sA < 19. !X, >1901 , u * v or oc, P»itnlna platana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena poHainevni itertiki Din l'W. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravnlStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.959, Uto XIV. Telefon st. 2552. Ljubljana, v soboto, 19. septembra 1931. Telefon št. 2552. štev. 107. Gospodarske prilike v Dravski banovini na letošnjem izvozniškem kongresu. (Nadaljevanje.) II. Položaj naše industrije. Referat dr. Steve Popoviča o stanju naše industrije je bil zasnovan v glavnem na tezah poročila ljubljanske zbornice na konferenci v Velikem Bečkereku, ki smo ga v celoti objavili v našem listu. Pledira predvsem, da se čim preje sprejme in uveljavi zakon o pospeševanju domače industrije, kakor ga je imela pred vojno že mala Srbija. To zahtevo je sprejel že VI. iz-vozniški kongres in dr. Popovič pov-darja ob koncu referata, da ne bi že-lel, da bi moral na XII. kongresu zopet ponoviti to zahtevo. V diskusiji je tajnik Zveze indu-strijcev gospod Danilo Gorjup pojasnil položaj in interese naše lesne industrije vzpričo zakona o izvedbi likvidacije agrarne reforme. Predložil je naj bi se prvenstveno vpoštevali pri razdelitvi gozdov interesi naše šumske industrije in ji dalo prednostno pravico in prvenstvo pri raz-podeli gozdov. V imenu Zbornice za TOI je gen. tajnik Ivan Mohorič povdaril, da se celo obratovanje in razvoj poslov naše industrije vrši pod težino neprestanega padanja cen surovin in proizvodov. Industrija je zato primorana, da se skuša čim bolj in s čim manjšimi izgubami prilagoditi izpremenjeni situaciji. Pri tem jo ovira predvsem dejstvo, da so javne dajatve ostale neizpremenjene in da so se socialna bremena vseh vrst celo povečala. Kako občuten je padec cen za eksportne industrije se vidi iz podatkov, ki jih je ravnokar objavila generalna direkcija carin. Iz teh ugotovitev sledi, da je padel izvoz lesnih izdelkov, ki igra za Dravsko banovino eminentno vlogo, v prvem polletju leta 1931. na 10.788 ton v vrednosti 20-8 milijonov dinarjev, dočim je znašal lani v istem času še 20.970 ton v vrednosti 43-7 milijona Din. Izvoz je torej padel nad 50% napram prejšnjemu letu. Pri stavbenem lesu smo nazadovali od 673.980 ton v vrednosti 685-6 milijonov dinarjev v prvi polovici lanskega leta na 406-636 ton v vrednosti 369-7 milj. Din v letošnjem polletju. Padec znaša torej 316 milj. Din, kar se mora seveda čutiti v najširših krogih naše lesne industrije. Zbornica ugotavlja, da sklepi ankete, ki jo je bilo sklicalo ministrstvo šum in rud, še do danes niso izvedeni, — posebno ovira izvoz dejstvo, da se ni uvaževalo sklepov glede potrebnih železniškotarifnih olajšav. Povdarja, da je še vedno nerešeno vprašanje iz-jednačenja naše direktne tarife z Italijo z avstrijsko, kar nam jemlje dober del dohodkov od izvoza lesa. Opozarja, da železniška uprava ni še osvojila predloga tarifnega odbora, da bi se razširila izjemna tarifa, ki velja za dovoz okroglega lesa na žage, tudi na industrije lesnih izdelkov. Vsled tega je položaj naše eksportne industrije vedno težji in konkurenčna sposobnost vedno slabe j ša. Izvoz izdelkov iz upognjenega lesa je vsled tega padel že na 25°/o prejšnjih letnih množin. Govornik je konstatiral, da zakon o olajšavah za šumsko industrijo za Dravsko banovino, kjer imamo le neznaten odstotek državnih gozdov, sploh ne pride praktično v poštev in da ne nudi lesni industriji nikakih pozitivnih koristi. On se nanaša samo na kraje kakor na primer Bosno, kjer imajo podjetja dolgoletne zakupne pogodbe za izkoriščanje državnih gozdov. Smatra., da bi bilo potrebno najti tudi za naše kraje primerno rešitev. Na podlagi statističnih podatkov bolniških blagajn ugotavlja, da je bilo v obratih lesne industrije v toku zadnjega leta reduciranih skoro dva-tisoč (točno 1988) delavcev in da je celo v tekstilni in konfekcijski stroki nazadoval stalež delavcev za 1681 delavcev. Relativno naj večji padec beleži usnjarska industrija, kjer se je število delavstva zmanjšalo za 23°/o. Podjetja! vzdržujejo obrate čisto iz ozira na delavstvo, ker bi jim pri sedanji katastrofalni deruti cen bolj konveniralo, da obrate popolnoma ustavijo kot da z rizikom izrednih izgub obratujejo naprej. Generalni tajnik I. Mohorič je nato očrtal vpliv žitnega režima na gospodarske prilike v Dravski banovini, ki je glede žita pasivna in mora dovažati za prehrano prebivalstva do 8.000 vogonov žita iz ostalih banovin. Pre-dočil je kongresu, da je žitni režim podražil prehrano samo na zborničnem področju za preko sto milijonov dinarjev nad svetovno pariteto. Nastaja vprašanje odkod mobilizirati denar, da se pokrijejo ti večji izdatki za prehrano. Uradnik mora računati s sedanjimi prejemki, ako ne bodo še morda reducirani. Delavstvo mora računati z nazadovanjem mezd in redukcijami. Vsled tega se bo moralo vse omejiti v izdatkih za druge potrebščine, kar bo zopet neugodno vplivalo na trgovinski promet. Nato je govornik analiziral neprili-ke, ki jih povzročajo dispozicije Priv. izvozne družbe mlinski industriji in pekovski obrti, ker maksimaliziranje cen kruha ni v skladu s cenami moke. Končno je obširno razpravljal o potrebi cenih industrijskih kreditov in oddaji javnih dobav v inozemstvo. Podčrtal je dejstvo, da ima danes obrtništvo že svoj zavod za poceni kredit, namreč Zanatsko banko, dalje poljedelci in zadruge Privilegirano agrarno banko, dočim je uživala industrija le neznatne kredite pri Narodni banki, ki pa so bili sedaj tudi v dobi naj slabše poslovne konjunkture reducirani. Rešitev kreditnega vprašanja se iz samih formalnih razlogov od leta do leta odlaša. Dragi bančni krediti zelo vplivajo na produkcijske stroške našega industrijskega dela. V zadnjem času se dogaja, da se velike .ialvne dobave oddajajo po cftimping cenah v inozemstvo. Domači obrati ostanejo pri tem brez dela in posla. Tu pride predvsem monopolna uprava v poštev. Treba je nujno ustaviti tako zapostavljanje domačih interesov. Vse kar se lahko v dobri kvaliteti in po primernih cenah izdela in dobavi doma, se mora nabaviti v tuzemstvu. Tako delajo tudi vse sosedne države. Kriza je bistveno vplivala na kon-zum tudi pri nas. Potrošnja najna-vadnejših industrijskih potrebščin 1e nazadovala v zadnjem času za 20 do 50%. To povzroča omejitve produkcije in redukcije delavstva skoro v vseh panogah industrije. Kljub temu da je sirovina za usnjarsko industrijo padla za preko 20%, je uvoz gotovih čevljev po količini porastel od 86 na 138 ton ali skoro 60%. Oljarska industrija je bila vsled uvedenih kontrolnih taks primorana ustaviti že spomladi obrate. Import oljarskih si-rovin je padel od 11.559 ton na 7.767 ton. Investicijska aktivnost je pri takih prilikah zelo skrčena. Napram lanskemu polletju se je uvozilo letos za 62'8 milj. Din manj strojev in aparatov. Naša država tarifno politično ne predstavlja kompaktne celine. Inozemski premog prihaja po vodi ceno v Vojvodino in v Dalmacijo, nam odvzema glavna tržišča. Tuji železarski izdelki podirajo in izpodrivajo z uspehom pa teh oddaljenih domačih tržiščih naše domače izdelke, ker že-železniška uprava ne zniža tarif za prevoz domačih proizvodov v tej meri, da bi omogočila konkurenčno ravnotežje. Izvajanja g. tajnika Mohoriča so bila sprejeta s splošnim odobravanjem. Navzoči predsednik monopolske uprave, guverner g. Bailoni je skušal Opravičiti postopek monopolov, češ da se ravnajo točno po zakonu o državnem računovodstvu, ki določa, da se da prednost domačemu podjetju le tedaj, če ni več kot 10% dražje od Inozemskega. Ta odgovor g. Bailonija ki je obenem aktiven predsednik industrijske komore v Beogradu je navzoče zelo začudil, ko vsakdo ve, kaj hoče doseči tuja industrija s svojimi dumping ponudbami. BORZNI SESTANKI V BEOGRADU, LJUBLJANI IN ZAGREBU. V smislu rešenja ministrstva financ Br. 101791/11 od 15. septembra 1931 se vrše borzni sestanki na borzah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani počen ši od J6. septembra t. 1. istočasno in to od 11. ure 130 minut do 12. ure 15 minut ter se v tem Času obavljajo posli z državnimi papirji, devizami in valutami. * * * SPET TEDEN BAISSE NA MEDNARODNIH BORZAH. Od pričetka julija skoraj brez presledka trajajoča mednarodna delniška ^aisse se je v tednu od 5. do 12. septembra nadaljevala s posebno ostrostjo. Razen Berlina in Ziirioha so utrpele vse velike efektne borze sveta nove tečajne izgube. Iz 11 efektnih trgov izraču-njeni mednarodni borzni indeks je padel na novo rekordno globino 47-6%, pri čemer je indeks leta 1927. enak 100. Od pričetka julija je padel indeks za 23-75%, od maksimalne višine na koncu februarja pa* za več kot 33%. Berlin, ki je bil prej preveč padel, si je nekoliko opomogel, a je nato spet padel, kar v spodnjem seznamu še ni izraženo. Tu podamo seznam: Konec leta 1927 = 100 Berlin London Pariz Bruselj Amsterdam Stockholm Ziirich Dunaj Praga Milan Newyork Bruslju, Amsterdamu, Stockholmu in Newyorku. Pruseljski dndeks je padel od maksima v letu 1929. za 101 '6 točke ali za 76 odstotkov; drugo si razmerno izračuni mo iz seznama. 05 S C1 O* tH rH 00 05 4velu m \T 9/4 barva, plesira in V Ul. tlll kemično snaži ob- leke. klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši. munga in lika domače perilo ____ tovarna JOS. REICH. Cela Dravska banovina, zlasti pa mesto Ljubljana, je preplavljena z brezštevilnimi tujimi in domačimi trgovskimi potniki, ki obiskujejo privatne stranke in ponujajo blago ter perilo od hiše do hiše. številne pritožbe, ki prihajajo od kupujočega občinstva podpisanemu gremiju trgovcev, potrjujeta dejstvo, da je vse blago, nakupljeno od takih trgovskih potnikov, mnogo manj vredno in slabše ter ga končno prodajajo celo dražje, kakor ostali trgovci, ker morajo v prodajno ceno vračunati občutne potovalne stroške in provizije. Tudi se je nadalje ugotovilo, da se od takih trgovskih potnikov, ki povečini sploh nimajo nikake trgovske naobrazbe in strokovne usposobljenosti, poleg tega ne posedujejo najmanjšega pojma o kvaliteti in vrsti blaga, ki ga ponujajo, nakupljeno blago ne more več vrniti, niti zamenjati in je vsaka reklamacija brezuspešna. Posledica tega je tožbeni postopek, kjer plača in izgubi tožbo navadno le kupec. V mnogih primerih je dokazano, da- je bilo nakupljeno blago tudi sumljivega izvora in so imele prizadete stranke radi tega nevšečnosti z oblastmi. Kupujoče občinstvo se torej ponovno opozarja, naj ne kupuje od nelegitimnih inozemskih, kakor tudi ne od domačih trgovskih potnikov, ki potujoč ponujajo blago, — nikakega blaga. Končno opozarja gremij trgovcev vse, da je ponujanje blaga pri zasebnikih po zakonu strogo prepovedano in prosimo slavno občinstvo, da vsakega, ki ga zaloti pri prodaji blaga zasebnim strankam, prijavi bližnjemu stražniku, v njegovem lastnem interesu, da se s tem preprečijo velike zlorabe in obvaruje pred škodo. Gremij trgovcev v Ljubljani. Ivan Gregorc, 1. r. načelnik. Lojze šmuc, 1. r. tajnik. gremijalna trgovska nadaljevalna SOLA V MARIBORU. Šolsko leto 1981./32. Vpisovanje v vse razrede se vrši v četrtek 1. oktobra od 8. do 10. ure v prirodoslovnem kabinetu drž. trgovske akademije na Zrinjskega trgu št. l/I., vrata št. 31, ponavljalni in sprejemni izpiti pa 2. in 3. oktobra. K vpisovanju naj prinese vsak učenec oz. učenika rojstni list,’ zadnje šolsko izpričevalo, po dve izpolnjeni ro-dovnici in potrdilo o plačani delni šolnini v znesku Din 150-—. Redovnice in potrdila se dobe v tajništvu trgovskega gremija, Jurčičeva ul. 8. V I. razred se sprejmejo brez izpita vajenci, ki so z dobrim uspehom dovršili vsaj 2 razreda srednje ali meščanske šole. V II. razred se pa lahko vpišejo vsi oni, ki so dovršili s povoljnim uspehom najmanj 3 razrede srednje ali meščanske šole. Kdor pa ima manj nego dva razreda srednje ali meščanske šole, se mora brezpogojno podvreči sprjemnemu izpitu za vstop v I. razred. Ob tej priliki opozarjamo, da smatra odbor trgovske nadaljevalne šole kot upravičene za obisk te šole le one učen- Množina predelanega bombaža v vseh predilnicah sveta je znašala v letu 1930-31 po podatkih Mednarodne zveze bombaževih predilnic 22,480.000 bal proti 25,200.000 balam v letu 1929 —1930. Bombaževi davek v Egiptu bo vlada v kratkem zmanjšala za 50 odstotkov. Posebne železniške tarife v Ogrski bodo zvišane s 1. oktobrom. Zvišanje pri osebnih vlakih bo povprečno 71/:-odstotno, pri brzovlakih 3'34-odstotno. Brezposelnih v Italiji je bilo z začetkom tekočega meseca izkazanih 693.000. V Braziliji so do 1. septembra vrgli v morje ali pa sežgali nad 983.000 vreč kave, v svrho preprečenja nadaljnjega padanja cen. Kartel ribjih konserv v Češkoslovaški se je razšel; ustanovljen je bil leta 1928, je v začetku dobro izhajal, a sedanji gospodarski položaj je povzročil diference med člani. Prišlo bo do hudega konkurenčnega boja. Belgijsko-francoski sporazum surovega železa je podaljšan do konca marca 1932. Ko bodo končana pogajanja v Mednarodni zvezi surovega jekla, bo najbrž sporazum podaljšan za daljšo dobo. Bankrotov v Ameriki je bilo letos doslej povprečno 137 na mesec proti 112 v preteklem letu. Zunanja trgovina Nemčije v avgustu se je zaključila z izvoznim previškom 322 milijonov mark. Bakreni kartel je z veljavnostjo od 16. t. m. znižal ceno na 7-50 cents cif pristanišča ob Severnem morju. ce, katerih gospodarji so upravičeni imeti trgovske vajence in so tudi vpisani pri trgovskem1 gremiju. * * * UČNI TEČAJI TRG. DRUŠTVA »MERKUR« V LJUBLIANI. Trgovsko društvo »Merkur« namera /a prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih ob času od •7. do 9. ure zvečer. Ti tečaji so nameravani za sledeče predmete: knjigovodstvo, stenografija slovenska in nemška, italijanski in nemški jezik. Tečaje se otvori pod pogojem, da se (prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Kdor želi obiskovati take tečaje, naj se prijavi v društveni pisarni v času od 10. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldan (Gregorčičeva ulica 27, pritličje, Trgovski dom) do 24. septembra. r LUD. ŠTRUKELJ ^ IsPECIJALNI ATELJE ZA SPLOŠNO I IčRKOSUKARSTVOl | LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 14 | ^ (NASPROTI VELESEJMA) M Prodaja cementa v Nemčiji zelo pada; v prvih osmih mesecih preteklega leta so ga prodali 4,020.000 ton, letos pa 2,780.000 ton, to je za 31 odstotkov manj. Za likvidacijo agrarnih razmer v severnem ozemlju Jugoslavije je dovoljen poljedelskemu ministru kredit treh milijonov dinarjev. Tobaka v Hercegovini bo letos za približno polovico manj kot lani, a kvaliteta je izborna. Cene sliv v Bosni itd. se utrjujejo; to pa zato, ker prihajajo sedaj boljše kvalitete na trg kot v začetku. Hitrostni železniški rekord je bil na Angleškem zvišan na 132 km na uro; to ni delna hitrost, temveč celokupna hitrost med dvema postajama. Na sladkorni konferenci v Parizu se je dosegel sporazum glede razsodišč. Dalje so se pričela pogajanja glede pristopa Rusije, Francije in Peruja k sporazumu. Glavnica »Italrajoiia«, kakor se imenuje novi italijanski sindikat umetne svile, znaša 5 milijonov lir. 50 odstotkov je podpisala Snia Viscosa, po 25 odstotkov Chatillon in Societa Generale del la Viscosa. V tem razmerju so razdeljene tudi prodajne kvote. Mednarodna carinska nomenklatura naj dobi svojo končno enotno redakcijo 5. oktobra v Ženevi. Sklepi nemške industrije z Rusijo so dosegli doslej eno milijardo mark ali pa so jo celo prekoračili. Priporoča se Josip Ba/de Gosposvetska cesta 12 Specijalna delavnica za generalna popravila klavirjev, poli iranj , ugla-ševanje priznano naiboljše. J. HLEB S družba z o. z. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 33 Soboslikarstvo in pleskarstvo Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, so- Pojasnila k žitnemu režimu. Oddelek za davke pri finančnem ministrstvu je s posebnim razpisom fin. direkcijam izdal na podlagi pooblastila iz 5. odstavka naredbe za izvajanje zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu pojasnila glede pobiranja razlik, odnosno glede doplačila na zaloge žita in moke. Razpis se glasi: 1. Ako se nahaja v popisani količini moke pokvarjena moka, ki je za človeško hrano nesposobna, tedaj na te količine ni treba plačati doplačila po na-redbi števil’ k a 61.950 (torej po naredbi za izvajanje zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu od 5. t. m.). 2. Osebe, ki so na dan popisa prevzele od transportnih podjetij (železnico, ladij in podobno) količine moke preko 200 kg in so te količine razpeča-le ter jih niso prijavile, morajo plačati doplačilo po prijavi transportnega podjetja (odstavek 6. citirane naredbe), kontrolni organ pa bo napravil zapisnik in ga dostavil upravni oblasti. 3. Lastnikom mlinov, ki imajo na zaiogi pšenico, ni treba te pšenice prijavili in plačati doplačila, ako ustavijo obrat, ker morejo v tem primeru pšenico prodali samo Previlegi-rani izvozni družbi. 4. Pšenica se ima popisati samo pri mlinih, ne pa tedaj, ako se nahaja pri trgovcih, pekih in drugih osebah, ker morejo te osebe pšenico prodati samo Privilegirani izvozni družbi. 6. .Popis moke pri privatnih osebah sp inta izvršiti samo na podlagi prijave, brez prijave pa le v upravičeno sumljivih primerih, da je večja količina moke skrita pri privatni osebi. 6 Prodaja pšenice ni svobodna in kot kupec se more pojaviti samo Pri-rilegirana izvozna družba. Kot privatne osebe v smislu § 4. zakona o prodaji pšenice v državi se smatrajo vsi državljani, ki niso trgovci, mlinarji, peki in komisijonarji. 7. Potočnim vodnim mlinom ni treba v smislu člena 7. pravilnika o kontroli za izvajanje predpisov zakona o prodaji pJ.«nice v tuzemstvu od 8. t. m. (ne zamenjati s tozadevno naredbo) voditi kontrolne knjige. 8. Če kaka oseba prijavi kot zalogo 250 kg moke, tedaj se ima vzeti v popis za doplačilo samo višek preko 200 kg, t. j. 50 kg. (Po besedilu tega odstavka ta olajšava ne velja za količine preko 250 kg). 9. Mlini, ki so se prijavili kot mlini na merico (§ 2. zakona) in ki imajo na zalogi pšenico, ni treba prijaviti pšenice, niti plačati doplačila, ker morejo to pšenico prodati samo Privilegirani izvozni družbi. tO. Običajno shranjevanje pšenice pri mlinih od strani producentov je prepovedano; kjer pa so tako shranjene količine, se morajo vrniti lastnikom. 11. Lastniki mlinov, ki imajo na zalegi pšenico, dobljeno kot merico, ali od mlačve, kakor tudi pšenico lastnega pridelka, morajo vse količine prijaviti in plačati doplačilo. (Ta določba je tudi v originalu nejasna). 12. Za popis moke in pšenice je merodajna ona količina, ki je bila ugotovljena na dan popisa. 1&. Mlinom na ujem (na merico) ni treba prijaviti zatečenih količin pšenice, niti jim ni treba plačati doplačila, ako so se v smislu čl. 2. pravilnika (od 8. t. m.) prijavili kot mlini na ujem, ker morejo dobljeno pšenico prodati samo Privilegirani izvozni družbi. 14. Oddelki finančne kontrole so pristojni za popis moke in pšenice, kakor tudi za kontrolo prijav samo na kraju sedeža in v onih vaseh in krajih, kjer ni sedeža občine. 15. Kontrolne knjige m|linarjev, trgovcev in predelovalcev moke, ki se vodijo v smislu čl. 7. pravilnika o kontroli za izvajanje zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu, morajo biti potrjeno in parafirane, a za potrdilo se ne plača nikako takse. 16. Dosedanja praksa, da gotovi peki in druge osebe dajejo v zameno za moko ali pšenico kruh in druge predmete, je prepovedana. 17. Zaloge moke v vojnih skladiščih se ne popišejo, ako so na vrečah plom- be vojne komande, kjer je bila moka zmleta ali one komande, za katero je bila moka zmleta. 18. Kot enotna moka sc smatra ona pšenična moka, ki jc bila mleta od celega zrna in to samo v eni vrsti in ki ni tipizirana. Če je taka moka presejana, se plača doplačilo kakor za moko št. 5, ako pa ni presejana, kakor za moko štev. 6. 19. Na pšenično moko posebnega tipa za Dalmacijo brez številke, se plača doplačilo, ako je presejana, kakor za moko št. 5, ako pa ni presejana, kakor za moko št. 6. 20. Pri enotni kmečki moki je dovoljena oddvojitev otrobov. 21. Moka štev. 4 se glede doplačila smatra kot moka št. 5. 22. V primerih, kjer je moka zmleta od mešanega žita, 2ls pšenice in Y% rži ali ječmena, so ima doplačilo izračunati odstotno po količini pšenice. Veletrgovina špecerije potrebuje za Ljubljano in okolico solidnega potnika proti proviziji. Veležganjarna potrebuje solidnega potnika za Slovenijo proti proviziji. Naslove in podrobnosti v pisarni društva »Trgovskih potnikov in zastopnikov« v Ljubljani, Trgovski dom. Ing. A. Blessi & C. Cozzi, Trst, Via S. Caterina No. 5 želi dobiti tukaj solidnega zastopnika za tehnične predmete za čiščenje vode (sterilizacijo i. t. d.). »Viset«, S. A., Torino, Corso Re Um-berto želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki pridejo v poštev za izvoz večjih količin govejega loja. Siegmund Weiss, Mor. Ostrava, Po-štovni ul. 4, ČSR želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki sadja. Skupne ali ločene zbornice. (Nadaljevanje referata S- I. Založnika na obenem zboru Splošne zveze obrtnih zadrug v Ljutomeru.) Ako bi torej ločena zbornica hotela dajati obrtništvu enake vsote v pospeševalne in izobraževalne svrhe, kakor sedanja skupna zbornica, bi bilo zvišanje doklad za približno 100°/o neob-hodno potrebno, ako naj zbornica ustreza svojemu namenu in vrši vsaj del -glavne naloge zbornic. S tem nikakor ni rečeno, da imajo skupne zbornice na vsak način prednost pred ločenimi, ampak le to, da bi ločene zbornice zahtevale od obrtnikov večjih denarnih sredstev. Obrtništvo za lake žrtve ni nedostopno, ker vidi, da ima od tega korist. Najboljši dokaz za to so obrtniški prispevki za zadružne zveze. Tudi ustanavljanje strokovnih zadrug ni ovirano zaradi večjih članskih prispevkov, ker obrtniki \fidijo, da imajo od strokovnih zadrug večje koristi, nego od kolektivnih. Ali bi obrtništvo bilo bolje zaščiteno po ločenih nego pri skupnih zbornicah, bi bilo treba dokazati. Takega dokaza, žalibog, dosedaj nismo nikjer či-tali. Kar se je v lem pogledu pisalo, so splošne trditve. Zagovorniki ločenili zbornic apelirajo na ponos obrtništva, ki bo lahko v ločenih zbornicah gospodarilo popolnoma samo. Če pa vzdrževanje ločene zbornice stane več, je treba na vsak način obrtništvu nuditi za večje plačilo tudi večjih koristi. Zgolj iz samoljubja se obrtništvu ne more priporočati, da bi se spuščalo v take akcije. Kakor naglašamo, zastopajo in po namenu zbornic morajo skupne zbornice zastopati splošne gospodarske interese, torej v prenešeni obliki interese države, katere mora zaščititi tudi vlada. Zbornice, ki se te svoje pozicije in naloge zavedajo, imajo baš iz tega razloga velik ugled in vpliv. V skupnih zbornicah se vkljub nasprotujočim interesom posameznih skupin nujne in važne gospodarske zadeve že v zbornici sami navadno izkristalizirajo tako, da morajo biti merodajne za oblastvo, ker so rezultat sporazuma vseh prizadetih slojev, dočim bi ločene zbornice morale voditi na eni strani borbo z ostalimi skupinami, na drugi strani pa neposredno z vlado, in bi v tej borbi izčrpale mnogo delavne energije zainteresiranih korporacij. V naši zbornici je po zadnji uredbi iz leta 1927 položaj tak, da obrtništvo dejansko o lastnih zadevah sklepa popolnoma samostojno in ti sklepi, ako ne tangirajo obenem tudi industrije in trgovine, ne morejo v zbornici več biti spemenjeni. Ako pa se ima obravnavati zadeva, ki je skupna vsem odsekom, in bi plenum zbornice sklenil drugače nego obrtniški odsek, lahko slednji zahteva predložitev svojega od-sekovega sklepa kot manjšinskega predloga in pride v tem slučaju v isto razmerje, kakoršno bi bilo podano, ako bi sklep storila ločena obrtna zbornica, medtem ko bi trgovska in industrijska zbornica sklepala drugače. Z ozirom na tak predpis zborničnega poslovnika je res težko uvideti, kaj bi v tem pogledu postalo bolje v primeru ločenih zbornic. Drugačno bi seveda bilo razmerje tam, kjer se posvetovanja ne vršijo v odsekih, ker odseki ne eksistirajo. Ta- kih zbornic, ki niso razdeljene na odseke, kakor ljubljanska in zagrebška, je v državi še večje število, opazujemo pa, da se obrtništvo dotičnih zbornic ne oglaša za ločitev. Logično bi bilo, da je v okoliših zbornic, kalere poslujejo v odsekih, še manj povoda'za ločitev. Na noben način pa ne govore za ločene zbornice zadeve, katere enakomerno tangirajo obrt, trgovino in industrijo. Takih zailev je precejšnje število: borba proti davku, pobijanje nelojalne konkurence, politika pobijanja draginje, maksimiranje cen, carina, tarife, eksport, gospodarska statistika, poštni in železniški promet, razsodišče itd. To so vprašanja, v katerih bi obrtništvo tudi v slučaju ločenih zbornic moralo iskati stika in sporazuma z ostalimi zbornicami. Sicer se pa lahko reče, da jo vrlo malo takih vprašanj, ki bi bila čisto trgovskega ali industrijskega ali obrtnega značaja. Skoro vsako vprašanje iuteresira več ali manj vse pridobitne graue, v kolikor ne gre za čisto osebne zadeve. Kot razlog za ločene zbornice se navaja, da morajo odseki delati s kompromisi, ker drugače z ozirom na svoje premalo število proti trgovini in industriji ne proderejo s svojimi sklepi. To je čisto gotovo res. Toda vprašanje nastane, kaj bi bilo obrtništvu pomagano, ako svoj soglasni sklep, ki nasprotuje interesom trgovine in industrijo, predloži merodajnim činiteljem, ko pa nasprotne sklepe predložita tudi trgovska in industrijska skupina, in ali ni bolje v takem primeru iskati sporazum z ostalimi skupinami in tako priti krajšim potom vsaj do delnega uspeha, kakor pa zahtevati samostojno nekaj, kar potem večina pobije s proti-zahtevami. Interesna nasprotja bi se pa naravno pokazala tudi v ločenih zbornicah in morebiti še v večji meri, kakor v skupnih. Saj so znani medsebojni spori celo v poedinih zadrugah med strokami. Taki spori bi se naravno še v večji meri pojavljali v zbornični korporaciji, samo da bi se vršili med pripadniki obrtniške skupine same in bi obrtništvo medsebojno razdvajali, medtem ko v skupnih zbornicah v odločilnih trenutkih vsaj člani obrtniške skupine« nastopajo složno, kadar gre za obrtniške koristi proti ostalim skupinam. V slučaju delitve' zbornic bi se razvilo tudi vprašanje, kam spadajo poedine stroke, kakor na primer: gradbeni obrti, tiskarne, prometni obrati, ali med obrte ali v industrijo, in kje je meja med obrtom in industrijo. Taki spori so pri ločenih zbornicah na dnevnem redu. Trgovska in industrijska zbornica v Monakovem je morala ustanoviti poseben oddelek, v katerem deluje sedem uradnikov, ki se bavijo samo z zadevami pritožb poedinih podjetnikov radi včlanjenja v obrtniško zbornico, ker predpisuje obrtniška zbornica višjo doklado, kakor trgovsko-imlustrijska in se zaradi tega brani članstva v obrtniški zbornici vsak podjetnik, ki ima le količkaj upanja, da bi sc rešil obvez pri obrtniški zbornici. To iso pomisleki, s katerimi je pač treba računati za slučaj ločitve. (Konec prihodnjič.) n KOLINSKA TVOKNUA CIKORIJE LJUBLJANA mm OKUSNA IN ŽDRAVA JE KOUaiSSCA KAVA! Vprašanje industrijske statistike. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je sklicala posebno konferenco, ki se naj bavi z vprašanjem industrijske statistike. Inicijativo za solucijo lega vprašanja je dala že lanskoletna konferenca trg. zbornic v Dubrovniku, toda njeni sklepi so ostali le na papirju. Med tem pa se je še pokazala potreba, da se izdela ta statistika obenem s trgovinsko in obrtno, k čemur bi največ lahko pripomogle sik ujme zbornice. Razen tega pa je treba pripomniti, da je za dobro in pravilno rešitev tega vprašanja treba imeti neko zakonsko podporo. Z zakonom bi morala biti podjetja obvezana dajati na razpolago potrebne podatke, z zakonom bi pa tudi moralo biti dalčeuo, kaj je ukreniti na podlagi podatkov, ki bi nam jih statistika dala; statistika mora biti sredstvo in ne cilj. Cilj statistike je ugotoviti matematičnim potom, kake dolžnosti čakajo privatno inicijativo in kake državno v svrho čim b od j šega napredka industrije. Vprašanja carinske zaščite, dajanja kreditov, davčne obremenitve bi se najlažje rešila na podlagi rezultatov statistike. Največja težava, na katero bi naleteli, je pač ta, da podjetja zelo nerada dajejo potrebnih podatkov, ker se boje, da bi se upoirabljala za večjo davčno obremenitev. Pomisliti pa je treba, da bi baš ta strah odpadel, ker bi se ravno s statistiko dosegla pravična davčna obremenitev. • laka statistika bi pa služila še nekemu drugemu cilju. Ves svet dela na tem, da si ustvari svoje gospodarstvo po nekem načrtu. Izhodim točka za tako gospodarstvo pa je baš statistika, ki nam s svojimi številkami jasno kaže, kje in kaj je bilo do sedaj napačno in kaj pravilno. Dokler nimamo statistike, si tudi ne moremo uspešno napraviti takega gospodarskega načrta. Ker so pa že davno vsi prepričanja, da tvori celokupno gospodarstvo celoto, katero je treba voditi po istih principih in ker tvori gospodarstvo vsake države le del te celote, se utegne tako dogoditi, da bo tak del zaostajal za ostalo celoto; škoda, ki bo tako nastala, bo šla baš na rovaš statističnemu nedostatku oz. pomanjkanju po gospodarskem programu. Gospodarske organizacije bi te podatke zbrale in uredile, državna oblast bi pa ta njih posel olajšala in pospešila s potrebnimi zakoni, ki bi imeli dvojen cilj, kakor pravi »Trgovinski zbornik«: obvezati podjetja do dajanja takih podatkov in obenem zagarantirati podjetjem, da bi se ti podatki ne uporabljali v fiskalne svrhe. & P, rotNuberkulozna I- _ prav posebno priporoča "O® K A P O R I T kot desinfekcijsko sredstvo v boju proti tuberkulozi. Navodila v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5 Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino, kupite najboljše pri tvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9. Polletna bilanca General Motors Corp. Največji avtomobilni koncert sveta, General Motors Corporation, priobča sedaj svojo polletno bilanco. Prodaja avtomobilov, ki je znašala v prvi polovici predlanskega leta 879,200.000 dolarjev, je padla lani na 614,800.000 in letos na 524.200.000 dolarjev; čisti dobiček je padel od 183,900.000 na 130,800.000 dolarjev in nadalje na 107,300.000 dolarjev. Po odbitku prednostne dividende je preostalo za navadne delničarje v prvi predlanski polovici 141,900.000 dolarjev, lani 100,100.000, letos pa 81 milijonov 200.000 dolarjev. Nova najdišča železne rude v Uralu. Ob zaključku raziskovanj kamenja v Južnem Uralu so ugotovili nahajanje 400 milijonov ton 40-odstotne železne rude, ki leži do polovice kar na vrhu in ki se more vseskoz porabiti za izdelovanje Uranovega jekla. V prihodnji pomladi bodo pričeli graditi največjo napravo sveta za pridelovanje rude in bodo gradnjo zelo pospešili, da napravijo Rusijo neodvisno od uvoza inozemskega kvalitetnega jekla. Pravila Centralne banke Turške republike so definitiyno določena. Delničarji morajo vplačati 40 odstotkov podpisane vsote v teku enega meseca, nakar bo banka takoj pričela poslovati. Žitni pridelek v Poljski se ceni ta-ko-le: pšenica 19,800.000 meterskih stotov, cž 51,600.000, ječmen 14,800.000, oves 24,600.000. RO'LEX knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA ,,KARTOTEKA“ d z o. z. Ljubljana, Šelenburgova 6/1 Telefon štev. 33-38 fcf Tečaj 17. septembra 1931. Povpia- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE. Amsterdam 100 h. gold. 2284-06 2290-90 Berlin 100 M — •— —•— Bruselj 100 belg .... 78(5 85 789-21 Budimpešta 100 pen^O •— —’— Curih 100 fr 1104-75 1108-05 Dunaj 100 šilingov . . . 795-40 797-80 London 1 fuot . . 275-08 275-90 Newyork 100 dolarjev . 51)49-30 56C6‘36 Pariz 100 fr 221-89 222-55 Praga 100 kron 167-59 168-09 Stockholm 100 Šved. kr. - • — - Trat 100 lir 296 00 29696 sim™ LASTNIK FRIDEKIK HERTLE. Poduzelja za modeine centralne kurjave, pome pralnice, parne kuhinje, sušilnice in zdravstvene opreme. LJUBLJANA. KOLODVORSKA UL. ŠT. 18. - Telefon 3482 Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«! Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 21. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 5 kub. m črnega gabra, 3 bal papirja in 300 kg papirnatih vrečic. — Direkcija državnega rudnika Bukinje sprejema do 22. septembra t. 1. ponudbe glede dobave krovne lepenke, žebljev, verig, kleja itd.; od 25. septembra t. 1. pa glede dobave 50 komadov impregniranih drogov. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 24. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg cinka in 44 komadov hrastovih pragov; do 1. oktobra t. il. pa glede dobave 300 kg firneža, 200 kg barv in 100 kg minija. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 1. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave izoliranih vodov. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 1. oktobra t. 1 ponudbe glede dobave električne naprave. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 1. oktobra t. 1. pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Beogradu glede dobave 2,500.000 komadov' vreč od jute; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave svinčenega in cinkovega belila, dne 2. oktobra t. 1. pa glede dobave kotnega železa in zakovic. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Pri Glavnem sanitetnem’ skladišču v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. oktobra t. 1. glede dobave 70 komadov železnih sodov; dne 13. oktobra t. 1. glede dobave raznih zdravil; dne 15. oktobra t. 1. glede dobave 300 kg obvez in 405.000 koma-do vzaniaškov od plutovine; dne 17. pktobra t. 1. glede dobave raznih zdravilnih kemikalij; dne 20. oktobra t. 1. glede dobave kinina; dne 22. oktobra t. 1. glede dobave desinfekcijskih sredstev in mila; dne 24. oktobra t. 1. glede dobave raznih eteričnih olj; dne 27. oktobra t. 1. glede dobave papirja. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču). OGLEDALA vseh vrst, velikosti in oblik STEKLO zrcalno 6-8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster i. t. d. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA VII — Telefon 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK Tliiij poročila Mariborsko sejmsko poročilo. — M a svinjski sejem dne 11. septembra 1931 je bilo priipedjamh 375 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad Din 50—80, 7—9 tednov stari 90—100, 3—4 mesece stari 150 do 200, 5—7 mesecev 300—400, 8—10 mesecev stari 420—500, 1 leto stari 600 do 900; 1 kg žive teže Din 8—9, mrtve teže 10—12-50. — PTodanih je bilo 133 svinj. „Sltrvijci 99 Jugoslovanska zavarovalna banica v Ljubljani__________________________ Gosposka ulica 12, ielelon štev. 2176, 2276. Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Csijeh, JVcvi Sad in Split IM!!! I! i SPCDICUSKO POOJtT« R. RANZINGER Takta it tt-M LJUBLJANA pranem* t*« v to »troko spadajo*« posl*. • k 1 a d 1 i 4 • s direktnim tirom od rl»y. Carla*« ildaitta. Kasta traSarlna arasta skladišča. tradanala. frain »aMStn s oalf. b § M i * kolodvora Cartaka k-pahiitraninri fozo*1 la artamobiH Najnovejše dvokolo x motorčkom, S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posamezni deli najcenejo Ceniki tranko »TRIBUNA" f. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c.4 | ŽITNIK PETER 1 Ljubljana, Ambrožev trg 9 O TELEFON ŠTEV. 3146 SPLOŠNO KLEPARSTVO SPECIALNA IZDELAVA STRELOVODOV „C O N C 0“ IZOLACIJE Pleskarstvo in ličarstvo France Rebernik Ljubljana Komenskega ulica ši. 22 Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom Cene konkurenčne! Postrežba točna! Telefon št. 3177 ------- Podeželskim trgovcem priporočamo nadrobno prodajo našega ,,ISOLA", sijajno pivuknšeneica sredstva za izolacijo zidovja proti vlagi in osušitev vlažnih prostorov. Zelo dober prodajni predmet! LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA LJUBLJANA, BleIweisova IS KLIŠEJE vsoh vrši- por foiografija.hu ali risbah. uje najscrlidnejše ki §£ a rna ST-DIU LJUBLJANA DALMATINOVA 13 čBrzoiavi: ŠKrispercoloniale £jubljana — 'Gelefon H. 2263 Ani Krisper Coloniale Lastnih: Josip Verlič ^»letruovina koloni- Zaloga ipirita, jaln. robe. tlj VIT18M. rožnega iganjm in ■ dunajska cesta 33 »„3^, TZoina postrežba tlstanovljene letm 1840 Ceniki na razpolago Franc Bogel Ljubljana Bleiweisova cesta 52 tslefon 27-75 — se ptiporoča ceoj. občinstvu za vsa kleparska in vodovodno instalacijska dela Specijaliteta: izdelovanje ko-vinatiih kni in vložkov Splošno mizarstvo, raznovrstno pohištvo, pisarniške opreme izgotavlja solidno in po ugodni ceni Parizek Karl mizarstvo Ljubljana Cegnarjeva ulica it. 4. — — Naznanilo slav. občipstvu in cenj. zavodom, da staro renomirano splošno kleparsko in inštalacijsko tvrdko vodijo naprej JAKOB FLIGL. dediči Industrija bisernih gumbov Perlmutterknopf - Industrie A. Milil Slovenska Bistrica se priporoča. Podpirajte domačo industrijo! Poslovalnica in delavnica: ‘•'Rimska cesta 2 in Gregorčičeva ulica 5 Telefon štev. 33-53 Motvoz Grosuplje Jomai slovenski izdelek • Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna J. d- Grosuplje pri Ljubljani urei« dr. IVAN PLESS. — Za frf«v«ko - lndu«»rij*ko d. d. >MERKU*< kot t»d*)atelja in tiasarla- O. M1CHALEK. Ljubljana.