povozil avtomobil. Ribič, ki je bil nekoliko vinjen, je dobil lažje poškodbe na glavi in je bü odpeljan v celjsko lx)lnico. Materialna škoda na njegovem dvokolesu znaša približno 10.000 dinarjev in jo je povzročil kole- sar sam. SVINEC kupimo Tsako ШШкт po naivcu ceoL ...in zaledja Konjiški delavci radi pamagajo svojemu bližnjemu v nesrefi Prva akcija za prosto\'oljno dajatev krvi v Slov. Konjicah je proti priča- kovanju zelo dobro uspela. Skraja je sicer zelo slabo kazalo in je ekipa, ki je to delo opravljala prvi dan vpisala le blizu 90 prijavljenih. Prav tí. pa so bai drugi dan najiboljši agitatorji in prav temu dejstvu je pripisati, da je bila drugi dan skoraj enkrat iboljsa ude- ležba od strani Konjičanov, prišli pa so tudi delavci iz Loč, tako da je v obeh dneh ?.ku!paj bilo prijavljenih ne- kaj nad 270 -prostovoljnih dajalcev, od katerih pa je komisija iz različnih raz- logov morala okoli 50 prijavljenih od- kloniti. Vsi ostali dajalci pa so skupaj oddali 49.450 ccm krvi za ipotrobe celj- ske in ljubljanske bolnice. Večina da- jalcev je bila iz podjetji, saj je n. pr. iz tovarne »Konus« in iz konjiškega lesnega obrata daroval kri xx>vprečno vsak četrti zap»sleni delavec. Doibro so se izkazala tudi nekatera manjša ^pod-^ jetja in Opekarna y Ločah, silabš« џл usnjarski remont. Zek> maJo dajalcev pa je bilo iz rtMt kmečlcih prebi\'alcev. Res čudno se adi človeku, ko ob taki človekoljubni akoiit čuje opazke češ,, "kri je draga« in po- dobno, kar so doživeli nekateri, ko srn ljudem cibjasnjevali pomen akcije. Ekipa je iz Konjic odšla v sosednj« Zreče, kjer so se v precejšnjem števil« odzvali tamkajšnji kovinarji in delaTdi la-ajevTiih podjetij. Celoten potek je le pokazal, da znajo delavci pravilno oe- njti besede »pomagati svojemu bližnje- mu v nesreči«. _ L. V. ^ NA ZBOÏIU VOLIVCEV V GALICIJI SO USPEŠNO REŠEVALI GOSPO- DARSKA VPRAŠANJA Pred dnevi je bil v Galiciji pri Žalcu izredno doibro obiskan zbor volivcev, na katerem so poleg gospodarskih vpra- šanj razpravljali tudi, o komunah. Bo- doči savinijski komuni se hočejo še pri- ključiti občine Pod vrh, Hramše in Pod- gora. Iz sedanjega soštanjskega okraja so poslali pismeno vlogo z mnogimi podpisi, da se hoče vas Čmava v celoti priključiti savinjski komuni. Na zboru volivcev v Galiciji so vo- livci izmed gospodarskih problemov smatrali najnujnejšega, da îïopravijo obljudeno cesto od Lopate do Galicije. Ta, povsem zanemarjena cesta, ki bolj liči na kolovoz, je velikega gospodar- skega pomena, saj se ogromno pridel- kov tega kraja steka na celjski trg. Poleg ceste hočejo Galičani popraviti tudi svojo šolo, ki je zlasti v notranjo- sti zelo i^vna. Ko bodo s temi deli gotovi, pa pride na vreto elektrifika- cija. V Galiciji im.a sicer že precej hiš električno razsvetljavo, toda hočejo jo imeti v vsaki hiši, da celo v oddaljenih naseljih. Volivci so živo posegali v razpravo, dajali pametne predloge in sprejeli skle- pe, ki so jih takoj začeli tudi uresni- čevati Režijski odbor, ki šteje 11 čla- nov, je že pripravil vse potrebno za gradnjo ceste in so z deli te dni že pričeli. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU OZN IN DELO JUGOSLAVIJE V NJEJ je tema, o kateri bo govoril v četrtek, 28. It. t, 1. ob 19,30 uri v Narodnem doma tov. Grgič Edo, javni okrožni tožilec v Celjn. Jugoslavija je ustanovni član OZN. èlaii var- nostnega sveta in socialno-ekonomskega sveta pri OZN. Jugoslavija sodeluje v OZN z zavze- manjem stališč, dajanjem predlogov (predlogi Ker proslavljamo v Celju s tem predavanjem dan OZN, pričakujemo številne udeležbe, ki nuj bo izraz našega zanimanje za OZN in naše skladnosti z njenimi nalogami. Vljadno vabljeni! KOROŠKA V BESEDI IN SLIKI NA PREDAVANJU LU Ljudska univerza v Celjn se je tndi letos ob obletnici plebiscita spomnila Slovencev na Ko- roškem. Koroški rojak iz Ziljske doline, dr. Julij Fellacher je z govorom in mnogimi skioptičnimi slikami prikazoval Koroško v njeni preteklosti in sedanjosti. Orisal nam je kulturno poslanstvo Koroške v minulem stoletju, prikazal nam je mnoge ljudske običaje na Koroškem. Iz njegovih živih besed smo zvedeli mnogo zanimivega o borbi slovenstva po njenih vaseh, trgih in mestih. Začutili smo vso lepoto in bolest .slovenske Ko- roške. Zaživeli smo z boroveljskimi puškarji, K partizani na Svinški planini, s štehvanjem, z rejem pod lipo ter s tericnmi v Ziljski dolini, z lepotami Vrbskega in Osojskega jezera, z di- plomatskimi spletkami nam nenaklonjenih po- sameznikov ob dneh plebiscita in z zgodovino vojvodskega prestola. Premestitev sedeže lavam- tinske škofije iz ät. Andraža v Labodski dolini v Maribor je bila s stališča ohranitve in kre- pitve slovenskega življa na Koroškem zgrešena. Polni lepih vtisov in reenih misli o Koroški smo se iskreno zahvaljevali predavatelju za njegov trud. Predavateljeva nada, da bo bodoči razvoj tudi koroškim Slovencem omogočil ne- oviran nacionalni napredek, je prijetno dopol- njevala vso lepoto in bogastvo večera, ko smo ob prelepih slikah in doživetih besedah govor- nika bili na Koroškem. NESREČE Ribič Martina, usltižbenega v tovarni nogavic na Polzeli, je tovarniški osebni avtomobil poškodoval na levi i^ami in desni nogi. * V nedeljo ponoči so se v krajevni gostilni na Frankolovem ob priliki, ve- selice stepli fantje. 24-letni Srebot Mar- tin iz Celja je v pretepu dobu težke poškodbe na glavi, posebno na očeh. Zaradi poškodbe na očeh so ga odpre- mili v bolnišnico v Maribor. Gračner Rudolfa iz Sv. Jakoba pri Šentjurju sta v noči od nedelje na po- nedeljek napadla dva neznanca, ko se je vračal domov. Bil je pošikodovan na glavi. ■* Krajne Vinko iz KapLe vasi pri Pre- boldu si je pri padcu zlomil nogo. * Lebeničkd Rudi iz Kisovca pri Za- gorju ob Savi, si je v nedeljo pri no- gometni tekmi na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju zlomil nogo. Kitak Milan iz Zabukovce je hotel izviriti samomor. S puško se je ustrelil v prsa. Naboj je šei skozi preni koš na levi stram pod srčen. Nezavestnega so pripeljali v cel.tsko îx>înisnîOD. IZ SLOVENSKIH KONJIC V tovarni usnja »Konus« v Slov. Ko- njicah je bil nedavno zaključen tečai sanitetne ekiipe PLZ. Več mesecev ga je redno' cbislvovalo 26 tečajnikov, wá katerihi so razen dveh vsi položili izpite. Celoten tečaj je vodil tov. Martin Pu«- čuh, več zdravstvenih predavanj pa s* imeli konjiški zdraviuki, posebno A:. Rudolf. Pretekli teden je büo za ves politiaei aktiv v Konjicahs med katerimi je bil« tudi več sindikalnih odbornikov, pre- davanje o tržaškem s>porazumu, ki ga je imel to-v. Lapajne iz Celja. Navzočim je odgovoril tudi na več stavljenih vpra- šanj, dopolnil ga je še ravnatelj ni^e gimnazije, tovariš Jože Novak. O tee» vprašanju bodo govorili še na sestanldh v sindikalnih podružnicah. IZPOD BOHORJA ZBOR VOLIVCEV IN DRUGO Volivci iz Drens'kega rebra, Lesičnega in Puštanja so se na svojem zboru ie- j avili za prild;j učitev h komuni v Koe- jem. kamor že od nekdaj težijo 9« svoji legi in gospodarskih prilikah im jim je Kozje tudi najbližje. Volivci že- lijo, da bi imeli v Kozjem sodišče pozdravljajo namero, da bi tam büe tudi poslovalraca Narodne banke. Od- \ašni pripombi tovariša iz Drenakeg« rebra, da bo Kcaje izkoriščalo sosedne kraje, so se volivci smejali in ^povedali, da bodo voïiii v komuno ljudi, ki bod« skrbeli za gosipodarsiki in kulturni dvig vsega Kozjansikega. Med razpravo j« zlasti tov. Jakob Leskošek nanizal vrsW zadev, ki jih bo zajela bodoča komun», Id ima v Kozjem vse pogoje za razvo|. Dokler se ne bodo najdišča premoâ» polno izltoriščala, bodo služila domačim potrebam, saj so gozdovi na tem po- dročju izčrpani. V Kozjem bo s pomoč- jo O'kraja kmalu začetek tekstilne in- dustrije, ki se bo postopoma razvijal*. K trgu Pilštanj spada tudi naselje к lepim slovenskim imenom Stari trg, kjer živijo po večini le mali kmetj«. Nekomu se je za malo zdelo, da bi »e tudi Pilštanj imenoval ix> tem našel j ». Volivci so se zedinili, naj bi Pilštaioi tudi v bodoče ostal Pilštanj, ker m sedež večjih ustanov ali gospodarskik podjetij, in ker se je ime v tisoč letili med ljudstvom udomačilo. Občina gradi iz gozdnega sklada ••- sto od apnenice pod Rlštanjem navzgor pax)ti Logu, namenjeno predvsem pre- bivalstvu Loga in dovažanju drv äm apnenice. Odkrili so obenem ob tol- munčkih lepo planinsko pot na Bohor, kakršno najdemo le malo kje. Сергат so začeli z delom že 29. avgusta, de- lavci do sedaj, ko vstopajo v drug* polovico oktobra, niso dobUi plače. Te- mu so krive začetne težkoče, ki jih hm občina odpravila, saj je vispeh dela od- visen tudi od rednega izplačevanja aa- služka. V Tednu matere in otroka so obisfc*- valke obiskale najprej re\Tiejše družine, niso pa vzele s seboj mila, da bi z njim obdarile matere, temveč je to oprava« šola, Tovarišice na seji socialnega skri>- stva te naloge niso hotele prevzeti, češ da bi pri materah siaibo naletele z ma- lim darilom. Nekoč ni bilo tolikšne ob- čutljivosti, takrat tudi ni bilo vašicA obiskovalk, ker se za revne nihče mi zmenil. 6iban]B prebivalcev v celjski okoHcI v ("apu od 12. do И. 10. 1954 je bil« r«jeaik n deklic in 9 dečkov. Poročili so se: Rep Ferdinancl, tovarniški delavec iz C.abt»v- ca in Jaiičič Ljudmila, gospodinj.ska pomočni«« iz (Jabrovca: Blekač Franc, tovarniški delavec i/. Trnovclj in Zraavc Angela, delavka iz Тгв»- velj; Vedenik Robert, tekstilni tehnik \г Pre- bolda in Potočnik Ljudmila, nameščenka iz Kaplje vasi; Kobal Jože, finomehanik iz Pre- bolda in Podvršnik Marija, trgovska pomočnic* i/ Prebolda: Krebs Andrej, delavec iz Polžansk« gorce in Znnko Jožefa, tovarniSka delavka iz Sešč pri Preboldu; Strgl Leopold, pek iz Zalea in tra/. Marija iz Sp. Judinje, okraj Ptuj; J»- ifovar Rudolf, .steklar iz Tržišča in Lulek Marje- la, bla(cajničarka iz Ratanske vasi; Skel l'roec, tovarniški delavec i« Drevenika in Dimec Ma- rija, poljcdelka iz 2g. Kostrivnice; Kirin YlaÄr mir, miličnik w. Drenovca in Zobec Rozalijji, poljedelka iz Cače vasi: Ožir Ivan, progovàî delavec iu Luknar Antonija, toverniSk« delavk« iz Pob.eie. Umrli sa: Divjak Blaž. oskrbovanec iz Zaloga, star lei: Plankel Marija, previitkarica iz Ljubnioe, stare 76 let: Rotovnik Anton, prevžitkar iz Ljufc- Dice, etar 87 let: Skok Filip, kmet iz Kaplje vasi. etar 74 let: Frece Ivan, prevžitkar iz R*f- nejra, star 85 let: Pere Martin, posestnik U Gubnepa, lar 87 let; Jelen Ivan, posestnik » Založah, star 57 let; GaberSek Terezije, Mrék ia Polzele; Svajjelj Marija, gospodinja iz Frei- ske, stara, 79 let; Agrež Cecilije, previitkarvCa iz Brezovca, stara 88 let; (»zole AdIob, Bpai«- leme* iz Lastnica, star 57 let; ?т»к« btoet*vei«c i'/. haMmià», sta» Tï hst. »Savinjski vestnik«, dne 22. oktobra 1954 Stran 5 Kaj smo videli in doživeli vHOLANDIJI ^Nadaljevanje) TRGOVINE IN GOSTILNE V iiolanàskïh mestih, najdeš izredno -frinogo trgovin s slaščicami. Za otroke ^ pa tudi za odrasle — so posebna paša za oči krasno garnirani sladoledi vseh barv v modelnih oblikah poma- ranč, citron, vrtnic in tulipanov. Prav tako so tudi žileji najrazličnejših oblik in barv. Drobni, skulpturni cukreni spominčki pa so včasih kar prave umet- nine. Prav lepi so tudi čokoladni iz- delki domače tovarne »Droks«. Trgovine so v splošnem zelo okusno opremljene. Posebno pozornost posve- čajo lutkam v konfekcijskih trgovinah, jci ustrezajo tipom nosilca oblek: dame, gospodinje, kmetje in kmetice, ribiči in mornarji. Lutke ne stojijo togo v izložbah kot pri nas,, ampak jih vidiš v najrazličnejših položajih, gestikuli- rajoče, pomežikujoče, zapeljive in do- stojanstvene. Posebna novost za nas tujce so bñle izložbe s plastičnimi fotografijami, ki jih vidiš trodimenzionalno brez očal: Te fotografije pa vidiš različno, če jih opa- zuješ iz različnih strani. Zaupanje in poštenost Holandcev je opaziti pri tako imenovanih »zunanjih trgovinah«. Mnoge trgovine imajo nam- reč na zunanji strani ob steni hiše stoj- nice, kjer pa razstavljeno blago ni pod steklom, ali kakor koli drugače zava- rovano. Na takem »štantu« sem si iz- brala nylon krtačko za lase... Po ploč- niku so tesno ob nezavarovani izložbi hodili pešci. Ce bi bil med njimi kak :^uzmovič«, bi lahko čisto mirno in ne- opazno zmaknil svoj plen, kajti trgo- vec stoji pri pultu v svoji trgovini, vrata in okna pa so tako zasenčena z robo, da kontrola »zunanje trgovine« sploh ni mogoča. No, pa v Holandiji kontrola najbrž sploh potrebna ni. Ce bi bili pogosti primeri kake kraje, bi trgovci gotovo toliko ne zaupali mimo- idočim. Ker nisem vedela, ali smem krtačko sama dvigniti prej, ko jo v trgovini pla- čam —trgovina pa je bila polna ljudi in bi predolgo čakala, da bi prišla na vrsto — sem zunaj opazovala gospo, ki je na stojnici tudi nekaj izbirala. Iz- igrala si je dve štreni zelene volne in tudi sama dvignila. Ta čas je prišla mimo njena znanka in sta gotovo 10 minut klepetali pred trgovino. Moja gospa je ves čas držala v roki volno in iz trgovine ni bilo nikogar, ki bi zahte- val plačilo. Tako sem tudi jaz dvignila svojo krtačko, stopila z njo v trgovino, plačala in stvar je bila v redu. Nepo- štenjak bi si mirno lahko nabasal žepe z drobnarijami in trgovec tega najbrž niti opazil ne bi. Ali pa vendar... Imela sem vtis, da holandski trgovci ali tako močno zaupajo svojim potroš- nikom, ali pa le skušajo njihovo po- štenost. Gostiln v našem smislu v Holandiji ni. Pač pa je mnogo majhnih kavarn in okrepčevalnic, kjer ljudje na visokih, tapeciranih stolčkih, tesno ob točilni mizi pijejo zaželene pijače. Tudi te to- čilnice navadno nikjer niso prenatrpa- ne, ker Holandci niso znani kot pivci alkoholnih pijač. (Ves čas svojega bi- vanja v Holandiji nisem videla niti na cesti, nit^i v lokalih rahlo vinjenega Harlem — Amsterdamska vrata toda ne samo za ceste, temveč tudi za vodni promet človeka). Pijejo pa izredno mnogo kave, ki jo znajo gospodinje posebno okusno pripravilA. Nekoč sem štela porcije bele kave, ki sem jo popila pri svoji gospo- dinji v enem dnevu. Sedem skodelic je je bilo. Kavo pijejo za zajtrk, ma- lico, pred kosilom, po kosilu, popoldne, pred večerjo, po večerji in pred spa- njem. Vsakikrat ti pri kavi servirajo po en keks ali pa čokoladno rezino. Nekoč me je začudilo, ko mi je gospodinja v pozni ponočni uri ponudila — govejo juho. Seveda je nisem odklonila, saj je bila prav dobra zakuhana izdatna juha. Ker sem jo pohvalila, sem jo naslednjo noč spet dobila. Čudila sem se tembolj, ker navadno opoldne nikoli nismo imeli pri kosilu juh. Juho servirajo v šalicah kot kavo ali čaj. Holandski gostitelj mi .je zatrjeval, da so Holandci zato tako zdrav narod, ker ne pijejo mnogo alkoholnih pijač. S tem v zvezi je tudi povedal staro ho- landsko prislovico: Holandija ima pre- malo bolnikov, da bi lahko živeli zdrav- niki. Zato pa gre zdrav Holandec k zdravniku, ker mora tudi zdravnik ži- veti. »Bolnik« plača lekarnarju zdra- vilo, ko pa pride domov, razbije ste- klenico z zdravili in pravi: tudi jaz moram živeti ... OB MEDNARODNEM DNEVU VARÍEVfiNJfti 31. OKTOBER Ti> dni bodo v celjskih srednjih šolah učenci fld .- nujnižje;;a du najvišjega razreda pisali šolske naloge o varčevanju. Natečaj, je z ve- likim razumevan;em razpisala Celjska mestna hranilnica. Najboljša naloga v vsakem razreda bo nagrajena s 500 din. najboljše tri na vseh zavodih pa vsaka s 1000 dinarji. Ko smo pre- brali )-azpis za to nalogo, se je marsikdo nasmehnil, češ, ubogi dijaki, ki bodo morali v takih razmerah iztisniti iz svojih možgan nekaj smiselnega in pametnega o varčevanju. Tukole bodo slišali učenci vsepovsod. >Kdo bi diines varče^al! Kdo p;) more, ko ogromna večina zasluži komaj za eksistenčni minimum! Varčujejo naj tisti, ki so od lani na letos na\ili samo pri zelenjavi cene za 120%! Teh je malo, daleč več pa tistih, ki povrtnino Kupujejo, ki se torej gnetejo v čredi ubogih potrošnikov.': Tudi jaz sem razmišljal,, kar priznam, kaj bi se dalo napisati. Namesto otrok in namesto staršev! V soboto sem krenil preko Logarske, pieko Klemenčje jame in Vrtcev na Škarje in tam čez na Korošico. Bil je dan, ki nam jih je malo namenjenih, poln otožno lepega jesen- skega občutja, ves ožarjen z barvami, ki z njimi razsipata gozd in gora v tem času. Tak sprehod bi moral človek užiti sleherni dan, da bi ohranil živi stik s prvobitnimi viri lepote, 1)1 si nekaj prihranil za slabe dni. Dan varčevanja! Prišel mi je na misel, ko Sem izstopil iz avtobusa v Solčavi. Zdaj so Solčavaui po devetih letih vendar prišli do tega, da je treba našo najbolj romantično gorsko vas obuoviti, olepšati in pripraviti za foste, ki bodo, upajmo, prišli, kakor so pri- ajali pred vojno. Malo pozno je sicer, a pre- pozno ni. Prihranjeni deaar — kajti iz vsak- danjega zaslužka obnoviti tako vas pač ni mo- goče — naložen v tako turistično točko se bo eobro obrestoval. Solčava kaže vsaj tako. je Prišla do zavesti, da les ne more biti edini >n večni vir njenega blagostanja. Les naj stoji, da pa bodo gledali tujci. Bogastvo naj se štedi, deiiur pa naj priti-ka, ne da iz dežele kaj gre! •Jragi Solčavaui, čestitam vam in tistim, ki Vam s prihranjenim denarjem pomagajo. .Logarska, kraj naših sanj in naporov! Tu- ristična točka, ki ne zaostaja za najlepšimi Pokrajinskimi biseri slov(Miske domovine, lu Vtndar! Trije veliki hoteli stoje neobnovljeni, 'ožgani karani vpijejo o okupatorjevem zločinu, "d nikoder pa ni prihrankov, ki bi ]л)garsko spremenili v enega od prvih turističnih centrov ^ naši državi! Beremo, da so na Dolenjskem — "a Polžtivcm (pred leti sem tam presmučal ^чо nedeljo) dobili hotel za 100 milijonov din. j'.ravijo, da zdaj ne vedo kam z njim. Investitor se ga rad znebil, jaiiiči celo, da bo plačal jffiul.o tisti upravi, ki bi ga prevzela. 100 mi- J'joiiov je težko prihraniti. To se pravi, da je j.^}^" prihranjen denar pametno, smotrno nalo- Ce bi ga dali Logarski! Kakšen raj bi se ^äl napraviti samo okoli sveta pri Planinskem «On,u v Plestju, ki te dni kar gori v plamenih í'^senskih barv. J^ence so legle z Velikega Korana iu Ožga- ^^Sa Kira preko milih trat v i'kstju, ko sem ^?.irnal proti Klenienčji jami. S pogledom sem Loi^arski kot in prebeio apnenčevo na- ^'nvino hudournikov, ki dero z ч seh strani v jjOgočni Kotovec, povir Savinje. Tu bodo zdaj j^^cirotehniki ukrotili silo gorskih voda. Pri- ^ "ojeni denar bo dobro naložen: za\aro\ul bo *ov i^^-i'^'PSili gorskih dolin v Evroi.i, iil)va- al smrekovino, borovje in bukovino, ohranil bo dolino, kakršno si želi miru, oddiha in zdravja željni turist, Ictoviščar, rekonvalescent. Pa pustimo gospodarstvo in se obrnimo k ponižnim lepoticam, ki krase gorsko rušo, k cvetju, ki nas tako vztrajno in zvesto raz- veseljuje v gorskem svetu. Ali ni vsaka roža. ki zraste iz skope zemlje v skalni razpoki, iz njeli in pečevja, prava prispodoba varčevanja z življenjskimi sokovi, ki jih vsrkava? V gorski atmosferi je včasih zrak prav tako suh kakor v puščavi. Kako znajo skromni zastopniki gor- ske flore varčno ravnati z vlago, kako jo na- lagajo v liste, brst in bilje! Za slabe čase, ko neusmiljeno žge višinsko sonce in orje divji veter preko sten in robov! Tam, kjer se odločiš za Škarje ali za Škrbino, sem stopil na sneg in ga brcdel poldrugo uro do členkov in v zastrugih tudi čez. Na desni so na Vrtcih še goreli macesni v mili rumenini ve- černe zarje, na levi je blestela Krofička v zad- njem soju zašlega sonca in kazala, da apnenčasto pečevje ni nikoli tako presunljivo belo kakor v pozni jeseni. Tam nekje se je zrušilo kamenje — požled je čez dan popustila vsaj na prisojah (na osojaJi so grozile ves dan težke ledene sveče), najbrž sem splašil gamse. Cim sem sto- pil v sneg, sem jih sledil ves čas do Skarij; natanko po markirani stezi so Sli gor in dol. »Pleme Pavelnov nad Pavlovim koglom je naj- brž obiskalo Petkov rod na Petkovih njivah v korošiSkem s\etu«. Le kaj jih je držalo ves čas na stezii* Niti enega ključa niso opustili. Najbrž varčevanje! Zakaj ne bi šli po nadelani stezi, če jo imajo, da si prihranijo moči za težje dogodivščine, kadar srečajo nadležnega turista ali še bolj nevarnega lovca s pihalnikom čez ramo! Na Vrtcih sem jih v somraku videl deset, vodnika kar na 20 metrov. V minuti so zdrveli po strmini v dno prodnatega Grla. Na južni strani 5karij se jih je splašilo kakih pet. Kje so časi, ko sem jih v novembru pod Jer- manovimi vrati videl po 130 skupaj. Tista čre- da se je zdecimirala, ves čns po vojni jih videvam tam od 10 do 15. Tudi s to živaljo bo treba slediti, če ne je bo zmanjkalo. Za- rediti so bo morala! Treba je zmanjšati od- strel in večati zarod. To je prav tako kakor z očnico ali pečnico, kakor ji pravijo v Lučah in Solčavi. Kosmata lepotica zna varčevali z vlago in vsemi potrebami, ne varčujejo pa z njo ljudje s svojim pohlepom po planinski senzaciji Na Skarjah me je ujela trda tema. Zdaj je bilo treba res varčevati s seboj! Korak za ko- rakom, brez luči, ves čas nu oprezu za pravo stopinjo. No, z lučjo res ne bi smel varčevati v takih priložnostih. Toda kaj, ko jo že 20 ict pozabljam doma, tudi kadar bi jo najbolj po- treboval. Konec koncev sem se znašel pred vrati Kocbekovega doma in sklenil, da ob pretrolcjki napišem to pisano rapsodijo o varčevanju. Ob petrolejki! Spomnil sem se. kako sva pred leti z DobrotinSkom gruntala, da bi Korošico elek- trificirala. K sreči nisva pogruntala nič pamet- nega, kajti elektrifikacija ne sme biti sama sebi namen. Za tista dva meseca sezono se elektrika na Koroširi ne izplača, za njo ne hi smeli imeti denarja, dokler ni zadoščeno drugim večjim, nujnejšim potrebam. Ti, dobra petrolejka, draga znanka, ob kateri sera študiral za premnog izpit! Brliš, utriplješ, oči me pečejo, ker si mi pre- blizu, vidiui pa le! Dobro, (la nismo vrgli de- narja tjavdan v vrtačo za kočo, kjer naj bi stal agregat. Pač pa bo treba prihranke obrniti za obuovo prelepega planinskega doma na Koro- (Nadaljeviijc na 6. st.-ani.) CELJSKE BODICE ZLATA MLADOST (Na Zupančičevo »Zlato kanglico*) Sla je Celeja v Beograd svojo srebrno »Mladost* igrat. Tam »pred sodiščem* stala je in si pravico iskala je. Tam se pravica je vagala in je Celeja zmagala. Zvezda je Branku sevala, s cvetjem Celjane odevala. Sla je Celeja v Beograd svojo srebrno »Mladost* igrat. Pa je Celeja domov prišla, zlata bila ji »Mladost« je vsa. JAJCEVA TOZBA Prišlo iz temine na beli sem dan z lupino okroglo in belo, zapela mi mamica je: »KokoddkU ob rojstvu glasno in veselo. In že sem se znašla v človeških rokah, ki name so hlastno prežale, ker mojo kalorično vrednost so že od nekdaj pravilno poznale. In šlo sem nato skoz premnogo še rok, ki vse so si mešale štreno, nazadnje pred kupcem, ki me je željan, ponašam z visoko se ceno. Medtem ko sem v ceni hlepelo navzgor in se s kamioni vozilo, mineval je čas in mi čistost kalil, v klopotec sem se spremenilo. Ubogi potrošnik se smili mi zdaj, ki k meni korak ga nameri, za dinarjev štiriindvajset celo me kupil v najboljši bo veri. Odprl me bo in me treščil ob tla in jaz bom le luža smrdljiva, nato bo še mamico mojo preklel, ki vse te nesreče ni kriva. Ali že veste--- 1. Kaj je merkurjev epicikel? 2. Kaj je skepticizem? 3. Kaj je dogmatizem? 1. Merkurjev epicikel je krog, ki ga opiše planet Merkur na svoji poti okrog sonca. 2. Skepticizem (iz grškega Skep- sis - opazovanje, premišljevanje) je filozofija dvoma. Skeptiku je dvom načelo vsakega modrovan- ja, ker meni da ni mogoče do- znati in dognati nobene resnice, (skepsa). i 3. Dogmatizem je v filozofiji] nazor, ki postavlja trditve brez^ dokazov in brez kritike. Beseda prihaja iz grškega dogma = mnenje, sklep, verska resnica. Dogmatično kaj sprejeti se pravi zanesti se na uradni nauk, ne da bi sami poiskali, zanj dokaze. Namištieni veterinar \e ozdravil prašiča Vilč in Tina iz L. sta se po »uradnih opravkih« mudua v B. Izza vogala neke hiše je stopila obupana kmetica X. in potamala, da ji poginja lepa prašiča. »Ho, mamca — kot nalašč — obmui ste se ravno na pravega, — tale moj prijatelj je živinozdravnik«, je dejal »rožnati« Tina. Lahkoverna mamca ga zgrabi za roke — prelepo prosi in že gredo proti hlevu. Vilč se je postavil v strokovnjaško pozo, si zavihal rokave in začel pripravljati »zdravila«. Pomir- jena mamca je odbrzela v hišo. Za tak slučaj se ji pač ni zdelo nič škoda zadnjih klobas, ki jih je izvlekla iz kašče, saj jo je prijazni živinozdravnik takoj potolažil, da ji bo rešil prasico. Medtem ko se je ona mudila v hiši s kuho, je Vilč ob asistenci Tineta že opravil svoj posel. Hitro je nastrgal omet s hlevske stene, ga pomešal z vodo in zalü prašiča. Hvaležna gospo- dinja se je z najganljivejšimi izrazi zahvaljevala in tembolj občudovala ži- vinozdravnika, ki niti plačila ni hotel sprejeti. Zato pa ju je tem lepée po- gostila s klobasami in moštom. Prašiča je v kratkem času res ozdra^ vela. Ko se je nekaj dni gospodinja slučajno mudila v L. je srečala živino- zdravnikovega prijatelja. Ta je preble- del. ko jo je zagledal in se ji je hotel skriti, misleč, da je prašiča gotovo po- ginila. 2e se ji je hotel izogniti, toda mamca ga je spoznala in vsa vesela vzkliknila: »Recite gospodu živinozdrav- niku še enkrat tisočkrat hvala, ker mi je ozdravu prasico!« Vilč in Tina sta se še dolgo smejala. Gotovo pa se podjetna fanta ne bi sme- jala, ko bi kmetici prašiča slučajno p>oginila. Pri mizi sedi gost in pije kavo. Ko je spil. načne lepo skodelico in jo pohrusta do ročaja. Le-tega obesi na džezvico. Vprašam natakarja kdo da je? — Pač norec. Ne ve, da so ročke naj- boljše. Krašovec Jurček: 8 potovanja na ßliziiji vzhod INOZEMSKI NASLOVI SO VREDNI ZLATA Ce kdo i)otuje po svetu s tako malo denarja, kot jaz, potem mora imeti nekaj naslovov, ker drugače je bolje, da ostane kar doma. Tudi meni je to prav prišlo, in še kako. Ne gre tu za konkretno podporo, temveč za informacije in nasvete iz »gvišne« roke. Drugače se človeku kaj hitro zgodi, da takole izgubljen pade prvemu falotu v roke, ki ga oguli še za tiste borne krajcarje. Zavoljo tega se nisem v tem milijonskem mestu nič obiral. Prva pot mi je bila do dr. Tretjaka, zastopnika »Slovenija-Impexa«. Srečanje je bilo zelo posrečeno. Služabnik penzionata me je pripeljal pred njegova vrata. Odprla mi je mlada žena, ki je v francoščini poklicala moža, češ, nek gospod ga želi. (Torej moja pojava le ni tako tipično »krajnska«.) Ko je hotela z mano ustrežljivo načeti pogovor, sem naglo, da ne bi prišel z zadrego (francoski ne znam) dejal: — Gospa, kaj ko bi se kar slovensko zmenila. — Moj strah, da utegnem biti eden od pogostih »brezdomcev«, je v na- slednjem trenutku izginil. Ce so moji gostitelji imeli vsaj približno isti občutek kot jaz potem razumem njihovo prijaznost in gostoljubnost. Kdor tega ni doživel, ne more preceniti, kako toplo je človeku kje zunaj, če v nepoznanem svetu najde rojaka. Ob grozdju in lubenicah pri tisti pasji vročini mi je dr. Tretjak dal prvo pomoč, ki bi jo lahko imenoval zasilno injekcijo za aklimatizacijo. Ta popoldanski razgovor mi je za ves čas bivanja v Egiptu mnogo ko- ristil. Vedel sem, kako se moram obnašati, kako potovati, s kom obče- vati. Opozoril me je posebno na neke ljudi, toda kljub temu sem jim nasedel. O tem prihodnjič. Pri Tretjakovih sem bü najbolj presenečen nad otroci. Zakonca imata dečka, ki hodi v prvi razred osnovne šole (po našem pojmu se- veda), deklica pa hodi v otroški vrtec. In zamislite, kar sram me je bilo, oba govorita nekaj jezüíov. Fantek hodi v francosko šolo, kjer se uči tudi nemščine, deklica tudi v francoski vrtec. Poleg tega znata oba arabsko, seveda kolikor se naučita od otrok, od arabskih prijateljev in na cesti. Pritrdili mi boste, da nisem bil zastonj začuden nad tem dro- bižem, ki je čebljal francosko, nemško, slovensko, hrvaško ali i>a arab- sko, kakor je pač naneslo. CELJSKI PROIZVODI V EGIPTU Ko se je začelo mračiti, sva z dr. Tretjakom odšla v njegov urad. V Aleksandri j i se poslovno življenje začne proti večeru, ko vročina ni več tako neznosna. Pisarne, ki jih zavzema zastopstvo »Slovenija-Im- pexa«, so preveč skromne. Moje skromno mnenje je, da obiskovalci, le-ti so skoraj vedno poslovni ljudje, nimajo vtisa, dâ so v reprezentančnem prostoru neke države. Dokler nisem na lastne oči videl, sem si pred- stavljal take trgovske prostore čisto drugače opremljene, polne prvo- vrstnih izdelkov naše industrije. V resnici pa je bilo v omarah le malo, zelo malo raznih drobnarij, ki jih pri nas ima vsaka starinarna. Ziakaj? Zato, ker podjetja, ki ponujajo svoje izdelke, na inozemski trg ne po- šiljajo svojih vzorcev. Med ponudniki sem videl Celjsko zlatarno, dalje Tovarno tehtnic in še mnoge druge tovarne iz Slovenije. Obe celjski to- varni imata precej pogojev za uspešno prodajo v Egiptu. POPRAVEK: V prejšnjem nadaljevanju se je vrinila neljuba pomota, ki bralca lahko zavede v zgodovinske netočnosti. Pri opisu Aleksan- drije in njene starosti, bi moral stati poleg letnice 331 še dostavek »pred našim štetjem«. J. K. AFRIKA NI VEC dežela PUSTOLOVŠČIN Ko sem gledal izdelke nekaterih naših tovarn, videl primitivno em- balažo, sem nehote pomislil, da naši izvozniki morda še vedno gledajo na ta kontinent kot na deželo pustolovščin, o katerih smo brali kot otroci v raznih mladinskih pKDtopisih. Kdor tako misli, se je bridko pre- varü. V ta del sveta pošilja industrija vsega sveta svoje izdelke, in to zelo dobre. Tu pa sem videl tečaje za vrata, ki tehtajo najmanj četrt kUograma, grobo izdelane. Dalje sem zvedel, da bi kljukic za perilo prodali kolikor bi hoteli, toda podjetje jih ne zna opremiti v primerno zavoje z etiketami po sto kosov. Vzmeti za kavče ne gredo zato, ker niso konci spojeni v obroče. Tovarna, ki izdeluje betonske mešalce, se ne zmeni za opozorila, da teh strojev na električni tok ne morejo pro- dati, da pa bi jih z bencinskimi motorji prodali lahko zelo veliko. Ker ta tovarna nima bencinskih motorjev, Egipt pa zelo malo elektrike, bo trgovina ostala jalova. Toda nekje v Zagrebu delajo bencinske motorje, toda kdo bo pripravil dvoje socialističnih podjetij do sodelovanja? Pri- vatni kapitalisti to zmorejo. Dalje trgovino zunaj zelo otežujejo nemogoči dobavni termini. Egipčani na primer niso navajeni dolgo čakati, ker imajo potnike vsega sveta vedno med vrati. Nekateri tudi mislijo, da bo v Afriki šlo brez vzorcev. Tu so trgovci, ko hočejo videti, potipati in se na lepe oči zastopnika kaj malo zmenijo. Veliko zgago delajo tudi razni direktorji in posebni potniki. Le-ti se dostikrat »lovijo« in ker morajo opravičiti svoj »izlet« pred kolektivom, prodajo svoje izdelke pod ceno in tako pokvarijo trgovsko delo za vrsto mesecev. Neko štajersko pod- jetje je lani pripeljalo na svojo roko polno ladjo jabolk. Carina jih je zavrnüa, ker so bila okužena in tako je ves tovor zgnil. To izgubo so gotovo plačali naši potrošnikL Pripombe Trgovinske gostinske zbornice za Celje-mesto Ali \e celfsfcf (rg res na\draz\i v dr zavil »Savinjski vestnik« z dne 15. oktobra 1954 piše na tretji strana, da je celjski trg najdražji v državi. V omenjenem članku so navedene predvsem cene za povrtnino in sadje ter mleko. Naslov tega članka ne drži, čeprav so podatki o cenah točni. Vsak bralec »Vestnika« iz katerega koli drugega mesta v državii je lahko že sam ugotovil, da so cene na celjskem trgu za večino pridelkov nižje ter da je ta očitek neutemeljen zlasti zaradi tega, ker pisec uporablja besedo »najdražji« brez vsake primerjave. Ce bi namreč lizvedel le kratko primerjavo za cene posameznih pridelkov po raznih mestih, bi moral zaključiti, da gre kri- vulja cen v drugih mestih še mnogo višje. Vzemimo nekaj primerov cen po raznih mestih na isti dan, to je dne 9. oktobra 1954. Ze iz te kratke primerjave je raz- v.dno, da so očitki o najdražjem mestu neosnovani ter da ima Celje v primer- javi z drugimi nižje cene. Razumljivo je, da ima na primer Maribor nižjo ceno za jabolka, ker je letos obrodilo področje okoli Maribora ter Maribor nima prevoznihi stroškov, ki znašajo za Celje 4 din za kilogram. Ce primerjamo ceno za hamburško grozdje, vidimo, da je v Celju za 20 oziroma 30 din cenejše, kljub temu, da imajo podjetja iz drugih republik občutno nižje stroške s trans- portom kot Celje. Smatramo, da je nepravilno pisati o cenah na način, kot je omenjeni članek, ker s tem neosnovano vznemirjamo po- trošnika, ki je zaradi visokih izdatkov za ozimnico že itak preobčutljiv. Trgovinsko-gostinska zbornica CeJje-mesto stran 6 »Savinjski vestnik«, dne 22. ofctoihra 1954 Stev. 42! Telesna vzgoja Veliki načrti za zimo Sredi najlepših jesenskih dni so zborovali smučarski del^ivci na razširjenem plenumu Šta- jerske smučarske podzveze. Kar 4 in pol ure so imeli med seboj pomenke, pa še je bil prekratek ëas za temeljito pripravo na zimsko sezono. Cela kopica jih je bilo — močua delegacija iz Mari- bora s Čopom na čelu, iz Zasavja, soštanjskega okraja, Celjani in še vrsta delegatov iz parti- zanskih društev iz celjskega in soštanjskega okraja. Po treh krajših, vendar izčrpnih referatih tov. Lužnika, Zadravca in Juga je bilo dovolj na,- ¡ kazanega materiala za obširnejšo razpravo. Kaj bi razpravljali o storjenem delu v pretekli se- zoni, poglejmo raje na načrte za letošnjo zimsko sezono. Na Štajerskem, kjer so zime krajše in se sneg nič kaj rad dlje časa ne pomudi po nižinskih terenih, smučarski šport še ni dosegel tiste ravni kot na Gorenjskem in na Kranjskem. Tu pa niso krive le kratke smuške sezone. Težišče dela v vseh osnovnih organizacijah je zadnja leta bilo usmerjeno le v tekmovalno smučanje in to na peščico že kvalitetnih tekmovalcev. Od vseh so bili pač najbolj privilegirani alpski smučarji, skakalce in tekače pa so nekako od- rivali v »kot«. Rezultat takšuega dela je danes otipljiv. Nimamo kvalitetnih smučarjev — le ne- koliko alpskih, skakalcev in tekačev pa lahko preštejemo na prste! Zato je bil najvažnejši sklep plenuma, da bo vsaka osnovna organiza- cija skrbela za pritegnitev novih smučarjev. Začetnikom bo nudila v nedeljskih šolah, popol- dnevnih seminarjih ali pa v zaključenih tečajih osnovno smučarsko izobrazbo. Te tečaje za pio- nirje in mladino je dolžna izvesti vsaka osnovna organizacija. Ker pa za vodstvo teh tečajev in žol primanjkuje smučarskih učiteljev in inštruk- torjev, ki jih je v vsej Štajerski le 10, bo pod- zveza takoj v začetku sezone organizirala dva tečaja za smuške učitelje, kjer bo sprejela 40 kandidatov za ta učiteljski poklic. Tudi to šte- v'lo bo še vedno skromno iu ne bo moglo kriti potreb. Vendar bo z leti tudi ta ovira odstra- njena, ker bo z obvezno organizacijo tečajev za učitelje smučanja rasel strokovni kader na na- šem terenu in s tem bo zajamčeno kvalitetnejše delo pri poučevanju smučanja « pionirji in mla- dino. Brez dvoma se bo iz množice tečajnikov našlo nekij nadarjencev za tekmovalno smu- čanje. Nobene škode pa ne bo, če se bo večina teh mladih ljudi navdušili- za turno smučanje in izletništvo na smučeh. Skupnost bo s tem imela v(;like koristi, saj bomo mladega človeka pri- bližali zimski prirodi, v kateri bo našel raz- vedrila, zdravja in lepote. Na terenu rasejo smučarske skakalnice kakor gobe po dežju. Cel kup jih je v šoštanjskem okraju (Ljubno 2, Mozirje 2, Šmartno ob Paki 2, v Šoštanju 1), pa tudi celjski okraj ne zaostaja za njim / (Celje, Vojnik, Braslovče, Gomilsko). V Zasavju in mariborski okolici pa naravnost tekmujejo pri teh gradnjah. Mladina je navdu- šena za skakanje, nima pa potrebnega osnov- nega znanja. Zato bo podzveza organizirala na Pohorju pri žičnici tečaj za skakalce, kjer bodo dobili vse potrebno znanje, da bodo doma lahko koristili skakalnice. V začetniških smučarskih tečajih pa bodo učitelji itak po učnem načrtu predelovali tudi skoke na manjših skakalnicah, ki si jih pionirji napravijo sami. Vse kaže, da se bodo tudi časi za skakalce na Štajerskem obrnili na bolje in da bodo po nekaj sezonah le ugladili preveliko razliko med znanjem v skokih med slovenskimi smučarji-skakalci. Ista pesem je pri tekačih. Mladina se danes vse preveč navdušuje le za alpske discipline — smuk in slalom. Vse uživa v sproščeni hitrosti in v tehničnih finesah vijuganja na smučeh. Kaj pa tek — nam ne daje nobenih užitkov? Vprašajte atlete, zakaj tečejo? Odgovorili vam bodo: v teku vidimo svojo zmogljivost, hitrost in . . . Kaj pa smučar-tekač? V smuškem teku vidim poleg svoje zmogljivosti zimsko pokra- jino v vsej njeni lepoti, ki tako blagodejno vpliva na psihično počutje. V vsakem športu, v vsaki disciplini je nekaj svojstvenega, je nekaj lepote. Smučarski tek ima toliko pozi- tivnih vrednot, da zasluži večje spoštovanje. Zato na plenumu niso pozabili na tekače. V po- sebnem tečaju se bodo pripravljali (na Pohorju oziroma na Golteh) tekači-tekmovalci, začetniki pa se bodo v tečajih v večji meri kot doslej seznanjali tudi z osnovnimi koraki tja do te- kaškega — finskega koraka. Koledar letošnjih prireditev in tekmovanj je zopet prenatrpan. Od januarja dalje pa tja do zaključka sezone bodo smučarji-tekmovalci po- tovali v razne kraje na Štajerskem, podzvezno prvenstvo v vseh disciplinah pa bo v Trbovljah in na Kumu. Izvedba vseh tekmovanj zahteva tudi pomnožitev sodniškega zbora. Ze ob za- ključku meseca novembra bosta dva sodniška seminarja, nato pa sodniški izpiti. Tako bo tudi sodniški zbor postal številnejši, da bo kos svo- jim nalogam. Veliki načrti so bili sprejeti, temeljito pre- rešetani. Ali bodo tudi uresničeni? Potrebna bodo precejšnja materialna sredstva. Smučarski delavci so prepričani, da jih bodo pri uresniče- vanju njihovih nalog podprli merodajni činitelji, kajti vsa podarjena sredstva se bodo skupnosti vračala v neprecenljivem bogastvu — v zdravju naših ljudi, večji storilnosti in večjem vredno- tenju prirodnega življenja in koristnega raz- vedrila, j Nogomet KLADIVAR SE VEDNO NA ZADNJEM MESTU Nihče ni pričakoval, da bosta zadnje plasirani moštvi v hrvatsko-slovenski ligi pokazali tako živahno ter tu in tam celo lepo igro. Po daljšem času smo v Celju gledali res nogometno tekmo v pravem pomenu besede — poletno in živahno, tipično prvenstveno in polno razburljivih situ- acij. Kladivarju ni uspelo doseči obeh točk. Neodločen rezultat pa je bil preskrojnen, da bi se lahko rešili repa v lestvici te lige. Ali smo lahko zadovoljni? Nasprotnik je vendarle vodil že z 2:0, dvakrat je Rojnik rešil sigurna zgo- ditka s same gol črte . . . Po vsem tem bi bila bilanca 2:2 kar zadovo- ljiva. Venda'r ne moremo mimo dejstva, da v največji ofenzivi Kladivarja v prvem polčasu napadalci niso napravili ničesar oziroma niso spravili žoge v mrežo. Ista slika se je ponav- ljala v drugi polovici drugega polčasa, ko se je po izenačenju pričela bitka za zmago. Močna ofenziva Kladivarja se je razblinjala v nasprot- nikovem kazenskem prostoru ob solidni obrambi ali bolje zaradi neučinkovitosti obeh kril, ki sta imeli toliko idealno izdelanih situacij, da jih ni mogoče naštevati. Junak dneva v napadalni pe- torici je bil vsekakor rutinirani Dobrajc, pa naj so nekateri gledalci še tako zabavljali ob njegovih spodrsljajih. Za oba dosežena gola mu gre vse priznanje, le škoda, da je v prvem pol- času njegov strel z glavo končal v stativi in da sta ga pred zaključkom tekme, ko se je sijajno prebil v kazenski prostor nasprotnika, oba bra- nilca vzela v »klešče« in s tem onemogočila njegovo realizatorsko sposobnost. Prav tu smo pričakovali kazenski strel, sodnik pa se je za- dovoljil le z indirektnim . . . O samem poteku tekme je bilo že dovolj na- pisanega v dnevnem časopisju. Ali bi si »spo- sodili« igralce Kladivarja? Nehvaležni posel — saj je kritizirati zelo neprijetna naloga! Samo nekoliko, da ne bo preveč zamere: Leban ima delno na vesti drugi gol. Vse preveč je zapuščal svoja vrata in dvakrat bi se njegov sprehod lahko končal najhuje, če ne bi bilo Rojnika. Rojnik se je oddolžil že s preprečenjem naj- hujšega zla, sicer pa je soliden, tu in tam pa še vedno nesiguren. Vodeb postaja vedno boljši. Odlikuje ga močan odbojni udarec, je pa tudi dovolj prožen in hiter. O Catru ni potrebno pisati, ker je vsekakor njegova zasluga, da je obramba postala solidnejši del Kladivarjevega moštva. Se vedno predstavlja najsolidnejšega moža v tej družbi. Mahkovec in Coklič sta marljiva, njihove podaje pa so večkrat netočne in tako prihaja nasprotnik do žog. V napadu sta bili obe krili izredno slabi. Božič se ne more vživeti v to vlogo. Virant pa je počasen in nima »korajže« streljati v gol. Zakaj — ne vem! Marinček je v zadnjih srečanjih precej popustil, saj od njega pričakujemo več. Pavlic je sicer borben, manjka mu pa vzdržljivosti. Saj včasih kar popusti. Obema — Marinčku in Pavlicu — pa manjka kot napadalcema realiza- torska sposobnost. O Dobrajcu je bilo že go- vora. Težak je in nima več tiste hitrosti kot v mladih letih. Pripravi pa vrsto idealnih pozicij svojim soigralcem in navsezadnje še sam več- krat spravi žogo v željeni prostor. In moštvo kot celota? Se ni potrebne vigranosti, razume- vanja s soigralci, kondicije, borbenosti ... Te lastnosti pa ne pridobiš le na tekmovanju. Po- trebno in nujno bi bilo, da se moštvo najde na skupnih treningih in tam popravlja svoje indi- vidualne in kolektivne napake. RUDAR (Velenje) : KOVINAR (Štore) 3:2 (1:0) V derby tekmi obeh predstavnikov CNP v slovenski ligi so Velenjčani na svojih tleh iz- bojevali tesno zmago in s tem obe točki. Borba je bila ostra. Nasprotnika sta si bila precej enakovredna po prikazanem znanju in bi ne- odločen rezultat bolj ustrezal poteku igre. V nogometu pa odloča včasih tudi sreča in tako se je v tem srečanju nasmejala domačinom. Sedaj sta obe moštvi zamenjali vrstni red na tabeli: Velenjčani so na 2., Storjeni pa kljub porazu še vedno na 5. mestu. PODZVEZNO PRVENSTVO ŽŠD Celje pospravlja zmago za zmago. V ne- deljo so pri Skalni kleti premagali Svobodo iz Kisovca z 2:0 (1:0) in si s tem utrdili vodstvo v tabeli I. skupine CNP. Rogatec je po serijah težkih porazov na domačih tleh premagal Usnjarja s 4.5 (2:1) in s tem osvojil prvi točki. Ostali rezultati: Svoboda (Trbovlje) : Dobrna (Trbovlje) 5:4 (4:2), Svoboda (Trbovlje) : Svo- boda (Kisovec) 1:1 (1:1). V II. skupini je Svo- boda (Celje) premagala Partizana iz Senovega na svojem novem igrišču s 4:1; med realizatorji je bil tudi »stari« Coh Jože. V srednješolski nogometni ligi je vajenska šola premagala učiteljišče s 5:1, I. gimnazija učiteljišče s 4:2 (po vodstvu 2:0 učiteljiščnikov), II. gimnazija : IKS pa sta se razšli brez gola z neodločenim rezultatom 0:0. Na tabeli vodi trenutno 1. gimnazija pred II. gimnazijo in va- ensko šolo. Rokomet NASTOP MLADIH CELJE : BREŽICE - 15:12 (?:é) Na dvorišču II. gimnazije so pričeli s trenin- gom pod vodstvom Zakrajška sami mladi roko- metaši. Večina jih je iz vrst učiteljišča in dija- kov II. gimnazije. V soboto so imeli prvi nastop, kjer so v malem rokometu premagali Partizana iz Brežic. Rezultat je sicer skromen, upajmo pa. da bodo mladi igralci s časom le pridobili več izkušenj in da se bodo lahko uspešno uveljavili tudi proti močnejšim nasprotnikom. Sabljanje ' ODRED - ZMAGOVALEC Le malo Celjanov si je ogledalo zanimivo sabljaško tekmovanje v Narodnem domu. Za prehodni Hanžičev pokal so se borila 4 moštva, od katerih je le Odred imel tudi žensko ekipo. Nastopilo je 18 moških in 4 ženske tekmovalke. Domači Kladivar je poslal v boj 6 svojih boril- cev, ki pa žal niso bili dovolj pripravljeni za to tekmovanje. Celjske telovadnice na osnovnih šolah, kjer sabljači vadijo, še sedaj niso ure- jene po poplavi. Kljub temu pa so se Jug, Ma- rijan Salobir in Jonak uveljavili v finale. Lesjaku je le za las ušel vstop v družbo najboljših. V finalu se je pokazala moč Odredovih sablja- čev, ki imajo za seboj večmesečno strokovno vadbo in celo težja tekmovanja. Povsem zaslu- ženo sta se med najboljše povzpela Grahor in Mesgolits (O) pred Celestino (ASK). Klopčičem. Baumgartnom (oba O), Jugom (KI.), Salobirjem itd. Kljub borbenemu poteku tekmovanja pa v kvaliteti niso zadovoljili nastopajoči tekmovalci. Od vseh je pokazal največ znanja mladi in na- darjeni Mesgolits. Vodstvo tekmovanja je bilo odlično. V imenu MO ZB je tov. Gabrič pozdra- vil vse nastopajoče tekmovalce, tov. Karel Jug pa je v kratkih besedah predstavil navzočim lik padlega borca Ferda Hanžiča, v čigar počastitev je bilo tekmovanje izvedeno. — Vsa slovenska moštva razen Branika iz Maribora so bila za- stopana na tej prireditvi. Zato lahko odsotnost Branika na spominski prireditvi obsojamo, ker sicer imajo sredstva za vsa druga tekmovanja. __Šah_ RUDAR IZ TRBOVELJ MOŠTVENI PRVAK CELJSKEGA 0KR02JA Pred kratkim je bilo končano moštveno prven- stvo celjskega okrožja, ki se ga je udeležilo 12 moštev. V predtekmovanju je tekmovalo 11 moštev v dveh skupinah. V prvi skupini je zma- galo I. moštvo »Savinjčana« z 21 točkami, sledijo Svoboda Žalec in II. moštvo Celjskega šahov- skega kluba po 17, »Edinstvo« I. Rogaška Slatina 15 in pol in LIP Nazarje 9 in pol točk. Šahovska sekcija Cinkarne je po II. kolu odstopila od nadaljnjega tekmovanja. V drugi skupini je zmagalo moštvo Rudarja iz Trbovelj s 24 točka- mi, sledijo Svoboda Hrastnik 25 in pol. Beton Celje 12, Edinstvo II. 8 in Savinjčan IL 4 in pol točke. Iz prve skupine sta se v polfinale plasirali moštvi Savinjčan 1. in Svoboda Žalec, iz druge skupine pa Rudar Trbovlje in Svoboda Hrastnik. Zmagal je Rudar z 19 točkami pred Svobodo Žalec 11, Svobodo Hrastnik 9 in pol in Savinjčanom 8 in pol točke. V finalu je Rudar iz Trbovelj v prvi tekmi premagal I. mo- štvo CSK s 4 in pol : 5 in pol, v drugi tekmi pa CSK Rudarja z istim rezultatom. Ker je Rudar iz obeh tekem imel na prvih štirih deskah boljši rezultat, je s tem postal prvak celjskega okrožja za leto 1954 in se plasiral v polfinale prvenstva Slovenije. MOŠTVENI BRZOTURNIR CELJSKEGA OKROŽJA V PREBOLDU To nedeljo bo v Preboldu moštveni brzoturnir celjskega okrožja. Turnirja se bodo udeležila moštva Celjskega šahovskega kluba, Rudarja iz Trbovelj, Svobode iz Hrastnika, Svobode iz Žalca, Edinstva iz Rogaške Slatine, LIP Nazarje in Savinjčana. Za prvaka je določen lep pokal, tudi drugoplasirano moštvo dobi lepo spominsko darilo, od tretjega do šestega mesta pa knjižne nagrade. Tudi za individualne uspehe na vseh osmih deskah so določene knjižne nagrade. П. ŠAHOVSKO PRVENSTVO REPREZENTANC SLOVENSKIH MEST BO V CEL J U Celjski okrožni šahovski odbor je prevzel or- ganizacijo prireditve II. moštvenega brzopotezne- ga šahovskega turnirja reprezentanc slovenskih mest, ki bo dne 51. oktobra v Celju z začetkom ob 8,50 v hotelu »Savinja«. Na to tekmovanje so povabljene reprezentance vseh 51 slovenskih mest in pričakujemo, da bo to letošnja največja šahovska prireditev v Sloveniji, verjetno pa tudi v državi. Za zmagovalno ekipo je določen lep kristalni pokal, darilo OSS Celje, drugoplasirana ekipa bo prejela pokal, darilo OLO Celje, tretja pa pokal, darilo Celjskega okrožnega šahovskega odbora. Poleg teh daril so še lepe knjižne na- grade Šahovske zveze Slovenije in COSO. IZ LIBOJ LIBOJSKI PIONIRJI SE ZAHVALJUJEJO Pionirji osnovne šole Liboje se javno zahva- ljujemo patrulji XIV. divizije za šolske potreb- ščine, slaščice, žogo in druge stvari, s katerimi so nas obdarili borci ob priliki pohoda skozi Liboje dne 19. 9. 1954. Pionirji osnovne šole Liboje se prisrčno za- hvaljujemo upravnemu odboru Rudnika Zabu- kovca za denarni znesek din 7.000,—, katerega ste nam dali v »Tednu otroka«. Obljubljamo vam, da se bomo pridno učili. Pionirji osnovne šole Liboje Splošno gradbeno podjetje »BETON« Celje, sprejme takoj v službo 3 biildožeriste, 2 bagerista in 1 strojnika za parni valjar. Pogoj: kvali- ficira« avrtomelianik s potrebno prakso. Vsi, ki imajo kakršne koli terjatve do pripravljalnega odbora »Štajerska v borbi«, naj jih prijavijo, najkasneje do 31. X. 1954 sicer se na poznejše iprijave ne bomo mogli ozirati. Na novo osnovano ključavničarsko, instalatersiko in kleparsko podjetje »Ključavničar« CELJE, AŠKERČEVA ULICA 7, sprejema vsa nova naročila in popravila. — Cenjenim strankam se piriix>ročamo! Ob mednarodnem dnevu varčevanja (Nadaljevanje s 5. strani.) šici, ki bo kaj kmalu praznoval 100-Ietnico. Kje jih dobiti, če ne v hranilnici, ki zbira denarna sredstva in jih smotrno razdeljuje proti solid- nemu jamstvu. Zato sklenimo to planinsko liriko s trdo gospodarsko prozo: Varčevanje je po- trebno in nujno, naj bodo razmere še tako trde. Varčevati mora vsak, a najbolj tisti, ki si s te- žavo pridobiva svoj kruh, kajti teh je največ. Tisti, ki žive lahko, niso varčevali in ne bodo. Kakor pridobljeno, tako izgubljeno in zaprav- ljeno. Kdor ne varčuje za nepredvidene potrebe. za slube čase, za izredne priložnosti, ne samo, da spravlja v nevarnost svoj gospodarski živec, marveč onemogoča tudi najbolj preprosto re- konstrukcijo svojega gospodarstva. Vsak pa bi moral gledati, da zbere sredstva tudi za razširjeno reprodukcijo, s katero bi svoje gospodarstvo razširil, obnovil, povečal. Z drugo besedo: var- čujmo za izlete, za ekskurzije, za počitnice. Varčujmo za vse! Varčevati je treba iz razmer, v katerih živimo, tudi če so še tako skromne. Tako nas uči priroda in tisočletna človeška iz- kušnja. T. O. OBJAVE IN OGLASI RAZPIS Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko Ljudskega odbora mestne občine Celje razpisuje štipendijo za 1 učenca Šole za sanitarne tehnike v Ljubljani. Kandidat se mora obvezati, da bo vsaj 8 let služboval na Mestni higienski postaji ▼ Celja. Kolkovano prošnjo z običajnimi pri- logami je vložiti do 30. X. 1954. Prednost bodo imeli kandidati višjih razredov Šole za sanitarne tehnike in tisti, ki stanujejo v Celju ali т ne- posredni okolici. RAZGLAS Ukinjen je pasji kontnmac na področja mestne občine Celje. Opozarjamo lastnike psov, da vo- dijo pse po mestu samo na vrvici. V nasprotnem primeru jih bo odvzel in pokončal konjač. Iz Tajništva za gospodarstvo iu komunalne zadeve OBJAVA Na lanskoletnem kramarskem sejmu dne 1. de- cembra 1953 je bil najden ročni voziček. Lastnik se naj zglasi z dokazili pri železniškem oddelku Ljudske milice, sicer bo voziček prodan. Iz Tajništva za gospodarstvo in komunalne zadeve LO MO Celje OBJAVA Pozivamo vse upnike, da predlože svoje ter- jatve najkasneje do torka, dno 26. oktobra 1954. Po tem roku terjatev ne bomo priznali. Organizacijski odbor I. republiškega festivala sindikata državnih uslužbencev OPOZORILO Opozarjamo svojce umrlih, ki imajo svoje grobove na pokopališču v Cretu, na Golovcu in bivšem bolniškem pokopališču, da jih do dneva mrtvih temeljito očistijo, uredijo in posipljejo s peskom. V kolikor tega ne bodo storili sami, bo to storila naša uprava na stroške svojcev. Peska za posipavanje je na vsakem pokopališču po primerni ceni dovolj n razpolago. Nadalje obveščamo svojce umrlih, da bomo imeli za dan mrtvih kakor tudi že teden prej na razpolago dovolj cvetlic, svežih in suhih vencev ter košaric. Nagrobne lučke in sveče se bodu dobile na stojnici pred pokopališčem že dan prej in na dan mrtvih. Obveščamo pa tudi vse množične organizacije, da imamo na zalogi dovolj žalnih trakov, papirnatih in svilenih v različnih barvah, kakor tudi trobojnice. Vsa naročila za izdelavo vencev in košaric, kakor tudi ureditev grobov sprejemamo še do vključno 29. oktobra. Pogrebni zavod Celje. Kmetijska zadruga Jnrklošter sprejme v službo UPRAVNIKA GOSTILNE IN MENZE z ustrezno kvalifikacijo. Nastop službe 1. 11. 1954. Plača po uredbi. Pismene ponudbe je poslati na upravni odbor Kmetijske zadruge Jurklošter. IŠČEMO KURIRJA za honorarno zaposlitev. — Honorar po dogovoru. — Trgovinsko-gostinska zbornica za Ceije-mesto, Gregorčičeva ulica 3. Sprejmemo v službo ŠOFERJA-MEHANIKA. Nastop takoj. Pismeno ponudbo z življenjepisom je poslati upravi podjetja »Tkanina-Galanterija« v Celju. Sprejmemo HONORARNEGA USLUŽBENCA za pomoč v knjigovodstvu z znanjem strojepisja. »Tkanina-Galanterija«, Celje. PRODAM ELEKTRIČNI GRAMOFON z ojače- valcem ali brez njega (primeren za lokal) ter 60 dobrih plošč. Naslov v upravi lista. PRODAM novejšo hišo in nekaj zemlje v Trnov- Ijah pri Celju. Franc Mahen, Trnovlje. Škofja vas. PRODAM po ugodni ceni blago za »Hubertus«. Naslov v upravi lista. PRODAM tri pisalne mize, rolo omaro in »Wert- heim« blagajno, vse v zelo dobrem stanju. — Naslov v upravi lista. PRODAM radio »Telefunken«, dobro ohranjen. Naslov v upravi lista. PROD.\M dvoje novih trodelnih oken. Plevčak, Teharska 17. PRODAM .štedilnik, sobno peč in police, pri- merne za skladišče. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjen rjav krznen plašč. Naslov v upravi lista. PRODAM stavbno parcelo s stanovanjsko hišico za majhno družino. Celje, Zg. Hudinja 63a. PRODAM široko sobno trodelno omaro, pri- merno za obleko in perilo. Naslov v upravi lista. PRODAM rabljeno kočijo. Naslov v upravi lista. ENOSTANOVANJSKO HIŠO z lepim vrtom т predmestju Maribora menjam za enakovredno v Celju ali v predmestju. Naslov v upravi lista. ISCEM opremljeno sobo v Celju ali v bližnji okolici. Vprašati v upravi lista. IZGUBILA sem zlato uro, drag spomin. Najdi- telja prosim, da ml jo vrne proti nagradi. Scb Majda. Medlog 9, Celje. IZGUBIL SEM na cesti Teharje — Blagovna — Dramlje denarnico z dokumenti in denarjem. Prosim najditelja, da mi denarnico vrne proti nagradi na naslov, ki je označen v osebni izkaznici. OBJAVA Odjemalce električne energije obveščamo, d« bo v nedeljo, dne 24. 10. 1954 zaradi obnovitve- nih del prekinjena dobava električne energije v krajn Trnovlje od 6. do 17. ure, v kraju Cret, delno Teharska cesta, Dobrova, Lokrovec, Lo- pata, Lisce, Ljubljanska cesta, delno Babno, Prešnik, Šmartno v Rožni dolini pa od 7. da 7,30 in od 16,30 do 17. ure. Elektro-Celje Tehniška izpostava Celje-mesto PREKINITEV ELEKTRIČNE ENERGIJE Sporočamo vsem odjemalcem električne ener- gije na območju transformatorskih postaj: Ope- karna Bnkovžlak, Ljnbečna, Smarjeta, Škofj& vas. Vojnik, Papirnica Višnja vas, Strmec in Frankolovo, da bo v nedeljo, dne 24. oktobra od 6. do 7. ure in od 15. do 16. nre prekinitev električne energije zaradi del na daljnovodu. Elektro-Celje Tehniška izpostava Celje-okolica RADIO CELJE na valovni dolžini 202 m ali 1,484 Kh (prenos iz Ljubljane in domača poročila) VAŽNEJŠE ODDAJE Nedelja, 24. oktobra: 13,30 Želeli ste — poslušajte! 15,30 Po naši lepi deželi 16,00 Neznani talenti^ 18,00 Ob dnevu Združenih narodov Ponedeljek, 25. oktobra: 14,00 Glasbeni leksikon 14,30 Celjska oddaja 15,50 Šolska ura za višjo stopnjo 16,10 Utrinki iz literature 16.30 Želeli ste — poslušajte! 18,00 Radijska univerza 18,15 Igrajo veliki zabavni orkestri 18,30 Zdravstveni nasveti Torek, 26. oktobra: "14,20 Opoldanski koncert 14,30 Celjske vesti 15,30 Tečaj angleškega jezika 15,45 Slovenske narodne pesmi pojo tri Polonce in baritonist Miro Gregorin (prenos iz Maribora) 16,10 Utrinki iz literature 16,50 Želeli ste — poslušajte! 18,10 Skladbe Davorina Jenka poje moški zbor »France Prešeren« iz Kranja 18,50 Športni tednik Sreda, 27. oktobra: 14,00 Gledališče in filmi 14,10 Opoldanski koncert 14,30 Celjske vesti 15,30 Šolska ura za nižjo stopnjo 16,10 Utrinki iz literature 16,30 Želeli ste — poslušajte! 18,00 Ljudje med seboj 18,50 Mednarodna radijska univerza Četrtek, 28. oktobra: 14,00 Iz tehnike 14,10 Opoldanski koncert 14,30 Celjske vesti 15,30 Tečaj francoskega jezika 16,10 Utrinki iz literature 16,30 Želeli sle — poslušajte! 17,10 Popoldanski simfonični koncert 18,00 Okno v svet 18,30 Modni kotiček Petek, 29. oktobra: 14,00 Za pionirje — Bogomir Magajna: Račko in Lija 14,30 Celjske vesti 15,30 Glasbeni razgledi 15,45 R. Schuman: Karneval (baletna suita) 16,30 Želeli ste — poslušajte! 18,00 Družinski pogovori 18,10 Umetne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor ■< 18,30 Iz kolektivov za kolektive i MESTNO GLEDALIŠČE CELJI Petek, dne 22. oktobra 1954 ob 20 — Ugo Betti: ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU - gostovanje v Žalcu Sobota, dne 23. oktobra 1954 ob 20 — Finžgar- Mikeln: POD SVOBODNIM SONCEM - izven Nedelja, dne 24. oktobra 1954 ob 14 — Herbert Grün: ATOMSKI PLES — gostovanje v To- polšici NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 24. 10. 1954: dr. Cerin Josip, Celje, Can- karjeva ulica 9. KINO UNION, CELJE Od 18. do 24. 10. 1954: »VZPON NA MOUNT EVEREST» — angleški barvni film Od 25. do 51. 10. 1954: ^.GREH«: — slovensko- nemški film Od 1. do 19. 11. 1954: »V VRTINCU« - ameriški barvni film KINO DOM, CELJE Od 22. do 26. 10. 1954: »STARI GREŠNIK^ - avstrijski film Od 27. 10. do 1. 11. 1954: »BERLINSKA ZGODBA* angleški film ODKUPUJEMO 1 vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev ter furnirsko hlodovino ^ Plačujemo po dnevnih cenah Џ Les ponudite našemu podjetju v Celju ali pa našim nakupovalcem: UDOVIC PETER, Celje, Trnovlje 101, LEVAR JOŽE, Šmartno ob Dreti, KOZAR STANKO, Cadran 20, Oplotnica, KOVŠE IGNAC, Vitanje 54